naš tednik
LETO XXXXI. Številka 11 Cena 8,— šil. (1000 din) petek, 17. marca 1989
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
GAST 89Ta teden je bil v Celovcu strokovni sejem GAST '89, ki je bil spet dobro obiskan. Na otvoritvi so bili mdr. tudi predsednik ZSZ Mihi Antonič, minister Robert Graf, poslanec KareI Smolle in predsednik celovškega sejma VJalter Dermuth. (Več na str. 18)
Haider hoče postati zdai tudi
Zmagovalec volitev Jorg Haider, Peter Ambrozy in Harald Scheucher — kdo bo deželni glavar?
Slovenija papir hoče prevzeti Magdalen
Že takoj po volitvah In še preden je sestavljena nova deželnega vlada, je prišlo v javnost, da hoče Slovenija papir skupno z Leykam-Murztaler AG prevzeti tovarno celuloze v Magdalenu. Slovenija papir je imela ponudbo za Magdalen že dalj časa v rokah, zdaj pa se hoče udeležiti s 70 %, Leykam pa s 30 %. V intervjuju za „Die Presse" je direktor dipl. inž. Feliks VVieser dejal, da pri Sloveniji papir še ni padla dokončna odločitev In da pripravljenost Slovenije papir nima nobenih pravnih obveznosti.
Kako bo šlo s tovarno celuloze Obir naprej, pa ostane nejasno. Sicer izdelujejo zdaj nov projekt, pri katerem bi se naj udeležili tudi Leykam, toda očitno ne kaže dobro za nadaljnji razvoj tovarne, kar gotovo potrjuje prodor Slovenije papir pri Magdalenu.
deželni glavar!
Volilni izid deželnozborskih volitev pomeni za Koroško največji politični preobrat od leta 1945.
Vse do 12. marca je SPO z absolutno večino imela oblast v deželi, zdaj je to večino zgubila. Veliki zmagovalec teh volitev Jorg Haider je s FPO druga največja stranka v deželi in si je vrhu tega priboril tudi še mesto namestnika deželnega glavarja. Toda to Haiderju še ni dovolj, čisto jasno zahteva prestol deželnega glavarja. Podprla bi ga naj OVP, ki je imela najslabši volilni izid po letu 1945.
Sicer socialisti kot najmočnejša stranka v deželi naprej zahtevajo mesto deželnega glavarja zase, toda očitno za to ne najdejo prave podpore od ostalih dveh strank. Haiderje jasno izjavil, da Ambrozyja ne bo volil za deželnega glavarja, v OVP pa je trenutna preferenca za Haiderja. V naslednjih dneh in tednih se bodo stranke med seboj pogajale, socialistom pa ostajajo vrata vsaj zaenkrat odprta samo k OVP. Celovški župan Guggenberger (ČVP) se je že izrekel za koalicijo s Haiderjem, za Ambrozyja pa govori, da ČVP na Solnograškem potrebuje podporo za deželnega glavarja. Torej bi bila na zvezni ravni kupčija možna. Za nekatere vodilne funkcionarje strank je imel izid volitev že konsekvence. Namestnik deželnega glavarja Gallob je po izredno slabem rezultatu v Labotski dolini moral odstopiti, za glavnega kandidata OVP Scheucherja pa menda že iščejo mesto, ki bi ga lahko zasedel po svojem odstopu.
Kupčija za deželnega glavarja
Zdaj so stranke med seboj začele barantati za mesta v deželni vladi. Socialisti ponujajo ljudski stranki predsednika deželnega zbora ali predsednika deželnega šolskega sveta, če podpre Ambrozyja pri volitvah za deželnega glavarja. Medtem pa je Jorg Haider svaril ČVP pred vsako kupčijo s SPO in menil, da mora ČVP njega voliti za deželnega glavarja. V nasprotnem primeru, tako Haider, se mu bosta priključili 2/3 funkcionarjev ČVP, ki potem ne bi bila več eksistenčna.
SPO	12	(13)
OVP	16	(19)
FPČ	6	(4)
BL*	2	(—)
(■ Burgerliste)
Tirolska
SPO	9	(9)
OVP	19	(25)
FPO	5	(2)
GAL*	3	C—)
(* Grun-alternative Liste)
Razdelitev mandatov
		
SPČ	17	(20)
OVP	8	(11)
FPČ	11	(5)
Lexer izstopil iz deželnega predsedstva OVP
Predsednik mlade OVP Reinhold Lexer je najavil svoj izstop iz dežel, predsedstva OVP. Zahteval je takojšnji odstop Scheucherja, ki je skupno s celovškim županom Guggenbergerjem spravil ljudsko stranko v ta slab položaj, tako Reinhold Lexer.
Politika
GLAVNI UREDNIK SILVO KUMER
Uspeh Drugačne Koroške je bil v tem, da se je položaj znotraj slovenske narodne skupnosti pomiril, klic po enotnosti je bil deloma uslišan. Pričakovanega volilnega uspeha pa potem 12. marca ni bilo.
Gotovo ni na mestu, da bi iskali zdaj krivce, toda določeno mero kritike pa je kljub temu treba zapisati. Mogoče bi lahko to napravil že prej, toda v smislu enotnosti bi bil to verjetno pred volitvami v očeh mnogih smrtni greh.
Šele sredi januarja so se ZAL, KEL in Gibanje proti ločevanju odločili za skupno kandidaturo. Pod pritiskom Gibanja proti ločevanju so imenovali platformo Drugačna Koroška. Tako smo si spet
le v predalih časopisov in ORF-a.
Zeleni bodo svoj položaj zdaj morali nedvomno temeljito premisliti in definirati, prav tako pa tudi v ZAL včlanjena KEL, ki še enkrat ne bo mogla tako Jarbati" svojih volilcev, ki imajo upravičeno po teh volitvah poln nos. KEL, ZAL in Gibanje proti ločevanju bodo o oblikah in vsebinah sodelovanja v bodoče morali globoko razmisliti.
Argument, ki ga je bilo po volitvah v naših občinah dosti slišati, da bi dobila tokrat tudi KEL sama 5800 glasov, bodo nekateri potrdili, drugi spet ne. Dejstvo je, da mora KEL iskati močne zaveznike, s katerih pomočjo bi ji naj uspel korak v deželni zbor. Tokrat so v glavnem že tradicionalni volilci KEL in zagovorniki samostojne kandidature podprli Drugačno Koroško, od drugih skupin zaželenega in pričakovanega prirastka še ni bilo, kar pa se seveda v bodoče lahko še spremeni.
Pa tudi vseh Slovencev ni mogla nagovoriti Drugačna Koroška, nasprotno, deloma
nadeli novo ime, ki je bilo in je zelo malo atraktivno in popularno. Odkrito rečeno, že vsak zeleno misleč Slovenec ima težave z imenom Drugačna Koroška, kaj šele nemški sodeželani na zgornjem Koroškem, ker so sumili deloma prav čudne stvari za tem. Pravega volilnega boja pa na zgornjem Koroškem ni bilo, tako je skoraj vse zelene glasove pobrala VGO, in to brez velikega truda.
Na splošno je treba ugotoviti, da je bil volilni boj zelenih alternativcev iz celovške centrale dokaj neprofesionalen, kar pa je bilo konec koncev za volilni neuspeh soodločil-no. Meni osebno in gotovo tudi po mnenju mnogih drugih bi bila kandidatura pod drugim imenom, npr. Alternativna lista, boljša in bi lahko nagovorila precej več alternativno in zeleno mislečih Korošic in Korošcev. Ugotoviti pa je treba tudi, da je Zelenim enostavno manjkalo atraktivnih zelenih tematik, ki bi jih lahko ugodno „prodali" volil-cem. Mogoče so jih tudi imeli, toda javnost razen preko tiskovne službe Zelenih o tem ničesr ni zvedela. Večinoma pa so te tiskovne izjave izgini-
so tradicionalni volilci podprli tudi SPO, kar kažejo rezultati. V dvojezičnih občinah je bil izid za SPO zelo ugoden. Če bi bil po vsej Koroški podoben, bi socialisti obdržali absolutno večino. Tako so npr. v Pliberku socialisti dobili večino, Drugačni Koroški pa manjka kar 350 glasov z ozirom na občinsko Enotno listo. Dejstvo, da je kandidatna lista Drugačne Koroške zasnovana ideološko izredno široko, pa očitno tudi ni nagovorila vseh naših ljudi. V Selah npr. je pridobila poleg FPO celo OVP, kar je bilo edinstveno na Koroškem.
Že v dveh letih bodo volitve v naših občinah, kjer imajo naše samostojne Enotne liste ter Gospodarski listi močno zaledje. Predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Fric Kumer je že dejal, da bodo Enotne liste samostojno nastopile po doslej vedno uspešno ubrani poti. Podpora KEL, ZAL in tudi Gibanja proti ločevanju bo našim občinskim odbornikom gotovo dobrodošla. Mogoče pa se bo marsikdo ob pazljivem in pozornem opazovanju občinskega volilnega boja naših list marsikaj lahko naučil za prihodost.
STRAN q petek,
O 17. marca 1989
Drimačna Koroška: unlilni usneh maihen — podčrtali ie treba pnzitivne stvari
„Drugačna Koroška/Anderes Karnten“ na deželnozbor-skih volitvah ni dosegla zaželenega uspeha. Glavna slovenska kandidata liste, ki sta jo podpirali obe slovenski politični organizaciji, dr. Marjan Sturm in Mirko Kert, sta odkrito priznala, da volilnega cilja lista ni dosegla. Dr. Marjan Sturm je že na deželni vladi v Celovcu po objavi volilnega rezultata dejal, da je osebno pričakoval več glasov. Slab volilni izid za Drugačno Koroško zunaj dvojezičnega ozemlja pa je Marjan Sturm tolmačil s predsodki, ki jih imajo očitno Korošci še vedno pred skupinami, ki se povežejo s slovensko narodno skupnostjo. Mirko Kert pa je menil, da je sicer pričakoval znatno več glasov, kar pa naj ne pomeni, da je bil volilni uspeh vsebinsko napačen. Drugačna Koroška je mnogo pripomogla k dialogu znotraj narodne skupnosti in k dialogu z večinskim narodom, tako Kert, ki si želi sodelovanja v tej platformi tudi v bodoče.
S stvarno politiko zeleni alternativci v deželni zbor na Tirolskem in na Solnograškem______________________
Po dva mandatarja zelenih alternativcev bosta odslej zastopana v deželnih zborih na Tirolskem in na Solnograškem. Državna poslanka ZAL Astrid Kuttner iz Tirolske je dejala, da so na Tirolskem (Grun-alternati-ve Liste) s stvarno politiko kot npr. pristop k ES in transitno problematiko nagovorili volilce, ki so vedno bolj nezadovoljni s politiko večinskih strank.
Na Solnograškem so zeleni alternativci kandididirali pod ime-
nom Burgerliste in so prav tako s stvarno politiko nagovorili dosti volilcev in bodo zdaj z dvema mandatarjema zastopani v deželnem zboru.
Volilni uspeh v teh dveh zveznih deželah pa pomeni za zele-no-alternativno gibanje gotovo precejšnjo okrepitev, saj so jim še pred mesecem dni napovedovali popoln neuspeh.
Zeleni zahtevajo državnozborske volitve
Na Dunaju sta se zastopnika Zelenih Voggenhuber in Wabl izrekla za predčasne državnozborske volitve. Menila sta, da ni več vprašanj, v katerih bi dobila zvezna vlada večino v ljudstvu. Volil-
Velko pričakovanje -
Club tre popoli je zadnji torek vabil na predavanje o zelo zanimivi temi — naseljevanju podjetij na Koroškem ter gospodarskem pospeševanju v mednarodni primerjavi. Predaval je mag. Hans Konecny, ki je eden od obeh poslovodij Družbe za pospeševanje koroškega gospodarstva (Gesellschaft zur Forderung der Karntner Wirt-schaft). Ta družba ima svoj sedež na uradu koroške deželne vlade, njena naloga pa je nagovoriti oz. prepričati čimveč domačih in tujih podjetnikov, da bi investirali v naši deželi in s tem ustvarili nova delovna mesta.
Z mag. Konecnyjem je Club tre popoli povabil človeka, ki zaseda v koroškem gospodarstvu eno najvažnejših mest. Na žalost pa smo na predavanju dobili vtis, da poslo-
vodja Družbe za pospeševanje koroškega gospodarstva ni kos svoji odgovorni nalogi.
Informacije, ki jih je posredoval zainteresiranemu občinstvu, so
HVALA za vaše zaupanje
Glavni kandidati Drugačne Koroške/Anderes Karnten so se v imenu skupne volilne platforme vsem volilkam in volilcem zahvalili za izkazano zaupanje.
ni porazi velikih strank v treh zveznih deželah kažejo, da morajo personalno in vsebinsko spremeniti svojo politiko.
Po volilnih uspehih zeleno-al-ternativcev na Solnograškem in na Tirolskem so vsa pogajanja z VGO odveč, tako Wabl in Voggenhuber k diskusiji o združitvi ZAL in VGO.
Točno volilno analizo de-želnozborskih volitev na dvojezičnem ozemlju bomo objavili v naslednji številki. Hkrati bomo objavili tudi stališča naših političnih zastopnikov.
se večje razočaranje
bile banalne ter v bistvu vsakemu že znane iz dnevnega časopisja. Npr. dejstvo, da primanjkuje kvalificiranih strokovnih delavcev, da je važno znanje tujih jezikov in da je za morebitne investicije vprašanje infrastrukture, stroškov za plače ipd. še posebej pomembno.
O številnih drugih, za pripravljenost do investiranja odločilnih kriterijih je poslovodja Družbe za pospeševanje koroškega gospodarstva ali molčal ali pa se je zgubil v nekoristnem ..filozofiranju". Predvsem tudi ni vedel poročati, kako funkcionira gospodarsko pospeševanje v tistih deželah, ki se lahko v tej zvezi ponašajo s konkretnimi uspehi.
Razočaranje udeležencev torkovega predavanja je bilo veliko.
Hkrati pa se je pri njih utrdilo prepričanje, da Družba za pospeševanje koroškega gospodarstva v takih okoliščinah v nobenem oziru ne more delati optimalno oz. zadovoljivo.
Pred predavanjem je Club tre popoli imel svoj redni občni zbor. Kot predsednik je bil potrjen ustanovitelj Cluba, dr. Arthur Rolibacher, kot podpredsednik pa državni poslanec Karel Smolle. Tajnik je postal mag. Janko Kulmesch. Nadalje so bili izvoljeni: Ingrid Schindler (blagajničarka) ter Horst Jaklitsch, župan Hanzi Ogris, mag. Foltej Sima, univ prof. dr. Peter Posch in dr. Gert Schindler (sosvet).
Politika
Grob napad na Slovenijo le kropi njeno enotnost
Vrenje v Jugoslaviji se nadaljuje. Potem ko so tanki „pomirili kontrarevolucijo" na Kosovu, nekateri politiki z juga države menijo, da je spet čas, da se spravijo nad Slovenijo in njeno „heretično" politiko. Tarča teh napa-daov je v bistvu slovensko vodstvo, čeprav tepejo zdaj tega, potem spet drugega. Zadnji tak napad je sprožil predsednik jugoslovanske SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva), dr. Božidar Čolakovič, ko se je spravil nad slovensko SZDL in novoustanovljene zveze, ki so njene članice. Ob tem je treba vedeti, da zveznim jugoslovanskim politikom težko leži v želodcu slovenski protest proti reševanju problemov na Kosovu z vojaškimi ukrepi.
Čolakovič je v intervjuju za črnogorski list Pobjeda zveze v Sloveniji že kar imenoval »stranke" in trdil, „da so mnoge od njih neustavne tvorbe, ki razjedajo naš politični sistem in da morajo biti prepovedane z ustavo. Socialistična zveza ni in ne more biti okrilje za tiste, ki imajo nasprotne programe in cilje. Edina politična sila, ki je uspela in ki je danes sposobna zediniti Jugoslavijo, je Zveza komunistov". Čolakovič kot predsednik zvezne SZDL bi pa moral le vedeti, da se v slovensko SZDL niso vključile stranke, ampak zveze in da je tudi Zveza komunistov po svoji definiciji zveza in ne stranka.
Ta napad na demokratični razvoj v Sloveniji ni nekaj izrednega, ampak že skoraj vsakodnevni kruh, s katerim’pitajo množice na jugu države. Predsednik slovenske SZDL, Jože Smole, je pred nekaj dnevi v Celju branil samostojno slovensko politično pot in dejal, da unitaristični koncept razvoja, ki ga zagovarjajo v Srbiji in ki temelji na krepitvi partijske države, nima prihodnosti, ker bodo ljudje prej ali slej zahtevali rezultate. Zato je prepričan, da bo na dolgo roko v Jugoslaviji zmagal demokratični koncept, za katerega se zavzema Slovenija. Smole je dobesedno dejal, da »kitajska kulturna revolucija na balkanski način v Jugoslaviji ne bo dolgo trajala".
Predstavniki Slovenske demokratične zveze, Slovenske kmečke zveze in Socialdemokratske zveze Slovenije pa so v pogovorih z Našim tednikom soglasno imenovali Čolakovi-čeve besede grob napad na Slovenijo in vmešavanje v njen demokratični razvoj. Tako po ustavi kot po pravilih SZDL je ustanavljanje zvez dovoljeno, torej ni protiustavno, poleg tega pa Slovenija svojega programa in svoje poti nikomur ne vsiljuje, prav tako kot si ne pusti vsiliti modelov od drugod. »Če na jugu hočejo imeti mitinge, naj jih imajo. Samo nas in našo pot v demokratično družbo naj pustijo na miru," je bilo v Ljubljani te dni dostikrat povedano.
Protest celovških študentov proti Karntner Grenzland-Jahrbuch
Kot kulturni in politični škandal prve vrste je označil glavni odbor Visokošolske zveze na celovški univerzi »Karntner Grenzland-Jahrbuch 1989", ki ga je izdala koroška FPO. Zaradi te knjige, ki nasprotuje vsem demokratičnim načelom, bo ugled Koroške utrpel nadaljnjo škodo.
Še posebno razočarano pa je zastopstvo študentov na celovški univerzi, da so v omenjeni knjigi s svojimi članki zastopani tudi politiki s strani OVP in SPO.
Omalovaževanje in poveličevanje anšlusa Avstrije k nacistični Nemčiji (avtor Berti Petrei) obujata čase, ki bi sicer morali biti z letom 1945 mimo. Kot pričakovano je v Karntner Grenzland-Jahrbuch tudi članek, naperjen proti slovenski narodni skupnosti (»VVarum sprechen Slovvenen lieber deutsch — od predsednika KHD-ja Feldnerja).
V svoji resoluciji zastopstvo Visokošolske zveze odločno protestira proti političnemu namenu in proti nedemokratični ideologiji, ki je razvidna iz te publikacije.
Aktivnosti državne policije na celovški univerzi
Z ogorčenjem se je postavil glavni odbor Visokošolske zveze na celovški univerzi proti vedno pogostejšim aktivnostim državne policije. Tako je moral univ. prof. dr. Peter Gstettner pri nekem predavanju, ki ga je organizirala skupina študentov, nastopiti proti navzočnosti nekega državnega policaja. Kontrola državne policije je očitno v zvezi z angažiranostjo dr. Gstettnerja za slovensko narodno skupnost in pa z odločno držo Gstettnerja proti KHD-ju.
V resoluciji obsojajo zastopniki študentov celovške univerze aktivnosti državne policije proti profesorjem in študentom, in to v času, ko se izkazujejo državna policija in militantne tajne službe kot suspektne organizacije. Zato je bila odklonitev oz. zabranitev navzočnosti državnega policaja s strani univ. prof. Gstettnerja povsem upravičena, tako zastopniki študentov v svoji resoluciji.
Deželnozborske volitve
deželnozborske volitve 1984, državnozborske volitve 1986 in deželnozborske volitve
12. marca 1989
OKRAJI — vse občine
			OKRAJ		VELIKOVEC				
									KEL/ALK
							KG		GA-FMB
OBČINA	Leto		SPO	OVP	FPO	KPO	VGO	LPK	AK/DK
Pliberk	84		1596 (46,6)	850 (24,8)	348 (10,2)	52 (1,5)	11 (0,3)	—	558 (16,3)
	86		1712 (45,6)	993 (26,5)	471 (12,6)	31 (0,8)	19 (0,5)	—	526 (14,0)
	89		1774 (46,8)	783 (20,6)	628 (16,6)	15 (0,4)	37 (1,0)	—	554 (14,6)
Djekše	84		243 (39,8)	234 (38,4)	89 (14,6)	5 (0,8)	2 (0,3)	—	35 (5,7)
	86		267 (40,9)	239 (36,6)	106 (16,2)	1 (0,2)	0 (0,0)	—	40 (6,1)
	89		264 (41,3)	207 (32,4)	137 (21,4)	2 (0,3)	6 (0,9)	-	23 (3,6)
Dobrla vas	84		1979 (57,0)	1009 (29,0)	300 (8,6)	19 (0,5)	13 (0,4)	—	140 (4,0)
	86		2017 (55,9)	1048 (28,0)	477 (12,7)	20 (0,5)	15 (0,4)		168 (4,5)
	89		1954 (52,7)	835 (22,5)	739 (20,0)	6 (0,2)	34 (0,9)	—	138 (3,7)
Železna	84		1208 (60,4)	426 (21,3)	126 (6,3)	48 (2,4)	2 (0,1)	—	182 (9,1)
Kapla	86		' 1310 (61,8)	454 (21,4)	168 (7,9)	33 (1,6)	12 (0,6)	—	142 (6,7)
	89		1217 (59,5)	338 (16,5)	230 (11,2)	26 (1,3)	18 (0,9)	—	218 (10,6)
Galicija	84		481 (50,0)	317 (33,0)	99 (10,3)	4 (0,4)	2 (0,2)	—	58 (6,0)
	86		519 (48,5)	337 (31,5)	153 (14,3)	2 (0,2)	3 (0,3)	—	57 (5,3)
	89		519 (47,2)	272 (24,8)	234 (21,3)	7 (0,6)	13 (1,2)	—	54 (4,9)
Globasnica	84		472 (49,4)	206 (21,5)	56 (5,9)	6 (0,6)	4 (0,4)	—	209 (21,9)
	86		506 (49,6)	236 (23,1)	83 (8,1)	4 (0,4)	3 (0,3)	—	188 (18,4)
	89		480 (46,8)	204 (19,9)	137 (13,3)	5 (0,5)	11 (1,1)	-	189 (18,4)
Grebinj	84		866 (41,6)	913 (43,8)	263 (12,6)	3 (0,1)	7 (0,3)	—	23 (1,1)
	86		879 (38,4)	901 (39,4)	430 (18,8)	2 (0,1)	11 (0,5)	—	65 (2,8)
	89		856 (37,4)	807 (35,2)	577 (25,2)	9 (0,4)	15 (0,7)	—	26 (1,1)
Suha	84		360 (51,4)	239 (34,1)	46 (6,6)	0 (0,0)	4 (0,6)	—	46 (6,6)
	86		373 (47,1)	267 (33,7)	102 (12,9)	3 (0,4)	6 (0,8)	—	41 (5,2)
	89		375 (47,6)	257 (32,6)	103 (13,1)	7 (0,9)	6 (0,7)	—	40 (5,1)
Ruda	84		508 (55,8)	259 (28,4)	114 (12,5)	4 (0,4)	3 (0,3)	—	18 (2,0)
	86		541 (52,2)	300 (29,0)	159 (15,3)	3 (0,3)	2 (0,2)	—	31 (3,0)
	89		505 (50,0)	256 (25,3)	224 (22,1)	4 (0,4)	11 (1,1)	—	11 (1,1)
Žitara vas	84		755 (55,7)	314 (23,2)	124 (9,2)	10 (0,7)	4 (0,3)	—	148 (10,9)
	86		796 (55,2)	320 (22,2)	176 (12,2)	10 (0,7)	5 (0,3)	—	134 (9,3)
	89		761 (53,9)	265 (18,8)	226 (16,0)	1 (0,1)	15 (1,0)	-	144 (10,2)
Škocijan	84		1154 (49,9)	688 (29,8)	243 (10,5)	11 (0,5)	8 (0,3)	—	197 (8,5)
	86		1195 (46,9)	784 (30,8)	337 (13,2)	11 (0,4)	7 (0,3)	—	214 (8,4)
	89		1159 (45,3)	597 (23,3)	578 (22,6)	9 (0,3)	33 (1,3)	-	185 (7,2)
Velikovec	84		3352 (51,8)	1952 (30,2)	931 (14,4)	28 (0,4)	47 (0,7)	—	101 (1,6)
	86		3430 (48,7)	2032 (28,8)	1322 (18,8)	32 (0,5)	19 (0,3)	—	210 (3,0)
	89		3413 (47,8)	1624 (22,7)	1869 (26,2)	23 (0,3)	98 (1,4)	—	115 (1,6)
Okraj Šmohor: SPO 84: 5422 (43,9); 89: 5482 (42,1). OVP 84: 4618 (37,4); 89: 3859 (29,7). FPO 84: 2100 (17,0); 89: 3402 (26,2). K PO 84: 35 (0,3); 89: 26 (0,2). KG, VGO 84: 51 (0,4); 89: 148 (1,1). KEL/ALK, AK/DK 84: 57 (0,5); 89: 90 (0,7).
Okraj Celovec-mesto: SPO 84:
24.370 (48,7); 89: 24.009 (41,9). OVP 84: 15.335 (30,7); 89: 12.334
(21.5)	. FPO 84: 7663 (15,3); 89: 17.867 (31,1). K PO 84: 434 (0,9); 89: 407 (0,7). KG, VGO 84: 1605
(3.2)	; 89: 1381 (2,4). LPK 89: 452 (0,8). KEL/ALK, AK/DK 84: 621
(1.2)	; 89: 906 (1,6).
Okraj Beljak-mesto: SPO 84:
17.512 (56,5); 89: 17.771 (30,6). OVP 84: 7459 (24,1); 89: 5454
(15.5)	. FPO 84: 4502 (14,5); 89: 10.176 (29.0). K PO 84: 518 (1,7); 89: 425 (1,2). KG, VGČ 84: 311
(1.0)	; 89: 836 (2,4). KEL/ALK, AK/DK 84: 156 (0,5); 89: 452 (1,3).
Okraj Šentvid: SPO 84: 17.930 (51,7); 89: 17.643 (46,8). OVP 84: 9292 (26,8); 89: 7794 (20,7). FPO 84: 6738 (19,4); 89: 11.588 (30,7). KPO 84: 154 (0,4); 89: 161 (0,4). KG, VGO 84: 174 (0,5); 89: 362
(1.0)	. KEL/ALK, AK/DK 84: 96 (0,3); 89: 182 (0,5).
OKRAJ BELJAK-DEŽELA								
								KEL/ALK
						KG		GA-FMB
OBČINA	Leto	SPO	OVP	FPČ	KPO	VGO	LPK	AK/DK
Podklošter	84:	2493 (63,8)	674 (17,2)	514 (13,2)	106 (2,7)	26 (0,7)		48 (1,2)
	86:	2549 (57,0)	845 (18,9)	808 (18,1)	127 (2,8)	11 (0,2)	—	132 (3,0)
	89:	2415 (55,2)	557 (12,7)	1153 (26,4)	112 (2,6)	77 (1,8)	—	58 (1,3)
Bekštanj	84:	2486 (56,4)	1038 (23,5)	577 (13,1)	52 (1,2)	20 (0,5)	—	196 (4,4)
	86:	2627 (53,4)	1148 (23,3)	830 (16,9)	37 (0,8)	26 (0,5)	—	252 (5,1)
	89:	2608 (52,5)	959 (19,3)	1121 (22,5)	26 (0,5)	71 (1,4)	—	187 (3,8)
Straja vas	84:	474 (53,3)	269 (30,3)	92 (10,3)	4 (0,4)	3 (0,3)	—	38 (4,3)
	86:	465 (48,2)	313 (32,4)	129 (13,4)	9 (0,9)	5 (0,5)	—	44 (4,6)
	89:	512 (50,4)	251 (24,7)	205 (20,2)	4 (0,4)	13 (1,3)	—	31 (3,0)
Čajna	84:	837 (59,2)	329 (23,3)	201 (14,2)	16 (1,1)	11 (0,8)	—	6 (0,4)
	86:	859 (56,0)	•341 (22,2)	282 (18,4)	20 (1,3)	3 (0,2)	—	30 (2,0)
	89:	874 (57,6)	258 (17,0)	347 (22,0)	10 (0,6)	19 (1,2)	—	9 (0,6)
Režek	84:	484 (55,3)	221 (25,2)	93 (10,6)	2 (0,2)	5 (0,6)	—	65 (7,4)
	86:	511 (51,6)	272 (27,4)	127 (12,8)	4 (0,4)	2 (0,2)	—	75 (7,6)
	89:	492 (48,1)	192 (18,8)	260 (25,4)	8 (0,8)	11 (1,1)	—	60 (5,9)
Šentjakob	84:	1598 (60,6)	412 (12,6)	310 (11,8)	52 (2,0)	9 (0,3)	—	242 (9,2)
	86:	1647 (57,6)	473 (16,6)	412 (14,4)	49 (1,4)	13 (0,5)	—	263 (9,2)
	89:	1667 (57,2)	411 (14,1)	514 (17,7)	33 (1,1)	44 (1,5)	—	246 (8,4)
Vrba	84:	2076 (48,1)	1088 (25,2)	916 (21,2)	34 (0,8)	40 (0,9)	—	94 (2,2)
	86:	2143 (42,9)	1296 (25,9)	1247 (24,9)	39 (0,8)	21 (0,4)	—	255 (5,1)
	89:	2062 (42,1)	907 (18,5)	1688 (34,5)	22 (0,5)	93 (1,9)	—	124 (2,5)
Vernberk	84:	1383 (61,9)	493 (22,1)	299 (13,4)	12 (0,5)	12 (0,5)	—	12 (0,5)
	86:	1442 (55,1)	591 (22,6)	494 (18,9)	8 (0,3)	7 (0,3)	—	77 (2,9)
	89:	1357 (51,6)	391 (14,8)	795 (30,2)	14 (0,5)	34 (1,3)		41 (1,6)
Deželnozborske volitve
OKRAJ ŠMOHOR								
								KEL/ALK
						KG		GA-FMB
OBČINA	Leto	SPČ	OVP	FPO	KPČ	VGO	LPK	AK/DK
Šmohor	84:	2234 (49,3)	1329 (29,3)	861 (19,0)	15 (0,3)	24 (0,5)		38 (0,8)
	86:	2148 (44,6)	1426 (29,6)	1098 (22,8)	10 (0,2)	4 (0,17)	—	130 (2,7)
	89:	2183 (45,2)	1176 (24,4)	1349 (27,9)	10 (0,2)	56 (1,1)	-	51 (1,1)
Št. Štefan	84:	691 (55,6)	455 (36,6)	69 (5,6)	9 (0,7)	6 (0,5)	—	1 (0,1)
	86:	692 (54,6)	413 (32,6)	139 (11,0)	2 (0,2)	1 (0,1)	—	21 (1,7)
	89:	705 (55,5)	309 (24,3)	241 (19.0)	2 (0,2)	8 (0,6)	—	5 (0,4)
OKRAJ CELOVEC-DEŽELA								
								KEL/ALK
						KG		GA-FMB
OBČINA	Leto	SPČ	ČVP	FPČ	KPČ	VGČ	LPK	AK/DK
Žrelec	84:	2051 (61,2)	735 (21,9)	426 (12,7)	20 (0,6)	37 (1,1)			82 (2,4)
	86:	2126 (55,4)	849 (22,1)	702 (18,3)	16 (0,4)	13 (0,3)	—	129 (3,4)
	89:	2176 (54,0)	590 (14,7)	1103 (27,4)	10 (0,2)	47 (1,2)	24 (0,6)	77 (1,9)
Bistrica	84:	948 (60,5)	313 (20,0)	150 (9,6)	25 (1,6)	21 (1,3)	—	110 (7,0)
v Rožu	86:	925 (54,5)	382 (22,5)	240 (14,1)	18 (1,1)	6 (0,4)	—	127 (7,5)
	89:	858 (51,1)	306 (18,2)	376 (22,4)	9 (0,5)	19 (1,1)	6 (0,4)	104 (6,2)
Borovlje	84:	2712 (59,1)	901 (19,6)	627 (13,7)	66 (1,4)	120 (2,6)	—	162 (3,5)
	86:	2728 (55,0)	1055 (21,3)	868 (17,8)	50 (1,0)	15 (0,3)	—	230 (4,6)
	89:	2527 (51,6)	685 (14,0)	1408 (28,7)	31 (0,6)	64 (1,3)	25 (0,5)	160 (3,3)
Grabštanj	84:	754 (48,1)	572 (36,5)	202 (12,9)	2 (0,1)	29 (1,8)	—	9 (0,6)
	86:	746 (43,8)	563 (33,0)	352 (20,7)	3 (0,2)	5 (0,3)	—	35 (2,1)
	89:	683 (41,0)	486 (29,3)	460 (27,7)	1 (0,1)	12 (0,7)	8 (0,5)	12 (0,7)
Hodiše	84:	600 (53,3)	306 (27,2)	128 (11,4)	4 (0,4)	22 (2,0)	—	66 (5,9)
	86:	579 (46,6)	343 (27,6)	235 (18,9)	2 (0,2)	0 (0,0)	—	83 (6,7)
	89:	579 (45,0)	240 (18,6)	390 (30,3)	4 (0,3)	16 (1,2)	6 (0,5)	51 (4,0)
Kotmara	84:	879 (55,6)	459 (29,0)	138 (8,7)	10 (0,6)	16 (1,0)	—	79 (5,0)
vas	86:	893 (51,9)	478 (27,8)	234 (13,6)	10 (0,6)	7 (0,4)	—	98 (5,7)
	89:	831 (47,4)	364 (20,8)	437 (24,9)	6 (0,3)	21 (1,2)	11 (0,6)	83 (4,7)
Bilčovs	84:	466 (45,8)	282 (27,7)	134 (13,2)	8 (0,8)	4 (0,4)	—	123 (12,1)
	86:	506 (47,8)	293 (27,2)	141 (13,3)	9 (0,9)	3 (0,3)	—	106 (10,0)
	89:	465 (43,5)	233 (21,8)	236 (22,1)	1 (0,1)	12 (1,1)	3 (0,3)	119 (11,1)
Štalenska	84:	761 (48,2)	526 (33,3)	219 (13,3)	5 (0,3)	42 (2,7)	—	26 (1,6)
gora	86:	764 (44,6)	506 (29,5)	374 (21,8)	8 (0,5)	5 (0,3)	—	57 (3,3)
	89:	731 (41,1)	434 (24,4)	532 (29,9)	10 (0,5)	24 (1,3)	8 (0,5)	38 (2,1)
Žihpolje	84:	315 (37,5)	372 (44,2)	119 (14,1)	1 (0,1)	12 (1,7)	—	22 (2,6)
	86:	342 (33,4)	417 (40,7)	207 (20,2)	2 (0,2)	7 (0,7)	—	49 (4,8)
	89:	325 (32,4)	356 (35,5)	275 (27,4)	2 (0,2)	12 (1,2)	2 (0,2)	31 (3,1)
Otok	84:	332 (34,6)	314 (46,8)	108 (16,1)	3 (0,4)	9 (1,3)	—	5 (0,7)
	86:	202 (28,1)	318 (44,3)	173 (24,1)	0 (0,0)	0 (0,0)	—	25 (3,5)
	89:	200 (27,5)	292 (40,1)	220 (30,2)	0 (0,0)	11 (1,5)	—	5 (0,7)
Pokrče	84:	753 (55,7)	408 (30,2)	167 (12,3)	4 (0,3)	13 (1,0)	—	8 (0,6)
	86:	772 (49,4)	440 (28,2)	310 (19,8)	3 (0,2)	3 (0,2)	—	35 (2,2)
	89:	734 (47,1)	298 (19,1)	488 (31,3)	5 (0,3)	14 (0,9)	11 (0,7)	9 (0,6)
Škofiče	84:	704 (59,4)	281 (23,7)	142 (12,0)	6 (0,5)	5 (0,4)	—	48 (4,0)
	86:	699 (54,2)	312 (24,2)	210 (16,3)	5 (0,4)	4 (0,3)	—	16 (4,7)
	89:	693 (53,9)	220 (17,1)	308 (24,0)	7 (0,5)	10 (0,8)	8 (0,6)	40 (3,1)
Šmarjeta	84:	356 (52,3)	213 (31,3)	61 (9,0)	9 (1,3)	3 (0,4)	—	39 (5,7)
	86:	361 (47,9)	239 (31,7)	110 (14,6)	4 (0,5)	—	—	39 (5,2)
	89:	339 (45,4)	194 (26,0)	166 (22,3)	4 (0,5)	8 (1,1)	2 (0,3)	33 (4,4)
Dholica	84:	616 (58,6)	289 (27,5)	122 (11,6)	7 (0,7)	14 (1,3)	—	3 (0,3)
	86:	646 (54,6)	313 (26,5)	188 (15,9)	7 (0,6)	6 (0,5)	—	23 (1,9)
	89:	621 (53,7)	251 (21,7)	251 (21,7)	7 (0,6)	15 (1,3)	1 (1,0)	10 (0,9)
Sele	84:	280 (59,2)	46 (9,7)	10 (2,1)	3 (0,6)	1 (1,2)	—	133 (28,1)
	86:	285 (57,3)	80 (16,1)	6 (1,2)	4 (0,8)	—	—	122 (24,5)
	89:	278 (54,4)	70 (13,7)	23 (4,5)	3 (0,6)	4 (0,8)	4 (0,8)	129 (25,2)
DVOJEZIČNI DEL								
								KEL/ALK
						KG		GA-FMB
	Leto	SPČ	ČVP	FPČ	KPČ	VGČ	LPK	AK/DK
Koroška	84:	40.157(54,0)	19.732 (26,54)	9424 (12,67)	665 (0,89)	611 (0,82)		3370 (4,53)
(dvoj. del)	86:	41.202 (50,29)	21.617(26,38)	13.918(16,99)	598 (0,73)	269 (0,32)	-	4313(5,26)
	89:	40.190 (48,95)	16.875 (20,55)	20.028 (24,40)	455 (0,55)	1012(1,23)	119(0,17)	3410(4,15)
Okraj Celovec-dežela: SPČ 84:
15.290 (51,9); 89: 14.936 (45,1). ČVP 84: 8579 (29,1); 89: 7178 (21,7). FPČ 84: 3885 (13,2); 89: 9287 (28,0). K PO 84: 238 (0,8); 89: 133 (0,4). KG, VGČ 84: 521 (1,8); 89: 476 (1,4). LPK 89: 153 (0,5). KEL/ALK, AK/DK 84: 966
(3,3); 89: 971 (2,9).
Okraj Velikovec:	SPČ 84:
1 2.974 (51,4); 89: 1 3.277 (48,3). OVP 84: 7407 (29,3); 89: 6445 (23,4). FPO 84: 2739 (10,8); 89: 5682 (20,6). KPČ 84: 190 (0,8); 89: 114 (0,4). KG, VGO 84: 109 (0,4); 89: 297 (1,1). KEL/ALK, AK/DK 84: 1715 (6,8); 89: 1697 (6,2).
Okraj Trg: SPČ 84: 7427
(48.2)	; 89; 7674 (43,2). ČVP 84: 3996 (25,9); 89: 3729 (21,0). FPČ 84: 3678 (23,9); 89: 5907
(33.3)	. KPČ 84: 47 (0,3); 89: 74 (0,4). KG, VGČ 84: 91 (0,6); 89: 259 (1,5). KEL/ALK, AK/DK 84: 53 (0,3); 89: 111 (0,6).
Okraj Spittal: SPČ 84: 21.544
(48.4)	; 89: 21.813 (43,5). ČVP 84: 14.286 (32,1); 89: 12.049
(24.0)	. FPČ 84: 7608 (17,1); 89: 14.883 (29,7). KPČ 84: 226 (0,5); 89: 243 (0,5). KG, VGČ 84: 289 (0,6); 89: 769 (1,5). KEL/ALK, AK/DK 84: 163 (0,4); 89: 374 (0,8).
Okraj VVolfsberg: SPČ 84:
18.678 (55,5); 89: 1 7.322 (47,2). ČVP 84: 9591 (28,5); 89: 7754
(21.1)	. FPČ 84: 4651 (13,8); 89: 10.887 (29,7). KPČ 84: 1 96 (0,6); 89: 163 (0,4). KG, VGČ 84: 147 (0,4); 89: 390 (1,1). KEL/ALK, AK/DK 84: 82 (0,2); 89: 198 (0,5).
Okraj Beljak-dežela: SPČ 84:
20.123 (56,3); 89: 20.326 (50,9). ČVP 84: 7566 (21,2); 89: 6447
(16.1)	. FPČ 84: 6293 (17,6); 89: 11.355 (28,4). KPČ 84: 435 (1,2); 89: 388 (1,0). VGČ 84: 213 (0,6); 89: 581 (1,5). KEL/ALK, AK/DK 84: 749 (2,1); 89: 875 (2,2).
KOROŠKA
oddanih glasovnic 1984: 316.505 (100 %), veljavnih glasovnic 1984: 312.051 (98,56 %). 1989: 357.386 (100 %), 1989: 348.424 (97,49 %)
SPČ 84: 162.756 (51,6), 86: 170.704 (47,2), z volilnimi kartami 89: 162.147 (45,9).
ČVP 84: 89.094 (28,3), 86: 98.452 (27,2), z volilnimi kartami 89: 74.054 (21,0).
FPČ 84: 50.321 (16,0), 86: 75.735 (20,9), z volilnimi kartami 89: 102.322 (29,0).
KPČ 84: 2493 (0,8), 86: 2341 (0,7), z volilnimi kartami 89: 2155 (0,6).
KG, VGČ 84: 3576 (1,1), 86: 1059 (0,3), z volilnimi kartami 89: 5601 (1,6).
LPK z volilnimi kartami 89: 611
(0,2).
KEL/ALK, GA-FMB, AK/DK 84: 4710 (1,5), 86: 13.699 (3,8), z volilnimi kartami 89: 5976 (1,7).
Rož — Podjuna — Žila
Slovenski pesniki v srbski reviji
Na pobudo Mohorjeve založbe so v najnovejši izdaji literarne revije „Mostovi" Združenja literarnih prevajalcev Srbije zastopani koroški slovenski pesniki s prevodi v srbščino.
Branimir Živojinovič je prevedel Andreja Kokota, Gustava Januša, Erika Prunča, Karla Smolleta, Staneta VVakouniga, Franceta Merkača, Janija Osvvalda, Janka Ferka, Olgo Vouk, Jožico Čertov, Majo Haderlap in Fabjana Hafnerja.
Uspeh zdravljenja z akupunkturno masažo
Seveda tudi tokrat na Božanskem izobraževalnem tednu ni manjkalo predavanje z medicinskega področja. Marta Mess-ner-Kreuz je na zanimivem predavanju pri Miklavžu v Bilčovsu prikazala pomen akupunkturne masaže.
Kot je dejala Messner-Kreuz, ima s tem načinom zdravljenja velike uspehe, sploh še pri bolnikih, katerih bolezni so psihoso-matično pogojene.
Pri akupunkturni masaži ima
uho velik pomen, saj je v tem organu center vsega živčevja. S pretipavanjem ušesa je možno ugotoviti, kje v telesu bolnika je prekinjen vrelec oziroma tok energije. Pogostokrat to nastane tudi pri mozah in tako pride do hudih bolečin. Z akupunkturno masažo pa je možno pomagati velikemu delu bolnikov. Sploh pa je zdravljenje lažje pri pacientih, ki še niso odvisni od medika-mentov,' tako Marta Messner-Kreuz.
Občni zbor SRD »Srce" v Dobrli vasi
V pogovoru za Naš tednik je povedala tajnica Slovenskega prosvetnega društva „Srce" v Dobrli vasi Frida Marketz tudi smernice za delo društva v naslednjem obdobju. Izrečene so bile besede o delu, o obdržanju tega, kar še je, o zavedanju lastnih korenin . . .
Za predsednika je bil ponovno izvoljen Andrej Sturm. Kot podpredsednik mu stoji ob strani Jože Plesnik, kot tajnica Frida Marketz, kot namestnica tajnice Ljudmila Sturm in kot blagajnik Miha Hanscho.
Srečanje žena v Slomškovem domu
Referat za žene pri Katoliškem delovnem odboru je tudi letos vabil na postno srečanje žena v Slomškov dom. Prišlo jih je 120, da se poglobijo, razmišljajo in poslušajo. Spregovoril je duhovnik-zdravnik Marjan Šef o krivdi v očeh sočloveka in v božjih očeh.
Samo nekaj misli p. Marjana Šefa, ki jih je dal zbranim ženam na pot. Spregovoril je o ljudeh, „ki so prepričani, da se morajo čutiti krive. Tudi vzgojeni smo, da se čutimo krive pred Bogom. Vsaka maša se začne s kesanjem". Po mnenju Marjana Šefa pa tu človek sam pretirava. Marjan Sef je še dejal, da človeka nikdar ne smemo ocenjevati po dejanjih, kajti če je kdo dobil slabo oceno, ne moremo reči, da je slab človek. Glede krivde pa naslednje: zakaj se počutiti krivega, če gre za nerodnost, nevednost, neumnost? Zaradi slabih dejanj se ne smemo čutiti krive v celoti. Treba se je ločiti od samopomilova-nja in samoobtoževanja. Čutimo pa se krive lahko samo, kadar smo prizadeli sočloveka. Če sočloveka obtožujemo, postanemo nasilni do njega.	vg
ČESTITAMO
Na graški univerzi je uspešno zaključil študij elektrotehnike in ekonomije Hanzi Čertov iz Sel. Mlademu diplomiranemu inženirju iskreno čestitamo in mu želimo veliko uspeha v poklicu.
Poslovodju šentjakobske Zadruge Milanu Kropivniku in ženi Hermini iz Št. Jakoba v Rožu se je pred kratkim rodila hčerka, ki ji bosta dala ime Milena. Srečnima staršema iskreno čestitamo, mali Mileni pa želimo vse najboljše na njeni življenjski poti.
Matilda Lesjak iz Dobrle vasi obhaja v teh dneh svojo 80-letni-co. Slavljenki za njeno visoko obletnico iskreno čestitamo in ji želimo obilo božjega blagoslova ter še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
75. rojstni dan praznuje te dni Barbara Pirker od Gospe Svete. Za njen praznik ji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko srečnih, zdravih in zadovoljnih let.
Frančiška Hodnik obhaja v teh dneh 79. rojstni dan in god. Za dvojni praznik ji iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let.
70-letnico je pred kratkim obhajal predsednik Nadzornega odbora KG Z Brnca, gospod Gregor Robič iz Žužalč. Slavljencu za njegov praznik iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih,
srečnih in uspešnih let.
Dipl. trg. Andrej Millonig iz Celovca je minuli teden obhajal svojo 60-letnico. Za njegovo okroglo obletnico mu iskrgno čestitamo in mu želimo veliko poklicnega uspeha ter še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
V Kotmari vasi obhaja Ivan Živkovič jubilejni rojstni dan. Za njegov praznik mu iskreno čestitamo in mu želimo še veliko zdravih, srečnih in veselih let.
Slovensko društvo upokojencev iz Št. Jakoba v Rožu iskreno čestita svojim slavljencem — Justini Mikel, pd. Miklovi gospodinji iz S vate n, Janezu Lesjaku iz Vrbe in Johani Koren, pd. Mota-zinji iz Št. Jakoba, za njihove osebne praznike in jim želi še mnogo srečnih, zdravih in zadovoljnih let.
Jožef Logar iz Prible vasi praznuje v teh dneh 64. rojstni dan in god. Za dvojni praznik mu iskreno čestitamo in mu želimo še veliko zdravih, srečnih in veselih let.
Svojo 50-letnico je pred kratkim obhajal Joži Spitzer iz Dobaj ne pri Hodišah. Za srečanje z Abrahamom mu iskreno čestitamo in mu želimo še enkrat toliko zdravih in srečnih let ter mnogo uspeha v poklicu.
Kolmana vas: prireditvi v okviru Božanskega izobraževalnega tedna
V okviru letošnjega Rožanske-ga izobraževalnega tedna smo imeli v Kotmari vasi dve prireditvi; obe sta bili pri Mežnarju. V soboto, 4. marca, je predaval strokovni nadzornik dr. Anton Feinig iz Sveč o domačih hišnih in ledinskih imenih. Predavatelj je uvodoma razložil, kako so posamezne stvari in bitja prišle do svojih imen, tako tudi človek. Človek vse poimenuje, vse je treba nekam uvrstiti. Tako so nastala čudovita stara ledinska in hišna imena, pa tudi imena raznih predmetov. Na žalost so številna teh imen hudo ogrožena. Napredujoče ponemčevanje in pomeščanjenje povzročata izginjanje ledinskih pa tudi hišnih imen; enako izginjajo imena predmetov, ki jih ljudje ne uporabljajo več. Zato zvoni že zadnji zvon, da bi ta imena rešili večne pozabe.
Prej je bilo tako, da je kdo krstno ime prinesel že z rojstvom v pesti. Stara imena so imela vsa svoj jasni pomen (npr. Valentinus
= zdrav, Felix = srečen, Victor = zmagovit, Ljudmila, Stanislav, Vladimir, Friedrich i. dr.). Družinska imena so znana iz 12./13. stoletja, hišna pa je predpisala cesarica Marija Terezija (1740 do 1780). Pogostokrat prihajajo imena od telesnih lastnosti ali hib (Krof, Črnej, Trebuh, Malej, Velik) ali dejavnosti (Kovač, Mlinar, Tišlar, Šuštar) ali od drugih stvari (npr. Brežjak, Lesjak, Potočnik, Kos, Zajec, Volk i. dr.).
V	četrtek, 9. marca, je predaval živinozdravnik dr. Alexander Ra-bitsch iz Borovelj o glistah pri govedu. Zanimivo predavanje, obogateno z diapozitivi, bo gotovo pomagalo kmetovalcem pri boju proti številnim zajedavcem, ki znajo delati hudo škodo.
V	soboto, 11. marca, je sodeloval mešani zbor SPD „Gorjanci“ pri zaključnem koncertu v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu.
Več o prireditvah v okviru ro-žanskega izobraževalnega tedna na kulturnih straneh. J. W.
Udeleženci pogovora o vzrokih in posledicah alkoholizma
Pogovor o odnosu do alkohola
„ Dobra volja brez alkohola", to je akcija, ki jo je pred nekaj leti predstavila Katoliška mladina. V petek, 3. marca, je vabila Katoliška mladina in globaška Farna mladina na podijsko diskusijo v gostilno Juenna. Podijski diskutanti in navzočih 30 mladincev so razmišljali o alkoholu in o škodi, ki jo lahko povzroči.
Diskutirali so podpredsednik KEL Fric Kert, predsednik mladih socialistov Peter Kaiser, deželni poslanec Reinhold Lexer, Bernard Sadovnik in duhovni asistent Katoliške mladine Peter Olip. Fric Kert je opozoril na posledice, ki se zaradi alkohola pojavijo v družinskem in zakonskem življenju. Peter Olip pa je dejal, da mora vsak človek najti pravo mero in mejo. Gre predvsem za pravi odnos do alkohola.
Rožek: Kdo kolje okolje?
Da je vprašanje onesnaževanja in varstva okolja trenutno (upajmo tudi v bodoče) nadvse „vroča“ in malodane neizčrpna tema, je pokazalo in dokazalo predavanje v soboto, 4. marca t. I., v ljudski šoli v Rožeku. V okviru „Rožanskega izobraževalnega tedna" je KD „ Peter Markovič" vabilo na „večer okolja" pod naslovom „Kemija v gospodinjstvu". Predaval je svetovalec za vprašanja varstva okolja Gerald Pa rti, ki dela na tem področju trenutno v občini Hodiše. V svojih izvajanjih se je dotaknil predvsem problematike čistilnih sredstev v gospodinjstvu, kjer je nakazal nekaj zanimivih alternativ v zvezi z običajnimi kemičnimi sredstvi, ki se jih vsi poslužujemo in s tem hudo obremenjujemo naše okolje. Diskusijski prispevki zavzetih poslušavcev pa so znova potrdili, kako zaostren čut bi in bo moral imeti človek do ..okoljegije". Skrajni čas je!
Slovenska Cerkev in slovenska politična pomlad
Predavatelj Janez Gril in Pavle Zablatnik v prijateljskem pomenku
Brez vztrajanja slovenskih katoličanov in slovenske Cerkve tudi današnje politične pomladi ne bi bilo. Pa še nekaj: danes je versko, nacionalno in politično prebujanje na Slovenskem v središču pozornosti pri svetovnih časopisih, ki do nedavnega za obstoj slovenskega naroda še vedeli niso. Dr. Janez Gril, predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani, medškofijski asistent za študente in vodja medškofijske komisije za verski tisk, je predaval na povabilo koroških nemških in slovenskih akademikov v hiši Severin. Govoril je o Cerkvi v zadnjem desetletju, o položaju mladih v Sloveniji, o izobražencih in še o marsičem. Več o tem predavanju lahko berete v naslednji številki Našega tednika.
Rož — Podjuna — Žila
Koroška Caritas se zahvaljuje za darove
Pester mozaik delovanja Caritas
Kdor je kdaj prehodil celovško Kaufmanngasse, temu bodo gotovo prišle primerjave z Benetkami. Kaufmanngasse je zaradi stopnic in tudi zaradi ožine „beneški del“ Celovca. Vendar to idilo hudo moti to, kar se dogaja za zaprtimi vrati hiše Kaufmanngasse 6. Tu ima svoj sedež zunanja izpostava socialne pomoči Caritas v Celovcu. V enem letu so se zglasile 503 osebe (od teh 176prvič) 15.493-krat. Tudi to je delo Caritas, tiste organizacije, ki je poleg druge socialne pomoči zbrala 21,5 milijona šilingov, s katerimi omili razne stiske doma in v tujini.
Beneški del Celovca. Za vrati Kaufmanngasse se dan za dnem srečujejo osebe brez stalnega bivališča.
Na tem mestu je treba nujno zapisati, da darovi ne gredo ne za oskrbo oseb brez stalnega bivališča ne za kake hiše onemoglih in psihično prizadetih. To plača deloma škofija, deloma pa si Caritas za to poskrbi denar od drugih ustanov.
Na posebni tiskovni konferenci je ravnatelj Caritas Viktor Omel-ko tudi tokrat prikazal raznovrstno delo te ustanove. Napovedal je tudi sedemsemestrski tečaj za zakonsko in družinsko posvetovanje.
872 oseb se je na sedežu Caritas zglasilo 2820-krat. Povprečno je to okrog 12 oseb na delavnik. Pomoč tem ljudem je predvsem v intenzivnih pogovorih, ki pojasnjujejo težave, in v katerih izdelajo sodelavci Caritas načrte za izboljšanje položaja. To se zgodi predvsem v smislu vodila „pomoč za samopomoč", kot je to še posebej poudaril ravnatelj Caritas Viktor Omelko. Omenil je tudi telefonsko dušnopastirsko službo. Omelko:	„Absolutna
anonimnost telefonskega pogovora pomaga ljudem premagati strah in sram zaradi njihovih težav. Pogovor jih razbremeni in jim pomaga, da dobijo boljši pregled nad lastnim težkim položajem." Tudi nekaj kandidatov za samomor je bilo tako možno rešiti pred gotovo smrtjo.
Paleta delovanja Caritas je zelo barvita. V ta barvni mozaik spadajo strokovne šole za socialne poklice, podporni sklad za „matere v stiski", socialna pomoč, investicijsko odplačevanje, starostni dom v Trgu, dom onemoglih v Podgorjah, starostna domova socialne ustanove Provi-dentia, organizirani oddihi, nova delovna mesta in uprava za delovni trg, življenjsko svetovanje, posvetovalnica za pomoč zoper zasvojenost, referat za otroške vrtnarice, stanovanjska skupnost fantov v Vetrinju, Hemina hiša v Brezah . . .
še in še se da naštevati.
Omelko je vsem darovalcem zagotovil, da niti en šiling, ki se daruje Caritas, ne gre v druge namene, kot je bilo namenjeno v zbirki.
Vincenc Gotthardt
RESTAVRACIJA -KEGLJIŠČE - BILJARD
Juenna
Čepiče pri Globasnici
Veselimo se Ctešeča obiska!
Gospodarstvo
>"*T
Avstrija ob koncu 1988. leta in predvidevanje za 1989. leto ter naprej
Prognoze za leto 1988 so bile dokaj zadržane in to zaradi neopti-mističnih prognoz mednarodnih konjunkturnih gibanj, umirjene gospodarske rasti v Avstriji v letu 1987, kot tudi zaradi predvidenih negativnih posledic začetka sanacije državnih financ na rast gospodarstva. Gospodarska gibanja so bila mnogo boljša. Zato je tudi prognoza o celotnih gibanjih za leto 1989 ugodnejša.
Prognoza sprememb glede na prejšnje leto v %:
	1988 prvotna	1988 sedanja ocena	1989
Bruto domači proizvod: realno	1,5	3,5	2,5
nominalno	3,4	5,2	4,8
Industrija, realno	1,0	5,5	3,5
Osebna poraba, realno	1,5	3,5	3,5
Investicije v opremo, realno	1,5	3,5	2,0
Gradbene investicije, realno	1,0	4,5	2,0
Izvoz blaga:	realno	3,0	8,5	6,0
nominalno	5,0	10,0	7,5
Uvoz blaga:	realno	2,5	7,5	5,5
nominalno	4,5	8,5	7,5
Trgovinska bilanca v mrd. ATS	-61,0	-65,8	-71,0
Plačilna bilanca v mrd. ATS	3,8	-1,1	-6,9
Cene na drobno	2,2	2,0	2,7
Stopnja nezaposlenosti v %	6,1	5,4	5,4
Dejansko je Avstrija s 3,5-od-stotno stopnjo realne rasti bruto domačega proizvoda doživela največjo konjunkturo v zadnjih devetih letih. K povečanju konjunkture je najbolj prispeval povečan izvoz, pomembno pa sta tudi vplivali domača poraba gradbene investicije in dobra turistična sezona. Povečanje proizvodnje so dosegli predvsem z obstoječim številom zaposlenih, tako da se je stopnja nezaposlenosti znižala od 5,6 % v letu 1987 na samo 5,4 % v letu 1988. V Koroški je bila stopnja nezaposlenosti v letu 1987 8,3 %. Malo se bo povečala tudi inflacija in sicer od 1,4% na 2,0 °/o v letu 1988. Povečano stopnjo gospodarske rasti spremlja tudi povečan uvoz, kar je vzrok za povečan deficit trgovinske bilance. V letu 1988 je bil tudi deficit plačilne bilance okrog 1,1 mrd. ATS, kar dokazuje, da so rasli dohodki od storitev in kapitalnih transakcij počasneje, kot pa je rasel deficit trgovinske bilance.
S poživljeno konjunkturo se je povečalo tudi zaupanje prebivalstva v gospodarski napredek in zato se je ob povečani osebni porabi zmanjšalo varčevanje prebivalstva od rekordnih 12,7 % v letu 1987 na letošnjih 11,7 %. Številnejši so bili zahtevki za kredite s strani trgovine, obrtništva in privatnega sektorja, medtem ko je industrija investirala predvsem iz lastnih sredstev.
Po srednjeročni prognozi Instituta za visoke študije (IHS) se bo avstrijsko gospodarstvo tudi do 1993. leta veliko bolje razvijalo, kot so kazala dosedanja predvidevanja. Tako bo bruto domači proizvod povprečno letno rastel po 2,3-od-stotni stopnji in s tem predvidoma dosegel povprečno stopnjo rasti evropskih članic OECD. Računajo
tudi, da bo stopnja nezaposlenosti do 1993. leta zdrknila na 4,8 %, računajo pa, da se bo stopnja inflacije povečala na 3,2 % povprečno letno, plače pa na 4,5 %, kar pomeni 1,2-odstotno realno letno povečanje plač.
Osebna poraba se bo povečevala po 2,7-odstotni stopnji letno, tako se bo stopnja varčevanja znižala do 1993. leta predvidoma na 9,3 %. Kljub predvideni dinamiki rasti domačega gospodarstva bodo bruto investicije rasle le po 2,6-odstotni letni stopnji. Izvoz bo rastel po 4,4-odstotni, uvoz pa po 4,0-od-stotni letni stopnji. Plačilna bilanca naj bi bila uravnotežena. Celotna prognoza je sestavljena ob domnevi, da bo tudi v bodoče tekla zastavljena sanacija državnih financ.
Struktura avstrijskega gospodarstva se v letu 1988 ni spremenila v korist proizvodnje višje stopnje predelave, ker se je na mednarodnem trgu povečalo povpraševanje po jeklu, železu in drugih kovinah, po kemijskih proizvodih, celulozi in papirju, kar je vplivalo na boljše izkoriščanje teh kapacitet v Avstriji. Zaradi tega precej glasno opozarjajo, da Avstrija, glede nat. i. cenejše države, ne more niti srednjeročno ostati konkurenčna brez povečanja kvalitete svojih proizvodov.
Tudi lani se je nadaljevala precej ostra konkurenca v trgovini s prehrambenimi proizvodi, kar se je znotraj odražalo po eni strani v veliki zaščiti domače proizvodnje, medtem se je to po drugi strani videlo v uničujoči konkurenci malih trgovin s strani velikih trgovskih mrež.
V letu 1988 so bile številne aktivnosti usmerjene k usposabljanju avstrijskega gospodarstva za približevanje oziroma vključevanje v EGS. V zvezi s tem želijo predvsem
izboljšati konkurenčno sposobnost z izboljšanjem gospodarske strukture, kvalitete proizvodov, s povečanjem produktivnosti in z zmanjšanjem vpliva države na gospodarstvo (zmanjšanje administracije).
Z letom 1989 je začel veljati nov davčni sistem, ki ima tri glavne cilje: da se sistem, po svoji sestavi in funkcioniranju, približa tistemu, ki se pripravlja v Evropski gospodarski skupnosti za čas po letu 1992, da obstoječi sistem poenostavi, ker je bil dosedanji kompliciran in drag, ter da se dajo gospodarstvu novi impulzi, ker bi nov davčni sistem moral s pospeševanjem porabe ugodno vplivati na oživljanje konjunkture.
V letu 1988 je začel delovati na zvezni ravni tehnološki fond, ki ima nalogo, da vzpodbuja razvoj tehnologij, že obstoječi ERP fond pa je poostril kriterije za dodelitev kreditov z ugodno obrestno stopnjo (dve leti moratoriuma in tri leta po 4-odstotni obrestni stopnji). Sedaj dajeta oba fonda kredite le za mikroelektroniko, informatiko, biotehnologijo, gensko tehniko, za nove vrste materialov in za proizvodnjo tehnike za varstvo okolja. Podobne programe imajo tudi posamezne pokrajinske vlade, kjer obstaja poleg vzpodbujevalnih ukrepov tudi premija za odpiranje novih delovnih mest (npr. v Koroški je 100.000 ATS, v Štajerski, v krajih, kjer so odpustili veliko delvacev, je premija 200.000 ATS po delavcu).
Avstrijsko gospodarstvo se v zadnjih letih intenzivnejše ukvarja s formiranjem lastnih firm vtujini. Zaradi
1992. letu, pripisujejo posebno pozornost formiranju novih firm v navedenih državah. Čeprav že sedanje število avstrijskih firm v tujini ni tako majhno: v ZRN jih je 390, od tega 259 v Bavarski, v Franciji 80, v Belgiji 20 in v Holandiji 50 do 60, vseeno ocenjujejo, da daleč zaostajajo za drugimi razvitimi deželami, saj npr. Finska ima samo v EGS 888 svojih podjetij. Zaradi tega so se odločili, da ERP fond daje v bodoče tudi za formiranje firm v tujini, preko katerih se bo plasiralo avstrijsko blago, ugodne kredite (dve leti moratorium in tri leta po 4 % obresti). Zvezna gospodarska zbornica Avstrije dotira izdelavo tržnih analiz za tuja tržišča.
V začetku 1989. leta so začeli veljati tudi novi predpisi o deviznem poslovanju, ki bodo pomenili pomembno liberalizacijo glede na dosedanje. V avstrijskih krogih ne prikrivajo zadovoljstva, da bodo na ta način po stopnji liberalizacije v deviznem poslovanju stali v Evropi pred Francijo in Italijo. To je zelo pomembno, ker predvidevajo v okviru EGS že po 1990. letu svoboden pretok kapitala (to ne bo veljalo za Irsko, Grčijo, Španijo in Portugalsko,
ki se bodo morale vključiti v enotno tržišče kapitala z 1992. letom).
Države EFTE so dosegle z državami EGS sporazum, na podlagi katerega se bodosl. 1.1989 sprostile mejne formalnosti za prehod blaga.
V	Avstriji posvečajo veliko pozornost tudi pripravi kadrov za nove naloge po približevanju oziroma vključevanju v EGS. V zvezi s tem razpolagajo s široko mrežo inštitucij za dopolnilno izobraževanje. Zbornice so organizirale posebne posvetovalne službe, ki dajejo informacije o tržišču po letu 1992, pomagajo pri transferu tehnologije in vzpodbujajo inovacije. Tudi na univerzah prilagajajo svoje aktivnosti in izobraževalne programe novim pogojem. Tako je npr. univerza v Innsbrucku pred kratkim formirala referat, ki pomaga študentom izbiro, izvajanje in financiranje študija v tujini.
Iz navedenega je razvidno, da se v Avstriji temeljito pripravljajo na Evropo po letu 1992 in delajo na tem, da bi bila avstrijska podjetja v bodoče še bolj interesanten partner tudi v drugih deželah.
Gospodarski odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo
Celoten izvoz Avstrije je bil v obdobju I,—IX. 1988 nominalno za 11,5% višji od izvoza v istem obdobju preteklega leta, a uvoz je bil za 10,3 % višji. Po avstrijskih statističnih podatkih se je jugoslovanski izvoz v Avstrijo povečal za 23,2 %, uvoz iz Avstrije pa se je povečal za 18,9 %. Glede na podatke o avstrijskem izvozu se vidi, daje Avstrija najmočneje povezana z EGS, ker je 65 % vsega izvoza šlo v dežele EGS.
V	WIFO inštitutu so izdelali študijo o pomembnosti posameznih dežel za avstrijski izvoz. 102 deželi so razdelili na 3 skupine: industrijske dežele, vzhodnoevropske dežele in dežele v razvoju. Nato so jih razdelili po tehle kriterijih: po boniteti ter potem, koliko se uvozna struktura blaga določene dežele pokriva z izvozno strukturo avstrijskega blaga. Jugoslavija je razporejena na podlagi takšne razpredelnice v skupino dežel v razvoju na 23. mesto. Na podlagi vseh kriterijev so iz vseh treh skupin dežel izbrali 15 dežel, na katere bodo usmerili težišče svojih aktivnosti in v katere so v letu 1987 izvozili približno polovico avstrijskega izvoza. V tej skupini ni Jugoslavije.
Navedeno dejstvo ponovno opozarja, da je od Jugoslavije odvisno, kako vzbuditi večji ekonomski interes pri avstrijskih gospodarstvenikih in pri avstrijskih oblasteh za povečanje obsega blagovne menjave in za zmanjšanje deficita. Na podlagi podatkov Narodne banke
Politika
Avstrije obstaja iz leta v leto deficit .	plačilne bilance Jugoslavije z Av-
I	strijio (v mrd. ATS):
f	1984: 2,375	1986: 1,077
.	1985:3,468	1987:1,016
In tudi v letu 1988 bo Jugoslavija gotovo imela deficit v plačilni bilanci, vendar bo verjetno pod 1,0 mrd. ATS.
V letu 1988 se je nadaljeval trend padanja jugoslovanskega izvoza prehrambenih proizvodov (-26,9 %), pijač in tobaka (-19,0 %), nadaljuje pa se trend rasti jugoslovanskega uvoza iz Avstrije prehrambenih proizvodov (+ 108,8 %), pijač in tobaka (+ 97,4%). Glede na velik vpliv avstrijske države na uvoz in izvoz prehrambenih proizvodov pijač in tobaka bi morala Jugoslavija sprožiti razgovore na državni ravni, da bi v zvezi z uvozom hrane iz Avstrije dobila dovoljenja za izvoz, npr. jugoslovanskih vin ali mesnih izdelkov, v Avstrijo.
Kot zelo pozitivno lahko zabeležimo visoke stopnje rasti jugoslovanskega izvoza kemičnih proizvodov (+ 9,2 %), obdelanih proizvodov (+ 27,9 %), strojev in aparatur (+ 14,4 %). Tako navedene skupine so v obdobju od I,—IX. 1988 udeležene v celotnem jugoslovanskem izvozu v Avstrijo s 65,8 %.
K zmanjšanju deficita trgovinske bilance med Avstrijo in Jugoslavijo prispevajo sejemski kompenzacijski posli. V letu 1988jevglavnem potekala realizacija kontingenta iz leta 1987, ki je že dosegel vrednost 1,5 mrd. ATS.
Kontingent za leto 1988 se slabo realizira, ker je že začel delovati devizni trg in ker so sejemski kompenzacijski posli približno za 12 % dražji od poslov preko pogodbe o dolgoročnih industrijskih kompenzacijah. Dobro je, ker je jugoslovanska ekonomska politika ustvarila pogoje, da se je gospodarstvo obrnilo k racionalnejšim oblikam zunanjetrgovinske menjave. Vendar pa, ker Jugoslavija z reprogramiranjem dolgov ni dolgoročno rešila problema zunanje likvidnosti, temveč samo kratkoročno, bi bilo škoda, če ne bi ustvarila pogojev, da bi sejemski kompenzacijski posli kot rezervna rešitev za morebitne nove težke čase glede na devizno likvidnost še nekaj časa ostali pri življenju.
Na podlagi informacij bi se lahko izvoz iz Jugoslavije še povečal, če bi Jugoslavija imela blaga, primernega za izvoz. Izvozniki navajajo, da je največja zavora drago financiranje reprodukcije za izvoz in do neke mere pomanjkanje reproma-teriala.
Pri jugoslovanskem gospodarstvu pa je le povečal interes za izvoz v Avstrijo. To lahko sklepamo po novih pogodbah o dolgoročni industrijski kooperaciji. Npr. samo šestletna pogodba med Energoinvestom Sarajevo in firmo Geissler und Pehr predstavlja vrednost 6,5 mrd. ATS.
Zveza slovenskih zadrug (dr. R. K.)
Izziv, podoben potresu
Ob izidu zadnjih deželno-zborskih volitev na Koroškem, Solnograškem in Tirolskem smeta biti zadovoljna dva: Jorg Haider je potegnil s svojo FPO v vseh treh deželah, alternativci samo na Solnograškem in Tirolskem. Koroški deželni rezultat je skorajda presegel najhujša pričakovanja. Socialisti so zdrknili od 20 na 17 deželnozborskih poslancev, FPO se je povzpela od 5 na 11 poslancev in s tem na drugo mesto v deželi, OVP pa je dejansko zmlelo: prej 11 poslancev, zdaj samo še 8. ČVP je izgubila namestnika deželnega glavarja, drugega predsednika deželnega zbora in podpredsednika deželnega šolskega sveta. Vsa ta mesta bo dobila FPO. Seveda se ponuja tudi možnost, da bo FPO dobila koroškega deželnega glavarja. To pa bi odprlo še številna druga vrata.
Drugačna Koroška / Ande-res Karnten, ki sta jo soglasno podprli obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, je dobila 5976glasov in je s tem seveda daleč zgrešila svoj cilj. Če vzamemo za merilo volitve iz leta 1975, ko je KEL z dr. Pavlom Apovnikom na čelu dosegla 6130 glasov, potem je seveda letošnji rezultat hud neuspeh. Leta 1979 je KEL s Karlom Smol lejem na čelu dosegla 4279 glasov, lista KEL/ALK leta 1984 pa 4170 glasov. 13.699 glasov za zeleno alternativo pri državnozborskih volitvah leta 1986 je seveda izjemen primer. Ne bi bilo ravno najbolj pošteno, če bi takoj začeli iskati grešnega kozla. Znano je, da mnogi, ki so prej volili KEL, tokrat niso zaupali svojega glasu Drugačni Koroški. Vzrokov je gotovo več. Preenostavno bi bilo, če bi spet našli grešnega kozla v
državnozborskem poslancu Smolleju. Pred sodbo in obsodbo je treba poiskati vzroke tudi pri samem sebi in pri svojem takratnem ravnanju, ko še ni bilo treba prositi volilcev zaupanja. Volilno gibanje Drugačna Koroška / Anderes Karnten se bo moralo zelo potruditi, da bo zaživelo po volitvah. Ne vem, če je že samo ime najbolj posrečeno. Treba bo odkritega pogovora. Pridati pa je treba, da je plačana volilna reklama za socialiste in za KPČ v Slovenskem vestniku, poleg plačane za Drugačno Koroško, kar precej zbegala volilce.
Haiderjev uspeh je povzročil pravi preplah na političnem prizorišču. V tem pa vidim tudi nekaj pozitivnega. Vsi drugi smo prisiljeni, da najdemo ustreznih sredstev, da izpodbijamo Haiderjevo argumentacijo. Vsak tak izziv je obogatitev za demokracijo. Gniloba v vrstah vladne koalicije SPO/ OVP je Haiderju koj tako nalivala življenjskih sokov. Da ne pozabimo pojava „Waldheim“. Bolj so po njem pobijali, več so mu dajali glasov. Bolj so mu nastavljali noge, dalje je skakal. Volili ga niso samo nemški nacionalci in včerajšnjaki, veliko protestnikov mu je zaupalo svoje glasove, predvsem pa mladina. Haiderjeodličen me-šetar, ki zna svojo robo sijajno ponujati pa še bolje prodajati. Tudi nekdanji zvezni kancler Bruno Kreisky je potegnil za seboj ljudi iz različnih taborov in tako omogočil svoji SPO v letih od 1971 do 1983 absolutno večino. Haiderjev izziv je podoben potresu. Po potresu pa se tudi bolje ve, kje je mogoče in kako se mora zidati in kje ter kako ne.
Jože VVakounig
SPO lahko onemogoči volitev Haiderja za deželnega glavarja
Sicer je na prvi pogled volitev deželnega glavarja enostavna, toda to v resnici ni. Predsednik deželnega zbora Ima zdaj nalogo, da po 6 tednih skliče sejo deželnega zbora, kjer se volijo vse važne funkcije v vladi.
Pri volitvah deželnega glavarja morata biti navzoči 2/3 poslancev. Ker FPČ in ČVP teh 2/3 večine nimata, sami npr. Haiderja ne bi mogli izvoliti za deželnega glavarja, če bi SPO zapustila sejno sobo. Ker sme teoretično SPO pri vsakem poskusu volitev deželnega glavarja zapustiti sejno sobo, bi bilo teoretično možno, da bi do naslednjih volitev ne bilo novega deželnega glavarja. V takem primeru mora „stara“ vlada izvrševati vse vladne posle. Nedvomno pa bi v takem primeru to v praksi pomenilo, da bi prišlo do novih volitev.
PROJEKT „SLOVENŠČINA, MOJ JEZIK11:
Delovna skupnost KM daje tudi finančno podporo
Pri zvezni konferenci Delovne skupnosti Katoliške mladine Avstrije konec zadnjega tedna v Št. Juriju so zastopniki vseh škofij Avstrije soglasno sprejeli prošnjo Katoliške mladine. Projekt „Slovenščina, moj jezik" bodo finančno podprli in tako poravnali skoraj četrtino vseh izdatkov. Podprli so to predvsem zaradi tega, ker se čuti DSKMA dolžna, da se zavzema za ohranitev vseh manjšin Avstrije, in to ne samo z moralično podporo, ampak s konkretno gmotno podporo.
V okviru zasedanja je nastopil tudi MePZ „Rož“.
DSKMA se je vsebinsko predvsem bavila z vprašanjem vloge ženske v Cerkvi in v družbi. Nadalje so zastopniki škofij izvolili novo predsedstvo. Za 1. predsednika je bil izvoljen Benedikt Pieber iz Gradca. Razveseljva pa je tudi izvolitev 2. predsednice Hrvatice Helge Machtinger iz Trajštofa na Gradiščanskem. Zdaj imajo manjšine prvič v zgodovini DSKM tudi v zveznem vodstvu zastopnico in neposrednega zagovornika manjšin Avstrije. Nova predsednica se že več let zavzema za ohranitev hrvaščine, predvsem v domačem hrvaškem kulturnem društvu v Trajštofu. Široka solidarnost DSKMA z manjšinami pa se je is-kazala tudi s prisotnostjo slovenščine pri skupnem bogoslužju s krškim škofom in odgovornim za mladino v avstrijski škofovski konferenci dr. Egonom Kapella-rijem.
Podobna enakopravnost pa se naj bi razvila v novem dialogu s političnimi silami na Koroškem in Avstriji. Podajmo si vsi roke, Cerkev in Katoliška mladina sta vsem že velik zgled.
Bernard
Pisma bralcev
„Kdor samega sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje11
Fur fesche Politiker, wetche die Aufsteiger und die Nr. 1 in Karnten sein vvollen und die alles (ver)tau-schen vvollen, ein Sprichvvort, dem nichts mehr hinzuzufugen ist: „ Kdor samega sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje. " (Oder: Tischler bleibt bei deinen Leisten.)
Randbemerkung: — Nicht nur die „ Freiheitlichen “ vvollen die Freiheit, sondern auch andere Menschen vvollen Gleichheit und Freiheit, z. B. die Zvveisprachigen. Sollten gevvis-se Freiheitliche nicht oder zu vvenig informiert sein: Karnten ist nun ein-mal zvveisprachig. Koroška je dvojezična. To ni napaka.
Pozdrav iz Podrožce.
Magdalena Melcher
So pomembni koncerti?
Naj bi Koroška prepevala še tisoč let, kakor je tisoč let že. S to mislijo sem se vračal one nedelje domov. Troje misli bi ob tem rad še posebej poudaril: nekdanje napore slovensko koroških duhovnikov, nadaljevanje tega dela v Krščanski kulturni zvezi in pomoč v izobraževalnem delu slovenske gimnazije.
Skorajda osamljeni so bili v tem stremljenju nekoč slovenski duhovniki. Ni dvoma, da je bila prvenstvena skrb duhovnikov oznanjati božjo besedo, ohranjati in poglabljati vernost našega ljudstva, saj je to cilj, ki sega v človekovo nadnaravnost duha. Isti stari naši duhovniki so poleg tega cilja zasledovali tudi pot za dosego najvišje naravne duhovne vrednote, narodne zavesti. Ne samo Sele pod Košuto in Slovenji Plajberk pod Vrtačo, še in še bi mogli naštevati Jame skupnosti" po Zilji, Rožu in Podjuni, ki nosijo pečat delovanja naših starih duhovnikov. Dobro so vedeli in vedno poudarjali: kdor pa enkrat vero zapusti, ta bo zapustil prej ali slej tudi slovensko zavest.
Delovanju teh močnih bojevnikov je začela slediti Krščanska kulturna zveza. Tej moramo izraziti gotovo prisrčno priznanje. Seveda delujejo v tej zvezi starejši, duhovno zgrajeni laiki, tako moški kot ženski element. Samo hvala Bogu moremo reči ob tej ugotovitvi, kajti kaj bi pomagalo neke vrste krščanstvo, ki bi hotelo vsepovsod kritizirati in tako več pravzaprav škodovati kot koristiti.
Spomnil sem se ob priliki prireditve ono nedeljo pokojnega, vernega profesorja Tischlerja, ki je mislil načrtno tudi naprej. Njegova ideja o izobraževalni Slovenski gimnaziji naj bi nadaljevala, prispevala in utrjevala delo nekdanjih starih duhovnikov kakor kulturne zveze. V to gimnazijsko delo in njen doprinos stavi slovenstvo na Koroškem mnogo upanja, ki nas ne bo varalo, upajmo trdno, da ne. Jasni vzori naj bi jim stali nenehno pred vrati srca, duha in naporov.
Trenutno stanje: z ozirom na uspehe — se zdi meni —, je.globina “ vernosti v primeri z narodnostnim momentom skorajda malo v zastoju. Ali je pa to neki splošni pojav sodobne družbe? Kakor če bi sodobna družba hotela versko-duhovnemu delu reči, češ .sedaj pa ti loviš“. . . Samo en
STRAN
PISMA BRALCEV
tinjski dom gotovo ne bo mogel biti kos vsem potrebnim naporom. Učeča Cerkev bo prav gotovo morala .globlje“ zajeti, toda, kako? Ko se pa število duhovnikov krči in krči in se dobra volja tudi teh često malo upošteva.	pa(er JakQb
Ali je to tista zavest, na kateri gradimo svojo identiteto?
V kulturno razgledani družbi ima vsakdo možnost, da pove, kar misli. Če kaj reče, mora računati tudi z ugovorom. Polemika, ki je lahko povsem zdrava in ustvarjalna, sama po sebi ne more biti začetek nezaupanja in mržnje, čeprav je tudi res, da se prijatelji po odkriti besedi lahko razidejo kot nasprotniki. Psovanje je nekaj drugega.
Ko smo napisali pismo in ga izročili javnosti, nikakor nismo bili tako prostosrčno neizkušeni, da ne bi od začetka računali s kritiko. Nasprotno, čudili bi se, če je ne bi bilo. Izjave v navalu pisem pa so vendarle drugačne.
„Strankarska disciplina bolj pri srcu kot narodna zavest", „arogantnost do lastne organizacije", .naročena difamiranja naše narodnopolitične organizacije", .da bi jim kdo obesil kolajno okrog vratu", .biti samo vprežna živina", „misel na osebno korist", .nezrelost in naivnost", „nesamostojnost, kratkovidnost, malomeščanstvo in politično suženjstvo", „sla po karieri", .se niste naučili ničesar", .vidijo samo sami pred se", .boljše da bi bili nemčurji". — Tako so sodili nekateri Slovenci, ki menijo, da so boljši. Pismo prebral in z našimi argumenti resnično spoprijel se pa je edinole Aleksander Černut.
Stojimo za vse tako opsovane naše rojake, Slovence — in teh je precej več kot volilcev novega ..samostojnega" gibanja. Ker ne volijo prav, so po oceni najboljših tako zanič, da jih še pes ne povoha. Turobno doživljanje take politične kulture se namreč ne omejuje le na nas, ki smo se izpostavili javnosti.
Ne obtožujemo nikogar. Vendar ob vsakih volitvah se pojavlja ista ža-loigra, tako da spet in spet kateri omaga. Tudi Slovenec potrebuje razumevanje in oporo. Ni res, da nas samo hajmatdinst pobira.
Za nas tri se ni treba bati. Naše dolgoletno prizadevanje za ohranitev domače kulture in slovenske besede pa očitno ne velja nič. Tudi v svoji stranki se znamo postaviti kot Slo-
venci, le da se o tem po .Vestniku" in .Tedniku" nič ne zve. Obžalujemo, da pri tem doslej nismo bili dosti bolj uspešni kot „samostojna“ gibanja. Tudi organizirati se nismo znali; da bi nam katera narodna organizacija pomagala, to bi bilo pa že kar tečno pričakovanje.
Naše politično ravnanje ni omejeno na obračunavanje in protest. Zal nam je, da so bili z nami vred opsovani mnogi tovariši, .nemško govoreči demokrati", ki so nam v šolski razpravi bili še kako dobrodošli. Ni vsak, ki je pristaš socialistične stranke, že kar hajmatdinstovec.
Optimizem nas še ni zapustil. Pogosto se z lepo besedo prav toliko doseže kot z zagrizeno borbenostjo. Tudi med socialisti bomo še iskali zaveznike, ravno tako kot jih drugi iščejo drugod. Friedrich Hacker je jeseni na nekem predavanju v Tinjah primerjal sožitje z nogometnimi moštvi. Tudi igralci SAK-ja so bili na raznih tekmah denimo v Zitari vasi ali Pliberku od koroških prenapetežev opsovani, brez vsake časti. Ko pa so isti igralci igrali v koroškem deželnem moštvu, so bili naenkrat njihovi in najboljši. Ob tem pa se nogometaši še od daleč niso prodali.
Nanovo bo treba premisliti, koliko smisla ima, da se interesno zastopstvo koroških Slovencev v predvolilnih prerekanjih vključuje v strankarsko tekmovanje z vsemi nelepimi pojavi vred. V lastno moč naj bi vendar zaupali ne le na volišču, temveč povsod in vsak dan.
Stranke so tudi koj ljudje. Čemu naj bi se sovražno ograjevali od njih, ko vemo, da jih bomo tudi potrebovali. Znano je pa tudi, da z njimi sodeluje lepo število naših ljudi, v neki obliki vsak od nas. Saj je res neverjetno, da bi v vsakem Nemcu, ki ni pri Zelenih, tičal krvoločnež, ki samo ždi, da bi zadavil kakega Slovenca.
Volilni tekmeci hočejo v vsakem primeru imeti prav. V tej svojeglavosti so zarodki demagogije, zavajanja ljudstva. Ljudstvo pa je hudo užaljeno, če demagogijo spregleda, vseeno na kateri strani. .Tisto zdihuječe slogaštvo, ki je pogasilo v našem malomeščanstvu še ono malo samozavesti", je tudi Ivana Cankarja, najbolj uglednega slovenskega socialnega demokrata, privedlo na menda pregrešno pot. Nima vsak Slovenec sreče, da bi bil samostojen podjetnik, premožen kmet, pragmatiziran uradnik ali delojemalec pri slovenskem obratu. Samoimenovani sodniki pa ga mimogrede proglasijo za oportunista in še kaj.
Bučeče parole, doneči narodni
proglasi in navdušeni živijo-vzkliki prepričajo le one, ki jih ni treba prepričevati. Tisti navadni, povprečni Slovenec pa bo ostal Slovenec, če se bo mogel v družbi, v kateri živi in dela, uresničevati sproščeno in brez samoohranjevalnih krčev. Zato se mora zboljšati in se bo zboljšalo vzdušje v deželi in pa odnosi med nami samimi. To bo novi dialog.
Da nam nikoli ne bi bilo tako, kakor v legendi, ki jo je zapisal Ivan Cankar: .Na kantonu kraj cesarske ceste je sedel človek in je bridko jokal. Jezus je stopil k njemu in ga je milo vprašal: ,Kaj ti je, mož, da tako bridko jokaš?' Človek je zmajal z glavo, ni pogledal, nič odgovoril. Jezus pa se je nagnil k njemu in je rekel nadalje: , Povej, kar je, da ti morem pomagati!' Človek je rekel v svoje mokre dlani: ,Meni ni pomoči ne na zemlji ne v nebesih!' Jezus se je zgrozil in je rekel: ,Jaz sem Jezus, tvoj Bog! Kdo si?' Zaihtel je človek in je odgovoril: , Slovenec šemi ‘ Takrat se je Jezus sam bridko razjokal in je šel dalje po svoji poti."	Tomaž Ogris
Ervviderung an Perne und Krivograd
Franz VValter, Thomas Ogris und Ludvvig Ogris haben vor der Wahl ih-rer Meinung Ausdruck verliehen, dati am 12. Marž fur Karntner Slo-wen/inn/en ein Vertrauensvorschuli fur den erst seit kurzem amtierenden Landeshauptmann Dr. Peter Ambro-zy angesichts eines Mochte-Gern-Landeshauptmannes Haider eine durchaus tragfahige Strategie dar-stellen vvurde.
Ich mochte VValter und die beiden Ogris in ihrer Meinung unterstutzen. Nicht zuletzt deshalb, weil Herr Perne aus Gallizien, offensichtlich in Verkennung der Intention der Brief-schreiber, erklart, sie seien nicht besser als Haider, weil die SPO mit der Hilfe Haiders die Schulertren-nung durchgefuhrt habe. Dieser Ver-gleich hinkt wohl.
Herr Krivograd geht sogar sovveit, den Briefschreibern zu erklaren, es ware besser fur sie, wenn sie Deutschtumler vvaren und so nicht als Slovvenen Politik gegen die Inter-essen der Minderheit machen konnten.
Ubersehen haben Perne und Krivograd wohl auch die Tatsache, dali VValter und die beiden Ogris explizit auch den Jugendkandidaten der SPČ, Peter Kaiser, unterstutzten, und zwar vor dem Hintergrund, dati Mag. Kaiser in der Karntner SPO im-mer ein Exponent der Verstandigung und des konstruktiven Dialogs mit den Karntner Slowen/inn/en war und dies auch nach dem 12. Marž ver-starkt sein wird.
Mit dieser Unterstutzung sind die drei auch nicht allein. Mit ihnen haben das auch sehr viele Linke in der Karntner SPO und sehr viele, die mit ihrer Minderheitenpolitik nicht ein-verstanden sind, getan, mit der Perspektive der Veranderung.
Ich meine jedenfalls, dafi Perne und Krivograd mit ihrer ..Argumenta-tion", die personlich verletzt, Turern zuschlagen, die vveiter aufgemacht vverden mussen, gerade damit in Karnten vieles „anders“ wird.
Mag. Heimo Strempfl, St. Veit/Glan
Hočete živeti zdravo?
Kljub temu pa belite z umetnimi barvami!
Apno je naravna in kakovostna barva, ki jo dandanes spet vedno bolj uporabljajo. Da boste živeli med zdravimi štirimi stenami,
SE OBRNITE NA:
Jože Blažej' Letina 8, 9143 Šmihel, tel. (0 42 35) 25 48
STRAN
Šolstvo
B aktualnem položaju»manjšinskem šolstvu
Po članku dr. Teodorja Domeja v pretekli številki Našega tednika objavljamo tokrat k razpravi o novi ureditvi manjšinskega šolstva na ljudskih šolah ter k splošni razpravi o manjšinskem šolstvu članek inšpektorja Franza Wiegeleta. V naslednji številki pa pride do besede strokovnjak dr. Mirko Wakounig.
Manjšinska šola:... šolarjem v prid
Ljudska šola na območju veljavnosti manjšinskega šolskega zakona si je po svoji reformi dne 8. junija leta 1988 pridobila dodatno kvaliteto. Struktura zakona je sicer ostala ista, novelirani pa so bili §§ 10, 16, 19 in 20, to pa šolarjem in učiteljem v prid in zadovoljnost.
Dejstvo je, da se je število prijav k dvojezičnemu pouku na prvi stopnji ljudske šole očitno povečalo. Kajti prvič smo tokrat dosegli, da je na južnem Koroškem pri začetnikih 20 odstotkov od njih prijavljenih k dvojezičnemu pouku.
Vsak šolar, ki je prijavljen k dvojezičnemu pouku, ima kot doslej svojega dvojezičnega razrednega učitelja. To določa vse, kar je za slovenski del pouka potrebnega: učno snov, učne pripomočke ter metodiko dvojezičnega pouka. Pri tem zanj ni nobene omejitve, vse mu je na voljo, vse ima na izbiro, kar se mu zdi važnega in koristnega za poučevanje in utrjevanje slovenskega jezika. Dane so mu širše možnosti in več časa ima odslej za komunikacijo z otroki.
Pri ustanavljanju razredov je število 20 odločilno, kajti razred sme imeti maksimalno 20 učencev. Ako je en del teh učencev prijavljen k dvojezičnemu pouku, tedaj je temu razredu poleg razrednega učitelja dodeljen še dodaten asistenčni učitelj, čigar naloga je, da se optimalno zavzema za tako imenovane enojezične učence. Važno pač je, da oba učitelja pri skupnem delu v razredu složno in zgledno med seboj delujeta. Dosedanja izkušnja kaže, da razredni in dodatni učitelji unisono hvalijo to zgled-
no medsebojno sodelovanje. Ta skupni pouk v dveh jezikih se lahko uspešno prakticira v različnih učnih oblikah: v igrah, v odprtem učenju, pri projektnem pouku, medkulturnem učenju, socialnem sodelovanju. O čemer so učitelji na nizko organiziranih šolah, npr. na dvorazrednih šolah, že vedno sanjali, to se da uresničiti sedaj s pomočjo dodatnega učitelja.
Ljudska šola v Globasnici je edina v deželi, kjer je prišlo do ustanovitve dveh razredov, pa čeprav je tam na prvi stopnji samo 18 šolarjev: devet je prijavljenih k dvojezičnemu pouku, devet pa je enojezičnih. Ta edini primer pa je docela v skladu z zakonom.
Nekaj čisto novega je zakonita določba, da naj se šolarji paralelnih razredov večkrat srečajo k skupnemu delovanju. Takšni ukrepi so sedaj obvezni, utrjujejo naj zavest skupnosti, pospešujejo naj čut za sporazumevanje, privedejo naj končno vse šolarje k medkulturnemu učenju. V ta namen je bila ustanovljena dvojezična didaktična delavnica, kjer naj se učitelji ukvarjajo posebno z raznimi oblikami socialnega pouka.
V zvezi z novelizacijo manjšinskega šolstva na Koroškem so nastale tudi nove izobraževalne ustanove za izobraževanje učiteljev, tako imenovane didaktične delavnice. Te delavnice so regionalni centri za izobraževanje prav učiteljev na dvojezičnih šolah:
•' nudijo naj učiteljem priložnost, da se med seboj pogovarjajo o problemih, o uspehih in porazih, o izkušnjah, zlasti še o načrtovanju pouka, kot ga bosta razredni in asistenčni
učitelj čimbolj uspešno skupaj oblikovala;
•	družijo naj vse učitelje, ki delujejo na območju veljavnosti manjšinskega šolskega zakona, saj so jim tam dane nove možnosti, da skupaj pripravijo razne pripomočke;
•	postanejo naj kraji, kjer se lahko prosto srečajo učitelji, starši in strokovnjaki, kjer morejo vsi pričakovati in si pridobiti novih spodbud za nadaljnji razvoj dvojezične ljudske šole.
Druga izobraževalna ustanova so tečaji slovenskega jezika za vse učitelje, ki se prostovoljno hočejo učiti tega jezika. Zelo razveseljivo je dejstvo, da so ti tečaji zelo dobro obiskani. Prav te in še druge izbraže-valne ustanove na pokrajinski ravni odpirajo nove dimenzije, kako reagirati na probleme, ki se pojavijo na šolah, in kako zboljšati sožitje med obema narodoma na Koroškem.
Pri izvedbi organizacijskih določil noveliranega manjšinskega šolskega zakona so nastali tudi prostorski problemi. Znižanje števila otrok v razredu — doslej trideset, sedaj pa dvajset — pomeni večje število razredov. Migracija v deželi kaže, kako se mnoge družine iz odročnih predelov selijo v gospodarska središča. Ponekod je zato kljub novim šolskim poslopjem v njih premalo prostora, predvsem tam, kjer so otroci prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Tako so torej na nekaterih šolah nujno potrebni gradbeni ukrepi. Za to prostorsko uresničevanje, bodisi z dogradnjo potrebnih učilnic ali pa z gradnjo novega šolskega poslopja, pripravlja deželna vlada koncept, ki bo upošteval pedagoške in organizacijske prioritete. Na vsak način se bodo s temi gradbenimi ukrepi na raznih šolah izboljšale možnosti za učinkovitejši pouk.
Pohvaliti pa je treba napore prizadetih in pristojnih, ki si pri reševanju novih problemov v demokratičnem duhu prizadevajo za stvaren dialog.
Zelo veliko kompetenco posebno še na dvojezičnih šolah ima šolski ravnatelj; njegove dolžnosti so obširne: on ni samo predstojnik vsem učiteljem, ki poučujejo na njegovi šoli; on je po šolskem zakonu pristojen in odgovoren za vse na šoli; on je tisti, ki po zakonskih smernicah napravi urnik; njegova pravica in hkrati naloga je, da kolegialno ter po pedagoškem vidiku razdeli tedenske ure na dvojezične učitelje; on je dolžan skrbeti, da se vse odredbe na šoli izvajajo ter da se šolski zakon ne krši.
Start v novo skupno dvojezično šolo na območju manjšinskega šolskega zakona na južnem Koroškem je bil — nasproti pričakovanjem nekaterih — dober in obeta boljše sporazumevanje med obema narodnima skupinama na Koroškem. Učiteljice in učitelji skoraj v vsaki šolski sobi delajo z vnemo, vestno ter uspešno in — kar je najbolj važno — v dobri atmosferi. Spoznali so nove, ugodnejše možnosti in jih v šolski praksi tudi izkoristijo. Takšna je trenutna šolska resničnost; šolska stvarnost.
Franz VViegele vodja oddelka za manjšinstvo
pri Deželnem šolskem svetu na Koroškem
STRAN -j q petek,
I O 17. marca 1989
Kultura
14. Božanski kulturni teden vedno odmevnejši
Devetdnevni kulturni maraton po raznih krajih v Rožu se je letos končal 12. marca. Pod naslovom Božanski izobraževalni teden so slovenska prosvetna društva iz Bil-čovsa, Borovelj, Kotmare vasi, Rožeka, Sveč, Šentjakoba, Šentjanža, z Radiš in iz Sel ponesla med občinstvo najrazličnejše ponudbe. Letošnji 14. Božanski izobraževalni teden (od 4. do 12. marca) je ponujal poleg predavanj, gledališke predstave (igralska skupina SRD na Radišah), filma in pesmi tudi zelo koristne točke, kot obrezovanje sadnega drevja in dan domačih jedil. Za vsakega je bilo kaj. Zapisano v enem stavku: 15 prireditev v devetih dneh in nešteto obiskovalcev. Uredniki Našega tednika so obiskali nekatere prireditve in v naslednjih vrsticah zabeležili nekaj utrinkov.
Predavanje dr. Rohrmoserja o regionalnem razvoju
V okviru Rožanskega izobraževalnega tedna je bilo na sporedu tudi predavanje poslovodje Arge Region Kultur dr. Tonija Rohrmoserja, in sicer v Šentjanžu v Rožu in v Šentjakobu v Rožu. Dr. Rohr-moser je ob tej priložnosti predaval o gospodarskih iniciativah v zapostavljenih regijah in je predstavil alternativni koncept za izobraževanje odraslih, ki obsega kulturno, socialno in gospodarsko komponento.
Po mnenju Rohrmoserja je treba iskati za vsak posamezen kraj, posebno še v gospodarsko šibkih obmejnih področjih, možnosti konkretnih, alternativnih projektov, kot je to na primer v VVald-viertlu združenje kmetov, ki svoje produkte prodajajo direktno od kmetije. Prav tako so velikega pomena strojni krožki in podobna združenja, ki pomagajo znižati kmetom investicijske stroške in se tako zviša njihov dohodek. Predvsem pa je treba poživiti v posameznih krajih to, kar je svoj čas že obstajalo in s tem projektom ustvariti novo kvaliteto tistega kraja.
Glavno nalogo izobraževalne dejavnosti vidi Rohrmoser v tem, da aktivira ljudi, ter da skupno s prebivalstvom razvije kultur-no-gospodarske koncepte.
Pri takem konceptu pa je predvsem bistven aspekt socialne komponente. Namreč, da se izboljša gospodarska situacija v obmejnih krajih, ter da se na ta način ustvarijo nova delovna mesta oziroma dodaten dohodek za prebivalstvo v neugodnih regijah.
Petnajst prireditev v deve tih dneh
Radiški igralci kot zrcalo za gledalce
Krstna predstava igre Pri
„Pri lepem razgledu" je naslov igre, ki so jo v nedeljo, 12. marca, uprizorili igralci SRD „Radiše" v kulturnem domu. Avtor besedila Odon von Horvath nastopa v vseh svojih delih brezobzirno proti neumnosti in laži. Iz nemškega izvirnika je to igro postavila v naš prostor Alenka Bo-le-Vrabec, ki je bila radiškim
lepem razgledu na Radišah
igralcem tudi lektorica.
Radiški igralci so s to igro postavili pred gledalce zrcalo. Vsak je lahko našel tudi samega sebe in se soočil s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi, s katerimi se tolikokrat noče identificirati. Igralci so s to igro prikazali, kako se mnogokrat damo pregovoriti in v skupini postanemo nezna-
čajni in posameznika z lažjo po-! hodimo in poteptamo.
Tomi Rogavnik, Martin Ogris, Marjan VVoschitz, Šimi Ogris, Manfred Tolmaier, Leni Lampich-ler in Jožica Hribernik, to so bili igralci, ki so se pokazali na odru. Za kulisami pa so bili prisotni še Daniel VVrulich, Saša Kum p, Andrej Lampichler, Heino Fischer, Branko Oraže in Nuži VVieser.
O igralcih je treba še zapisati, da so postavili zahtevno besedilo in zahtevno igralsko vsebino na oder s sodobnimi igralskimi prijemi. Gre tu za ljudsko igro, ki jo Odon von Horvath postavlja v sodobni svet in tako zavestno uničuje staro ljudsko igro. Režiserju Nužiju VVieserju je uspelo postaviti „na deske, ki pomenijo svet" nekaj značajev, ki bodo v naslednjih igrah ponovno zvabili od gledalcev tako smeh kakor tudi razmišljanje. Tokrat gledalci v kulturnem domu na Radišah prav gotovo niso šli domov, ne da bi razmišljali o neumnosti in laži, o razumu in odkritosti.
Sodobno vrtnarstvo in dan domačih jedil
Ker pač Božanski izobraževalni teden pade ravno v čas prebujajoče se vigredi in ker zanimanje za vrtičkarje oz. za sodobno vrtnarjenje in sadjarstvo narašča tudi pri nas, je bilo jasno, da so ta vprašanja bistven sestavni del izobraževalnega tedna.
In dejansko so prav te prireditve povsod naletele na obilno zanimanje. Zenske so prišle na predavanje o delu na vrtu, večinoma moški pa so se drenjali okoli pevčnikov in dreves, pod katerimi je tekla beseda o pravilnem sadjarstvu, pa najsi je to bilo na Radišah, v Selah, Svečah, Ledin-cah, v Lešah ali pri Urhu na Blaznici (ki pa ne sodi več „pod zvon" Rožanskega izobraževalnega tedna).
V	Selah in na Radišah je v sredo govoril dipl. inž. Jože Strgar o vigred-nem delu na vrtu. Številno zbranim ženam (in nekaterim moškim) je najprej z zanimivimi diapozitivi predstavil raznorazne rože in okrasne rastline, veliko zanimivega — in dosti novega — pa je povedal o presajanju in obrezovanju rož in vrtnih rastlin. Na radiškem farovškem vrtu pa je na izrecno dovoljenje njegove gospodarice pokazal veščino pravilnega obrezovanja vrtnic.
V	soboto, 11. marca, je dipl. inž. Tine Benedičič seznanil številne sadjarje — poklicne ali ljubiteljske — s teorijo in prakso obrezovanja sadnega drevja. Uvodoma je tudi on povedal, kakšno vlogo pri sadjarjenju igrajo klima, sorte in pa praviilno negovanje drevja. Nato pa je tako rekoč na .živem objektu" pokazal, kako je treba pravilno obrezovati in kaj je treba pri tem upoštevati.
Vsako leto je med izobraževalnim tednom tudi „Dan domačih jedil". Letos je bil pri Adamu v Svečah, in sicer v soboto, 11. marca. Adamova gospodinja je skupno s svojimi pomočnicami nakuhala in napekla samih domačih dobrin in gostje nikar niso mogli prehvaliti dobro in okusno pripravljenih jedil, tako so jim šle v slast.
Piskri, polni dobrih jedi, v Adamovi kuhinji
Zvečer pa je v Zavodu šolskih sester v Šentpetru bil koncert domoljubnih pesmi, ki so jih peli zbori iz Borovelj, Sveč, Bilčovsa, Kotmare vasi in Loč ter je zaigral tamburaški naraščaj iz Loč. Povezovala je Anica Rehsman.
Na Adamovem vrtu v Svečah je inž. Benedičič pokazal veščine sadjarjenja.
Večer ob zvoku klasične kitare
Ena izmed učenk Glasbene šole pri Adamu v Svečah
Ta večer je bil poseben večer. Zvabiti na koncert s klasično kitaro toliko obiskovalcev ni zmeraj dano. V dvorani komende na Rebrci so v četrtek, 9. marca, nastopili učitelji Glasbene šole, da pokažejo svoje znanje. Na koncert pa so prišli učenci in starši iz vseh oddelkov Glasbene šole na Koroškem, da spoznajo .kaj je klasična kitara kot solo instrument in v kombinaciji" (Urh Kassl). Jožko Hudi je v uvodnih besedah poudaril, da je klasična kitara zelo težek instrument in da je treba mnogo vaj in potrpljenja. Smisel tega večera je bil predvsem v tem: pokazati učencem, da je možno postati tudi na tem težkem instrumentu mojster.
Andrej Grafenauer, Jelka Grafenauer, Andrej Varl, Igor Saje in Vlado Hrovath, vse to so znana imena slovenskih glasbenikov, ki so na ta večer pokazali čar klasične kitare. Še bolj znana pa sta na Koroškem glasbena umetnika Roman Verdel in Janez Gregorič. Koncert je ta večer začel Janez Gregorič na klasični kitari. Duo Roman Verdel (prečna flavta) in Janez Gregorič (kitara) je dokazal, kako se ta dva instrumenta dopolnjujeta.
Dan slovenske literature na Dunaju
Dunajsko kulturno življenje je v mesecu marcu zapisano literaturi. Vrhunsko prireditev »Literatura v marcu" pripravlja dunajsko Umetniško društvo v sodelovanju s kulturnim uradom glavnega avstrijskega mesta. Letos je tekla razprava predvsem o 200-letnici francoske revolucije.
Posebnost letošnje .Literature v marcu" je bil slovenski dan v soboto, 11. marca 1989. Lev Detela vidi v tem dnevu .veliko priznanje slovenski sodobni literaturi in tudi aktualnim demokratičnim težnjam slovenskega naroda, ki kot kvas tolerance in razuma pogojujejo današnjo situacijo sredi jugoslovanske krize, a tudi v spletu večsmernih interesov na področju Srednje Evrope, kateri so Slovenci duhovno bist-
Lepi uspehi za učence Glasbene šole
Na deželnem tekmovanju konservatorija so trije učenci Glasbene šole (oddelek Bil-čovs) dosegli v petek, 10. marca 1989, lepe uspehe — in sicer DARJA KAPUS 3. mesto z izvedbami del Chopina, Bacha in Beethovna na klavirju, KRISTIJAN FILIPIČ 1. mesto z izvedbami del De-busyja, Mozarta in Handla, na prečni flavti, ter KATJA GASSER 3. mesto z deli De-busyja, Beethovna in Hayd-na, na klavirju. Uspešnim učencem Glasbene šole čestitamo ob lepem uspehu.
Gabrijel Lipuš pripravlja PLEVEL II
Tudi na zunaj se bo spremenilo. Medtem, ko je prvo ploščo PLEVEL oblikoval Valentin Čertov, jo je tokrat Tomo VVeiss. PLEVEL II bo naslov, izšla pa bo pri Dravi. Spremenila pa se je tudi glasbena govorica Gabrijela Lipu-ša, ki v drugi plošči vidi .korak naprej v svojem glasbenem ustvarjanju". Takoj pa dostavi, da to še ni perfektnost, je pa glasbeno bolj zanimivo in tudi več instrumentalnih vložkov je. Besedila in skladbe je tudi tokrat napisal sam. Spregovori tudi o slovenskem besedilu, ki bo nekoliko bolj kritično. Glede vsebine omeni le, da se to besedilo loteva tudi kulturnega dela na Koroškem ter da marsikaj postavlja na glavo. To besedilo je sestavljeno iz citatov njegovega očeta, pisatelja Florjana Lipuša.
veno zavezani".
Slovenski literarni dan se je začel v soboto ob 10. uri v .Kunstlerhausu". O aktualnih problemih koroške, a tudi celotne slovenske literature v sklopu srednjeevropskega duhovnega utripa so predavali glavni urednik revije .Celovški Zvon" dr. Regi-nald Vospernik, urednica .Mladja" in letošnja Prešernova nagrajenka Maja Haderlap, celovški prevajalec, avtor in leksikograf
Peter Kersche in na Dunaju živeči pisatelj in urednik revije .LOG" Lev Detela. V popoldanskih urah sta poročala o aktualnih problemih dvojezičnosti in slovensko-italijanske kulturne dejavnosti v Trstu in Gorici urednik tržaške revije .Most" dr. Vladimir Vremec in predsednik slovenskega PEN kluba Drago Jančar. Predsednik Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani Rudi Šeligo pa je predstavil kronologijo slovenskega pisateljskega boja za demokratizacijo celotnega življenja v Jugoslaviji.
Slovenski literarni dan je kot gost zaključil znani avstrijski pisatelj srbskega rodu Milo Dor.
Z leve: Založnik Lojz VVieser, prevajalka Maria Fehringer in Fulvio Tomizza
Povest o „uomo istriano" — ljudeh Istre
„II bosco di acacie" — „Der Akazienvvald" je naslov povesti Ful-via Tomizze, ki je izšla pri založbi VVieser in je prejšnji četrtek, 9. 3. 1989, bila predstavljena v celovški Landesbuchhandlung.
Predstavitve se je pisatelj udeležil osebno in bral iz svojega dela.
Fulvio Tomizza, prvi dobitnik nagrade Vilenica, je pisatelj Istre in njenih ljudi.
V pričujočem delu pripoveduje o dobi po vojni, ko so Istrani masovno zapuščali svoje domove, svojo rodno zemljo, ker so jim drugje — pri Trstu pod Italijo — obljubljali boljšo bodočnost, pa so jih v bistvu naselili na vnaprej določenih parcelah, katere so prej vzeli tamkajšnjim kmetom (po domače povedano: razlastili so jih). Fulvio v svoji povesti govori o očetu, ki zapušča svoj dom in se upre živeti oz. celo umreti na dodeljenem koščku neznanega travnika, ki pomeni eksil, brezdomstvo ali pa že novi dom. Večni krogotok življenje — smrt — življenje — smrt ... je v tej povesti orisan z zelo skromnimi, a zato bolj presunljivimi potezami.
Predstavitev je privabila veliko poslušalcev. „ll bosco di acacie" je v nemščino prevedla Maria Fehringer, ovitek pa si je omislil Matjaž Vipotnik.
Isti dan, ko je bila ta povest predstavljena, pa je izšla Jančarjeva .Terra incognita" pri založbi VVieser.
„Der Akazienvvald" lahko dobite v knjigarnah ali pa pri založbi
VVieser.	._	... ,
Franc VVakoumg
POL STOLETJA MUZEJA V PREŠERNOVI ROJSTNI HIŠI
Slovenski živeli je vedno čutil
s svoiim največjim pesnikom
Največ zaslug, da je Prešernova rojstna hiša v Vrbi postala muzej in tako odprta za javnost, ima pisatelj Fran S. Finžgar. Poskrbel je, da so pred vojno odkupili pesnikov dom in ga po dolgih letih naposled preuredili v vabljiv muzej. Vendar se danes le redki spominjajo, koliko ovir je moral Finžgar premagovati pri tem pomembnem kulturnem delu. Ne polena, kar hlode so mu metali pod noge. V spominu ostajajo besede, ki jih je priljubljeni pisatelj in pesnikov rojak iz sosednjih Doslovč, zapisal pred desetletji:
„Meni kot rojaku, ki sem že izza mlada pogosto zahajal v hišo, je bilo vedno hudo, da ni v hiši tako, kakor bi za spomin takega moža moralo biti . . Leta 1935 je umrl gospodar Janez Vovk, Prešernov pranečak. Na njegovo vdovo, Finžgarjevo sorodnico, je padla vsa teža kmetovanja s kopico majhnih otrok. Finžgar se je z njo večkrat pogovarjal in vigredi leta 1937 sta sklenila pogodbo, da ji sezidajo novo hišo na njenem svetu v bližini, staro pa bodo lahko preuredili v muzej.
V odboru za to pomembno vseslovensko kulturno akcijo izpred vojnih let, so bili: rektor ljubljanske univerze Rado Kušej, pesnik Oton Župančič, takratni upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani, akademik France Kidrič kot predstavnik Akademije znanosti in umetnosti, predsednik Slovenske matice Dragotin w
Lončar, predsednik Društva slovenskih pisateljev France Koblar, predsednik Leonove družbe Franc Lukman, načelnik prosvetnega oddelka banovinske uprave Lovro Sušnik in Fran S. Finžgar kot trajnik in blagajnik. Odbor je menil, da bi bilo najlepše, „ako bi Prešernovo rojstno hišo odkupila slovenska mladina".
Po šolah so poslali okrožnico, „naj vsak učenec v ta namen prispeva saj en dinar". Zbiralna akcija je presegla pričakovanja in slovenski šolarji so zbrali kar dve tretjini potrebnega denarja.
„Vesel pa sem sam sebe," je po akciji zapisal Finžgar, „da sem zastavil vse moči za to delo, da se nisem zbal ne potov ne stroškov, ne plezanja in plazenja po zaprašenih podstrešjih, kjer sem stikal za hišno opravo, ki je zares iz Prešernove dobe. Ne zamerite mi, če se ob tem veselju po gorenjsko pobaham, da sem bil jaz tisti vol, ki je ta voz potegnil iz drage."
Tako mineva letos pol stoletja, odkar so v rojstni hiši prvaka slovenskih pesnikov v Vrbi uredili privlačen spominski muzej. Na dan otvoritve muzeja, 21. maja 1939, so se kot prvi v knjigo obiskovalcev vpisali tedanji rektor ljubljanske univerze Rado Kušej, Oton Župančič, dr. Kidrič, dr. Stelš, France Koblar, F. S. Finžgar, Božidar Jakac in druge ugledne osebnosti.
Prva. skupina šolarjev je prišla iz Zagorja ob Savi; v prvi knjigi obiskovalcev najdemo tale zanimiv zapis:
23. maja 1939. leta:
„Ljudska šola v Poljanah nad Škofjo Loko je kot prva ljudska šola počastila spomin največjega Šlovenca."
Sodeč po podpisih v spominski knjigi, je bil Igor Andrejčič prvi obiskovalec Prešernovega muzeja v Vrbi po vojni. Presrečen, da je konec velikega trpljenja, je kratko, a odločno zapisal:
„Po odgonu prekletih Švabov, 12. maja 1945. leta ob 13.25 — Igor Andrejčič". In tako se je do danes nabralo nekaj desetin spominskih knjig z več milijoni podpisi spoštovalcev velikega Prešernovega pesniškega dela. Muzej v pesnikovi rojstni hiši, tako kot pred leti, tudi ob koncu osemdesetih let obiskujejo stari in mladi z vseh delov sveta. Vsi do zadnjega z eno samo željo: počastiti spomin na pesnika, ki je prebudil svoje ljubljeno ljudstvo in njegov jezik povzdignil na raven omikanih jezikov. Vsi Slovenci smo ponosni nanj, saj ga tudi drugi cenijo kot moža, ki je dal nespoštovanemu jeziku svojega malega, komaj prebujajočega se naroda pravi zven, ponos in pomen.
Častitljiv jubilej ptujskih minoritov______________________
„Sv. Frančišek Asiški je od trenutka, ko je zaslišal v cerkvici sv. Damijana glas, naj popravi božjo hišo, vse življenje iskal način, kako naj izpolni božjo voljo. Čez nekaj let je odkril, da je edini način in edina pot, po kateri mora hoditi, evangelij. Zato je vsaka obnova Cerkve evangelij-
ska obnova, in tudi naš častitljiv jubilej ne bi smel biti zgolj obnova starih samostanskih zidov s slovesnostmi ob spominu na lepo, velikokrat težko preteklost, temveč čas novega začetka in nove volje za služenje Kristusu in Cerkvi. Zgodovina je učiteljica življenja — v dobrem in hudem. Zato poskušamo ptujski minoriti v svoji preteklosti odkriti nauk, da bo sedanjost bolj razumljiva in življenje bolj zvesto evangeliju" (gvardijan ptujskih minoritov p. Marjan Vogrin ob jubilejnem letu slovenskih minoritov).
Leto, ki smo ga šele dobro začeli, je za ptujski minoritski samostan jubilejno. Minilo bo namreč že 750 let, odkar so se minoriti, bratje sv. Frančiška Asiškega, naselili v najstarejšem mestu na slovenskih tleh, na Ptuju, ki so ga Rimljani imenovali Poeto-vio, nemško govoreči prebivalci mesta pa Pettau. Redovna tradicija postavlja prihod bratov na Ptuj v leto 1239, torej kmalu po smrti sv. Frančiška (t 1226). Prvotna naselbina minoritov je bila zunaj mestnega jedra in obzidja, po vsej verjetnosti ob že stoječi kapeli ali cerkvi, posvečeni prvakoma apostolov, sv. Petru in Pavlu.
Po zapisu ptujskega gvardija-na so bile največje prenove in preureditve opravljene v času baroka, ko je bil predstojnik samostana p. Gašpar Dieti. V njegovem času je dobil samostan obliko, kakršno kaže še danes.
Leta 1945 so ptujsko minoritsko cerkev, za mnoge strokovnjake celo najlepšo slovensko cer-
NASI JUBILEJI
RUBRIKO PRIPRAVLJA IN UREJA IVAN VIRNIK
kev, podrle bombe. Kljub temu, da so jo minoriti hoteli obnoviti in na novo pozidati, je Ptuj kljub številnim protestom dobil po „za-slugi" občinskih veljakov novo zgradbo (najmanj primerno poštno poslopje na vogalu nekdanjega minoritskega samostana!), ki je povsem skazila zgodovinsko podobo samostana in mesta. Kakšen arhitekturni in spomeniški zločin v najstarejšem mestu na Slovenskem!
Stare grehe drugih bodo ob 750-letnem jubileju skušali v največji meri popraviti minoriti sami. Do posvetitve 29. junija naj bi bila končana obnova zgod-njegotskega prezbiterija ob koncu vojne porušene minoritske cerkve. Lepši zunanji videz bo do jubilejnih slovesnosti — potekale bodo od 14. do 17. septembra — dobila tudi samostanska zgradba. Med zunanjimi proslavami ptujskih minoritov velja omeniti zgodovinsko predavanje in jubilejni koncert, somaševanje srednjeevropskih minoritskih provin-cialov, verjetno tudi vrhovnega predstojnika, svečano akademijo, na glavni slovesnosti pa naj bi somaševali vsi slovenski škofje, bržčas tudi škofje iz Gradca, Celovca in Gorice. V začetku oktobra se bodo na znanstvenem simpoziju zbrali zgodovinarji in drugi raziskovalci. Ob tej priložnosti bodo predstavili zgodovinski zbornik, v katerem bodo ugledni udeleženci simpozija predstavili svoje raziskave in spoznanja o 750-letnem življenju in bogatem kulturnem poslanstvu ptujskih minoritov.
S Plečnikom v Vrbo_______
Čeprav se je z mislijo, da bi Prešernovo rojstno hišo odkupili in preuredili v muzej, ukvarjal že prvi prešernoslovec na Slovenskem, prelat Tomo Zupan, je v pisatelju Finžgarju ta misel dozorela v odločitev tistega dne, ko je prvič peljal svojega velikega prijatelja, arhitekta Jožeta Plečnika, v Vrbo. O tem obisku piše Finžgar v svoji knjigi „Leta mojega popotovanja":
„Od cerkvice sv. Marka sva šla v Prešernovo rojstno hišo. Spotoma sva se pogovarjala, kako bi se dala hiša, kamra, črna kuhinja in lepa veža ločiti od družinskega stanovanja in bi bili ti prostori lep spomin na Prešerna, nekak muzej. Plečnik je menil, da bi se dala hiša proti vzhodu dozidati v lepo družinsko stanovanje, ti deli pa bi bili z značilnimi stopnicami vred popolnoma zase in ločeni ... Tako se je z muzejem pravzaprav začelo . . .“
Il\l SPOMINI
TRIDUUM - umetniška tridnevnica na celovški univerzi
Tri dni (od tod tudi ime prireditve), med 9. in 11. sušcem 1989, so se v unikumu, to je univerzitetnem komunikacijskem in umetniškem srečališču v Celovcu, predstavile tri dežele (Slovenija, Koroška, Furlanija-Julijska krajina) in tri umetnosti. Tako rekoč alpe-jadransko srečanje v malem in po umetniški plati.
Ožgani tramovi simbolizirajo razpadlo tovarno.
Pričela se je tridnevnica v četrtek, 9. tega meseca, zvečer z video-filmom Z.A.K 0.-6“ Petra Eggerja (drugi del filma je publika videla v soboto, 11. marca). Po pozdravu rektorja Hodla je sledil filmski rekviem na neko tovarniško podrtijo, kar so od ognjenih zubljev nagrizeni trami in pa nekatere potrebščine za produkcijo še dodatno scensko popestrili. Sčasoma se je čas
razlezel in skoraj uro po napovedani uri je končno bral Drago Jančar iz .Terra incognita", dela, ki je izšlo v založbi VVieser v nemškem prevodu (Nordlicht).
Viška drugega dne sta brez dvoma bila nastopa dveh znanih pisateljev: Florjana Lipuša in Fulvia Tomizze. Lipuš je bral iz .Jalovega pelina", Tomizza pa iz romana .Zakonca iz ulice Roset-ti“. Zaključil je drugi dan Kovači-
Drago Jančar bere iz ..Terra incognita“
čev video-film o ameriškem snu.
Zadnji, tretji, dan so oblikovali med drugim Manfred Moser z branjem iz „Der Abstecher", Paul Parin, ki je bral iz .Untrugliche Zeichen der Veranderung" ter razni video-filmi in jazz.
Zamisel za to prireditev in njeno izvedbo so imeli na skrbi Emil Krištof, Manfred Moser, Helga Moser-Rabenstein, Gerhard Pil-gram (ki je med drugim prispeval zanimive .inštalacije") in Manfred Stipich (njegove so bile video in foto-inštalacije), sodelovali pa so ARCI NOVA iz Vidma (Furlanija) in pa SKUČ-Forum iz Ljubljane.
-vvafra-
Razstava, ki je vredna obiska
V četrtek, 9. marca 1989, je bilo v ljubljanski Mestni galeriji odprtje slikarske razstave pod geslom Alpe-Jadran. Svoja dela razstavljajo mednarodno znani umetniki Valentin Oman, Lojze Spacal in Giuseppe Zi-gaina. Hkrati je priljubljeni Koroški akademski oktet pod umetniškim vodstvom Cirila Kosmača predstavil svojo najnovejšo CD-ploščo.
Odprtju razstave, ki so jo omogočile Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, Ljubljanska banka, ELAN, Tržaška kreditna banka, goriška Kmečka banka in dunajska Adria banka, je prisostvovala vrsta uglednih osebnosti: mdr. dir. Mirko Kunčič za Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu, dir. Pavel Koder (ELAN), dir. Borut Leban (goriška Kmečka banka), dir. Adreano Semen (TKA), podpredsednika Ljubljanske banke Ciril Kosmač in Tone Slapanik ter predsednik CK ZKS Milan Kučan. Vse tri umetnike-razstavljalce, od katerih sta bila na razstavi navzoča Valentin Oman in Lojze Spacal, je predstavil strokovnjak za umetnost Zoran Kri-žišnik, spregovoril pa je tudi znanstvenik in politik dr. Matjaž Kmecl.
Ob priliki te razstave je izšel tudi zelo informativen katalog, katerega je omogočila Ljubljanska banka. V njem so v podrobnosti predstavljeni umetniki-razstavljalci in njihova dela ter umetniški dosežki Koroškega akademskega okteta.
Razstava sama je odprta do 27. marca 1989. Priporočamo vsem našim bralkam in bralcem, da si jo, če
so v Ljubljani, na vsak način ogledajo.
Da so razstavljena dela na visokem umetniškem nivoju, ni treba posebej poudarjati: za to jamčijo že imena umetnikov.
Kar pa razstavo v ljubljanski Mestni galeriji prav tako zelo odlikuje, je njeno geslo Alpe-Jadran. S tem namreč prispeva k še večji povezanosti in razumevanju med narodi in ljudmi na tem koščku Evrope.
Koroški akademski oktet, ki zavzema na razstavi odlično mesto.
Radio / Prireditve
STRAN
16
PETEK,
17. marca
Koroški liki (R. Vospernik). Jezikovni pogovor (J. Messner).
Dvojezična komunikacija (F. Merkač).
23. marca
Rož — Podjuna — Zilja.
PONEDELJEK, 20. marca
..Kontaktna leča"
TOREK,
21. marca
Halo, prijatelji. Dvojezičnost na uradu.
NEDELJA,
19. marca
Koroški študentje v Gradcu: ..Kapelški pasijon" (reportaža).
SOBOTA,
18. marca
Duhovni nagovor (žpk. Ciril Demšar). — Voščila (D. Urschitz).
22. marca
Odlomki s koncerta KKZ ..Koroška poje" — Vsaka vas ima svoj glas — Skupine iz Roža — Podjune in Zilje.
22. 3. 1989 — Velika sreda Odlomki s koncerta KKZ „ Koroška poje"
Času primerno na veliko sredo ne boste prisluhnili okroglim vi-1 žam, ki ste jih vajeni v drugem delu sporeda v sredah. Na veliko sredo vam bomo predvajali odlomke s koncerta Krščanske kulturne zveze .Koroška poje" 5. marca v Domu glasbe v Celovcu. Ob živahnih in razposajenih ljudskih melodijah, ki so jih prepevale male skupine iz Roža, Podjune in Zilje, se najdejo tudi lepe, umirjene pesmi. Le-tebomo uvrstili v naš spored na veliko sredo. Vseh enajst skupin, ki so podarile res dehteč pomladanski šopek ljudskega petja, smo kratko že predstavili v oddaji tik po koncertu. Celoten koncert bomo predvajali v dveh večernih sporedih poleti.
ms						
Petek, 17. 3.	Sobota, 18. 3.	Nedelja, 19. 3.	Ponedeljek 20. 3.	Torek, 21. 3.	Sreda, 22. 3.	Četrtek, 23. 3.
Vreme: mrzlo	Vreme: nestanovitno	Vreme: megla	Vreme: sneg	Vreme: nestanovitno	Vreme: nestanovitno	Vreme: mrzlo
Goduje: Jedert	Goduje: Ciril Jeruz.	Goduje: Cvetna ned.	Goduje: Klavdija	Goduje: Nikolaj iz Fl.	Goduje: Lea, Bazilij	Goduje: Vel. četrtek
POMEMBNE OBLETNICE						
17. 3. 38 - Dr. Joško Tischler in dr. Franc Petek sta obiskala novega dež. gl. i VVIadimira von Pawlowskega in Izrazila lojalnost kor. Slovencev do države.		19. 3. 1947 so Pliberški .Wurf-komandovci" napadli in težko ranili Lovra Kušeja, pd. Srienca na Blatu.		21. 3. 1861 Koroški Slovenci na prvih volitvah v koroški deželni zbor niso nastopili.	22. 3. 1934 so ob ljudskem štetju na Koroškem našteli 26.796 Slovencev.	23. 3. 1921 je začel izhajati list .Koroški Slovenec".
	PR REDITV	E	
CELOVEC
KONTAKTNA LEČA/KONTAKTLINSE 89
od nedelje, 12., do petka, 17. marca 1989, na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu
Petek, 17. marca:
ob 16. uri: Delavnica za slovenščino: ob 17. uri: ..Schulereinschreibung", gledališka predstava: ob 18. uri: Ouattro people — koncert; ob 19. uri: Janko Messner — branje; ob 20. uri: Richard VVeihs — kabaret; ob 21. uri: Martin Krpan — koncert.
ŠENTJAKOB V R.
Večer starih slovenskih ljudskih glasbil in pesmi — Gostuje: trio Terlep iz Ljubljane. Čas: nedeja, 9. april 1989, ob 20. uri. Kraj: kulturni dom v Šentjakobu. Ob 16. url otroški program. Prireditelj: SPD „Rož" iz Šentjakoba v R.
Št: PRIMOŽ
OBČNI ZBOR
Slovenskega prosvetnega društva .Danica" v Št. Primožu
Čas: sobota, 18. marca 1989, ob 19.30 Kraj: Kulturni dom SPD ..Danica" v Št. Primožu
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo .Danica"
SELE
OBČNI ZBOR
Podpornega društva proti požarom
Čas: nedelja, 19. marca 1989, ob 8. uri zjutraj (po prvi maši)
Kraj: farni dom v Selah
Prireditelj:	Podporno društvo proti
požarom v Selah
ŽELEZNA KAPLA
Velikonočni koncert — Čas: nedelja, 26. 3., ob 20. uri. Kraj: hotel Obir v Železni Kapli. — Nastopal bo znani ansambel .Lojzeta Slaka". Prireditelj: Alpski klub .Obir" na Obirskem.
BRNCA
SENCE — drama po motivu Bevkove igre KAJN. — Čas: sobota, 1. april 1989, ob 20. uri. Kraj: Kulturni dom na Brnci. Prireditelj: SPD ..Dobrač" na Brnci. Režija: Peter Militarov.
BOROVLJE
JOŽEFOV SEJEM
Čas: ponedeljek, 20. marca 1989 Kraj: Glavni trg v Borovljah Prireditelj: mestna občina Borovlje
CELOVEC
OBČNI ZBOR
Izobraževalne delavnice za dvojezično komunikacijo KOKO Čas: petek, 17. marca 1989, ob 18. uri Kraj: Izobraževalna delavnica za dvojezično komunikacijo KOKO, Kardinalplatz 1/1 v Celovcu
Prireditelj: Izobraževalna delavnica za dvojezično komunikacijo KOKO
DOBRLA VAS
Prejšnji zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchscl.lager govori o temi: .Mir se začenja v lastni hiši" — Čas: sreda, 5. april, ob 19.30. — Kraj: v avli glavne šole v Dobrli vasi. Po predavanju diskusija. Diskusijski vodja: prof. dr. Reginald Vospernik.
Kat. dom prosvete Kath. Bildungsheim
SODALITAS
9121 Tainach/Tinje @(0 42 39) 26 42
v petek, 17. marca, ob 19.30
ODPRTJE RAZSTAVE DEL ALENKE VICELJO — steklo, porcelan, emajl
v soboto, 18. marca, od 9. do 15. ure Dan izobraževanja odraslih
PRISPEVEK	KRŠČANSKEGA
IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH K ČLOVEKOVI ZRELOSTI, nem. Predava: pomožni škof ddr. Helmut
Kratzl, Dunaj	___________
od nedelje, 19. marca, od 18. ure do nedelje, 26. marca, do 13. ure IGNACI JSKE DUHOVNE VAJE Z LITURGIČNIM OBHAJANJEM VELIKEGA TEDNA, nem.
Voditelj: p. Štefan Hofer SJ
v ponedeljek, 20. marca, od 9. do 17. ure
Uvod v veliki teden — KRIŽ KOT RAZODETJE BOGA, nem.
Predava: univ. prof. dr. VValter Kern,
Innsbruck	_____
‘v sredo, 22. marca, ob 19.30 Meditativni večer z dia slikami, glasbo in literarnimi prispevki ČLOVEK V ISKANJU SMISLAvV ISKANJU BOGA, nem.
Predavatelj: Reinhard Langer
v sredo, 29. marca, ob 19.30 Predavanje:	Predaja kmetije iz
človeškega vidika, nem.
Kraj: v Globasnici, gostilna Štekl Predavatelj: dipl. inž. VVilhelm Heiner
Herzog	__ ________
v četrtek, 30. marca, od 16. do 17.30 AVTOGENI TRENING ZA STARŠE IN OTROKE, nem.
Vodstvo: dr. Rosemarie Tscherteu
v petek, 31. marca, od 14. do 18. ure SUKANJE TARČ, nem.
Voditeljica: Renate Terpetschnig
Za rast novih las — znano
je, da so moški navadno zelo nesrečni, ko jim prično izpadati lasje in postanejo plešasti. Gospod Gojko JUG iz Metlike pravi, da je njegov lo-sion že mnogim pomagal. Kdor hoče kaj več vedeti o tem losionu, naj piše na naslov:
Gojko JUG, Predelava zdravilnih zelišč, Mestni trg 26, VU-68330 Metlika, telefonski klic Iz Koroške za Jugoslavijo: 0038—68—58—330.
... SLOVENSKI RADIO - TV
Koroški študentje v Gradcu in
»Kapelski pasijon"
Znanost in kulturna dediščina, ki jo moramo ohraniti: pod takim geslom bi lahko bilo delo enega celega semestra, ki so ga opravljali slovenski koroški študentje na graški univerzi pod vodstvom univerzitetnega profesorja dr. Erika Prunča. Kot se večkrat dogaja, je bil pred časom večali manj po naključju najden star rokopis tako imeno-
vanega „Kapelškega pasijona". Rokopis je iz začetka 19. stoletja, igra pa je vsekakor starejša. Iz vseh znanstvenih vidikov, lingvističnega, zgodovinskega, estetskega itd., je skupina študentov preučevala stari rokopis in prišla do zanimivih znanstvenih zaključkov. Na cvetno nedeljo bomo skupno s študenti predstavili ta znanstveni projekt, njegov potek in njegove izsledke. Tako bomo po-
- TELEKS

skusili predočiti v radiofonski obliki način znanstvenega dela ob tem primeru. Reportaža o „Kapelškem semestru na slavističnem inštitutu graške univerze" pa bo obenem uvod v naš spored na veliki petek in veliko soboto. V teh dveh oddajah pred veliko nočjo pa boste prisluhnili posnetku „Kapelškega pasijona", ki ga bomo pripravili skupno s študenti pod vodstvom profesorja Prunča. 19. 3. 1989 ob 18.10 (Cvetna nedelja).
Prireditve / Oglasi
Graške študentke in graški študenti: po frustraciji naj ki spet zasijalo sonce!
Letos bo Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu praznoval 15-letnico obstoja. Na rednem občnem zboru pretekli teden so klubašinje in klubaši razpravljali o delu kluba in o perspektivah za bodočnost. Občni zbor pa je izvolil tudi nov odbor, kateremu predseduje Miro Polcer.
Poslavljajoči se predsednik Hanzi VVuzella je označil delo kluba kot čas velikih uspehov in tudi kot čas velikih frustracij. Klub je organiziral vrsto zelo uspešnih akcij zoper ločevanje v šoiah, po odločitvi v parlamentu pa je sledil čas velikih frustracij. Od tega trenutka do občnega zbora vodstvo kluba ni imelo več motivacije za angažirano delo. VVuzella pa je tudi kritiziral volilno reklamo Slovenskega vestnika, ki je posvetil v zadnjih številkah nekaj strani socialistom. Ob branju Slovenskega vestnika je šlo predsedniku pred občnim zborom na kozlanje.
VVuzella je posebno omenil tudi kolesarsko akcijo, katero so morali izvesti spet študentski klubi, ker slovenske mladinske organizacije na Koroškem spijo. Akcijo bo KSŠŠG tudi letos spet podprl.
Tajnica Barbara Jop je podala članom vsekakor zelo bogato in obširno poročilo, saj je KSŠŠG v preteklem letu imel skupno 24 prireditev oz. nastopov in akcij. Zelo uspešen je bil tudi slovenski praznik" na univerzi, ki je privabil 800 obiskovalcev. 15-letni-co kluba hočejo študentje praznovati v manjšem krogu, na slo-
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) In izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr Matevž Grilc in poslovodeči tajnik Hubert Mikel. Viktringer Ring 26. 9020 Celovec.
venskem prazniku v klubu samem.
V obširni diskusiji o bodočnosti koroških Slovencev je bilo nakazano nekaj perspektiv, na splošno pa so študentje ugotovili, da resignacija in frustracija ne rešujeta problemov. Študentje so zahtevali več demokracije pri odločanju v važnih vprašanjih slovenske narodne skupnosti. Osrednji politični organizaciji naj ne bi odločali mimo baze, mimo ljudstva.
Po diskusiji je občni zbor izvolil nov odbor, ki hoče začeti z novim zagonom in z novimi idejami, in vabi vse študente v klub k sodelovanju.
Novi odbor:
Predsednik: Miro Polcer; podpredsednica: Silva Krivograd; podpredsednik:	Pepe Jen-
schatz; tajnica: Cilka Hudobnik (Barbara Jop), blagajnik: Gabriel Hribar.
Za Narodni svet koroških Slovencev se je udeležil občnega zbora član predsedstva Franc-Jožef Smrtnik, ki je pozval klu-baše, naj se vključijo z novimi idejami spet v narodno politično delo koroških Slovencev.
Silvo Kumer
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), urednika Franc VVakounig in Vincenc Gotthardt, Viktringer Ring 26. 9020 Celovec
Prodamo 4,758 ha gozda v Sekiri ob Vrbskem jezeru
Pismene ponudbe sprejema do 7. aprila 1989 Posojilnica-Bank Celovec,
9013 Celovec, BahnhofstraBe 1.
Interesenti za ogled gozda naj se javijo po telefonu 04 63 / 39 29 62 od 7. do 8. ure in od 19. do 21. ure
TURISTIČNA AGENCIJA CARTRANS V CELOVCU vabi na 7-DNEVNO POTOVANJE v
MOSKVO — LENINGRAD
od 14. do 21. aprila 1989 za šil. 8990,—
V ceno so vključeni transferji, polet Ljubljana-Moskva-Ljubljana, polni penzion v dvoposteljnih sobah in stroški za vizo.
PRIJAVE
sprejemamo do 24. marca 1989 po tel.: 04 63 / 51 26 80.
Slovenščina v Sloveniji
Jezikovne počitnice v Novem mestu od 16. julija do 5. avgusta 1989
Če se zanimate za .Jezikovne počitnice", se obrnite na Krščansko kulturno zvezo in zahtevajte podrobnejše informacije.
Naš naslov: Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, telefon: 0463/51 6243
PRIJAVNICA — ANMELDUNG
Prijavim svojega otroka Ich melde mein Kind
(ime/Name)
(naslov/Anschrift)
za jezikovne počitnice v Novem mestu od 16. julija do 5. avgusta 1989 / zur Teilnahme an den Sprachferien in Novo mesto vom 16. Juli bis 5. August 1989.
Jezikovne počitnice" stanejo za tritedensko bivanje 3300,— šilingov.
starost/Alter:...... spol/Geschlecht:..................
znanje slovenščine/	□ dobro/gut
Slovvenischkenntnisse:	□ malo/wenig
(kraj/Ort)	(datum/Datum)
(podpis/ Unterschrift)
Dr. Franc Wutti,
zdravnik v Borovljah, sporoča, da je ordinacija
od 20. do 25. 3. 89
zaradi dopusta zaprta
Živinorejski tehnik
s prakso
v gospodarstvu in kmetijstvu
išče delo na Koroškem
Tel.: 03 061 / 57 30 79 ali na uredništvo Našega tednika
PREJŠNJI ZVEZNI PREDSEDNIK
Dr. Rudolf Kipchschlager
govori o temi:
„Der Friede beginnt im eigenen Hans” »Mir se začenja v lastni hiši"
Po predavanju diskusija, vodi jo prof. dr. Re-ginald Vospernik. V sredo, 5. aprila 1989, ob 19.30, v avli glavne šole v Dobrli vasi
Gospodarstvo
Otvoritev celovškega sejma „6AST"
V soboto, 11. marca 1989, je zvezni minister za gospodarstvo Robert Graf otvoril v Celovcu že tradicionalni sejem GAST. Prav tako kakor minister Graf so bili navzoči tudi zastopniki politike in gospodarstva, deželni glavar Ambrozy, komerc. sv. Dermuth in komerc. sv. Baurecht. Celovški župan Guggenberger je mnenja, da je turizem ena izmed glavnih in najbolj pomembnih gospodarskih strok na Koroškem. Za na-
GAST po dolgem času brez nas Ne glede na velikost in mednarodno vrednost celovškega sejma je naša udeležba nujna preprosto zato, ker je pred našim pragom. To soboto bodo v Celovcu da se v zbornici zbirajo odprli 21. mednarodni stro- šilingi iz naslova tako ime-kovni sejem gastronomije, novanih sejemskih kom-turizma in prehrambene in- penzacijskih poslov z na-dustrije ter industrijskih na- menom, da se potem upo-pitkov GAST 89, tokrat po rablja za pospeševanje dolgem času brez jugoslo- propagande v tujini, kamor vanske udeležbe. Direktor sodijo tudi sejemske prire-celovškega sejma Hans ditve. Če bi podjetja ta de-Jčrg Paulik je to komentiral nar dobila, bi bil njihov odziv približno takole: „Ne samo, najbrž drugačen, da je škoda, ker Jugoslova-	Letošnja priložnost je nov na tem sejmu ni, mis- splavala po vodi. Je kaj lim, da je to preprosto ne- upanja, da ne bo tako tudi sprejemljivo!”	prihodnje leto? Celovec je Glede na to, da je sejems- pred našim pragom, zato za ki prostor že nekaj časa nas mora biti pomemben, kljub našemu bojkotu raz- Stuttgart, kjer smo letos bili, prodan, je treba njegove be- ga ne more nadomestiti, še sede vzeti takšne, kot so, in manj pa kako drugo, še bolj ne morebiti v prenesenem oddaljeno mesto! pomenu češ, Paulik tako go-	Pa vendar to sploh ni naj- vori pač zato, ker ima zdaj pomembnejše, bolj važna je prazen prostor. Nam so- naša ocena, pa naj si bo ta seZInja Koroška očitno ni podjetniška ali zbornična, več zanimiva, drugače pa da takšne prireditve, kot je mislijo denimo Kanadčani GAST, ne potrebujemo. Bo-ali na primer Američani in mo videli, kaj bo prinesla zato so na GAST prišli.	letošnja turistična sezona, Jugoslavija ima na čelov- kje bomo mi, kaj bomo po-škem sejmu svoj paviljon nujali in kako bodo tem stva-velik okoli 400 kv. metrov rem stregli Korošci. Radi bi oziroma domala 200 kv. me- tudi izvažali hrano v Avstrijo trav netto razstavnih povr- in, kot je znano, so Avstrijci šin.	pri uvozu hrane izredno pe- Letos bo paviljon na dantni, da ne rečemo kar GAST torej prazen, čeprav zoprni. GAST je ena izmed bi imeli tamkaj kaj pokazati, bližnjic za sklepanje to-še več pa bi se lahko na- vrstnih poslov, samo treba učili. Ustrezne službe slo- je biti prisoten. No, čast venske gospodarske zbor- naše države bo reševalo niče so menda naredile an- Gorenje, ki na GAST bo, keto med našimi podjetji in toda le posredno, preko ugotovile, da za ta sejem ni svoje firme oziroma av-interesa. To je lahko ena sirijskega zastopnika, stran te medajle, druga pa,	lija Bregar (GV, 10. 3. 1989)	
	
	
daljnji pozitivni razvoj pa bo potrebna specializacija na vseh področjih, ne pa v smislu kvantitete ampak kvalitativne ponudbe. Predsednik celovškega sejma Dermuth pa je izrazil tudi željo in potrebo po izgraditvi izobraževalne ponudbe tako v strokovni šoli za gastronomijo v Beljaku kot tudi na celovški univerzi, kjer bi bila smiselna posebna stroka za turizem. Otvoritve sejma sta se udeležila tudi državni poslanec Smolle in pa predsednik Zadružne zveze Mihi Antonič.
Sejem Alpe-Jadran od 20. do 25.3. v Ljubljani
Minuli teden so predstavniki ljubljanskih sejmov predstavili v Celovcu program 28. mednarodnega sejma Alpe-Jadran, obenem pa 10. teden mednarodnega sodelovanja v prostoru Alpe-Jadran, ki bo od 20. do 25. marca v Ljubljani.
Sejem Alpe-Jadran sestavljajo trije vsebinski deli:
1.	predstavitev kooperacije Alpe-Jadran;
2.	predstavitev dežel, regij, prijateljskih in partnerskih mest Ljubljane, in
3.	razstavišče pod geslom .Človek in njegov prosti čas”.
Prvi dve težišči pripravljajo Gospodarska zbornica Slovenije, Združitev mesta Ljubljane ter od Turistične zveze v Ljubljani v sodelovanju z Ljubljanskim sejmom.
Tretje težišče pripravlja, organizira in vodi Ljubljanski sejem.
V	zadnjih letih opažamo krepitev sodelovanja v mednarodnem prostoru Alpe-Jadran in pa tudi gospodarsko kooperacijo sosednjih dežel — Avstrije, Jugoslavije in Italije. V času Ljubljanskega sejma je predvidena vrsta aktivnosti, srečanj in pogovorov na politični in gospodarski ravni.
V	okviru prvih dveh težišč se predstavlja že nekaj let avstrijski sejem, na kolektivni razstavi Avstrijske zvezne zbornice za obrtno gospodarstvo bo vrsta avstrijskih razstavljalcev predstavila svoje proizvode. Tema razstave je šport, oddih in pa turistična ponudba.
V	torek, 21. marca, bo Avstrijski dan, sprejem pa bo ob 19. uri v hotelu Slon. Z obširno prezentacijo svoje ponudbe se bo predstavila tudi Italija, 22. marec pa je predviden kot dan Italije.
Kmečka izobraževalna skupnost / Bauerliche Bildungsgemein-schaft Sudkarnten, 9121 Tinje / Tainach 119, tel.: 04239/3838
vabi na seminar
Možnost vzreje in trženja rib na južnem Koroškem kot možnost dodatnega dohodka
PREDAVATELJA:
dipl. inž. dr. Jure Pohar, BTF Ljubljana (slov.) dipl. inž. dr. Stefan Vogel, Bodenkultur Dunaj (nem.)
KRAJ:
DOM V TINJAH ČAS:
četrtek, 16. marca, od 9. do 12. ure
Seminar za vse, ki iščejo možnosti po dodatnem dohodku za svojo kmetijo oziroma za vse tiste, ki se že ukvarjajo z ribogojstvom!
PRISPEVEK: 80,— za tečaj 75,— za kosilo
Šport
ZIMSKE MLADINSKE IGRE ALPE-JADRAN
Zahomčan Mosep dobil smučarske skoke
Na IV. zimskih mladinskih igrah dežel Alpe-Jadran v Sloveniji so Koroško dokaj dobro zastopali mladi Zahomčani, ki so v smučarskih skokih odnesli prvo mesto. Na teh mladinskih igrah, ki jih izmenjajoč prirejajo članice delovne skupnosti Alpe-Jadran, je letos sodelovalo 600 mladih športnikov iz 12 dežel. Otvoritvena slavnost je bila v Kranjski gori, kjer je predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj otvoril to mednarodno prireditev.
Smučarski skoki so potekali povsem po pričakovanjih, saj so zahomski skakalci tudi že v drugih primerjalnih tekmovanjih bili čisto na vrhu. Tokrat se je posebno izkazal mladi Christian Moser, ki je na 70-metrski skakalnici po prvem skoku vodil- in je potem tudi v drugem obdržal živce in s prednostjo 4 točk odnesel 1. mesto.
Rezultati — smučarski skoki:
1. Christian Moser (ŠD Zahomec) 225,6 (71/70,5 m); 2. Rathmayr (Zg. Avstrija) 221,6 (69/70 m); 3.
Zahomčan Christian Moser je dobil smučarske skoke na mladinskih igrah Alpe-Jadran.
Gostiša (Slovenija) 213,9 (69/ 67 m); 9. Gunther Kaiser (ŠD Zahomec) 198,3 (65/67 m); 10. Peter Rausch (ŠD Zahomec) 194,0 (65/65 m).
Tokrat bronasta kolajna za J. Jelen
Na 16. koroškem prvenstvu v sho-tokan-karateju je koroška prvakinja Jana Jelen osvojila tokrat Je" 3. mesto. Za Jano , ki je bila doslej vajena le zlatih kolajn, je to bilo nedvomno nekoliko negativno presenečenje, saj je zmagovalko Lidijo Zarfl iz VVolfsberga doslej skoraj vedno premagala.
Rezultati: (ženske): 1. Lidija Zarfl, 2. Anita Ragger (obe Wolfsberg), 3. Jana Jelen (SŠK Obir). V ekipnem tekmovanju so dekleta SŠK Obir dosegla 2. mesto.
Kros tek: tudi avstrijski naslov za Miillerjevo
V	Velikovcu je Ani Muller (DSG Podgorje) osvojila že koroški naslov krosu teku, preteklo nedeljo pa je v Kram-sachu na Tirolskem osvojila tudi avstrijski naslov. Lani na avstrijskem prvenstvu ni nastopila, ker je takrat bila na svetovnem prvenstvu v Avstraliji in Novi Zelandiji.
V	Kramsbachu je Ani Muller na 4750 dolgi progi zmagala s prednostjo 11 sekund pred Vereno Lechner. Pod-gorčan Erich Kokaly je osvojil 2. mesto, koroški prvak Janez Šoštarič (KLC) pa le četrto.
Spet avstrijski naslov za Ani Muller
SAK: Mladi nogometaš Tonči Blajs bo izpadel v prvih tekmah
SAK se je preteklo soboto vrnil s priprav iz Umaga, prej pa je v Kranju še odigral tekmo in zmagal 1:0. Uspehi seveda veselijo trenerja Jagodiča, ki pa bo moral v prvih tekmah nastopiti brez Blajsa.
niči, toda v prvih tekmah mladi nogometaš na vsak način še ne bo mogel nastopiti. Franc Sad-jak zaradi poškodbe ni bil na pripravah, zato pa se je udeležil pretekli torek že prvega treninga v Celovcu in bo gotovo ob začetku zraven. Manfred Luschnig pa slej ko prej ne more trenirati, ker je noga še vedno otečena in pri teku boli. Peter Štern tudi na pripravah ni mogel polno trenirati, ker se je spet poškodoval. Trener Lojze Jagodič je poslal Sterna dva dni prej domov in je bil z njim zelo nezadovoljen. Na drugi strani pa je bil zelo zadovoljen z mladimi igralci, ki so pridno trenirali in se trudili. Posebno pa je Jago-
Tonči Blajs je v Umagu padel z desno roko na steklenico in si na roki prerezal dve kiti. Po uspešni operaciji v kliniki v Izoli Blajsu gre precej bolje, kljub temu vsaj en mesec še ne bo mogel igrati. Zdaj ga pregledujejo sicer zdravniki v celovški bol-
Kanate: tokrat le bron za ..zlato" Jano
Tonči Blajs bo izpadel za nekaj tekem.
dič še pohvalil Lojzeta Sadjaka, Aleksandra Čertova in Arthurja Hanserja, ki so bili, tako Jagodič, vsem zgled.
Tekme SAK konec tedna
V soboto, 18. 3. 1989, ob 14.45 Dobrla vas I — SAK I
v nedeljo, 19. 3.1989, ob 14. url Metlova I — SAK rez.
NAMIZNI TENIS
Koroška liga — po dolgem spet zmaga za Selane
V	koroški ligi so Selani po dolgem spet slavili zmago. Kolo prej Selani spet enkrat niso nastopili in na zeleni mizi oddali z 0:7 vse točke. Tokrat pa so Lettkemann & co. gladko premagali Landskron B 6:3.
DSG Sele — Landskron B 6:3 Lettkemann 2, Ramovš 1, 2 w. o. zmagi, Lettkemann/Smrtnik
Podliga — Selani zmagali
Drugo moštvo Selanov je v podligi proti Landskronu slavilo zmago, čeprav so Selani morali igrati le z dvema igralcema in so tako oddali dve točki brez tekme.
Landskron — DSG Sele 3:6
Matjaševič 3, Mirko Oraže 1, Matjaževič/Oraže.
Selani igrajo danes, v petek, ob 19.30 doma proti Seebodnu.
1. razred — Selani dobili veliki derbi
V	1. razredu sta se pomerili v derbiju slovenski moštvi DSG Sele in NTK iz Celovca. Po tej zmagi pa imajo zdaj verjetno le še Selani možnost za 1. mesto, na katerem pa je trenutno celovški KAC.
DSG Sele — NTK Celovec 6:4
Korenjak 2, Oraže 2, Smrtnik, Korenjak/Smrtnik oz. Vidic 3, F. J. Smrtnik
2.	razred
V	2. razredu je 2. moštvo NTK Celovec zmagalo v Grebinju 6:4 in je zdaj na 11. mestu.
3.	razred
V	3. razredu so Selani podlegli ATSV VVolfsbergu z 2:8 in so zdaj na 5. mestu lestvice.
ŽENSKE
Selanke premagale bivšo soigralko Travnig
V	tekmi proti KAC so Selanke nastopile tudi proti bivši soigralki Carmen Travnig, ki je po lanski uspešni sezoni v B-ligi zapustila Selanke in jim tako onemogočila vstop v A-ligo. Carmen Travnig je v tej tekmi slavila sicer dve zmagi, kljub temu pa so Selanke odnesle zmago.
KAC— DSG Sele 2:3 Travnig 2, oz. Fojkar, Marti Oraže, Foj-kar/Oraže. Na lestvici vodi Liebenfels, pred KAC in Selankami.
Mladinci
Selški mladinci so premagali v tem kolu ATSV VVolfsberg C z 2:8 in so zdaj na 5. mestu.	i
Športno društvo Zahomc
VABI NA
OTVORITEV RAZSTAVE „35 let ŠD Zahomc“
ki bo v nedeljo, 19. marca, ob 16. uri v avli ljudske šole v Zahomcu
Ob 16. uri bosta otvoritev razstave in prezentacija brošure. Nato nastop pevskega zbora „Ojsternik“ in recital Jn memoriam dr. Janko VViegele". Razstava bo odprta 19. marca 1989 od 16. do 20. ure; od 20. marca 1989 do 27. marca 1989 vsak dan od 10. do 20. ure.
Pričakujemo Vašo cenjeno udeležbo in Vas pozdravljamo
ŠD Zahomc
Kontaktna leča tudi letos ostri pogled mladincem obeh narodnih skupnosti
Poseben
pečat:
Nekaj minut po svojem branju se je pesnik Fabjan Hafner imenitno zabaval z navzočimi poslušalci.
besede.
Ki ne doniio no zvočnikih
Letošnja Kontaktna leča / Kontaktlinse, prireditev dijakov raznih celovških gimnazij v prostorih Slovenske gimnazije, se je pričela v nedeljo, 12. marca 1989, zvečer s koncertom skupine „ Regina Vierkant Five“. Ne vem, če je bil začetek tik po zaključku volitev in po prvem volilnem šoku res najbolj posrečeno izbran. To le ob robu pripomnjeno.
V ponedeljek se je ob štirih začel keramični tečaj, ki je bil precej dobro obiskan. Branka Hofmana, ki naj bi bral ob petih, zaradi nekih zapletljajev (ki pa so bili zgolj organizatorične narave) ni bilo, a so ga organizatorji pozdravili dan pozneje. Zato pa sta bili dobro obiskani branji Marjete Angerer iz Kot-mare vasi — brala je svoje slovenske pesmi ter prevode — in pa Gerta Jonkeja. Ob sedmih zvečer je bil koncert skupine Phoenix, nato pa Jam-session. Avla Slovenske gimnazije je za dobo Kontaktne leče preoblikovana v velik, prostoren kraj srečanja mladine, kjer ima im-
provizirana .kavarna" seveda važno nalogo navezovanja stikov, posredovanja informacij in raznoraznih novic.
Razne razstave — slike, fotografije, Greenpeaca — samo potrjujejo vtis, da je Kontaktna leča po svoji naravnanosti in izpovednosti važna in pomembna prireditev, ki bi si zaslužila več zanimanja med dijaki, študenti in ostalo publiko.
Kar tolikokrat zatone ob nastopih na odru, je dejstvo, da dajejo Kontaktni leči poseben pečat osebni pogovori. To so izgovorjene besede, ki ne donijo preko zvočnikov med navzoče, vendar je njih učinek mnogo krepkejši. To so beseda, ki dajo misliti.
KONTAKTNA
LEČA
v petek,
17. marca 1989
16.00	„workshop“ za slovenščino
17.00	„Schulereinschreibung7 gledališče
18.00	Ouattro people / koncert
19.00	Janko Messner / bfanje
20.00	Richard VVeihs / kabaret
21.00	Martin Krpan / koncert
Na začetku tretjega dneva Kontaktne leče slika ni preveč obetala. Filmska ekipa ORF-a je stala pred tamburaši iz Loč, poslušalcev pa je bilo tako malo, da je moral snemalec prositi navzoče, da so se tako posedli, da bo vsaj na sliki videti, da je bil obisk dober. To le kot slika, vendar se je prostor, v katerem so tamburaši nastopili, kmalu napolnil. Večji del navzočih je posedel v avli Slovenske gimnazije, ki je te dni postala komunikacijski oder za mladince obeh narodnih skupnosti.
Novi stiki, nova poznanstva in tudi slike kot poživitev dajejo tej prireditvi poseben pečat.
Vesna VVakounig je le eno izmed imen, ki razstavljajo na
Besedna ustvarjalka Marjeta Angerer
Tamburaši iz Loč so tudi tokrat navdušili
Kontaktni leči. Njena likovna govorica govori o socialnih krivicah in prekrških proti človeku. .Slike s fantastično vsebino izražajo moje bojazni in moja hrepenenja ter upanja." Tako besede, s katerimi Vesna VVakounig sama oriše svoje likovno ustvarjanje.
Fabjan Hafner in Esad Bab-čič sta brala iz svojih novejših del. Zanimivo je bilo tudi branje Karine Lepuschitz, ki piše o svojem odnosu do soljudi.
Dva koncerta v večernih urah sta zaključila Kontaktno lečo v torek, 14. marca. V sredo, četrti dan Kontaktne leče, se je začel „workshop“ za slovenščino. Ta bo trajal tri dni. Več o prireditvah v sredo, četrtek in petek boste lahko brali v naslednji številki Našega tednika.
vg / vvafra