*> AcrocephaluS mobitel letnik 19 številka 86 1998 BirdLife 1 \ I I U \ \ I I li \ \ I 4 ACROCEPHALUS glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ljubljana joumal of Bird watching and bird study association of Slovenia, Ljubljana ISSN 0351-2851 naslov uredništva address of the editorial office glavni urednik managing editor uredniški odbor editorial board uredniški svet editorial council lektor in prevajalec translator and language editor fotoliti photoliths tisk print cena price naklada / circulation 1000 Ljubljana, Langusova 10 Iztok Geister, 6276 Pobegi, Kocjančiči 18 tel.: 0609/643 703. od 8* do 9h Iztok Geister (oblikovanje in tehnično urejanje, layout 8c technical editing), Igor Pusto vrh (svetovalec za fotografijo, photography), Slavko Polak (svetovalec za ilustracije, drawings), Andrej Sovine (pomočnik glavnega urednika, assistant editor) Janez Gregori, Andrej Hudoklin, dr. Boris Krystufek, Andrej Sovine, Dare Sere, dr. Davorin Tome Henrik Ciglič ATELJE T. Škofja Loka MEDIUM Radovljica 1000 SIT za številko, dvojna številka 2000 SIT, letna naročnina 5000 SIT 800 izvodov DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA naslov / address društveni prostori uradne ure in srečanja predsednik president podpredsednik vicepresident tajnik secretary žiro račun izvršilni odbor /executive board letna članarina annual membership subscription International Girobank 1001 Ljubljna, p.p. 2395 Ljubljana, Žibertova 1, tel:. 061/133 95 16 četrtek med 18. in 20. uro Borut Štumberger 2282 Cirkulane41 tel.: 062/761 000 Franc Bračko 2000 Maribor, Gregorčičeva 27 tel:.062/29 086 Borut Mozetič 1000 Ljubljana, Rožna 7 tel:. 0609 625 210 50100h520-133-05-1018116-2385287 A. Bibič, L. Božič. D. Denac, T. Jančar, P. Kmecl. B. Marčeta, T. Mihelič, B. Mozetič, S. Polak, A. Ramšak, B. Rubinič, D. Sere, A. Šorgo, B. Štumberger, T. Trilar, M. Vogrin in častna člana dr. S. D. Matvejev in dr. A. O. Župančič 5000 SIT za posameznike, 3000 SIT za učence in študente, 1000 SIT za podmladek in 20.000 SIT za ustanove Nova Ljubljanska Banka No. 50100-620-133 27620- 99885/0 Mnenje avtorjev ni nujno tudi mnenje uredništva. Revijo sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. — Sponzor revije Mobitel. Partner BirdLife International. Donator Prirodoslovni muzej Slovenije fli Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-226/92 z dne 4. 3. 1992 sodi revija med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. XIX - 86 - 1998 ACROCEPHALUS Uvodnik Editorial V sredo 14. januarja 1998 je v hotelu Perla v Novi Gorici potekala Mednarodna konferenca o beloglavem jastrebu. Srečanje sta organizirala Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije in Zavod za ekologijo NARAVA 2001, Iz vabila bi sicer težko sklepali, da gre za mednarodno konferenco; navzočnost enega, sicer mednarodno priznanega in uveljavljenega strokovnjaka iz Hrvaške je srečanju dalo mednarodni značaj, dejstvo, da je srečanje potekalo v konferečni dvorani, pa še ne zagotavlja, da je šlo res za konferenco. Poleg otvoritvenega nagovora so bila namreč na programu tega večera še tri predstavitvena predavanja. O mednarodnih konferencah je strokovna javnost obveščena nekaj mesecev vnaprej. V priprave sov vključene različne strokovne organizacije. Še pomembnejše je, da so takšna srečanja namenjena sprejetju in kasnejšemu uresničevanju strokovno utemeljenih priporočil in sklepov. Gradiva za takšne dokumente se za mednarodne konference pripravi vnaprej, na srečanjih se o njih razpravlja, se jih dopolni, zbor navzočih udeležencev pa jih potrdi. Ce na takšnem srečanju aktivno sodelujejo tudi najvišji predstavniki države ali če je država celo soorganizator srečanja, je pričakovati, da bo predstavljeno tudi stališče pristojnih vladnih služb do problematike, ki jo srečanje obravnava. Dejstvo je, da v priprave na srečanje v Perli niso bile vključene pomembne nacionalne institucije s področja ornitologije in varstva narave. Več kot pohvalno je, da sta se srečanja udeležila minister za okolje in državni podsekretar za naravo. S svojo navzočnostjo sta potrdila, da državo zanima beloglavi jastreb v Sloveniji. Kot pa mi je znano, država nima izdelanega posebnega stališča do problematike te ujede v Sloveniji. Sprašujem se, ali je naravovarstvena problematika jastreba pri nas sploh strokovno opredeljena? Če je, ali država ve, kako bo probleme rešila? Ce ni, ali je po večeru v Perli jasno, ali bo država (ali kdo drug) naročila izdelavo temeljite študije o beloglavem jastrebu, predvsem pa o tem, kaj ga ogroža in kako mu pomagati, če je ogrožen? Navzočnost ministra in državnega podsekretarja na takšnem srečanju bi morali izkoristiti za to, da bi se v imenu države obvezala, da bodo pripravljeni odgovori na nerazrešena vprašanja in da bo država tudi podprla izdelavo 'nacionalnega programa' za varstvo in ohranitev beloglavega jastreba. Škoda za zamujeno priložnost. Andrej Sovine ACROCEPHALUS XIX - 86 - 1998 IN MEMORIAM MARTIN KOSIR Le komu ni zastal dih ob Koširjevih ubranih potezah z ornitološkim čopičem: • Maiodlje od golobov je pred nedavnim posajeno rdeče • žefje;: na listih so ponovljeni vsi barvni odtenki duplarjev", ob njegovem pretanjenem smislu za opazovanje:* Trstni cvrčalec, ki sem si ga ogledal, ko je v popoldanskem soncu pel na suhi veji, me je v svojem enotno rjavem plaščku in z vzravnano držo: spominjal na; podlasico" in nenazadnje tudi -ob; hjegovi natančno zadevajoči duhovitosti/kakor ob tistem nepozabnem opisu bojevitih jerebic» "Tako kot je ÄM podil Hektorja trikrat okoli obzidja Troje, tako je en petelin podil drugega: trikrat (morda tudi štirikrat) po celi dolžini njive .,. Pretekla sta kakih 1ÖÖÖ m/ zasledovalec pa se je tekmecu samo enkrat toliko približal da je za njegovim repom kljuni proti zemlji" ? . V življenju:' sva se ž:: Martinom Koširjem srečala trikrat, prvič pred dvema letoma na skupščini našega društva na Brdu pri Kranju, ko nam je vzneseno^predstavil glasbo Messiaena, drugič v Škocjanskem zatoku 4aktobra lani, ko sta bila s soprogo edina udeleženca svetovnega dneva štetja ptic, in še enkrat, kdo bi slutil, da zadnjič, ko me je čez dober mesec obiskal na domu in sva prvič tudi sproščeno poklepetala. V resnici pa sva se srečala ob vsakem njegovem prispevku za rubriko Iz ornitološko beleznice, in teh v zadnjih dveh letih ni bilo malo. Tako po številu, še bolj pa po enkratnem, nepresežno svojskem slogu, odliku-jočem-se po metaforah, duhovitosti, iskrivosti :ih nepopustljivi raziskovalni vnemi, so Koširjevi prispevki zaznamovali polpreteklo revialno obdobje. V literarnih prispodobah m miselnih utrinkih Martina Koširja sem končno našel potrdilo zato, da je zamisel te rubrike še vedno smiselna, še več, zdaj sem celo prepričan, da je ravno Koširjeva avtorska:1 intervencija prvotno zamisel ponovno palnokivno uveljavila. Seveda pa to se zdaleč ni bilo vse. V znanstvenem prispevku o večernem oglašanju jerebic se je izkazal kot pronicljiv: .analitik ih v: blago polemični refleksiji p prepoznavanju sredozemskega kupcar ja kot neizprosno pravičen presojevalec, ki ne da bi podvomil o tujem znanju, vendarle najbolj verjame lo^imAušnjarn,;^nasprotjuz veliko večino: slovenskih-ornitologov, ki smo zrasli ob daljnogledu, se je pokojni Martin Košir pričel dejavno ukvarjati z omitologijo kot življenjsko izkušen človek. Ravno od te tako svojske ornitološke rasti smo še veliko: pričakovali. In le kdo bolj kot on, ki je poosebljal tako tehnično kot humanistično izobraženega opazovalca in: preucevalca ptic, bi bil • bolj poklican premostiti sedanji generacijski prepad. Preostane nam le, da ponovno preberemo. kar nam je zapustil Martin Košir, ornitolog, ki mu je bilo dano, da \ kot Ikar očarano zre v obličje lepote. Iztok Geister XIX - 86 - 1998 ACROCEPHALUS Zanimive najdbe na tujem v Sloveniji obročkanih ptičev Some interesting foreign recoveries of birds ringed in Slovenia Dare SERE Na Danskem že zdaj potekajo organizacijske priprave na mednarodno konferenco, načrtovano za jesen 1999 in posvečeno stoti obletnici obročkanja. Leta 1899 je prof. Mortensen na Danskem uvedel obročkanje ptičev z namenom, da se razreši skrivnostni naravni pojav ptičjih selitev. Obročkanje se je uspešno razširilo skoraj po vseh tedanjih deželah in tako je bil leta 1926 ustanovljen tudi Ornitološki observatorij v Ljubljani. V tem pretečenem času pa je prišlo, tako pri nas kot drugod, do velikanskih sprememb na tem področju omitologije. V naslednjem kratkem prispevku so predstavljene samo nekatere pomembne najdbe v Sloveniji obročkanih ptičev in kasneje ugotovljenih na tujem. Omenjene najdbe so pomembne, ker vključujejo tudi naše gnezdeče ptiče ali njihove mladiče. Ne glede na izvor obročka pa lahko le na osnovi zbranih podatkov o najdbah neke vrste po vsej Evropi napravimo pravi Atlas selitvenih poti. Če hočemo spoznati pravi pomen obročkanja in najdb tudi pri nas, je treba objaviti tudi druge naše najdbe, katerih objavo že pripravljamo. Pri vsaki najdbi so med drugim navedeni številka obročka, datum in kraj obročkanja, obročkovaleč in datum, kraj in država, kjer je bil ptič najden. V oklepaju navajam število dni, ki so minili od dneva obročkanja do dneva najdbe, razdaljo med krajema v kilometrih, smer selitvene poti v stopinjah in v straneh neba. Pri vsaki navedeni najdbi je kratek komentar, ki govori o pomembnosti te najdbe. Številka pred vrsto ptiča se ujema s številko na zemljevidu. 1. Bela štorklja Ciconia ciconia , LJUBLJANA 11920. Obročkal jo je Franc Bračko v gnezdu 28. junija 1994 v Lovrencu na Dravskem polju. Ustreljena je bila 7. aprila 1997 v LIBANONU, ko se je že vračala s prezimo-vanja (1014 dni / 2208 km / 137°/ SE). To je druga najdba obročkane slovenske bele štorklje (prva je bila zabeležena v Izraelu) in kasneje ugotovljene na Bližnjem vzhodu. 2. Divja grlica Streptopelia turtur LJUBLJANA 104262. V Bizoviku pri Ljubljani jo je obročkal Jože Bricelj st. 21. maja 1978. Na otoku Zakynthos v GRČIJI so jo ustrelili lovci 28. aprila 1980 (707 dni / 1060 km / 150° / SSE /). To je do sedaj edina najdba pri nas obročkane divje grlice na tujem. 3. Vijeglavka Jynx torquilla , LJUBLJANA 191288. Na ornitološki postaji na Vrhniki jo je obročkal Brane Lapanja 29.avgusta 1989. Na FINSKEM, v kraju Muinosämki, so jo ponovno ujeli in izpustili v času gnezdenja 17. junija 1990 (292 dni / 1978 km / 21° / NNE ). To je do sedaj edina najdba pri nas obročkane vijeglavke zunaj Slovenije. 4. Breguljka Riparia riparia , LJUBLJANA A 732741. Obročkana je bila na jesenski selitvi 20. septembra 1994 na Vrhniki (Dare Sere in Borut Mozetič). Po uspešnem prežimo vanju v Afriki se je v naslednjem letu vrnila na ŠVEDSKO. V gnezditveni koloniji pri kraju Simnatorp je bila ujeta 18. julija 1995 (302 dni / 1268 km / 2° / N /). Iz Skandinavije (Švedska) je bila do sedaj zabeležena samo ena najdba pri nas obročkane breguljke. 5. Kmečka lastovka Hirundo rustica LJUBLJANA A 460934. Kot prvoletno lastovko jo je 30.avgusta 1990 na Ormoškem jezeru obročkal Rajko 3 ACROCEPHALUS XIX-86- 1998 Koražija. 19. aprila 1997 je bila ta kmečka lastovka najdena mrtva na MALTI (2424 dni / 1175 km / 186°/S). Obroček na nogi je imela dobrih gost (6) let in je bila tako m v osmem (8 y) koledarskem letu življenja. Pri nas obročkane kmečke lastovke so bile ponovno ujete v naslednjih državah Afrike: ALŽIRIJA (3), MAROKO (3), ZAMBIJA (1), ZAIRE (3), CENTRALNO AFRIŠKA REPUBLIKA (4), NIGERIJA (12) in JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA (3). Dve kmečki lastovki sta bili vnovič ujeti tudi v IZRAELU (2). 6. Drevesna cipa Anthus trivialis , LJUBLJANA A 644336. V času jesenske selitve je bila obročkana 3. septembra 1993 na ornitološki postaji Barje pri Ljubljani (Dare Sere in Bogdan Vidic). Po uspešnem prežimo vanju je bila najdena mrtva (zaletela se je v okensko steklo) v kraju Jauhosaari 20. maja 1995 na FINSKEM ( 625 dni / 1680 km / 18° / NNE ). Do sedaj je to edina najdba pri nas obročkane drevesne cipe in pozneje dobljene na tujem. 7. Siva pevka Prunella modularis , LJUBLJANA A 789537. Med jesensko selitvijo jo je obročkal Brane Lapanja v Šebreljah pri Cerknem 11. oktobra 1995. 22. julija 1997 je bila mrtva najdena na FINSKEM. To se je zgodilo v kraju Rikkaranta (651 dni / 2077 km / 26°/ NNE). To je najdaljša (2077 km) ugotovljena pot v Sloveniji obročkane sive pevke. 8. Taščica Erithacus rubecula , LJUBLJANA A 687142. Obročkal jo je Stane Kos 27. marca 1994 ob Ljubljanici na Ljubljanskem barju. Na NORVEŠKEM je bila najdena mrtva v kraju Hjellum 15. junija 1994 (79 dni / 1657 km / 352°/ N ). To je ena redkih najdb taščice s severa Evrope. Številne najdbe v Sloveniji obrockanih taščic so bile zabeležene po vsem Sredozemlju. 9. Taščica Erithacus rubecula , LJUBLJANA A 504872. Na ornitološki postaji na Vrhniki je bila 1. oktobra 1995 med selitvijo obročkana prvoletna taščica (Dare Sere in Andrej Bibič). Čez dva meseca in pol, to je 15.decembra 1995, jo je ujel do sedaj neznani mladenič v kraju Ighil pri Tizi-Ouzou v ALŽIRIJI (75 dni / 1333 km / 219°/ SW). To je prva najdba v Sloveniji obročkane taščice in pozneje ujete v severni Afriki. 10. Mali slavec Luscinia megarhync-hos , LJUBLJANA A 687875. V Dobrunjah pri Ljubljani je Jože Bricelj ml. obročkal malega slavca 26. avgusta 1994. Na otoku Aire (otočje Baleari) v ŠPANIJI so ga ponovno ujeli ter izpustili med spomladanskim vračanjem 29. aprila 1995 (247 dni / 1087 km / 226° / SW ). Tudi to je do sedaj edina najdba v Sloveniji obročkanega malega slavca na tujem. 11. Šmamica Phoenicurus ochruros , LJUBLJANA A 696965. Na Vrhniki jo je obročkal Pavle Štirn 7. avgusta 1994. Že 14. novembra 1994 so jo mrtvo našli na jugu FRANCIJE (99 dni / 752 km / 243°/ WSW). To je edina najdba pri nas obročkane šmarnice in kasneje ugotovljene na tujem. 12. Bičja trstnica Acrocephalus schoe-nobaenus , LJUBLJANA A 783320. To prvoletno bičjo trstnico je obročkal Brane Lapanja 7. septembra 1995 na Ornitološki postaji Vrhnika. Po dveh uspešnih prezimovanjih v Afriki so jo spet ujeli in izpustili 8. maja 1997 v kraju Backen na ŠVEDSKEM (610 dni / 1513 km / 5°/ N). Ena glavnih selitvenih poti skandinavskih bičjih trstnic poteka ravno prek Slovenije. Zato so najdbe pri nas obrockanih bičjih trstnic na severu ali obratno zelo pogoste. 13. Srpična trstnica Acrocephalus sctipaceus , LJUBLJANA A 835484 Na Ormoškem jezeru jo je obročkal Iztok Vreš 30. julija 1997. 20. septembra 1997 je bila vnovič ujeta in pozneje tudi izpuščena 30 km vzhodno od kraja Tobruk v LIBIJI (51 dni / 1757 km / 157°/ SSE). To je prva najdba pri nas obročkane srpične trstnice v Afriki. 4 XIX-86- 1998 ACROCEPHALUS , m -ct , T\ 25 Slika 1: Nekaj zanimivih najdb v Sloveniji obročkanih ptičev (številke ustrezajo vrstnemu redu v besedilu) Fig 1: Some interesting recoveries of birds ringed in Slovenia (numbers corresponding to those in the text) 5 ACROCEPHALUS XIX-86-1998 14. Mlinarček Sylvia cunuca , LJUBLJANA A 600288. Na ornitološki postaji na Vrhniki je bil ta odrasli mlinarček obročkan 14. septembra 1992 (Rudi Tekavčič in Andrej Bibič). Angleški obročkovalec ga je ponovno ujel 26. maja 1996 pri kraju Puttenham v ANGLIJI (1352 dni / 1271 km / 294° / WNW). Selitvena pot mlinarčkov, ki se selijo iz zahodne Evrope proti jugovzhodnim predelom Evrope in nato prek male Azije v Afriko, namreč poteka prek Slovenije. Najdba tega mlinarčka v Angliji je zanimiva tudi zato, ker je bil že najmanj v šestem letu (+6y) življenja. 15. Rjava penica Sylvia communis , LJUBLJANA A 548411. Ob Cerkniškem jezeru jo je kot odraslo samico obročkal 1. maja 1993 Jože Gračner. 13. septembra 1994 jo je v kraju Sidi Barrani v EGIPTU ustrelil lovec (499 dni / 1863 km / 147°/ SSE). To je naša prva in edina najdba rjave penice v Afriki. 16. Vrtna penica Sylvia borin , LJUBLJANA A 437371. V času spomladanskega vračanja vrtnih penic iz tropske Afrike jo je 15. maja 1990 pri Mariboru obročkal Rajko Koražija. Se isto leto so jo ruski ornitologi ponovno ujeli, in sicer 16. avgusta 1990 v kraju Nikolovskiy v RUSIJI (92 dni / 1917 km / 30°/ NNE). To je druga najdba pri nas obročkane vrtne penice v Rusiji. 17. Črnoglavka Sylvia atricapilla , LJUBLJANA A 708995. V Partah na Ljubljanskem barju jo je 8. septembra 1994 obročkal Bogdan Vidic. 20. novembra istega leta je bila ta črnoglavka mrtva najdena pri Tarragoni v ŠPANIJI (73 dni / 1205km /239°/ WSW). Najdbe prezimujočih pri nas obročkanih črnoglavk se razprostirajo od Španije na jugozahodu in prek Malte ter Grčije do Sirije in Libanona na vzhodu. 18. Vrb ja listnica Phylloscopus colly -bita , LJUBLJANA R 4420. V času jesenske selitve je to vrbjo listnico obročkal Stane Kos, in sicer 17. oktobra 1993 ob Ljubljanici na Ljubljanskem barju. V času prezimovanja, to je 21. 6 januarja 1995, so jo ponovno ujeli in izpustili pri Barceloni v ŠPANIJI (461 dni / 1079 km / 241°/ WSW). To je druga najdba pri nas obročkane vrbjg listnico v Španiji. 19. Kovaček Phylloscopus trochilus , LJUBLJANA A 483241. 25. septembra 1990 je bil ta prvoletni kovaček obročkan na Ornitološki postaji na Vrhniki (Rudi Tekavčič in Andrej Bibič). 7. junija 1992 je bil mrtev najden na dalnjem severu NORVEŠKE pri kraju Sortland (621 dni / 2527 km / 1°/ N). Po razdalji med krajem obročkanja in krajem najdbe na severu (2527 km) je to "najdaljša" najdba te vrste. Na osnovi naših in tujih najdb v Sloveniji sklepamo, da vsi ti kovački izvirajo iz Skandinavije. 20. Rumenoglavi kraljiček Regulus regulus , LJUBLJANA A 497496. 4. novembra 1990 je prvoletno samico obročkal na Pohorju Iztok Vreš. Že 14. maja 1990, to je v času gnezdenja, je bil ta kraljiček mrtev najden na otoku Sylt na skrajnem severu NEMČIJE (192 dni / 1017 km / 331°/ NNW). Kljub temu da v zadnjem času namenjamo veliko pozornosti obročkanju rumenoglavih kraljičkov, je to šele druga najdba te vrste zunaj Slovenije (prva najdba našega rumeno-glavega kraljička je bila v južni Nemčiji). 21. Velika sinica Parus major LJUBLJANA A 669220. To veliko sinico je v Šebreljah pri Cerknem 1. novembra 1993 obročkal Brane Lapanja. 3. junija 1994 so jo na POLJSKEM v gnezdu ujeli poljski ornitologi (215 dni / 610 km / 33°/ NNE). To je že tretja najdba velike srnice iz Poljske. Druge najdbe so še iz Češke, Slovaške in Madžarske. 22. Škorec Stumus vulgaris , LJUBLJANA 10935. Prvoletnega škorca je na ornitološki postaji na Vrhniki 3.v avgusta 1994 obročkal Peter Grošelj. Že 5. novembra istega leta pa je bil ujet v kraju Guercif v MAROKU (94 dni / 1979 km / 223°/SW). To je v zadnjem času edina najdba našega škorca v severni Afriki. XIX-86- 1998 ACROCEPHALUS 23. Lišček Caiduelis carduelis LJUBLJANA A 454524. 4. septembra 1990 je tega liščka obročkal Ivan Lipar v Slovenski vasi na Dolenjskem. 18. novembra 1990 so ga ponovno ujeli pri Tirani v ALBANIJI (75 dni / 640 km / 143°/SE). Do sedaj so bile najbolj pogoste najdbe v Sloveniji obročkanih liščkov vzdolž jadranske obale in otokov na Hrvaškem. To je druga najdba v Sloveniji obročkanega liščka v Albaniji. 24. Repnik Carduelis cannabina , LJUBLJANA A 546074. Mladega repnika je obročkal Jože Gračner 29. julija 1992 pri Škofljici na Ljubljanskem barju. V času prežimova-nja, to je 1. januarja 1993, so ga vnovič ujeli v kraju Munxar na MALTI (155 dni / 1103 km / 181°/ S). Za nas je ta najdba zelo zanimiva zato, ker je bil osebek obročkan v poletnem času, ko pri nas še ni preletnih repnikov. Še dodatno pa je zanimiv datum najdbe, to je čas prezimo-vanja. 25. Čižek Carduelis spinus , LJUBLJANA^ 266104. Čižka je obročkal Borut Mestinšek 11, oktobra 1987 na Brdu pri Ljubljani. 14. januarja 1990 so ga ustrelili v okraju Senakskiy v GRUZIJI (nekdanja ruska republika), (825 dni / 2563 km /108°/ ESE). O tej izredno zanimivi najdbi z območja Kavkaza smo bili obveščeni šele v letu 1996. Najdbe pri nas obročkanih čižkov so razpršene praktično po vsej Evropi od Portugalske do Skandinavije ter prek Ukrajine do Bolgarije. Čižka z našim obročkom so ujeli celo v Maroku. 26. Trstni strnad Emberiza schoeniclus, LJUBLJANA A 688431. V Bizoviku pri Ljubljani je Jože Bricelj ml. 3. novembra 1993 obročkal prvoletno samico trstnega strnada. 28. aprila naslednjega leta je to samico ujela mačka v kraju Katokumpu na FINSKEM ( 178 dni / 2012 km / 23°/ NNE). To je do sedaj edina najdba trstnega strnada z našim obročkom na Finskem .v Večina najdb te vrste je bila do sedaj iz Švedske. SUMMARY The article contains a list of 26 most interesting foreign recoveries of birds ringed in Slovenia, mainly in the last ten years. Presented and explained are the recoveries belonging to the following species: White Stork, Turtle Dove, Wryneck, Sand Martin, Barn Swallow, Tree Pipit, Hedge Accentor, Robin, Rufous Nightingale, Black Redstart, Sedge Warbler, Reed Warbler, Lesser Whitethroat, Common Whitethroat, Garden Warbler, Blackcap, Chiffchaff, Willow Warbler, Goldcrest, Great Tit, Common Starling, Goldfinch, Linnet, Siskin and Reed Bunting. For each species the author presents, apart from some basic factographic data, the number of days elapsed from the day of ringing to the day of recovery, distance between places in kilometres, as well as direction of migration route in degrees and cardinal points. Dare Sere, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana 7 ACROCEPHALUS XIX - 86 -1998 Prispevek k poznavanju ptic Hraških mlak A contribution to the knowledge of the birds of Hraše pools Henrik CIGLIČ, Tone TREBAR UVOD Hraški mlaki smo zasledili v slovenski strokovni literaturi razmeroma pozno, še posebno glede na njun nastanek. Ornitološko sta bili odkriti šele leta 1991 (Bibič 1992), nastali pa sta po vsej verjetnosti že veliko prej, saj ju tamkajšni Agrokombinat Emona uporablja kot gnojnični jami. Kdaj sta mlaki nastali, ni znano. Pri datiranju si lahko pomagamo z vojaško topografsko karto iz leta 1978, na kateri so vrisane kar tri manjše vodne površine; poleg sedanjih dveh še ena na nasprotni strani glavne dovozne ceste. Enako v drugi izdaji Atlasa Slovenije (MK 1996), medtem ko v prvi izdaji (MK 1985) ni vrisana nobena. Povsem naključno ju je junija 1991 odkril ornitolog A.Bibič, ko je botaniziral na Smledniškem gradu in zatem skupaj s P.Trontljem ugotovil prvo gnezdišče čopaste črnice Aythya fuligula v zahodni Sloveniji (Bibič 1992, Trontelj 1992). Zanimanje za Hraški mlaki se je zelo povečalo spomladi leta 1996, ko sta se vodi obeh gnojnicnih jam zaradi zamasenega odtoka združili in preplavili lokalno makadamsko cesto. Voda se ni umaknila vse do poletja, kar je po vsej verjetnosti vplivalo tudi na uspešno prvo gnezditev črnogr-lega ponirka Podiceps nigricollis v Sloveniji (Ciglič, Sovinc 1996). Pozno spomladi 1997, pravzaprav sredi gnezditvenega obdobja, so domačini odtok delno očistili, tako da je vodna gladina vnovič upadla pod raven makadamske ceste. METODA Ptice sva priložnostno opazovala prek celega leta, največ spomladi in jeseni v času selitve v obdobju od aprila 1995 do januarja 1998. Pogostost opazovanj je prikazana v tabeli 1. Nekaj podatkov sta prispevala tudi Iztok Geister (IG) in Andrej Sovinc (AS), vendar v tabelo niso vključeni kot opazovalni dnevi. Kadar sva opazovala ločeno na isti dan, je podatek vnesen kot eno opazovanje, čeravno je eden opazoval dopoldan, drugi pa popoldan, V sistematskem delu so prikazane samo značilne močvirske ptice. leto J FMAM J JA SOND skupaj 1995 4 3 1 4 13 1996 2 9 13 4 2 2 3 8 6 4 53 1997 2 18 8 6 4 113 12 37 1998 7 7 skupajll 1 10 21 22 9 3 3 6 13 8 5 112 Tabela 1: Pogostost opazovanj v posameznih mesecih v obdobju 1995-98 Table 1: Observation frequency during separate months in the 1995 - 1998 period SISTEMATSKI DEL Mali ponirek Tachybaptus ruficollis - V obdobju selitve jih je bilo opazovanih največ 10 (26.3.96). V letu 1996 so gnezdili 4 pari. 6.7.1997 so bili opazovani trije mladiči. Čopasti ponirek Podiceps cristatus -23.1.1998 sta bila opazovana dva (2) osebka. Črnogrli ponirek Podiceps nigricollis - V letu 1996 so bili prvič opaženi 3 osebki 25.5.(21.5. jih še ni bilo). 30.5. so bili opaženi celo 4 osebki, vendar je ostal in gnezdil samo en par. (Ciglič, Sovinc 1996). 31.8. in 8.9.1997 je bil opazovan osebek v zimskem perju. Velika bobnarica Botaurus stellaris -Dva osebka (2) sta bila opazovana v dneh od 6.4 do 11.4.96, en (1) osebek pa 23.10.96. Mala bobnarica Ixobrychus minutus -Opazovani so bili največ 4 odrasli samci (5.6.96). Vrsta v Hrašah verjetno gnezdi: 8 XIX - 86 - 1998 ACROCEPHALUS ¦ Sliki 1 in 2: Iz primerjave dveh zemljevidov (levo iz leta 1978 in desno iz leta 1996, (oba v razmerju 1:50.000) je videti povečan obseg Hraških mlak (vira: Vojnogeografski institut 1980 in Mladinska knjiga 1996). Figs. 1 and 2: Comparison between the above two maps from 1978 (left) and 1996 (right), both at a scale of 1 : 50 000, indicate an increased volume of the Hraše pools. (Sources: Vojnogeografski institut 1980 and Mladinska knjiga 1996) 12.7.1996 sta bila opazovana samec in samica. Mala bela čaplja Egretta garzetta -Opažena samo 15.5.96. Velika bela čaplja Egretta alba-5.3.97 je bil opazovan en (1) in 10.3.97 dva (2) osebka. Siva čaplja Ardea cinerea - Od aprila do oktobra je bilo opazovanih do 20 osebkov. Najbližja gnezditvena kolonija, Gameljne, je oddaljena le nekaj kilometrov zračne linije. Bela štorklja Ciconia ciconia ~ Osebek je bil opazovan 18 in 28.4.96, v dneh od 9,-10. 5. 96 pa se je zadrževalo 6 osebkov. Duplinska gos Tadorna tadoma - Osebek te v notranjosti redke vrste se je ob Hraških mlakah zadrževal od 28.5. do 30.5.96. Opazovana je bila tudi 3.1. in 18,1.1998, kar dopušča domnevo o prežimo van ju v širši okolici. Žvižgavka Anas penelope - Ta vrsta race je na preletu pogostejša in številnejša Slika 3: Zahodna Hraška mlaka spomladi 1996 (I. Geister) Fig. 3: Western Hraše pool in spring 1996 (I. Geister) 9 ACßOCEPHALUS XIX - 86 - 1998 jeseni. Tako je bila leta 1996 opažena dvakrat v aprilu, leta 1997 pa enkrat v aprilu in dvakrat v maju, vsakič v tem letu po en samec, v jesenskih mesecih pa vsako leto, največ 16 leta 1995 v oktobru in decembru. Samec te race se je v Hrašah zadrževal tudi od 17. do 20.1.1998. Dolgorepa raca Anas acuta - Samec je bil opazovan 4.4. in 18.10.1996 ter 3.1 in 18.1.1998. Tudi ta dva januarska podatka dopuščata domnevo o prezimovanju v širši okolici (trikotnik Zbilje, Hraše, Mavčiče). Mlakarica Anas platyrhynchos - Prevladujejo spuščeni gojeni osebki, namenjeni športnemu lovu, najdenih pa je bilo tudi nekaj gnezd. Kreheljc Anas crecca - Ta v majhnih skupinah od 2 do 6 osebkov pojavljajoča se raca je pogostejša spomladi kot jeseni (razmerje pojavljanj 7:4). 5.11.1997 pa je bila opazovana jata 17 osebkov. Gnezdi-tveno sumljiva sta bila 2.6.1997 opazovana vsamec in samica. Žličarica Anas clypeata - Iz pognezdi-tvenega obdobja je en sam julijski podatek (29.7.1996), ko so bili opazovani trije (3)osebki, Spomladanska opažanja so iz marca, aprila in presenetljivo tudi še iz srede maja. Opazovani so bili največ štirje (4) osebki (3 samci in ena samica), in sicer 4.4.96. Vsega skupaj 7 opazovanj. Regija Anas querquedula - 20 spomladanskih in 7 jesenskih podatkov. Število opazovanih osebkov je spomladi 1997 stalno naraščalo od dveh (2) 28.2. do šestdesetih (60) 14.4., kar kaže na to, da se je na selitvi zadržujoča se jata nenehno povečevala. Zato pa je bil toliko bolj gnezditveno sumljiv samec, opazovan 25.4.(IG) in v dneh od 24. do 26.5.1995. Tudi leta 1996 se nekaj parov ni odselilo skupaj z večjo jato. Kljub temu dokazov o gnezdenju ni. Kostanjevica Aythya nyroca - V letu 1996 je bila opazovana trikrat: 26.4. dva (2) samca, 27.3.(1) en osebek in 4.4. štirje (4) osebki, v letu 1997 pa petkrat: 28.2 eden (1), 24.3. dva (2), 21.9 in 23.10 po en (1) osebek. Nedvomno pa je bil gnezditveno sumljiv 25.5.1997 opazovani samec. Sivka Aythya ferina - Za to vrsto race so samo trije podatki: 26.3. eden (1), 27.3.1996 dva (2) in 21.9.1997 trije (3) osebki. Slika 4: Polojnik Himantopus himantopus, Hraše, 19. 5. 1996 (A. Sovine) Fig. 4: Black-winged Stilt Himantopus himantopus at Hraše pools on 19th May 1996 (A. Sovine) Čopasta črnica Aythya fuligula - Jata 14 osebkov se je zadrževala v marcu 1997. V aprilu se je v letih 1995-97 zadrževalo največ 7 in v maju največ 6 osebkov. Zanimiva je bila spolna sestava 24.7.1992: 7 samcev in 3 samice, od teh dve z štirimi (4) mladiči (IG). Bibič (1992) poroča, da je 5.7.1991 opazoval "dva para čopastih črnic in osem mladičev na večjem ribniku", kar dopušča domnevo, da v Hraških mlakah nikoli nista gnezdila več kot dva para teh rac. V letu 1997 je bilo v gnezditvenem obdobju sprva opaziti 4 samce in 6 samic (9.5.), kasneje (2.6.) pa 7 samcev, kar bi lahko pomenilo, da samice tačas gnezdijo v bližini, vendar se takšna pričakovanja niso izpolnila. Rjavi lunj Circus aeruginosus - Opazovan dvakrat v letu 1996: 4.4. samec in samica, 9.5. samec . ŠkrJančar Falco subbuteo - ŠkrJančar je bil opazovan dvakrat: 30.5. in 13.8.1996 , obakrat pri lovu na kačje pastirje (Odo-nata). Mokož Rallus aauaticus - Mokož je bil opazovan trikrat: 4.4.1996 in 2.11.1997 (AS) ter 5.6.1996 (AS), ko je bilo slišati značilno kruljenje, kar kaže na gnezdite v. 10 XIX - 86 - 1998 ACROCEPHALUS Slika 5: Ko je iz dveh vodnih površin nastala ena, je bila poplavljena tudi lokalna cesta, pomlad 1996 (I. Geister). Fig. 5: As soon as the two separate water bodies merged, the local road was submerged; spring 1996 (I. Geister). Grahasta tukalica Porzana porzana -Opazovana je bila vedno le v drugi polovici leta (od julija do novembra), v letu 1995 enkrat, v letu 1996 trikrat po en osebek. Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus - Največ je bilo opazovanih 10 odraslih ptic ob enem obisku (4.4. in 28.6.1996), po čemer smemo sklepati na največ 5 gnezdečih parov. Liska Fulica atra - Od 23.3. do 28.4.1996 je bilo opazovanoh 30 osebkov. 8.5.1996 je bilo najdenih 20 zasedenih gnezd, od tega 9 v mlaki vzhodno od ceste in 11 v mlaki zahodno od ceste. Popis bo objavljen v prispevku o gnezdil-kah Hraških mlak (op.ur.). Polojnik Himantopus himantopus - Osebek se je na Hraških mlakah zadrževal od 18. do 22.5.1996. Mali deževnik Charadhus dubius - Vsi datumi pojavljanja v letih 1995-96 (7 v treh letih) so aprilski. V letu 1997 je bil par opazovan na makadamski cesti 9.5., en sam osebek 25.in 28.5.in 1.6., ko je hlinil poškodovanost (AS). Dovolj znamenj za gnezdite v, četudi neuspešno. Priba Vanellus vanellus - 36.3.1996 je bilo opazovanih 10 osebkov, kasneje (v aprilu) največ 4, iz česar bi lahko sklepali, da so na sosednjem Koruznem polju gnezdili najmanj štirje pari. Najzgodnejši mladič najden 22.4.1997. Mali prodnik Calidris minuta - Štirje (4) 28.5.1997. Črnorepi kljunač Limosa limosa - Osebek te vrste je bil opazovan 28.4.1996. Rdečenogi martinec Tringa totanus -18.4.1995: 10, 25.4.1996: 3 in od 8. do 10.4.1997 : 10 osebkov. Pikasti martinec Tringa ochropus - Trije osebki so se zadrževali od 19. do 21.8.1996 (IGL Crni martinec Tringa erythropus - Opazovan 9.5.1997. Močvirski martinec Tringa glareola - V aprilu in maju se pojavlja v skupinah od 2 do 20 osebkov (18.4.1995, 9.5.1996). Je najpogostejši in najštevilnejši spomladanski pobrežnik. Mali martinec Actitis hypoleucos -Podatki so trije; od teh eden zelo zgoden : 15 osebkov 27.3.1996 in eden nenavadno pozen : 3 osebki 22.5.1996. Junijski podatki (18.4. - 30.6.) pričajo o zgodnji jesenski selitvi. Kozica Gallinago gallinago - Od 25 podatkov v zadnjih treh letih jih je 11 jesenskih in med njimi je tudi najštevilnejše opazovanje : 26 kožic 30.11.1996. Rečni galeb Larus ridibundus - Nekaj zanimivejših podatkov: 27.3.1996: 36, 11.4.1996: 14 in 19.11.1996: 15 osebkov. Črna čigra CMdonlas nigei - Vsi podatki so iz leta 1997: 14.(AS), 19.,20.in 25.5, ko je bil opazovan en (1) osebek, ter 20.in 28.5, ko sta bila opazovana dva (2) osebka. 11 ACROCEPHALUS XIX - 86 - 1998 Breguljka Riparia riparia - Dva (2) osebka sta bila opazovana 25.4.1995. Rumena pastirica Motacilla flava - Nekaj teh ptic je bilo videti na preletu 26.4.1997 (AS) Modri slavec Luscinia svecica - Samec je bil opazovan 4.4.1996 Močvirska trstnica Acrocephalus palustris - Pojoči samec je bil evidentiran 24.7.1992 (IG) in 5.6.96 (AS), kar kaže na gnezdenje. Rakar Acrocephalus arundinaceus -Samec je pel 21.5.1996. Plašica Remiz pendulinus - 8.4.1996 štirje (4) , 24.10.1997 dva (2) osebka. Trstni strnad Emberiza schoeniclus -24.3.1997: cca 40 osebkov. RAZPRAVA Podrobnejši topografski opis Hraških mlak je najti v prispevku o gnezdenju crnogrlega ponirka (Ciglič, Sovinc 1996). K temu lahko dodava le to, da je obrežje vzhodne mlake nekaj metrov široko obraslo z rogozom (Typha sp.), obrežje zahodne mlake pa predvsem s trstom Phragmites australis. Na tej mlaki je tudi nekaj trstiščnih pasov sredi vode. Potrjeno redno gnezdijo mali ponirek Tachybaptus ruficollis , mlakarica Anas platyrhync-hos, zelenonoga tukalica Gallinula chlo-ropus, liska Fulica atra in priba Vanellus vanellus. Potrjeno občasno gnezdita čopasta črnica Aythya iuligula ( mladiči so bili opazovani leta 1991 in 1994) in črnogrli ponirek Podiceps nighcollis (uspešna gnezditev leta 1996). Domnevno občasno gnezdita mala bobnarica Ixobrychus minutus (v letu 1997 nobenega opazovanja) in mokož Rallus aquati-cus. Od selivk se na Hraških mlakah najpogosteje zadržujejo race in pobrežniki. V marcu in aprilu sta najpogostejši raci kreheljc Anas crecca in regija Anas querquedula, ki sta bila v teh dveh mesecih opazovani ob visokem številu obiskov. Regija je s šestdesetimi osebki, opazovanimi v enem dnevu, tudi najštevilnejša opazovana raca. Najpogosteje opazovani pobrežnik je jeseni kozica Gallinago gallinago, ki je bila v oktobru, novembru in decembru opazovana ob visokem številu obiskov, v večini primerov po nekaj osebkov. Najpogostejši spomladanski pobrežnik na preletu je močvirski martinoc Tringa glaroola, ki je bil v aprilskih dneh opazovan devetkrat v skupinah do dvajset ptic. Izmed vrst, ki se v Sloveniji pojavljajo redko ali pa redno, vendar v majhnem številu, je treba omeniti veliko bobnarico Botaurus stellaris, kostanjevko Aythya nyroca, duplinsko gos Tadorna tadorna, polojnika Himantopus himantopus in modrega slavca Luscinia svecica. Pogosto ustavljanje in zadrževanje pre-letnikov govori o izjemnem prehranjevalnem pomenu tega plitvega in s hranili zasičenega vodišča. V primerjavi s Hraškimi mlakami so okoliška glinokopna močvirja (npr. Bobovek, Češnje vek), gramozne jame (Reteče) in zbirna jezera na Savi (Zbiljsko, Trbojsko) in v povirju Kokre (Brdo) neprimerno slabše obiskana. LITERATURA: Bibič, A.(1992): Iz ornitološke beležnice: Čopasta črnica Aythya iuligula, Acrocephalus 50: 21. Ciglič, H., A. Sovinc (1996): Potrjeno gnezdenje crnogrlega ponirka Podiceps nighcollis v Sloveniji, Acrocephalus 75-76: 43-46. Trontelj ,P.(1992): Prispevek k poznavanju avifavne Zbiljskega in Trbojskega jezera na reki Savi, Acrocephalus 50: 16. POVZETEK V obdobju 1995 - 98 je bilo v več kot sto opazovalnih dnevih (112) popisanih 45 vrst vodnih in obvodnih ptic, ki se na preletu zadržujejo v Hraških mlakah, plitvih in močno evtrofiranih gnojničnih jamah ob hlevih kmetijskega kombinata. Nekatere izmed njih tukaj zaradi privlačnih življenjskih razmer tudi gnezdijo. Od preletnih ptic sta najpogostejši raci kreheljc Anas crecca in regija Anas querquedula, najpogostejša pobrežnika kozica Gallinago gallinago in močvirski martinec Tringa glareola. Izmed vrst, ki se v Sloveniji pojavljajo redko ali maloštevilno, je treba omeniti veliko bobnarico Botaurus stellaris, duplinsko gos Ta- 12 XIX - 86 - 1998 ACROCEPHALUS doma tadorna, kostanjevko Aythya nyro-ca, polojnika Himantopus himantopus in modrega slavca Luscinia svecica, Leta 1996, ko je bila vodna površina zaradi zamašitve odtoka največja, je v Hraških mlakah uspešno gnezdil par črnogrlega ponirka Podiceps nigricollis, kar je bilo prvo potrjeno gnezdenje te vrste v Sloveniji (Ciglič, Sovinc 1996). Sicer pa tu redno gnezdijo mali ponirek Tachy-baptus rulicollis, mlakarica Anas platyr-hynchos, liska Fulica atra, zelenoga tuka-lica Gallinago gallinago, priba Vanellus vanellus in močvirska trstnica Aciocephalus palustris, občasno pa mala bobnarica Ixobrychus minutus in mokož Rallus aquaticus. SUMMARY In the 1995 -1998 period, 45 species of aquatic and riparious birds were recorded during 112 observation days at Hraše pools, these shallow and highly eutrophi-cated cesspools along the cowsheds of the local agricultural plant. Most of the birds dwell at the pools during their passage, but some also breed here due to the very favourable living conditions in this particular area. Most frequent amongst the passage migrants are Common Teal Anas crecca and Garganey Anas querquedula, while Common Snipe Gallinago gallinago and Wood Sandpiper Tringa glareola are most frequent as far as waders are concerned. Among the species that occur in Slovenia rarely or in small numbers, let us mention the Great Bittern Botaurus stellaris, Common Shelduck Tadorna tadorna, Ferruginous Duck Aythya nyroca, Black-winged Stilt Himantopus himantopus and Bluethroat Luscinia svecica. In 1996, when the water surface reached its highest peak due to the blocked outflow of the pools, a pair of Black-necked Grebes Podiceps nigricollis bred here successfully, which was the first confirmed breeding of this species in Slovenia (Ciglič 8c Sovinc 1996). The regular breeders at Hraše pools are Little Grebe TachyMptus mlicollis, Mallard Anas platyrhynchos, Common Coot Fulica atra, Moorhen Gallinula chlo-ropus, Northern Lapwing Vanellus vanellus and Marsh Warbler Acrocephalus palustris, while Little Bittern Ixobrychus minutus and Water Rail Rallus aquaticus breed here only periodically. Henrik Ciglič, Likozarjeva 7, 4000 Kranj Tone Trebar, Pestotnikova 17, 4000 Kranj Naročila sprejema Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Cena knjige je 9.996 SIT; za člane društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije velja 20% popust. 13 ACROCEPHALUS XK - 86 - 1998 Gnezditev pribe Vanellus vanellus na Dravskem polju Breeding of the Northern Lapwing Vanellus vanellus at Dravsko polje Milan VOGRIN UVOD Priba Vanellus vanellus, ki spada v red pobrežnikov, je evrazijsko razširjena in gnezdi v različnih odprtih prebivališčih, kot so travniki, pašniki, barja in obdelovalne površine (Cramp & Simmons 1983). Ponekod gnezdi tudi na golfiščih (Weaver 1987) in v izpraznjenih ribnikih (npr. Šalek 1994, 1995, 1996, Vogrin 1996). Na samo izbiro gnezdišča pa vplivajo še višina in sestava vegetacije, bližina dreves in grmovja, ki so lahko potencialna zavetišča za plenilce (Redfern 1982, Gates et al. 1994). Pri izbiri gnezdišča ima pomembno vlogo tudi hrana, ki je mora biti dovolj tako na samem gnezdišču kakor tudi v bližini (Berg 1993). Pnba je v Sloveniji dokaj pogosta gnezdilka, najpogostejša pa je v severovzhodni Sloveniji (Geister 1995). V Sloveniji gnezdi tako v klasičnih prebivališčih -vlažnih travnikih - kot na kmetijskih zemljiščih - kulturni stepi. O gnezditvi pribe na naših kmetijskih površinah je prvi pisal Trilar (1981, 1983), ki za Sorsko polje (njivske površine) navaja prvo gnezditev za leto 1979. V članku želim prikazati gnezditev in ekologijo pribe in njeno (ne)prilagajanje na kmetijske površine na Dravskem polju. OPIS OBMOČJA Dravsko polje je veliko približno 210 km2 in leži v severovzhodni Sloveniji. Obsega s prodom zasuto diluvialno ravnino med Mariborom na severu, Pragerskim in Vidmom pri Ptuju na jugu. Od nekdanje kulturne krajine, to je čretov in izgonov (MELIK 1957), so ostali le posamezni fragmenti. Nekaj je tudi gozda. Številni potoki, ki pritečejo s Pohorja na zahodu, tečejo proti vzhodu ali jugovzhodu, to je proti reki Dravi, vendar številni na svoji poti poniknejo. Celotno Dravsko polje je danes močno kmetijsko izkoriščano; med poljščinami prevladujejo koruza, krompir, sladkorna pesa in žita. Večjih naselij ni, prevladujejo značilne vasi v vrsti. Dravsko polje ima zmerno toplo in modificirano kontinentalno klimo. Letno pade povprečno okoli 990 mm padavin. Povprečna letna temperatura je 9,1°C, povprečna julijska temperatura pa 19 C. Letna relativna vlaga je 82 % (FURLAN 1990). METODE DELA Pribe sem na Dravskem polju pričel opazovati leta 1983. Podrobneje sem se jim posvetu v letih 1991, 1992, 1993, 1996 in 1997, predvsem v gnezditvenem času. V teh letih sem iskal tudi gnezda in obročkal mladiče. Valečo ptico sem iskal od daleč, običajno iz avtomobila. Ker v raziskovalnem območju ni vegetacije, je takšen način iskanja gnezd oziroma gnez-dečih parov lahko zelo zanesljiv. Leta 1996 in 1997 sem ugotavljal tudi njihovo gnez-ditveno gostoto, in sicer na petih različnih njivah, velikih od 5 do 24 ha. Skupaj sem pregledal 57,4 ha njivskih površin. Štiri njive so bile posejane s koruzo, na eni pa je rasla sladkorna pesa. Gnezditveno gostoto sem ugotavljal na osnovi gnezdečih ptic in števila parov na določeni njivi. Vedenje prib na in v bližini gnezdišča sem opazoval z daljnogledom ali teleskopom iz avtomobila na razdalji najmanj 100 m. To ptic ne moti, pač pa jih na isti razdalji vznemiri človek. Pri statistični obdelavi je uporabljen Mann-Whitney U test (Sokal & Rohlf 1995). Podatki so bili obdelani s statističnim programom SPSS 6.0. 14 XIX-86- 1998 ACROCEPHALUS REZULTATI Priba na Dravskem polju v zadnjih letih gnezdi izključno na obdelovalnih površinah. Zadnja znana gnezditev z vlažnih travnikov je bila leta 1987, ko je bilo najdeno gnezdo v Racah in Spodnji Gorici pri Pragerskem (lastna opazovanja). Naslednje leto so bili travniki preorani. V petih letih proučevanja sem našel enaintrideset (31) gnezd, največ (74,1 %) na koruznih njivah, 19,4 % na njivah s sladkorno peso in 6,5 % gnezd na preoranih njivah. Gnezditvena gostota na raziskovanih njivah se je gibala od 2,7 do 9,3 para/10 Tabela 1: Gnezditvena gostota pribe Vanellus vanellus na različnih njivah na Dravskem polju v severovzhodni Sloveniji Table 1: Breeding density of the Northern Lapwing Vanellus vanellus in different fields at Dravsko polje in NE Slovenia ha (tabela 1). Razlika med gnezditveno gostoto na njivah s koruzo in sladkorno peso ni pomembna (Mann-Whitney U test = 0, P > 0,05). Priba na Dravskem polju ne gnezdi enakomerno po vsej ravnini, ampak izbira le določena območja. Pri tem sem ugotovil, da izbira predvsem dve območji. Prvo so velika polja, posejana s koruzo ali sladkorno peso in brez kake druge vegetacije v bližini. Drugo pa so manjša polja, posejana z enakimi poljščinami, le da so Slika 1: Priba Vanellus vanellus v bližini gnezda na polju v Racah, 23.4.1996 Fig. 1: Northern Lapwing Vanellus vanellus in the vicinity of its nest in a Rače field, April 23rd 1996 med posameznimi njivami ozki nepreora-ni pasovi (od 20 do 50 cm) poraščeni s travo, tako da delujejo kot meje med posameznimi parcelami. Če je med takšnimi manjšimi parcelami kakšna njiva z drugo poljščino, na primer žitom, priba tam ni gnezdila. Vendar tudi takšne, na videz idealne površine niso vselej enakomerno zasedene. Pač pa je opaziti, da pribe oblikujejo manjše polko- Slika 2; Leglo pribe Vanellus vanellus na polju v Brunšviku pri Racah na Dravskem polju, 15.5.1996 Fig. 2: Northern Lapwing's clutch in a field near Rače at Dravsko polje, May 15th 1996 Opis gnezdišča gostota (št. parov/10 ha) Type of nest site breeding density (No. pairs/10 ha) koruzna njiva, 6 ha 8,0 maize field koruzne njive, ločene s travnatimi mejicami, 24 ha 3,8 maize fields separated by grassy strips koruzna njiva, 5 ha 4,0 maize field koruzna njiva, 7,4 ha 2,7 maize field njiva s sladkorno peso, 15 ha 9,3 sugar beet field 15 ACROCEPHALUS XIX - 86 -1998 lonije. Pri izbiri gnezdišča sem opazil, da priba gnezda ne naredi med vrstami koruze, ampak v vrstah samih. Po najdenih gnezdih, opazovanih mladičih, štetju valečih ptic in parov ocenjujem, da na Dravskem polju gnezdi med 250-300 parov. Pribe pričnejo gnezditi na Dravskem polju v marcu in aprilu. V tem času se kmetje lotijo tudi obdelave in priprave polj za setev koruze, tako da propade večina legel. Takoj po končani obdelavi in setvi priba naredi nadomestno leglo. Leta 1996 sem pred setvijo, v prvi polovici aprila, našel pet gnezd. 23.4. so polje prebranali in tako je propadlo vseh pet legel. Sredi maja (13.5.) sem na istem polju znova našel gnezda, ki so vsa imela po štiri jajca. Prvi mladiči se na Dravskem polju izvalijo v prvih dneh maja, kar sem ugotovil ob odkritju komaj izvoljenih mladičev v tem času. To so verjetno mladiči, ki so se izvalili na neobdelanih poljih ali pa srečno ušli strojem na njivi. Izvaljeni mladiči so zelo mobilni. 14.5.1996 sem še na gnezdu obročkal štiri ravno izvaljene mladiče. Čez dva dni sem dva mladiča ujel v travnati mejici 200 metrov od mesta obročkanja. Poljščine se na poljih običajno menjajo vsako leto, skupaj s koloborjenjem pa gnezdišče menjujejo tudi pribe. To pomeni, da gnezdijo na tistih njivah, kjer raste koruza ali sladkorna pesa. DISKUSIJA Gnezditvena gostota pribe na Dravskem polju se ujema z rezultati, dobljenimi drugod v Evropi (tabela 2). Priba na Dravskem in Sorskem polju (Trilar 1991) (verjetno tudi drugod v Sloveniji, kjer gnezdi na poljskih površinah) začne gnezditi pred obdelavo poljskih površin. Tako prav gotovo propade veliko gnezd, določeno število legel in mladičev pa zagotovo še kasneje, v obdobju gnojenja z mineralnimi gnojili in škropljenja s pesticidi, predvsem herbicidi in insekticidi. Imboden (1970) in Berg et al. (1992) sta ugotovila, da na obdelovalnih površinah zaradi različne obdelave in negovanja rastlin propade do 86 % gnezd. Šalek (1996) navaja, da tako pro- pade okrog 63 % gnezd. Insekticidi zastrupijo žuželke, s katerimi se hranijo mladiči in odrasli, in tako zmanjšajo količino prepotrebne hrane. Insekticidi so še posebej nevarni, saj jih večina deluje kot kontaktni strup. Nedolžni niso niti herbicidi, kar nam nazorno prikaže Trilar (1983), ki je našel poginule mladiče, podlegle herbicidu Reglone 14. Veliko uporabljanih herbicidov še vedno deluje na osnovi triazinov (atrazin in cianazin), ki so tudi glavni onesnaževalci podtalnice. Prihaja pa tudi do mehanskega uničevanja (kmetijski stroji) (Trilar 1991. lastna opazovanja). Parish et al. (1997) je ugotovil, da ima v primeru propada gnezda okrog 61% samic nadomestno leglo. Zanimiva je sama izbira gnezdišča, saj priba izbira le takšna mesta, kjer ima dober pregled nad okolico. To je prav gotovo povezano z njeno varnostjo, saj ne bo gnezdila na mestih, kjer je vegetacija tako visoka, da valeča ptica (ko sedi na jajcih) ne vidi dovolj daleč (Weaver 1987). Zanimivo je, da nikjer v literaturi ne navajajo, da priba gnezdi tudi na koruznih poljih. Običajne poljščine, ki rastejo na njivah, kjer gnezdi priba, so repica, ozimno in jaro žito, sladkorna pesa (Matter 1982) ter krompir (Trilar 1981, 1983). Zanimivo je pribino prilagajanje strojni obdelavi njiv z graditvijo gnezda v sadilni vrsti. S tem močno zmanjša možnost fizičnega uničenja gnezda. O takšnem prilagajanju poroča tudi Trilar (1983). Podobno kot na Sorskem polju (Trilar 1983) tudi na Dravskem polju priba spreminja gnezdišče glede na kulturo - kolo-bari skupaj s poljščinami. Gnezdenje v kolonijah je povezano z varnostjo pred plenilci. Plenjenje na odprtih površinah je lahko zelo razširjeno; Šalek (1996) ugotavlja, da je kar na drugem mestu, takoj za mehanskim uničevanjem, in to z okrog 22 % (n = 78). Matter (1982) pa plenjenje postavlja celo na prvo mesto (29 % plenjenje, 14 % kmetijstvo, n = 244), enako Flodin et al. (1990). Berg et al. (1992) navaja, da se plenjenje zmanjšuje z velikostjo kolonije. Na Dravskem polju po moji oceni in opazovanju največ legel propade zaradi mehanskega uničevanja. V zvezi s plenjenjem sem tudi sam ugotovil, da so mladiči močno izpostav- 16 XK - 86 - 1998 ACROCEPHALUS ljeni najrazličnejšim plenilcem, 5. junija 1996 sem ugotovil, da tudi siva čaplja Ardea cinerea pleni mladiče te ptice. Na polju pri Pragerskem, kjer so se speljali pribini mladiči, je bilo kar sedemnajst (17) čapelj. Sam sem dvakrat opazoval, kako so sive čaplje plenile pribine mladiče. Med plenilci pa so bile tudi sive vrane Corvus comix (15.5.1997), navadne postavke Falco tinnunculus (9.5.1996) in lisice Vulpes vuipes (26.5.1997). Matter (1982) ne navaja sive čaplje kot plenilca pribinih mladičev. Blomqvist in Johansson (1995) navajata, da so se mladiči, izvoljeni na švedskih poljih v prvih treh dneh, od mesta izvolitve oddaljili tudi do 332 m (povprečno 215 m), mladiči, izvoljeni na pašnikih, pa v povprečju le 65 m. Po izvolitvi se izredno malo mladičev zadržuje na odprtem polju, večino njih sem opazoval v travnatih mejicah, ozarah ali na robovih polj, posejanih s pšenico. Takšen umik je prav gotovo povezan z večjo možnostjo pleni-tve na odprti površini. Tukaj je učinek uporabe pesticidov manjši, kar pomeni, da je tudi več razpoložljive hrane. To se ujema z ugotovitvami Halda & Reddersena (1990), ki pravita, da se številčnost in pestrost flore in favne zmanjšujeta z oddaljenostjo od roba polja. Galbraith (1988) pa ugotavlja, da je pri mladičih, ki morajo prehoditi večje razdalje, da dosežejo kritje, tudi precej večja umrljivost. Poveča se zaradi daljše izpostavljenosti plenilcem, izgube energije in daljšega obdobja brez hrane. Na kmetijskih površinah po Evropi, kjer priba gnezdi, je bilo opaziti njeno populacijsko nazadovanje in slab gnezditven 600 112 70 412 465 RP(ha) RA (ha) Habitat št. parov Habitat No. pairs G D Vir Source 9.5 polje / field * 0 6 6,9 6,3 VAN IMPE 1988 WATSON 8c RAE 1997 ? ? vlažni travniki / wet meadows ? ? 3.6 2.8 RACZYNSKI 1991 DOMBROWSKI et al. 1993 1760,9 travniki / meadows 39 0,22 SALEK 1994 488,2 orano polje / tilled field 51 1.04 SALEK 1994 271,8 polje z repico / oil rape field 3 0,11 SALEK 1994 1689,7 ozimna pšenica / winter wheat 40 0,24 SALEK 1994 1615,8 jara pšenica / summer wheat 97 0,60 SALEK 1994 588,2 deteljišče / field of clover 12 0.20 SALEK 1994 216,1 dno ribnika / bottom of the pond 14 0,65 SALEK 1994 4016.7 ¦ ? 0,036 MUSIL et al. 1992 ? polja / fields ? 0.5 SCHNEIDER-JACOBY 1993 pašnik / pasture pašnik -1 / pasture 1 pašniki - 2 / pastures 2 ? do 6.0 DYRCZetal. 1984 do 30 do 2.7 KOT 1986 22-25 3,1-3,6 LIKER 1992 ? 8-8,8 THOMPSON et al. 1994 ? 2.4 - 4,7 THOMPSON et al. 1994 14 078 odprta pokrajina / open country 154 0,11 SALEK 1995 42,4 koruza / maize 18 4,2 to delo / this treatise sladkorna pesa / sugar beet 14 9,3 to delo / this treatise 15 21 000 Dravsko polje 250-300 0,12 - 0,14 to delo / this treatise Tabela 2: Gnezditvena gostota pn pribi Vaneüus vanelius na nekaterih območjih v Evropi (RP=raziskovalna površina, G=(št parov/10 ha)) Table 2; Breeding density of the Northern Lapwing Vaneüus vaneüus in some areas in Europe. (RA=research area. D=No. pairs/10 ha) 17 ACROCEPHALUS XIX-86-1998 uspeh (npr. Kooiker 1984, Galbraith 1988, BiRRER & Schmid 1989, OAG Münster 1992, Gates et al. 1994). Kljub temu pa je zanimivo, da priba še vedno vztraja pri gnezdenju v kulturni stepi. Galbraith (1988) si to razlaga tako, da se priba na vse spremembe pri upravljanju (intenzivno kmetijstvo), ki so se zgodile na poljskih površinah, še ni odzvala. Sam menim, da priba vztraja pri gnezdenju v kulturni stepi - na poljih - zato, ker drugih, boljših habitatov (vlažnih travnikov) nima več. Gnojeni travniki za gnezdenje pribe niso zanimivi, saj trava zaradi gnojenja prehitro raste. Gnezditveni uspeh pri pribi je močno odvisen tudi od vremena, predvsem dežja (Gates et al. 1994). Močno ali dolgotrajno deževje lahko uniči večino gnezd na določenem območju (Gates et al. 1994). Podobno velja tudi za Dravsko polje (lastna opazovanja). Malo padavin na Dravskem polju (pod 1000 mm) je za pribo v gnezditvenem obdobju vsekakor zelo ugodno, podobno velja tudi za druge predele v severovzhodni Sloveniji, kjer je količina padavin prav tako pod 1000 mm (Furlan 1990, Hrzs 1995). Tudi iz gnezdi-tvene razširjenosti pribe v Sloveniji, kjer gnezdi okrog 2000 - 3000 parov (Geister 1995), lahko ugotovimo, da je glavnina slovenske populacije v severovzhodni Sloveniji, kjer je padavin najmanj (Hzrs 1995). Na Dravskem polju gnezdi 8 do 15% slovenske populacije prib. Matter (1982) ugotavlja, da pribine mladiče, ki se izvalijo na polju, močno prizadane tudi sušno obdobje. To je povezano z dostopno hrano, predvsem deževniki (Lumbricidae) in vrstami iz družine krešičev (Carabidae) (Cramp & Simmons 1983, Baines 1990, Blomqvist & Johansson 1995). V času gnezdenja (optimalne razmere) bi moralo prevladovati sušno obdobje, v času vzreje mladičev pa bi moralo biti nekaj več dežja zaradi laže dostopne hrane. Takšna ugodna razporeditev padavin velja tudi za Dravsko polje. V pomladnem času pade na Dravskem polju okrog 220 mm padavin, v poletnem času pa okrog 350 mm (HZRS 1995). Zelo verjetno je tudi ugodna razporeditev padavin eden izmed razlogov, zakaj priba na Dravskem polju gnezdi na intenzivnih kmetijskih površinah. ZAHVALA Zahvaljujem se ženi Nuši in bratu Marjanu za pomoč pri iskanju gnezd. LITERATURA BAINES, D. (1990): The role of predation, food and agricultural practice in determining the breeding success of the Lapwing Vanellus vanellus on upland grasslands. Journal for Animal Ecology 59: 44-51. BERG, A. (1993): Habitat selection by monogamous and polygamous Lapwings on farmland - The importance of foraging habitats and suitable nest sites. Ardea 81: 99-105. BERG, A., T. LIDBERG 8c K.G. KALLEBRINK (1992): Hatching success of Lapwings on farmland: differences between habitats and colonies of different sizes. Journal for Animal Ecology 61: 469-476. BIRRER, S. & H. SCHMID (1989): Verbreitung und Brutbestand des Kiebitzes Vanellus vanellus in der Schweiz 1985-1988. Der Omithologisc-he Beobachter 86: 145-154. BLOMQVIST, D. & JOHANSSON, O.C. (1995): Trade-offs in nest site selection in coastal populations of Lapwings Vanellus vanellus. Ibis 137 (4): 550-558. CRAMP, S. 8c K.E.L. SIMMONS (ed.), (1983): The Birds of the Western Palearctic. Vol. 3. Oxford University Press. Oxford. DOMBROWSKI, A., S. CHMIELEWSKI 8c M. RZEPALA (1993): River valleys of the middle Vistula basin: importance for birds; threats and conservation measures. Wydawnictwo Instytutu Ochrony Przyrody PAN: 203-224. Krakow (poljščina, angleški povzetek). DYRCZ, A., J. OKOLEWICZ, J. WlTKOWSKI, J. JESIONOWSKI, P. NAWROCKI 8c A. WlNIECKI (1984): Birds of fens in Biebrza Marshes. Fauni-stic approach. Acta Omithologica 20 (1): 1-108. Warszawa. (poljščina, angleški povzetek). FLODIN, L.A., NOREN, L.G. 8c HIRSIMKI, H. (1990): Nest site selection and hatching success of Lapwing, Vanellus vanellus, at Gettem. Var Fagelvarld 49: 221-229 (švedščina, angleški povzetek). FURLAN, D. (1990): Klima kota med Pohorjem in Bočem. Zbornik občine Slovenska Bistrica: 332-347. Slovenska Bistrica. GALBRAITH, H. (1988): Effects of agriculture on the breeding ecology of Lapwing Vanellus vanellus. Journal for Applied Ecology 25. 487-503. GATES, S., D.W. GIBBONS, C.P LACK 8c J.R. FULLER (1994): Declining farmland bird species: modelling geographical patterns of abundance in Britain, pp. 153-177V: EDWARDS, P.J., R. MAY 8c N.R. WEBB (eds.): Large-scale ecology 18 XIX - 86 - 1998 ACROCEPHALUS and conservation biology. Blackwell Scientific Publication. Oxford. GEISTER, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. DZS. HALD, A.B. & J. REDDERSEN (1990): Fuglefode i kommarker - insekter og vilde planter. Miljo-projekt nr. 125. Miljostyrelsen. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije (HZRS) (1995): Klimatografija Slovenije. Količina padavin, obdobje 1961-1990. Ljubljana. IMBODEN, C (1970): Zur Ökologie einer Randzonenpopulation des Kiebitzes in der Schweiz. Der Ornithologische Beobachter 75: 85-94. KOOIKER, G. (1984): Brutökologische Untersuchungen an einerpopulation des Kiebitzes Vanellus vanellus. Vogelwelt 105: 121-137. KOT, H (1986): Breeding birds and spring migration on fishponds near Siedlce, eastern Poland). Acta Omithologica 22 (2): 159-182. Warszawa. (poljščina, angleški povzetek). LIKER, A. (1992): Breeding biology of Lapwing (Vanellus vanellus) in alkaline grassland. Ornis Hungarica 2 (2): 61-66 (madžarščina, angleški povzetek). MATTER, H. (1982): Einfluss intensiver Feldbewirtschaftung auf Kiebitzes Vanellus vanellus in Mitteleuropa. Der Ornithologische Beobachter 79 (1): 1- 24. MELIK, A. (1957): Slovenija. Geografski opis. Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino. Drugi zvezek. Slovenska matica. Ljubljana. MUSIL, P., STASTNY, K, & BEJČEK, V. (1992): Abundance of particular water and wetland bird species on fishponds in the Trebon basin and changes over the last decade, pp. 35-46. V: Vyznamna ptaci uzemi v Češke a Slovenske republice. Sbornik referatu. Praha. (In Czech with English Summary). ORNITHOLOGISCHE ARBEITSGEMEINSCHAFT MÜNSTER (1992): Zur Situation des Kiebitzes Vanellus vanellus in nördlichen Münsterland: Teilaspekt einer Rasterkaitie-rung. Die Wogelwelt 113 (3): 113-121. PARISH, D.M.B., P.S. THOMPSON & J.C. COULSON (1997): Malgbkobng systems in the Lapwing Vanellus vanellus. Ibis 139 (1): 138-143. RACZYNSKI, J. (1991): Fauna oraz zespoly ptakow i ssakow doliny Biebrzy. Zeszyty pro-blemowe postepow nauk rolniczych 372: 372-406. REDFERN, C.P.F. (1982): Lapwing nest sites and chick mobility in relation to habitat. Bird Study 29: 201-208. SCHNEIDER-JACOBY, M. (1993): Vögel als Indikatoren für das ökologische Potential der Saveauen und Müoglichkeiten fur deren Erhaltung. Konstanz. Sokal, R.R. 8c Rohlf, F.J. (1995): Biometry. The principles and practice of statistics in biological research. W.H. Freeman and Company. New York. ŠALEK, M. (1994): Breeding of Lapwing (Vanellus vanellus) in Basins of South Bohemia: population density and habitat preference. Sylvia 30 (1): 46-58. Praha (češčina, angleški povzetek). ŠALEK, M. (1995): Monitoring of the Lapwing (Vanellus vanellus) breeding population in the Czech Republic. Zpravy češke společnosti orni-tologicke 40: 18-25. Praha, (češčina, angleški povzetek). ŠALEK, M. (1996): "Bird of the year 1995" in the Czech Republic, the Lapwing (Vanellus vanellus): summary results. Zpravy češke společnosti ornitologicke 42: 19-28. Praha. (češčina, angleški povzetek). Thompson, P.S., D. baines, J.C. Coulson, G. LONGRIGG (1994): Age at first breeding, philo-patry and breeding site-fidelity in the Lapwing Vanellus vanellus. Ibis 136 (4): 474-484. TRILAR, T. (1981): Gnezditev pribe Vanellus vanellus na Sorskem polju. Acrocephalus 2 (8-9): 36. Ljubljana. TRILAR, T: (1983): Prilagajanje pribe (Vanellus vanellus) novemu biotopu. Acrocephalus 4 (15): 3-6. Ljubljana. TRILAR, T (1991): Vedenje pribe Vanellus vanellus ob navzočnosti vsiljivca v gnezditve-nem obdobju na Sorskem polju. Acrocephalus 12 (47). 18-23. VAN IMPE, J. (1988): Een vergelijkend ander-zoek naar de broedbiologie van de Kievit, Vanellus vanellus, op braak terrein en op Landbouwterrein. De Giervalk 78 (3): 287-314. VOGRIN, M. (1996): Omitofavna ribnika Vrbje v spodnji Savinjski dolini in njegova naravovarstvena problematika. Acrocephalus 17 (74): 7-24. Ljubljana. WATSON, A & RAE, R. (1997): Some effects of set-aside breeding birds in northeast Scotland. Bird Study 44: 245-251. WEAVER, P. (1987): The Lapwing. Shire Natural History. POVZETEK Dravsko polje leži v severovzhodni Sloveniji in meri okrog 210 km2. Celotno Dravsko polje je danes močno kmetijsko izkoriščano, med poljščinami prevladujejo koruza, krompir, sladkorna pesa in žita. Večjih naselij ni. Dravsko polje ima zmerno toplo in modificirano kontinentalno klimo. Letno pade povprečno okoli 990 mm padavin. Na Dravskem polju, kjer živi močna populacija, je bila v letih 1991, 92, 93, 96 in 97 spremljana gnezditvena ekologija pribe. Tukaj od leta 1987, ko je bilo najdeno zadnje gnezdo na vlažnem travniku, gnezdi le še na obdelo- 19 ACROCEPHALUS XIX - 66 - 1998 valnih površinah. V petih letih je bilo najdenih 31 gnezd, največ na koruznih njivah (74,1 %). Gnezditvena gostota na raziskovalnih površinah je bila od 2,7 do 9,3 para/10 ha (tabela 1). Razlika med gnezditveno gostoto na njivah s koruzo in sladkorno peso ni pomembna (Mann-Whitney U test = 0, P > 0,05). Na celotnem Dravskem polju pa je bila gostota precej nižja (tabela 2). Prvo leglo pribe običajno propade zaradi obdelave njiv (oranje, setev). Takoj po končani obdelavi in setvi ima priba nadomestno leglo. Pri izbiri gnezdišča na koruznih poljih je bilo ugotovljeno, da gnezdo naredi v sadilni vrsti, tako da se močno zman]ša možnost fizičnega uničenja gnezda med strojno obdelavo njiv. Na Dravskem polju priba ne gnezdi v enakomerni porazdelitvi, ampak izbira le dve različni mesti za gnezdišče. Prvo so velika polja, posejana s koruzo ali sladkorno peso in brez vsakršne druge vegetacije v bližini. Druga pa so manjše njive, posejane z enakimi poljščinami, le da so med posameznimi polji ozki nepreorani pasovi, porasli s travo. Le-ti delujejo kot meje med posameznimi parcelami oziroma njivami. Na takšnih izbranih mestih pribe gnezdijo v manjših polkolonijah. Izvaljeni mladiči so zelo mobilni. Na gnezdu obročkani mladiči so bili čez dva dni najdeni 200 m proč od mesta obročkanja. Ugotovljeno je bilo, da mladiče plenijo siva vrana Corvus cornix, navadna postovka Falco tinnunculus, lisica Vulpes vulpes ter tudi siva čaplja Ardea cinerea. Pri primerjavi podatkov o razširjenosti pribe v Sloveniji (GEISTER 1995) in količini padavin (FURLAN 1990, HZRS 1995) lahko vidimo, da glavnina slovenske populacije pribe živi v območju, kjer je padavin manj kot 1000 mm, to pa je v severovzhodni Sloveniji. Na Dravskem polju gnezdi 8 do 15% slovenske populacije prib. SUMMARY Dravsko polje is situated in NE Slovenia and covers some 210 km 2. The entire area is today intensively cultivated, with predominating maize, potato, sugar beet and cereals. There are no large settlements in this area known for its temperate and modified continental climate. Mean annual precipitation is estimated at about 990 mm. Considering that Dravsko polje is inhabited by a strong population of this bird, its breeding ecology was monitored in the years 1991, 1992, 1993, 1996 and 1997. From 1987, when the last nest was found in a wet meadow, the Northern Lapwing has bred only on arable surfaces. In the years mentioned above, 31 nests were found, most of them in maize fields (Hi-square = 24.0, P < 0.0001). The breeding density in the researched tracks of land ranged from 2.7 to 9.3 pairs/10 ha (Table 1). The difference between the breeding density in maize and sugar beet fields is not significant (Mann-Whitney U test = 24.0, P > 0.05). In the entire Dravsko polje, however, the density was much smaller (Table 2). The first Lapwing's clutch is usually unsuccessful due to the cultivation of the fields (ploughing, sowing). As soon as the fields are tilled and sown, the Lapwing opts for a substitute clutch. After selecting its nest site in one of the maize fields, the bird makes the nest not between the lines but in them themselves, thus greatly diminishing the possibility of having the nest destroyed during the mechanical cultivation of the fields. The Northern Lapwing's nest sites at Dravsko polje are not evenly dispersed but are found only in two different places. The first are large maize or sugar beet fields with no vegetation in their vicinity. The second are somewhat smaller fields with the same field produce, except that there are narrow unploughed and with grass covered strips between separate fields. These strips act as borders between separate plots or fields. In such selected places the Lapwings breed in small semi-colonies. The hatched young are very mobile indeed. The chicks ringed at their nest, for example, were two days later found no less than 200 m away. It was also established that the young are prayed on by the Hooded Crow Corvus comix, Common Kestrel Falco tinnunculus, Red Fox Vuipes vuJpes and Grey Heron Ardea cinerea. When comparing the data on distribution of the Northern Lapwing in Slovenia (Geister 1995) and the amount of precipitation (Furlan 1990, HRZS 1995) it becomes obvious that the majority of its Slovene population inhabits the area of NE Slovenia with less than 1000 mm annual precipitation. At Dravsko polje breeds from 8 to 15% of the Northern Lapwing's Slovene population. Milan Vogrin, Hotinjska cesta 108, 2312 Orehova vas 20 XIX - 86 - 1998 ACROCEPHALUS Iz ornitološke beležnice From the ornithological notebook SIVA ČAPLJA Aidea cinerea GREY HERON - Chronology of the breeding colony in 1997 at Sotelsko jezero Dne 27.2.1997 sem odšel na Sotelsko jezero z namenom, da bi poiskal sive čaplje Ardea cinerea oziroma ugotovil, ali so se že vrnile v svoje gnezditveno območje (pozimi jih tu ni bilo). Seveda sem jih našel in tudi hitro preštel, končal sem pri 55 osebkih, pozneje pa sem jih naštel 60. Sive čaplje so se najbrž vrnile prav tistega dne ali dan prej, saj so večinoma počivale (ležale ali stale so na suhi travi, le nekaj jih je iskalo hrano po plitvi vodi). V gnezdih še ni bilo nobene. Ob naslednjem obisku 7.3.1997 pa so sive čaplje še pospešeno gradile in obnavljale gnezda. Kot posebnost bi omenil, da 8. in 9.3.97 niso bile dejavne na gnezdih, ampak so se prehranjevale in počivale ob Sotli. Tudi parjenje je bilo v največjem teku, kar sem imel priložnost lepo opazovati. Ko je samec s tem opravilom končal, je za nekaj trenutkov obmiroval, nato pa nekaj časa stresal s perutmi. 3.4.97 so nekatere sive čaplje že bile v gnezdih, verjetno so že sedele na jajcih. 11.5,97 pa jih je že večina sedela vvgnezdih, le 5 osebkov sem našel ob Sotli. Še ena zanimivost: sive čaplje tudi med gnezdenjem popravljajo svoja gnezda. 22.6.97 pa sem že lahko opazoval 11 mladih sivih čapelj; mlade in stare so brodile po plitvi vodi in iskale hrano. Mlade čaplje sem spoznal po tem, ker imajo zgornji del kljuna sive barve, spodnji del kljuna pa je bledo rumenkast. Poleg tega so nekoliko manjše in svetlejše barve, po glavi pa imajo več črnine (tudi okrog oči). Po vseh teh podatkih lahko sklepam, da so sive čaplje začele gnezditi že okrog 1. aprila in da so se prvi mladiči izvalili okrog 1. maja. Natančno število mladih čapelj ni bilo mogoče ugotoviti. Podhraški Zdravko, Na livadi loa, 3250 Rogaška Slatina NJIVSKA GOS Anserfabalis BEAN GOOSE - Only 230 individuals on 14th December 1997 at Ormoško jezero due to fog, against 1550 - 2000 individuals counted on average in this month Edino znano stalno prezimovališče gosi v Sloveniji je Ormoško jezero, ki je pozimi zato tudi redna točka ornitoloških terenskih obiskov. Tudi 24.12.1997 sva se z Jakobom Smoletom že navsezgodaj odpravila na Ormoško jezero z namenom, da pregledava in preštejeva gosi, ki se ponavadi po sončnem vzhodu dvignejo in odletijo proti Madžarski, kjer se hranijo na prostranih žitnih poljih. Namesto pričakovanega panonskega sončnega vzhoda naju je pričakala gosta megla. Na najino presenečenje je bilo ta dan gosi presenetljivo malo, na jezeru je spalo vsega le 130 njivskih gosi Anser fabalis, kar je bilo znatno manj od zadnjega opazovanja z dne 14.12.1997, ko jih je Borut Štumberger na jezeru opazoval 1550. Dodatno presenetljivo je bilo, da teh 130 gosi z jezera ta dan sploh ni odletelo, temveč so se le enkrat nemirno spreletele po jezeru in se pomaknile proti ustju. Na vprašanje, kje je preostanek jate, sem že čisto pozabil, ko sem kasneje istega dne preživljal božični večer pri prijatelju v Hotizi. Čisto po naključju sem stopil malce na sveži zrak iz hiše, toda še preden sem bil dobro zunaj, že sem ^zaslišal značilno oglašanje gosi v zraku. Čez hotiške travnike je iz smeri Madžarske točno proti Ormoškemu jezeru letela jata približno 100 njivskih gosi. Tej jati so sledile še manjše skupine in med 16:30 in 17:30 je hotiške travnike v isti smeri preletelo več kot 2000 njivskih gosi. Domačini so mi povedali, da je to pozimi tukaj vsakdanji prizor. Možna razlaga za malo število gosi zjutraj 24.12.1997 na Ormoškem jezeru je, da je gosi pri prehranjevanju ujelo slabo vreme (izredno gosta megla), tako da se niso preselile na prenočišče, ampak so prenočile kar na poljih. Na jezero so se vrnile naslednji večer, ko se je razjasnilo. Na društvenem izletu 27.12,1997 smo zjutraj lahko spet opazovali trdicionalen vzlet njivskih gosi, tokrat jih je bilo 2200. Damijan Denac, Pintarjeva 14, 2106 Maribor 21 ACROCEPHALUS XIX-86- 1998 SOKOL SELEC Falco peregrinus PEREGRINE FALCON - 9 individuals occurring at intervals of 1-3 minutes on 18th September 1993 at Pohorje mountains Dan 18. 9. 1993 sem namenil preživeti na Pohorju. Vso pot me je spremljalo rahlo deževje, v dolini je bilo precej megleno, temperatura je bila 14 stopinj Celzija. Od terena z ornitološkega vidika tega dne gotovo ni bilo pričakovati kaj posebnega, še posebej na Pohorju. Tik pred vrhom pobočja, kjer je na 1100 m nadmorske višine nameščena vlečnica Habakuk, pa me je z zelo hitrim letom preletela ujeda. Značilno temno siva, s tipičnimi zašiljenimi perutmi, tako da sem tudi zaradi njenega zelo nizkega leta že brez daljnogleda lahko ugotovil, da gre za sokola selca Falco peregrinus. Zanimivo je bilo, da je selec priletel nad gozdom iz smeri JZ, se nato spustil kakih 50 metrov niže, ko je priletel do golega pobočja in tako nadaljeval let v smeri SV. Kmalu zatem (čez 3 min) me je ob nadaljevanju poti po grebenu preletel še en sokol selec. Bil sem presenečen, vendar je pravo presenečenje šele sledilo. Temu selcu je sledil še en selec in tako naprej, dokler se ni število ustavilo pri 9 osebkih. Vsi so leteli v isti smeri. Drug za drugim so leteli posamič, s časovnim zaostankom približno 1-3 minut, vsi izjemno hitro in zelo nizko nad drevesi. Pri preletu je nedvomno šlo za selitev, saj so se sokoli selci, ko so preleteli greben, očitno spustili v dravsko dolino. Žal pri opazovanju nisem bil pozoren na starost opazovanih osebkov. Glede na to, da pri parih, ki gnezdijo v osrednji Evropi, odrasli osebki ostanejo na območju gnezdišča, mladi pa se odselijo, so bili opazovani osebki najverjetneje mladostni. Damijan Denac, Pintarjeva 14, 2106 Maribor RUSEVEC Tetrao tetrix BLACK GROUSE - Singing male on 12th October 1997 on Mt. Stol Za soboto 12. oktobra 1997 so zvezdoslovci napovedali sončni mrk, vremenoslovci pa toplotno inverzijo z meglo v dolinah, zato sva se s prijateljem Andrejem namenila na Stol. Že v temi sva se povzpela na višino 1600 metrov, da bi tako lahko fotografirala gamse. Še pred osmo uro sem opozoril kolega na oglašanje ruševca, ki pa ga zaradi goste megle nisva videla. Nekaj pred deveto uro je pričel gruliti in pihati na travnati zaplati le 30 metrov pod nama. Med tem ko si ga je Andrej ogledal z daljnogledom, sem se mu jaz s fotoaparatom in v kritju za manjšo smreko približal na 10 metrov. Ker je takrat odletel, se fotografiranje ptice ni posrečilo, več uspeha je bilo s sončnim mrkom, saj se je popoldne zjasnilo. To je bilo moje najkasnejše jesensko poslušanje ruševca, kljub temu da sem ga v tem letnem času zadnja tri leta redno slišal, Boris Kozinc, Hraše 1 - 4248 Lesce KOMATNA TEKICA Glareola pratmcola COLLARED PRATINCOLE - Two on 12th May 1995 at Medvedce reservoir Jutro 12. 5. 1995 je bilo deževno in le zaradi dogovora s še dvema ornitologoma Tatjano Pfeifer in Jožetom Vrbančičem, da obiščemo akumulacijo Medvedce pri Pra-gerskem, smo na teren tudi res odšli. Kmalu je nehalo deževati in v čudoviti igri svetlobe smo se znašli v pravi oazi med ogromnimi puščobnimi njivami. Že ob prvem vtisu je bilo jasno, da bo teren tokrat precej zanimiv. Očitno je dež prisilil skupine poznih preletnikov k postanku, sonce za oblaki pa je jezero ponovno oživilo. Črne čigre Chlidonias niger so se v razkropljeni jati vsaj 1000 osebkov nad jezerom intenzivno prehranjevale. Nad gladino jezera so se med čigrami mešale jate tisočih kmečkih lastovk Hirundo rustica, nad okoliškimi polji so peli poljski škrjanci Alauda arvensis, na kupih zemlje pa posedali rjavi lunji Circus aeroginosus v družbi štirih črnih štorkelj Ciconia nigra, treh odraslih in ene prvoletne. Brž ko smo se po pregledu zanimivih polj vrnili k jezeru, je priletela jata desetih togotnikov Philomacus pugnax. Med podrobnejšim opazovanjem črnih čiger smo med njimi opazili tudi dve tipični silhueti, ki sta po hitrosti leta in manevrih v zraku prekašali vse čigre. Temne, dolge peruti, podobne 22 XIX - 86 - 1998 ACROCEPHALUS lastovic jim, svetel trebuh, bela trtica, in dobro viden škarjasti rep so izdajali pri nas redkega gosta - tekico. Toda katero? Značilnost komatne tekice so tudi belo obrobljena sekundarna letalna peresa, česar pa kljub naprezanju s teleskopom 60-kratne povečave nisem videl. Zaradi močne in zelo kontrastne svetlobe je bilo razločevanje barv pravzaprav nemogoče, vse je bilo namreč črno-belo, Zaradi tega se nisem mogel otresti sicer majhnega, v realnosti tudi manj verjetnega suma, da tekici morda nista komatni, ampak Gla-ieola nordmani. Kasneje smo na terenu srečali Milana Vogrina, ki je pred nami na drugi strani akumulacije opazoval obe tekici na tleh in je lahko zatrdil, da sta bili opazovani tekici komatni. Damijan Denac, Pintarjeva 14, 2106 Maribor SLOKA Scolopax rusticola WOODCOCK - On 29th March 1997 at Mount Krim (approx. 800 m a.s.l.) 29.3.1997 sem se odpravil še na enega izmed mnogih nočnih obiskov Krima. Noč je bila jasna, pihal pa je le rahel vetrič. Se v mraku sem se postavil na eno izmed mojih opazovalnih točk na severeni strani Krima (na nadmorski višini približno 810 m) in vključil kasetofon s sovjim oglašanjem, z očmi pa oprezal po okolici za kakšnim nočnim ptičem. Ni dolgo trajalo, ko je iznad dreves priletela srednje velika ptica z dolgim kljunom - sloka. Sloka bi na tem terenu sicer lahko gnezdila, vendar je šlo tu verjetno le za prelet. Nočni teren sem pozneje zaključil z obilnim odzivom kozač Strix uralensis in koconogih čukov Aegolius funereus. Al Vrezec, Pražakova 11,1000 Ljubljana MALI MARTINEC Actitis hypoleucos COMMON SANDPIPER - On 6th January 1996 at Bohinjsko jezeio (525 m) in Mian Alps V soboto 6.1.1996 sem na Bohinjskem jezeru prešteval vodne ptiče. Avto sem ustavil pri hotelu Pod Voglom in zagazil v sneg proti obrežju, To je splašilo malega martinca Actitis hypoleucos, ki je sedel na produ, da je odletel vzdolž brega v smeri Ukanca. V letu se je lepo pokazala svetla proga na perutih. Vreme tega dne ni bilo prijazno -temperatura okrog pet pod ničlo, občasno je naletaval droban sneg. Gosti oblaki so zastirali tudi najnižje vrhove z Vogarjem vred. Snega je bilo za slaba dva pednja, veliko tudi še na drevju. Vzdolž obrežja je bilo približno meter skoraj kopnega proda, ki ga je pokrivalo le za centimeter pršiča. Obrežni prod je bil tudi že vklenjen v prvi pedenj tankega ledu. Sodeč po podatkih ZOAS gre za zelo redko zimsko opazovanje, saj je bil mali martinec doslej na celotnem porečju Save opazovan samo enkrat, in še to tik ob hrvaški meji. Tomaž Jančar, Gorenje Blato 31, 1291 Škofljica MALA UHARICA Asio orus LONG-EARED OWL - An individual calling during the day on 29th September 1997 at Osp 29.9.1997 proti večeru sem se s Stane-tom Gombocem in Žarkom Vrezcem odpravil na teren v Osp, natančneje nekoliko naprej od Ospa v smeri proti sloven-sko-italijanski meji. Sam teren je bil bolj namenjen žuželkam (metuljem) kot pticam, vendar to za priložnostna opazovanja niti ni pomembno. Ni se še dobro začelo mračiti (bilo je okoli 19.00, ko je bil še dan), ko se je iz borovo-hrastovega gozdička pod skalnimi stenami Kraškega roba pričela oglašati mala uharica, ki na tem področju ni ravno pogosta. Pozneje sem jo skušal s posnetkom oglašanja samca izzvati, vendar je bil poskus pričakovano neuspešen (male uharice so tudi sicer znane po svojem izrazitem nezanimanju za tovrstne posnetke). Pa vendar je opazovanje zanimivo iz dveh razlogov: letnega časa (mala uharica se v jesenskem času zelo redko oglaša) in dnevnega časa (sova se je oglašala praktično podnevi, kar je za to 23 ACROCEPHALUS XIX - 86 - 1998 izrazito nočno ptico ravno tako nenavadno). Al Vrezec, Pražakova 1 1, 1000 Ljubljana PODHUJKA Caprimulgus europaeus EUROPEAN NIGHTJAR - On 17-18th October 1997 near Poljčane in Dravinja Valley V SV Sloveniji je podhujka redek ptič. V Dravinjski dolini, ki jo obiskujem že sedem let, sem podhujko prvič opazil šele lani (1997). Dan 17.10.1997 sem prebil v vinogradih zaselka Hrastje pri Poljčanah. Bilo je že precej mračno, ko sem opazoval nenavadno prhutajočega ptiča v bližini hiše s prižganimi zunanjimi lučmi. Zaradi teme ptiča nisem mogel določiti, zato sem vanj hitro posvetil z žepno svetilko. Ob osvetlitvi so se ptici velike oči značilno rdeče zasvetile. Takoj sem vedel, da gre za podhujko. Spomnil sem se še svežih poletnih doživetij, ko sem na Korčuli in Pelješcu ponoči opazoval kar nekaj teh ptic, ki so se jim oči prav tako značilno rdeče zasvetile ob osvetlitvi z avtomobilskimi žarometi. Podhujka je nato v značilnem jadralnem letu odletela proti vinogradu. Naslednji večer (18.10.1997) sem podhujko spet opazoval, ko je letela nad drevesi bližnjega gozda. Podatka sta zanimiva predvsem zaradi nenavadno poznega pojava te vrste pri nas, šlo pa je verjetno za zamudnika. Podhujka se je zadrževala v okolici osvetljenih hiš, kjer je lovila tisti čas že redke nočne metulje, ki so jih privabljale luči. Zanimivo je tudi, da področje okoli zaselka Hrastje porašča kostanjevo-bukov gozd Castaneo-Fagetum z vmesnimi elementi rdečega bora Pinus sylvestris, kar je sodeč po Ornitološkem atlasu Slovenije (Geister 1995) pogost gnezditveni habitat podhujke pri nas. Al Vrezec, Pražakova 11,1000 Ljubljana KOVACEK Phylloscopus trochilus WILLOW WARBLER - Singing male on 16-17th June 1997 at Vršič (Julian Alps) at an altitute of approx. 1600 m V okviru zbiranja podatkov za ornitološki atlas gnezdilk TNP sva 15. in 16. junija 1997 raziskovala v našem edinem narodnem parku. Pred večerom 15. junija sva se po celodnevnem napornem terenskem delu ustavila na Vršiču, natančneje pri Poštarjevem domu, ki stoji na nadmorski višini 1690 m. Razen planinskih kavk Pyrrhocorax graculus, ki so s svojo nebo-ječnostjo vzbujale pozornost tudi pri drugih obiskovalcih, sva od ptičev poslušala le še mlinarčka Sylvia curruca. Nenadoma pa nama je rahel vetrič do ušes prinesel še eno p>etje, sprva sva ga slišala le del, zato mu nisva namenjala prevelike pozornosti. Vendar nama nekaj ni dalo miru. Sprehodila sva se po poti v smeri Erjavčeve koče, ki leži na nadmorski višini 1515 m, in nekje na sredi ponovno zaslišala znano petje -petje kovačka. Po vztrajnem preverjanju sva ugotovila, da poje le en samec. Naslednega dne sva se že navsezgodaj, bil je še mrak, hotela prepričati, ali je kovaček še na svojem mestu. Zaslišala sva ga, še preden sva stopila na njegov teritorij, v njegovi bližini pa sva zaslišala še petje pogorelčka Phoenicurus phoenicurus. Habitat, v katerem sva odkrila kovačka, je dokaj strma dolinica, obrnjena proti severu v Suhi Pišnici. Od dreves najdemo skoraj izključno macesen Larix clecidua, ki tukaj raste v raztresenem sestoju, v grmovni plasti pa je veliko ruševja Pinus mugo in dlakavega sleča Rhododendron hirsutum. V času najinega obiska Suha Pišnica ni bila prav nič suha, na dnu dolinice je tekel potok, iz sten Prisojnika pa je na več mestih voda dobesedno brizgala v obliki manjših slapov, očitno posledica topljenja snega na Prisojniku. Müan Vogrin, Hotinjska c. 108, 2312 Orehova vas Nuša Vogrin, Vransko 121, 3305 Vransko 24 XIX - 86 - 1998 ACROCEPHALUS RJAVOGLAVI SRAKOPER Lamus senator in ČRNOČELI SRAKOPER I, minor WOODCHAT SHRIKE and LESSER GREY SHRIKE - At the same place where a Woodchat Shrike was seen on 9th May 1997 at Ljubljansko barje, a Lesser Grey Shrike was perching on 24th May 1997 Prav neverjetno je, kakšna naključja se ornitologom včasih pripetijo na terenu. Eno takšnih naključij se je dogodilo v maju 1997 na Ljubljanskem barju pri Igu, natančneje pri mostu čez reko Iščico (9/ 46/J4). 9.5.1997 so na Ljubljanskem barju potekale vsakoletne terenske vaje za študente biologije. Teh vaj sem se udeležil tudi sam in takoj po mojem prihodu mi je Andrej Bibič, ki je vodil vaje, oznanil neko ornitološko posebnost, katere identitete mi še ni hotel razkriti. Po mrzličnem preiskovanju terena se mi je naposled le prikazal skrivnostni ptič. Bil je odrasel samec rjavoglavega srakoper ja, ki se je ne meneč se za veliko gručo ljudi sprele-taval in sedal po bližnjem grmovju in drevju. Tako nas je navdajal z upanjem o možnosti gnezdenja. Naslednji dan sem z novico seznanil tudi Boruta Rubiniča, ki si je šel zanimivost v naslednjih dneh tudi ogledat. Toda čakalo ga je presenečenje, namesto rjavoglavega je na istem mestu čepel črnočeli srakoper. Kaj takega se dandanes lahko le redkokdaj pripeti. Z opazovanjem črnočelega srakoperja je zadeva postala še bolj zanimiva, zato sem se odločil, da si bom taisti teren še enkrat ogledal. Vendar o srakoper jih ni bilo več ne duha ne sluha in tako so se vse optimistične želje o možnem gnezdenju enega ali drugega srakoperja žal razblinile. Al Vrezec, Pražakova 11, 1000 Ljubljana SKRLATEC Carpodacus erythrinus COMMON ROSEFINCH - Male with food in its Ml on 29th June 1997 at Duplek on Dravsko polje V okviru Mladinskega raziskovalnega tabora Hoče 97' v organizaciji DPPVN sta sodelovali tudi dve ornitološki skupini. Ena od skupin, ki jo je vodil podpisani, je 29.6. 1997 obiskala tudi gramoznico Duplek, kjer si je ogledala gnezdišče breguljke Riparia riparia, Na dveh večjih vodnih površinah, ki sta nastali z globinskim izkopom gramoza, ni bilo videti nobene ptice. Svoje so verjetno pripomogli še posamezni zgodnji kopalci in ribiči, ki so že zavzemali svoje položaje. Udeleženci skupine so zato svojo pozornost usmerili na breguljke. Po nekajminutnem opazovanju teh ptic sem zaslišal nežno petje, ki je prihajalo iz smeri bližnje kmetije. Odpravil sem se v tisto smer in brez posebnega truda na manjšem vrbovem grmu tik ob kmečkem vrtu opazil svatovsko obarvanega pojočega škrlatca. Ko sem se mu poskušal še nekoliko približati, se je dvignil in odletel prek gramoznice proti Dravi. Vendar ne za dolgo, saj je bil že čez nekaj minut ponovno skoraj na istem mestu. Tokrat si je za svoje pevsko mesto izbral kar mlado češnjo, ki je rasla na vrtu tik ob hiši. Ker mi je bilo njegovo vedenje na moč sumljivo, sem se nekoliko umaknil in ga opazoval z nekoliko večje razdalje. Trud se je izplačal, kajti kmalu sem videl, kako je odletel v gosto grmovje, od tam pa s hrano v kljunu v povsem drugo smer. Ni bilo dvoma, da hrani mladiče. Žal se je v tistem času močno povečala tudi frekvenca obiskovalcev, tako da se skrlatec ni več vrnil na svoje staro mesto. Sem ga pa tisti dan še enkrat slišal, pel je na vrbi, ki raste med gramoznico in reko Dravo. Gramoznico Duplek, s katero upravlja Gradiš Maribor, bomo našli med reko Dravo in lokalno cesto Zg. Duplek - Sp. Duplek v poplavnem pasu reke. Vegetacija gramoznice in okolice je tipična za loko (vrba, dob, črna jelša). Glede na podatke iz Ornitološkega atlasa Slovenije je to prvo potrjeno gnezdenje te ptice za Štajersko. Milan Vogrin, Hotinjska c. 108, 2312 Orehova vas 25 ACROCEPHALUS Zanimivosti od koderkoli: Peskokop Bizeljsko Interesting observations from elsewhere: Bizeljsko Sandpit 3.5.97 (sobota ob 12.30), vreme sončno, ca. 18°C. Peskokop brez ptičev. 4.5.97 (nedelja ob 10.uri), vreme sončno, ca.20°C. Čebelarjev še ni. V enem od obstoječih rovov v novem delu gnezdi velika sinica; napodila je škorca, ki je tudi iskal rov za gnezdo. Peskokop še ni saniran v skladu z dogovorom z g. Kržanom iz Opekarne Brežice. Bager še stoji pod osa-melcem. 9.5.97 (sobota ob 14. uri), vreme sončno, ca. 20°C. Čebelarji prvič videni. Jata 12 čebelarjev je letala nad peskokopom in sedala na razna drevesa na robovih pe-skokopa. Kopanja gnezd ni bilo opaziti. 10.5.97 (nedelja ob 9. uri), stanje od včeraj nespremenjeno, nobenega kopanja gnezd. 14.5.97 (sreda ob 17.30), vreme sončno, ca.27°C Na novem, levem delu južne stene so čebelarji kopali 7 rovov. Na preostalih starih stenah ni bilo mogoče ugotoviti njihovega števila, ker ni bilo posneto prejšnje stanje, pa tudi vsi ptiči so se takoj umaknili na okoliška drevesa, brž ko sem prišel na opazovalni plato. Tam sem čakal 10 minut, vendar se niso vrnili. Zasledovali so me tudi potem, ko sem se skušal skriti. Število čebelarjev se je medtem povečalo za 10, torej na skupno 22. 17.5,97 (sobota, 18.30-19.30), vreme jasno. Čebelarje sva opazovala skupaj z g. Pungarčičem, učiteljem biologije na O.š. Bizeljsko, najprej s hriba na severu. Ptiči so bili zelo aktivni pri iskanju prostorov za gnezda, zlasti na novo pripravljeni južni steni na levi strani. Nato sva se približala ptičem od spodnje strani ter se ustavila na platoju, kjer naj bi stala opazovalnica. Vsi ptiči so se takoj umaknili na bližnje veje in drevesa. Od daleč sva preštela rove, stare in nove skupaj (žal starih nisem imel popisanih). V jugovzhodni steni je sedem rovov, levi del (nove) južne stene jih ima deset (vse nove), osrednji del južne stene jih XIX - 86 - 1998 ima sedem, osamelec poleg nje, ki se ruši (in se je kmalu povsem porušil), jih ima prav tako sedem, desna, s stroji očiščena stena pa nima nobenega. Ob 19.30 so vsi čebelarji odleteli na okoliška drevesa, največ v smeri Bizeljskega, kjer so najbrž prespali. Tišina. Robinija je začela cveteti. 18.5.97 (nedelja, ob 05.45), jasno, rahlo megleno, ca. 12 C. Na suhem drevesu, v smeri zvonika sv. Lovrenca, sedi 18 čebelarjev, nadaljnji 4 pa se spreletavajo okoli osamelca. Torej je v peskokopu 22 čebelarjev. Ob 06.00 uri dva čebelarja kopljeta vsak svoj rov na osamelcu, ki se utegne vsak hip zrušiti. Sta na začetku, ker ven molita njuna repa. Po nekaj minutah prenehata in se usedeta na bližnje vejice. Ob 06.15 so se ptiči delno odselili s suhega drevesa na druga drevesa. Na nebu še ni poletov. Ob 08.15 omenjena čebelarja nadaljujeta kopanje. Drugi ptiči letajo na nebu tako nad peskokopom kot v njegovi okolici. Slišijo se le glasovi. V bližini bajerja ni bilo slišati ali videti nobenega od njih. V steni na vrhu zaselka Gradišča ni bilo nobenega čebelarja. Ob 18. uri sem obiskal peskokop od zgoraj. Velika aktivnost v peskokopu in okolici. Opazil sem prva dva rova na skrajni desni steni, kjer jih do sedaj ni bilo. 01.06.97 (nedelja ob 10. uri), delno jasno, hladno 10-12°C, rahel veter. V jugovzhodni steni ni čebelarjev, aktivni so le v južnih stenah, vendar pa osamelca ni več, 26 XIX - 86 - 1998 ACROCEPHALUS saj se je popolnoma sesedel. Na levi strani južne stene je priletel čebelar, se usedel na vhod v rov, nakar je prišel iz rova njegov partner, mu vzel nekaj iz kljuna ter izginil v rov, čebelar pa je odletel in ga nisem več videl. Na skrajni desni steni sta priletela dva čebelarja in zlezla vsak v svoj rov, kjer sta tudi ostala. Ko sem se iz skrivališča bližal ploščadi, sta me skušala dva čebelarja pregnati. Usedla sta se na bližnjo robinijo in glasno opozarjala druge ptiče, ki jih je bilo po moji oceni 10-12. Ob 16.15 je v peskokopu zelo živahno. Čebelarji lovijo znotraj peskokopa, nekaj pa se jih večkrat usede na dovozno pot pod južnimi stenami, kjer nekaj iščejo v pesku. Drugi jih pri tem preganjajo, kakor za šalo. Nisem opazil, da bi imeli kaj v kljunu, vendar so nekateri odleteli s poti naravnost v rov. 22.06.97 (nedelja ob 07.30), vreme jasno in toplo. Mimo mojega hrama je letela skupina 4 čebelarjev do konca Janeževe gorce (ca 1,2 km od peskokopa) in se čez nekaj minut vračala, loveč žuželke. Ob 10. uri sem obiskal peskokop, Ptiči so še vedno zelo plahi, saj so se takoj umaknili na bližnja drevesa ali pa odleteli v okolico. Nad spodnjo mlako nisem opazil nobenega čebelarja. 06.07.97 (nedelja). Vso noč je močno deževalo, pihal je močan veter. Čebelarje sem slišal leteti blizu mojega hrama proti Janeze vi gorci že ob 06.15. 23.07.97 (sreda od 14-16. ure), sončno, zelo vroče. Intenzivno krmljenje mladičev. Na levi strani južne stene je krmljenje potekalo v dveh rovih, na desni strani pa v osmih, torej skupaj deset gnezd. Pri najuspešnejših rovih je hrana prihajala vsakih 15-20 sekund, večinoma pa na 1-2 minuti. Na začetku sem opazoval krmljenje skrit v grmovju, nato pa pod robinijami na platoju, torej kakih 20 m za mestom, kamor naj bi postavili opazovalnico. To ptičev ni motilo, čeprav je eden od njih sprožil preplah. Namenoma sem šel do konca platoja, kjer naj bi bila opazovalnica. Kakšno minuto se ptice niso zmenile zame, potem pa je postajal preplah vse večji; po dveh minutah je najmanj polovica ptičev nehala krmiti in posedla na okoliška drevesa. Po desetih minutah so vse ptice nehale krmiti in odletele iz peskokopa. Umaknil sem se pod prej omenjeno robinijo, kjer sem čakal okoli petnajst minut. Tudi po tem času krmljenje ni doseglo prejšnje intenzivnosti, zato sem se umaknil iz peskokopa. Moj zaključek je, da je treba zaradi velike plašnosti ptičev ponovno preučiti mesto opazovalnice. 24.07.97 (četrtek od 12.30 do 13.45). V peskokop sva šla skupaj z A. Hudoklinom. Opazovala sva s platoja v bližini robinij, torej ca. 15-20 m od načrtovanega mesta opazovalnice. Ugotovila sva (s teleskopom), da so zasedeni dodatno še trije rovi, vendar v enem ni büo opaziti kake aktivnosti. Torej je zasedenih dvanajst ali trinajst rovov. Glede lokacije in izvedbe opazovalnice Andrej predlaga, da opazovalnico sicer postavimo na plato, vendar zaradi velike plašnosti čebelarjev le tako daleč, da bo videti tudi levi del južne stene; toda opazovalnica mora biti zaprtega tipa z opazovalnimi linami (načrt ima verjetno Andrej Sovine), sam dostop do nje pa zamaskiran z grmovjem ali nizkim drevjem, da tudi prihod ne bi bil opažen. 04.08.97 ( ponedeljek ob 10.45), vreme lepo, sončno, ca. 20°C. Hranjenje poteka le še v prvem rovu, in to na levi strani južne stene (zamudnik?) Peskokop je skoraj prazen. Le tu in tam prileti kak čebelar, se usede na suho vejico poleg rova in kmalu odleti. Na suhem drevesu v smeri zvonika je opaziti en sam par čebelarjev. 22.08.97 (petek ob 13. uri), delno oblačno, rahel veter, ca. 26°C. Čakal sem 10 minut. Ves ta čas ni bilo v peskokopu in na obrobju videti ali slišati nobenega čebelarja. Z namenom, da bi našel iztrebke, sem obšel področje, kjer so gnezdili, vendar ni bilo tam nobenega. Popoldne sem srečal g. Pungarčiča in povedal mi je, da je pred kratkim slišal in nato videl manjšo skupino čebelarjev na suhem drevesu ob Sotli. Natančnega datuma ni vedel. 31.08.97 (nedelja ob 11. uri), okoli 20°C. Opaziti niti slišati ni nobenega čebelarja. Odpravil sem se še na Sotlo pri Bračni vasi, kjer pa jih tudi nisem opazil. To je bilo moje zadnje opazovanje. V vinogradu sem bil medtem še večkrat, vendar ves ta čas ni bilo preleta čebelarjev, saj sem na njihove glasove zelo pozoren. Vladimir Balon, Martinova ulica 53, 1000 Ljubljana 27 AUöJUiWiALUÖ XIX - 86 - 1998 Nove knjige New books Hagemeijer, E.J.M and M.J.Blair (Editors) (1997): The EBBC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & A D Poyser, London. Atlas v Evropi gnezdečih ptic, ki ga je po četrt stoletja trajajočih organizacijsko metodoloških pripravah in terenskih raziskovanjih izdal Evropski svet za popis ptic, je delo, ki bo svoje poslanstvo odigralo šele v prvih desetletjih novega tisočletja. Pa ne zato, ker bosta dve leti komajda dovolj, da se prebijemo skozi 900 strani obsegajočo knjigo, ki jo je pisalo 432 avtorjev iz 38 držav in v kateri je z besedo in sliko predstavljenih 513 vrst ptic, z računalniško risbo grafično predstavljena njihova razširjenost in poseljenost v nič manj kot 4400 kvadratih izmere 50 x 50 km od Azorov do Zakavkazja na jugu in od Islandije do Zemlje Franca Jožefa na severu. Čeprav popis zajema razmeroma dolgo obdobje, pretežno od 1970 do 1990, bo pravo vrednost pokazal šele ob ponovitvah, kajti šele ugotovitve začetnega stanja omogočajo spremljanje razvoja distribucijske slike in populacijskega dogajanja v kasnejših obdobjih. Predgovor je napisal K.H.Voos, legendarni zoogegraf, ki je leta 1960 objavil prvi ornitološki atlas moderne dobe, spremno besedo pa sta podpisala J.J.D. Greenwood, predsednik Evropskega sveta za popis ptic, in G.Rheinwald, predsednik delovne skupine za evropski ornitološki atlas pri tem svetu. Uvodu v štirinajstih jezikih (angleškem, češkem, nemškem, španskem, francoskem, finskem, ruskem, madžarskem, italijanskem, holandskem, portugalskem, poljskem, ruskem in švedskem) sledijo kratek historiat projekta, esej o evoluciji in zgodovini evropske ornito-favne (J.Blondel) in zahvalne besede res številnim ornitologom in simpatizer jem, ki so kakorkoli pomagali pri udejanjenju tega projekta stoletja, še posebno nacionalnim koordinatorjem, sodelavcem podatkovne baze, delegatom iz Evropskega sveta za popis ptic in avtorjem besedil in risb, kakor seveda vsem popisovalcem, ki so tukaj ostali anonimni, dolžno zahvalo pa so jim nacionalni koordinarji že izrekli ali pa jim jo bodo v nacionalnih atlasih. Zelo informativen je pregled nacionalnih in regionalnih atlasov. Do leta 1996 je nacionalni atlas izdalo 24 držav (med njimi tudi Slovenija), v petih državah je izšla celo že prenovljena izdaja, v sedmih državah pa pripravljajo prvi zid. Povedano velja za atlas gnezdilk, medtem ko je atlas prezimujočih vrst izdalo le pet držav (med njimi tudi Slovenija). Izšlo pa je tudi 80 regionalnih atlasov, od tega 7 zimskih. Sistematičnemu delu sledi še informativno poglavje, ki povzema aktualno naravovarstveno strategijo, znano kot "Sistem evropske naravovarstvene skrbi", avtorjev M.Heathove in G. Tucker ja, in izhaja iz iste podatkovne baze kot evropski atlas. Nastanek tako zajetne, vseobsegajoče in kooperativne knjige, kakršen je evropski ornitološki atlas, ima seveda svojo zgodovino. Za začetek programiranega delovanja lahko štejemo sklepe študijske konference za koordinacijo in vzpodbujanje amaterske omitologije v Evropi, ki je bila v Angliji leta 1971. Na njej so ustanovili Komite za evropski ornitološki atlas, ki naj bi s koordinacijo pri poenotenju metodologije vzpodbujal projekte nacionalnih atlasov v kar največjem številu evropskih držav in hkrati razvijal projekt evropskega atlasa, upoštevajoč pri tem podatke nacionalnih projektov in vzpodbujal delo v deželah, kjer takšni projekti ne obstajajo. Tedaj je bilo tudi domenjeno, da naj bi nacionalni projekti uporabljali kar-tirno mrežo v izmeri 10 x 10 km, evropski projekt pa mrežo 50 x 50 km. Do danes se tudi ni spremenila na moč preprosta, a hkrati neomajno učinkovita metodolologi-ja gnezditvene evidence v treh kategorijah: možna, verjetna in potrjena gnezdite v, na kateri temelji pričujoče delo. Projekt kartiranja evropske ornitofavne je bil sprva zasnovan povsem kvalitativno, se pravi, da nas je zanimala samo zemljepisna razširjenost posameznih vrst ptic, ne pa tudi njihova poseljenost, ki jo je mogoče izraziti kvantitativno. V poskusnem obdobju do leta 1985, ko naj bi se pričel evropski popis, se je izmed mnogih predlogov uveljavila metoda preštevanja gnezdečih parov po logaritemski lestvici (1-9, 10-99, 100-999 itd.), ki je v bistvu 28 XIX - 86 - 1998 ACROCEPHALUS kvantitativna ocena. Na konferenci leta 1992 na Nizozemskem je bila ta dvotirnost presežena z združitvijo Komiteja za evropski ornitološki atlas in Mednarodnega komiteja za štetje ptic v novo telo: Evropski svet za popis ptic. Tako smo bili še zadnji skeptiki prisiljeni oceniti nacionalne populacije ptic (v Sloveniji je v začetku leta 1992 to naredila nacionalna komisija za kartiranje in štetje ptic). Vendar vsi niso popustili in tako je atlas ostal nekakšna kvalitativno kvantitativna dvoživka: razširjenost je prikazana s pikami ene barve in ene velikosti, poseljenost pa s pikami druge barve in različnih velikosti, ki ustrezajo logaritemski lestvici. Gnezdi-tvena zanesljivost pa je v obeh prikazih ponazorjena z barvnim niansiranjem, pri čemer sta potrjena in verjetna gnezditev združeni v eni niansi, druga pa ponazarja najnižjo stopnjo gnezditvene zanesljivosti, to je možno gnezditev. S tem je v nasprotju z uveljavljeno metodologijo in večinsko atlaško prakso v že končanih nacionalnih projektih zabrisan pomemben razloček pri ocenjevanju gnezditvene zanesljivosti in s tem v zoogegrafskem pogledu tudi odgovor na najbolj vznemirljivo vprašanje, do kam sega areal posamezne vrste. Verjamem, da je takšno zgoščenost narekovalo varčevanje s knjižnim prostorom, vendar se je pri tem morda nehote dokončno zabrisala tudi neka nikdar posebej artikulirana metodološka hiba, ki je zanemarjala razliko med resničnimi in navideznimi gnezdilkami, pa naj je šlo pri tem za letujoče spolno nezrele osebke pri nepev-kah (nonpasseriiorm.es) ali pa zgolj za odvečne teritorialne samce pri pevkah (passeriformes). Slika bi bila neprimerno bolj pregledna, ko bi bili razširjenost in poseljenost prikazani vsaka na svojem zemljevidu in bi se tako pri prikazu razširjenosti ohranil pogrešani razloček. Številnost vrst je zasnovana na evropski podatkovni bazi, ki sta jo leta 1992 osnovala BirdLife International in Evropski komite za popis ptic. Ker so tedaj zbrane ocene številnosti populacij, posebno iz dežel z velikimi prostranstvi, kakor so vzhodnoevropska in še posebno ruska, vsebovale ogromne, tudi desetkratne razpone med najnižjo in najvišjo vrednostjo ocene, so v Evropskem ornitološkem atla- su prvič uporabljene z antilogaritmom obdelane vrednosti, ki preohlapne ocene spreminjajo v trdnejše. Takšne geometrijske vrednosti desetih najštevilnejših evropskih delnih populacij vsake vrste so prikazane z diagramom. Razrezana statistična pogača pri vsaki vrsti pa prikazuje odstotni delež populacijskega dogajanja: naraščanje in upadanje delnih populacij (zemljepisno zamejenih z državnimi mejami), njih stanovitnost ali nihavost, kakor so pač ta stanja in nagnjenja (t.im. trendi) zabeležena v evropski podatkovni bazi. Tako iz grafikona kot iz pogače pa sta izvzeti ruska in turška populacija, prva zato, da zaradi svoje prekomernosti ne bi podirala grafikonov, druga pa zato, ker je atlaško obdelan le njen evropski del, medtem ko so v podatkovni bazi zbrani podatki za vso prostrano in s ptičjim življem v primerjavi z evropskimi razmerami izredno bogato deželo. Besedilo ob vsaki obravnavani ptici komentira svetovno razširjenost vrste, njen gnezditveni habitat v Evropi, vzorec razširjenosti in poseljenosti v Evropi, spremembe razširjenosti in poseljenosti v obravnavanem dvajsetletnem obdobju (1970-90), regionalne variacije gostote, možne dejavnike omejene razširjenosti, gnezditveno gostoto v prvinskih prebivališčih, selitvene in preletne značilnosti, posebnosti v pojavljanju vrste, pa tudi vprašanja podvrsti, kjer je problematiko mogoče natančno opredeliti. 496 vrstam ptic so v atlasu odmerili eno do dve strani, le 17 vrst, katerih gnezditev v Evropi, zaradi neraziskanosti njenih skrajno vzhodnih meja, ni povsem zanesljiva, je predstavljenih bolj na kratko in brez siceršnjih grafičnih pomagal. Čeprav naj bi bil evropski popis po predvidevanjih končan do konca leta 1988, je bilo na resničen začetek konca treba počakati na politični razplet organizacijske drame. Toda če je v deželah nekdanje Sovjetske zveze po zrušenju imperija popis zaživel, je v deželah nekdanje Jugoslavije (z izjemo Slovenije in Hrvaške, ki sta imeli tačas popis že narejen) spričo tragičnih dogodkov povsem zamrl. Nič manj zaviralno pa na dokončanje projekta niso vplivale fi- 29 ACROCEPHALUS XK - 86 - 1998 nančne težave. Navzlic naklonjenosti evropske zvezne administracije, ta je ponudila brezplačne računalniške storitve, se je finančna drama razpletla šele po iznajdbi domiselnega sponzoriranja posameznih vrst ptic, pri katerem je sodelovalo tudi veliko posameznikov. Slovenci pri tem panevropskem sodelovanju nismo stali ob strani. Ze leta 1975 je bil v Raziskovalcu objavljen javni poziv vodilnim ustanovam na področju naravoslovja in varstva narave, da bi p>re vzele organizacijsko finančno pokroviteljstvo nad projektom. Brez ovinkov so bile imenovane potencialne pokroviteljice: Kustodiat za ornitologijo pri Prirodoslov-nem muzeju Slovenije, Oddelek za biologijo na Univerzi, Biološki inštitut Jovana Hadžija pri SAZU in Oddelek za varstvo narave pri Zavodu SRS za spomeniško varstvo. Seveda nobena od teh institucij na poziv ni reagirala. Da bi projekt kljub temu zaživel, je bilo ustanovljeno Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki je to svojo vlogo odlično opravilo in je danes pomembna nevladna organizacija na področju varstva narave. Slovensko kartiranje gnezdečih ptic naj bi potekalo od leta 1978 do 1984, a se je zavleklo vse do leta 1993, torej je z dopolnitvami trajalo petnajst let. Pri popisu je sodelovalo 80 ornitologov, zbranih je bilo več kot 50.000 podatkov. Kljub prostovoljnemu delu na terenu so bila za zaključna dela in pisanje knjige potrebna finančna sredstva. Šele oblast v samostojni Sloveniji je spoznala pomen vključevanja slovenskih ornitologov v evropska dogajanja. Naj spomnim, kako težavno je bilo v sedemdesetih letih prepričati očete evropskega atlasa, da bo Slovenija organizirala svoj ornitološki atlas. Od zamisli o jugoslovanskem atlasu so odstopili šele potem, ko so bili leta 1979 na sestanku v Metkoviću predstavniki vseh republik seznanjeni s projektom in so vsi seveda obljubili pomoč pri organizaciji jugoprojekta, a iz tega nikdar ni bilo nič, saj se nihče ni držal dogovora. Medtem smo Slovenci leta 1989 preliminarno objavili rezultate nacinalnega kar-tiranja v evropskem merilu. Leta 1995 pa je končno izšel Ornitološki atlas Slovenije, ki govori predvsem o razširjenosti gnez- dilk. Podatki, zbrani v tem atlasu, so v sumarni obliki preneseni tudi v evropski atlas, Slovenija je tako majhna, da s svojim ozemljem ne pokriva v celoti niti enega od 4400 kvadratov v izmeri 50 x 50 km, čeprav se razteza v večjem ali manjšem obsegu prek 19 kvadratov. Ne glede na to, da je pestrost ptičjih vrst v Sloveniji povsem primerljiva s tistimi območji v Evropi, kjer je pestrost največja, v evropskem atlasu ni niti ene takšne ali drugačne tekmovalne primerjave med evropskimi državami, nasprotno, vseskozi je čutiti izjemno močan duh panevropeiz-ma, tako da se tudi državljani majhnih, a ornitološko močnih držav, kakor je naša, počutimo v njem kot doma. V Evropskem ornitološkem atlasu sodelujemo s strokovnimi komentarji tudi slovenski ornitologi: Iztok Škornik (rumeno-nogi galeb)^ Borut Štumberger (zlatovranka), Dare Sere (skalna lastovka), Peter Grošelj (italijanski vrabec) in Iztok Geister (mali deževnik, mali martinec, brškinka, svilnica, črnoglavi strnad), bodisi s samostojnim prispevkom bodisi v soavtorstvu s tujimi izvedenci. Iztok Geister J. Watson (1997): The Golden Eagle. T & A D Poyser, London. Knjiga je srednjega formata, sicer pa, kdor pozna publikacije založbe T & A D Poyser, si lahko predstavlja, kakšen je njen zunanji videz - od drugih knjig iz te hiše se loči le po naslovu in avtorju. Ima 374 strani, prek 500 referenc, 73 tabel, 76 grafov, besedilo pa je dopolnjeno z barvnimi slikami avtorja D. Watsona in črno-belimi ilustracijami K. Brockieja. Knjiga je razdeljena na 22 poglavij, v katerih je besedilo pregledno ločeno s podnaslovi in ob koncu vsakega poglavja strnjeno v kratek povzetek. * Knjiga o planinskem orlu prihaja izpod peresa izkušenega zoologa, ki se je 25 let, na več krajih sveta, ukvarjal z raziskavami ujed - od tega zadnjih 15 let v rodni Škotski, aktivno samo s to vrsto. V pričujočem delu je, poleg z lastnimi podatki, vrsto nesebično predstavil tudi z izsledki drugih avtorjev z vsega sveta. Tako je na enem mestu zbrano vse, kar 30 XIX - 86 - 1998 ACROCEPHALUS je o planinskem orlu znanega na področju razširjenosti, vplivov na gostoto razširjenosti, o prehrani (avtor ni obšel niti občutljive teme o škodi na domačih živalih), o dogajanjih v gnezditvenem obdobju, golitvi, premikih, smrtnosti in varstvu. Primerjave rezultatov, dobljenih v kvalitetno različnih območjih, je v avtekologiji preizkušena in zelo učinkovita metoda za odkrivanje načinov prilagajanj vrst na spremenljive razmere v okolju. Avtor pa je šel pri tem še dlje, tako lahko v knjigi najdemo tudi primerjave z drugimi vrstami orlov in zaključke, ki sledijo tem primerjavam. Ob vseh pohvalah za knjigo in s kančkom nacionalnega ponosa lahko dodava le to, da je škoda, ker k novim spoznanjem ni neposredno prispeval tudi kakšen slovenski poznavalec planinskih orlov. Krivda za to pa ni na avtorjevi strani - neobjavljenih podatkov pač ni moč vključiti v primerjave. Pa vendar je v knjigi tudi nekaj iz Slovenije; med zbranimi ljudskimi imeni za planinskega orla je tudi naše. O širini avtorjevega pristopa do knjige morda še najbolj priča zadnje poglavje: "Zgodovina in tradicija". Tu je predstavljena vsa globina spoštovanja, ki ga je nekdanji človek ritualno gojil do kralja višav v Evropi, Ameriki in Aziji. Dandanes o kakšnem spoštovanju žal ne moremo več govoriti, kvečjemu nasprotno. Vseeno pa je določena simbolika še vedno očitna, ne boste verjeli, tudi v tem prispevku -mala tiskana črka a' izhaja namreč iz stilizirane oblike orlovega telesa. Davorin Tome, Andrej Sovine Skrivnostna fotografija Mystery photograph Na skrivnostni fotografiji v prejšnji številki Acrocephalusa je verjetno vsakdo brez večjih težav prepoznal tukalico. Toda za katero vrsto gre? Pri nas se pojavlja vseh pet vrst tako imenovanih malih tukalic (mokož, kosec, grahasta, pritlikava in mala tukalica). Da je uganka še nekoliko težja, nam fotografirana tukalica Grahasta tukalica Porzana porzana, Dravsko polje, marec 1994 (M. Vogrin) skriva skoraj celotno glavo s kljunom, ki je lahko pomemben faktor pri določevanju, in pa noge, Predvsem slednje imajo nekateri priročniki za eno izmed ključnih določevalnih opor, kar pa sploh ne drži! Da je mera polna, imajo nekateri priročniki (npr. Peterson et al. 1983, Brunn et al. 1986, Perrins 1987) napako pri obarvanosti nog pritlikave tukalice Porzana pusilla, barva njenih nog namreč ni mesnata, temveč zelenkasta (Becker & Schmidt 1990)! Z našega spiska možnih vrst lahko brez večjih pomislekov črtamo kosca in mo-koža. Zakaj? Na fotografirani ptici v oči zbodejo bele lise na zgornji strani, ki pa jih nobena od omenjenih vrst nima. Ostanejo nam torej še tri vrste iz rodu Porzana. Tukaj si lahko na pomoč priskočimo z obliko peruti oz. dolžino tako imenovane primarne projekcije. Na sliki je dobro vidno, da so primarna peresa skoraj v celoti skrita pod krovnimi peresi, primarna projekcija je torej kratka. Takšna perut ustreza grahasti P. porzana in mali tukalici P. parva (Wallace 1980, Bradshaw 1993). Omenjene tri tukalice lahko razdelimo v dve skupini še po enem, morda celo najbolj opaznem znaku, ki ga lahko dokaj dobro vidimo tudi, ko se tukalica premika med gostim vodnim rastlinjem (lastna opazovanja), to je podrepno perje. Le-to je pri 31 ACROCEPHALUS XIX-86- 1998 Katera vrsta je to? Can you identify the species? grahasti tukalici svetlo rjave barve, pri pritlikavi in mali tukalici pa je podrepno perje v vseh starostih in obeh spolih močno temno progasto na svetli podlagi (Becker & Schmidt 1990). Vendar so lahko podrepna peresa pri določenih pticah celo progasta (glej npr. risbo na strani 114 v Becker & Schmidt 1990), česar standardni ključi prav tako ne omenjajo! V tem primeru ne smemo pozabiti še na eno vrsto, ki se pojavlja v Evropi, to je karolinška tukalica Poizana Carolina, ki ima, tako kot grahasta tukalica, podrepno perje prav tako enolično rjavo krem obarvano (Wallace 1980, Becker & Schmidt 1990) in je glavni kandidat za zamenjavo z grahasto tukalico. V Evropi je redek gost (Lewington et al. 1991). Fotografirana tukalica ima kratko primarno projekcijo in svetlo rjavo podrepno perje, kar pomeni,^ da je na fotografiji grahasta tukalica. Če bi videli še celotno glavo, bi lahko celo ugotovili, da je na sliki odrasel samec. Grahasta tukalica je bila fotografirana marca 1994 na Dravskem polju. Za težji določevalni problem velja par mala in pritlikava tukalica. Tu je v vseh starostih najboljši določevalni znak že omenjena oblika peruti oziroma primarna projekcija. Največja podobnost med obema vrstama se pojavi med mladimi osebki. Ne gre zanemariti dejstva, da se pri obeh vrstah da določiti tudi starost (odrasli se ločijo od mladih npr. po barvi očesa; oko mladih je temno), pri mali tukalici pa lahko broz tožav določimo tudi spol. Kaj lahko sklenemo za konec? Pri opazovanju tukalic moramo biti nadvse pozorni, predvsem pa se ne smemo zanesti samo na standardne terenske ključe in samo na en določevalni znak. Pri opazovanju tukalic je izredno pomembno, da ugotovimo obliko peruti, barvo oziroma vzorec na podrepnem perju ter po možnosti še barvo in obliko kljuna. Pri določevanju si moramo, če nismo vešči terenskega prepoznavanja tukalic (pa ne le njih), obvezno pomagati tudi z nekaterimi specialnimi članki na to temo. Literatura Becker, P.M. & Schmidt, C. (1990): Kennzeichen und Kleider der europäischen kleinen Rallen und Sumpfhühner Rallus und Poizana. Limico-la 4: 93-144. Bradshaw, C. (1993): Separating juvenile Little and Baillon's Crakes in the field. British Birds 86: 303-311. Brunn, B. von, Singer, A. & König, C. (1986): Der Kosmos-Vogelführer. Die Vögel Deutschlands und Europas. Kosmos. Harris, A., Shirihai, H. & Christie, D.A. (1996): The MacMillan birder's guide to European and Middle Eastern birds including North Africa. MacMillan. Lewington, I., Alström, P. & Colston, P. (1991): A field guide to the rare birds of Britain and Europe. Harper Collins. Perrins, C. (1987): Collins new generation guide to the birds of Britain and Europe. Collins. Peterson, R., Mountfort, G. & Hollom, P.A.D. (1983): A field guide to the birds of Britain and Europe. Collins. Wallace, D.I.M. (1980): Sora Rail m Scilly and the identification of immature small crakes, pp. 231-235. V: Sharrock, J.T.R. (ed.): The Frontiers of Bird Identification. A British Birds Guide to some difficult species. MacMillan. Milan Vogrin 32 i ] ¦___I m o L ¦ r 7 spfQ souang _oioj '0008 VQ13WI k ACROCEPHALUS LETNIK 19 VOLUME 19 LETO 1998 YEAR 1998 ŠTEVILKA 86 NUMBER 86 STRANI 1-: PAGES 1- VSEBINA Uvodnik (A. Sovine) In memoriam Martin Košir Zanimive najdbe na tujem v Sloveniji obročkanih ptičev (D. Sere) Prispevek k poznavanju ptic Hraških mlak (H. Ciglič, T. Trebar) Gnezditev pribe Vanellus vanellus na Dravskem polju (M. Vogrin) Iz ornitološke beležnice 1 2 3 8 14 CONTENTS Editorial (A. Sovine) Some interesting foreign recoveries of birds ringed in Slovenia (D. Sere) A contribution to the knowledge of the birds of Hraše pools (H. Ciglič, T. Trebar) Breeding of the Northern Lapwing Vanellus vanellus at Dravsko polje (M. Vogrin) 21 From the ornithological notebook Ardea cinerea, Anser fabalis, Falco peregrinus, Tetrao tetiix, Glareola pratincole Scolopax rusticola, Actitis hypoleucos, Asio otusf Caprimulgus europaeus, Phylloscopv trochilus, Lanius senator, L. minor, Carpodacus erythrinus Zanimivosti od koderkoli: Peskokop Bizeljsko (V. Balon) Nove knjige Skrivnostna fotografija 26 Interesting observations from elsewhere Bizeljsko Sandpit (V. Balon) 28 New Books 31 Mystery photograph Fotografija na naslovnici: Priba Vanellus vanellus (I. A. Božič) Vinjete: (J. Mikuletič str. 1, J. P. Smith str. 7 in 26, Ph. Snow zadnja stran ovitka) Front cover: Northern Lapwing Vanellus vanellus (I. A. Božič) Drawings; ( J. Mikuletič p. 1, J. P. Smith p. 7 and p. 26, Ph. Snow back cover)