P®*»*®«®!»» »tCTflife;® : »,ftüBfte §© limwJ©**
iar«öslsa listu:
leto . i K 50*— ’#W leta . 4 .	a 26*~
Mi leta . .	. 13 —
laoaj Jagoslavijci «ste teto ». , , 66.—
fssamezse st&vllke
M SSlrih etruseh 60 v.
ÄBstnütvo LepravmiŠtvo: Maditer, Koroška ulica Ife S. — Telefon št 220.
133 številka.
lleedvfften pmìMèem li»% to trtcreemlio ÌJliilf®.
Inserat! all oziarsi
•s računajo po K IJ®
od enoredne pdMwrst« pri večkratnih oznanilih — popust
.JBtraža“ izhaja ? pen* del jek, sredo in petek Rokopisi se nè vračajo*
Z uredništvom se mor» govoriti vsak dan dd
tl. do 12. ure dopoMae-
Marinar, ene 1. decembra 1U20.
Letnik XII
Volilna bilanca.

CM....- II
#S ■
ifsv

^ilti
ini pregled.
Kt pišemo te vrstice, imamo pršil seboj .glavne podatka iz Stovenije in nekaj številk iz drugih pokrajin. Po teh podatkih si lahko napravimo sledečo sodbo: naša -stranka je kljubovala uspešno vsem nasprotnikom in njeni glavni politično neznačajni nas -proinik in škodljivec — liberalizem — je pobit in razbit Vzrastel pa nam je drugi nasprotnik : materija -lisliöni socijalizam in njemu nasproti postavimo mi načelno naš Krekov krščanski socijalizem.\
Svetovna vojna je razjedla blagostanje našeg;)
; ljudstva in ga pahnila v gospodarsko neugodne razmere; razjedla je mnogemu tudi dušo ter mu jo napolnila z'nihilizmom. Naša nova domovina, katero ja gradila posebej med Slovenei naša siranka, pa takoj pa. svojem rojstvu ni mogla zadovoljiti teh nezado -voijnežev.
Prišli sc hujskači z desne in leve, od spredaj in zadaj te? valili prav ostudno demagoško vso krivdo na nas in na našo mlado državo. Želi so trenut »e uspehe pri nerazsodnih, nepremišljenih. Toda ti uspehi niso zadostni, da bi nas premagali in niso notranje moralne vrednosti, da bi nas oplašili za bodočnost.
Skrajno neugodno za našo stranko je bilo, da £o bile proti vsem zakonskim določbam, ki jih je v .volilnem zakonu uveljavil Jugoslovanski klub, združene kmetske občine v prevelika volišča, da ljudje niso prišli do izvrševanja svoje državljanske pravice in do uveljavljenja svoje volje. Ni zastonj zapisal naš politična zakleti nasprotnik dr. Žerjav že pred volitvami domnevanja, da bo udeležba pri volitvah relativna majhna. Po protipostavnih mahinacijah teh lju-d' srn® bili lahko pripravljeni Še na slabše izide. Le vzgoji,, zavednosti in značajnosti naših ljudi se imamo zahvaliti za razmeroma tako ugoden izid, ki nam jamči, da se brez nas ali celo proti nam trajno vladalo ne bo, ker to ni mogoče.
Način agitacije in agitacijska sredstva naših nasprotnikov so bila takšna, da nam dajejo že naprej jamstvo, da njihove trenoine prMobitve nimajo prav nobene solidnosti in trajnosti. No bomo tukaj govorili o dovolj znanih sredstvih naših' demokratov saj že takorekoč vsak naš otrok ve, da so izvozniča-rji in izvozničarske banke pisale njim v prilog debe-
-1 I
le Številke. !Ako romajo "deitóbferatje kljub temu s sa me tremi svojim! zastopniki v Beograd, namesto do sedanjih enajstih, je to že, nas izredne politične in moralne vrednosti V Beograd bodo šli trije liberalni generali: stari liberalno okosteneli dobričina Tavčar, njegov „srčni prijatelj“ izza agro-merkurjevega procesa dr. Žerjav in napi obema bo držal kot vodja 'liberalne ..armade“ svojo • lilijasto žezlo dr, Kukovec. :To je „števifea moč“ tn notranja harmonija“ naše državotvorne jugoslovanske • fsöü !
Naš voditelj dr. /Korošec je’ v imenu naše stran £« jasni povedal, kaj hočemo in kako hočemo imet /urejeno držav®. Ce bo Samostojna hotela ostati zvesta svojim obljubam in svojemu glavnemu geslu: dr j&OFOšee nas. je prodal Srbom, potem bo morala iti še idaljo, kakor mi, v notranji ureditvi naše države ir t -davčni;- zakonodaji. Alio ne bo šla, se bo zrušila in prihodnjič se‘Vidimo pri Filipih!
Uppek, ki smo ga dosegli, je za nas Časten in >• naših načel in našega dela vreden, Izišli smo iz bojta ob • najtežavnejših in <za nas najneugodnejših razmerah kot relativno najštevilnejša in,- Najmočnejša 1 stranka na, Slovenskem. Kot Stranka dela s pozitiv» no državno mislijo se bomo -tudi lahko uveljavljali.. Nismo uganjali demagogije in licemerstva: takšni., kakor smo doma, m kažemo tudi v Beogradu. Misel .krScjanska, misel kmetSko-delavska., misel državna , nas vedi prej in slej na naših potih. Trdna granitna ■skala smo, ki kljubuje uspešno vsem viharjem.
Se *eao priflobifev imamo zaznamovati:	razši
\ ; ih s*s smo preko ozkega ozemlja naše slovenske zemlje tj at doli do mej Crnegore in pred vrata Beograda: prvič stopajo številni izvoljeni zastopniki Hrvatov z I istim programom v državni zbor kakor mi.
Nepremagani, čisti in samozavestni gretto iz tega vaiSnega boja novim bojem in novim zmagam nasproti. Nezlomljiva deta, ki ni omahovala in ni z-dvojila ob sedanjih materijelnih in duševnih svetov -nih krizah, nam je najboljše jamstvo zato. Tej Sed tudi našo priznanje in naša hvala. Naša krščannko-socijalna misel je vredna našega truda in naših žrtev! To pomiSKmo vsi, ki «srno v Slovenski ljudski «stianti,. odnosno v Kmetski zvezi storili svojo notno •dolžnost'
Jugoslavija,
BES
Naše začasno narodno predstavništvo |e razpuščeno z ukazom ministrskega sveta od 28«. no » vembra. Ministrski svet je tudi razpustil s posebnim ukazom srbsko narodno skupščino in zemeljski sabor. Hrvatske, Slavonije in Dalmacije v, Zagrebu,.
d	Italija.
Italijanska zbornica je ratificirala ra -palisko pogodbo z 215 glasovt proti 15.
Italijanski upravitelj reške škoiije prosi v posebnem pismu d’Annunzia, naj sklene mir, . ker je to želja celotnega roškega prebivalstva.
Fraselja.
Francoska zbornica bo sedaj obrav -navala o vzpostavitvi diplomatskih zvez med Franei-jo im Vatikanom,
Angleška.
I n gf k ih s i n I a j n o v c e v so se začeli bati tudi londonski lordi. Angleški glavni ministri so se mogočno zabarikadirali proti morebitnim smfajnovs -kim napadom. Vstop v angleški parlament je strogo prepovedan.
P,o Irskem nadaljujejo državne oblasti a aretacijo sinfajnovcev. V Dubltou so zaprd 300 lju di. Pobune in spopadi sinfajnovcev z va"iiven;m' m državnimi organi so po večjih1 mestih' Irske na dnevnem redu,
Csheslovaška.
Vi P r agi, Nemški Češki in Moravi je zavladal mir po končanih proti nemških demonstra -dial!. Vlada je dala Nemcem zagotovilo, da se jim bo zasedli demonstranti in država bo Nemcem povzro-bodo vrnili nemški domovi v Pragi in Brnu, katere čeno sköcto povrnila. Politični češki krogi so glede protinemških demonstracij mnenja, da so bile nepotrebne, so politično škodovale mnogo, napravile v tujini slab utis, med nemškim in Čehoslovaškim življem pa izkopale nepremostljiv prepadi
Češki politiki uvidevajo veliko neprevidnost, katero so zagrešili s tem, da so dali ee-hoslovaškemu vojaštvu volilno pravico s tem name -nom, da bi tem potom potlačili katoliške stranke. Do-
LISTEK.
Moj stric In moj župnik.
Iz Irančoščine prevedel Paulus. )
II.
Dalje.
Moja teta je surovo ravnala z menoj, dokler sem bila še majhna,, in jaz sem se tolikanj bala njenih pesti, da- sem Jo ubogala brez ugovora.
Nabila me je še celo tisti dan, ko sem 'dosegla svojo šestnajsto leto. Toda to je bilo zadnjikrat, Ta .dan je bil za mope poln intimnih dogodkov, je pa tu-<lt izvršil v moji duši prevrat, ki je pritajeno grozit v njenih globinah že nekatere mesce sem in ki je iž-: premenil temeljito moje razmerje do tete.
Tistikrat sva z gospodom župnikom obdelovala francosko zgodovino, ki sem/si o njej domišljala, da Ijo poznam prav dobro. Tpliko je gotovo, da je bilo j moje znanje v tej stroki precej obširno, kolikor je pač bilo mogoče pri vrzelih in pomanjkljivosti moje učne knjige.
Gospod župnik je kazal za svoje kralje navdušenje, ki ga je gnalo včasi prav do oboževanja. Jn vendar ni maral za kralja Franca L Ta mržnja mi j je bila tembolj nerazumljiva, ker je bdi Franc I, za bes viteški kralj in priljubljen. Župniku se pač ni iciopadel in nikoli ni zgrešil priložnost^ ga kritiko -[vati. Dosledna svojemu značaju sem si ga torej jaz 'izbrala za svojega ljubljenca.
Tisti dan bi morala ponoviti, kar sem se nau-! čila o zgodovini tèga svojega prijatelja. Večer poprej sem dolgo premišljevala kako bi ga proslavila v župnikovih očeh'. Zalibog nisem imela drugih virov na razpolago, kakor svojo učno knjigo.
Celo uro sem si belila glavo. Kar mi pride sijajna misel:
„Knjižnica!“ sem vzkliknila.
Kuj sem skokoma pohitela po dolgem hodniku m stopila sem prvikrat v življenju v knjižnico. Bila je soba srednjie velikosti, krog in krog ob stenah obdana od omar, polnih knjig, ki so bile zvezane med seboj z obilno pajčevino. Iz knjižnice se je prišlo v, prostore, ki so jih zaklenili po smrti stričevi in ka -mor od tistih dob nihče ni več stopil. Dišalo je po tro bnobi in zaprtem zraku, da me je skoraj zadušilo, Odprla sem majhno okno, ki je gledalo na najbolj zapuščeni del vrta, nato sem začela iskati. Toda kako najti Franca I. med vsemi temi knjigami?
Ze sem hotela vse pustiti, ko mi naslov majhne knjige izvabi krik veselja. Bili so životopisi francoskih kraljev. Knjigi je bil pridjan še zadosti dober je-klorez, ki je kazal Franca L v sijajni noši valvaške dobe,
' Zavzela sem gledala sliko. „Ali je mogoče,“ sem se čudila, da živijo tako lepi ljudje, kakor je tale?“ Životopis se nikakor ni ujemal z župnikovima nazori o mojem junaku, ampak ga je hvalil brez pridržka. S prepričevalnim navdušenjem je govoril o njegovi lepoti, njegovem viteštvu, a velikodušnih pod porah, ki jih je dajal vedi in umetnosti. Končal se je životopis s temale dvema stavkama o njegovem zasebnem življenju, — ki sta me naučila stvari, o kate -rih dosedaj niti pojma nisem imela.
„Frane I. je rad veselo živel in je razsipno ljubil ženske. Posebno je imel rad lepo Ano de Pisselen, ki jej je podaril vojvodstvo, da bi ji storil posebno u-slugo.“
Iz teh besed sem izvajala v svoji, otroški pri -prostosti sledeče zaključke: prvič, da je bilo moje življenje, kakor sem čutila sicer že nekaj tednov sem, dolgočasno, da mi je manjkalo nmogočesa, da mi žu-8 pni ir, teta, zajčki in kokoši nikakor niso zadostovali za mojo srečo in da je bilo veselo življenje, kakršnega je živel Franc I,, vsekako čisto nekaj drugega, kakor moje dolgočasno životarenje;
drugič,, da je bila ljubezen, ki jo 'je imel kralj
Franc L do žensk, najbrž tista ljubezen do bližnjega, ki mi je o njej že mnogo govoril gospod župnik;
tretjič, da je bila Ana de Pisseen, ki jej je kralj podaril vojvodstvo, vsekako srečna ženska in da bi bilo tudi meni zelo po godu, če bi mi kdo podaril vojvodstvo.
„Živijo!“ sem zaklicala, vrgla knjigo do stropa in jo gibčno spet ujela v roke. „Glej, s tem bom prepričala dobrega gospoda, župnika in ga pridobila za svo.te nazore!“
Večer sem v postelji še enkrat brala majhni životopis,
„Kako dober človek je bil tate Franc IM* sem modrovala. „Pa zakaj govori pisatelj samo a njegovi ljubezni do žensku Zakaj ne zapiše, da jo rad ir.3l tudi moške ? Končno, vsak ima svoj okus —. Ampakj če presojam ženske po svoji teti, moram reči,, da M jaz rajši imela moške ko ženske.“
Nato sem se spomnila, da je bil pisatelj moškega spola, in prišla sem do zaključka, da je brez dvoma hotel biti olikan, ljubezniv in skromen ter da je zato molče prešel preko sebe im svojega spola.
In ob tej prosvitljeni misli sem sladko zaspa la.
Drugi dan sem se zbudila zelo zadovoljna, Stela Sem šestnajst let, in drobna stvarca božja, ki se Je ogledovala v zrcalu, je gledala obrazek, ki jej ni' bil nevšečen._ Zasukala sem se veselo dva-, trikrat na peti in premišljevala, kako bo gospod župnik osup -nil nad mojim novim znanjem.
Tako sem bila iiepotrpežljiva, da sem že dolgo sedela pri mizici, ko j'e nazadnje vendarle prišel, rožnat in smehljajoč. Pri pogledu na ujpga mi je srce močno udarilo, kakor, vo sktuoclji pred veliko bitko^
. »Torej, moja draga“, mi je rekel, ko sva po -pravila domače naloge in se je namuznil zaradi njihove kratkobesednosti, „začnimo s Francem I. in poglejmo si ga od vseh strani!“ Dalje prihodnjič.

i
à
\ • ,
„y- fr
sšy
i i
j ;
M
i »
y
p e
■h'
J
lì
'A v ;'4i ,vf - ;'v	-	'>


(
S ZA ZIIHO 1
se dobi raznovrstno manufakturno blago v največji izberi v
VELETRGOVINI MANUEAKTURNEGA BLAGA
Karels W0RSCHE, Maribor
GOSPOSKA. ULICA.
, • _ # '
Zajamčeno dobro blago! •> • Najnižje cene!
Postrežba točna!	m
S« el«iket DetreleJne svetlite, plinove lestence (Gasluster) predela na
električno luč
itticesšeie in solidni» m%<đkm
Kare! Tratnik,
Maribor.
Orolsmva ulita Ste«. 3.	944
PristaliI Sirile nsše lisiet
lasata i Plemenska kobila
6 let stars, Be sanenjs za
trfise^a borja. Ribička ulka 9,
Maribor.	870
JOSIP MARTINO ^
SSžipSbaf* galanterijska I 854 veletrgsvlna


r**§s
Hiša T Mariboru
5 miaut oä Glavnega trga, a vrtom
in s svinjskimi hlevi, se zamenja «a gozd, ali kako goadao posest vo. V hišo se takoj khho nasedi. OzLwlo se bo samo na rosne ponudbe. Poatdbe pod naslov „Hiša v Mariboru* na apravništvo lista.	918
Slažbet
Porinil *a grajštdno n» £ «1 H f» Hrvaškem za dobro mesečno plačilo in celo oskrbo
trn sprejme. Ponudbe na Ivana Čersegoj, Pregrada — Hrvatsko. 957
Čevlje.
doi^olsnlce (gamaše) pesnilo
obleke
t»®»äjn© t®i?feloe
l»otbo'»’. koša»®,
VFvi ter* razno sy®lmaafc©3*ij|sfeo blago fei*i9i*©
jss»i trsrpčllkl Jakob LaH. Maribor
mmmm sanka
CENTRALA» SPLIT .
PODRUŽNICE: MARIBOR. ZAGREB. NOVI SAD
Hiijadje: Zadružna ^hanka lile* Zadružna štedionica Trst
OSMQ¥NJI GLAVNICA $0 milj. K
Bankovni oddelek:
Bavi se z vsemi bančnimi posli. Obavlja izpačšla na vsa tuzemska in inozemska tržišča pod najngodnejšmii pogoji.
Blagovni oddelek:
Kupuje in prodaja na veliko vse domače in prekomorske proizvode.
Menjalnica:
i
■
Vloge
Kupnje in prodaja tuje valute, devize In čeke ter vseli vrst domačih in tujih papirjev.
Sprejema denar na vložni Žiro in tekoče račune ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji.
Podružnica Maribor
Gosposka ulica 20 (Pirchanova hiša)
grli us s ooslovaniem dne 1. decembra 1920*
056
Podpisana tvrdka: .	'	■	'f.
Minsk» trgovina HOPPE & VALJAK v MARIBORU
špeo>!alna trgovina vin v sfekianie&h
naznanja, da se je 30. t. m. radi izstcpitve njenega dosedanjega družabnika gospoda Gjare pl. Valjaka opustila.
Dosedanji prvi družabnik Vilko Hoppe, ki bo vodil trgovin© dalje pod uradno protokolirano firmo;
VINSKA TRGOV NA VILKO HOPPE v MARIBORU
špa&tjalstn trgovina «in w afakf^aaicali j
naznanja obenem svojim trgovskim prijateljem, da se je preselil iz dosedanjih lokalov starega stolpa na Pristanu št. 10 v nove, bivšo last:
Wlüsfte trgovine Anion BćMdV* Kröcht ina9
(Ob'meatnam parbu)» -	; ;.|v
V nadi, da bodo dosedanji trgovski prijatelji prvoimenovane tvrdke prenesli vs© svoje zaupanje in naklonjenost na novo, beležim z velespoštovanjem
lli.Eko Hoppe, vinski trgcvec w Mariboru.

SOL
belo nemško jedilno v vrečah nudi cele vagone kakor manjše količine za takoj ------
SH8
.JUGOSLAVIJA
Prnlnl® po trse! tfriavl. — OelnllkjB slavnim 3s0C|@*®S)9 Din. v zlatu
Sploina zave rovalna družba. '	™
RAVNATELJSTVO ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI
sklepal
1. Požarna zavarovanja. •— 2. Življenska zavarovanja. — 3. Nezgodna in jamstvena zavarovanja. — 4. Zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma. — 5. Transportna zavarovanja. — 6. Zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla. — 7. Zavarovanja prot!
škodam po toči,
-Največji in delujoči dcmači zavod. Dniha je premia cd «Grelle vzajčftne zavarovalnice“ in od zavarovalne družbe „Feniks4’ (požarni oddelek) ms niihcv kuptijski obstoj v naši državi.
Najnižji tar'fi. Takojšna izplačila škod. Pisarne se nahaja ja začasno:
w Sodni ulici 1 CFcnlicsI im
i
Anton Tonejc in drug Maribor
a za
se išče!	»st
Ponudbe je poslati na naslov: Topolič Venae 17 BEOGRAD.
Koruzo in oves
m cele vagone, kakor tudi manjše količine nudi po dnevnih cenah
Anton Tonejo in drug Maribor
m DEBELO! NA DROBNOI
Mm sidle, kolonijalno blago, delikatese,
li Inko Hmelak
Mai ibor. Slomikov trg 6
Sraetee, rožiče, pomaranče, citrone, rezine, mandeljne, orehe, lešnike, žal, , kosnak (Cimis I Stock), slaščice za čaj in vino, dal* matlnska vina. Pošilja po pošti ne vse kraje,
Žahtevslte oaiMscSfre.
959
lwserir»ife v „Straži“.

btfafafešl fe glM BjsmmM
Odgovoru! mMufMs Imajo Zšbat,
mm Mi&m m» Sft& » %bu£JtaBHfc
V*