Leto II.
MBPEHBBBKg mmggaSHHBEBHI
im m
Poftefes plačana o gofDiM. Linbliana, torek 16. novembra 1920.
ss emessL
Ste v. 260.
Cene po pošti:
za celo leto . H 8^— zo po! leta . K ¥Z— za četrt leta. H Zl*— za I mesec. . H 7'— Za Ljubljano mesečno 7 K
Za Inozemstvo mesečno H IZ’—
Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. G
Uredn. telefon štev. SO
Posamezna številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Posamezna številka 60 vin.
Milijonski dohodki socialdemokratskih
vodij.
V dneh volitev v Nemški Avstriji so ob-Javili dunajski listi dohodke socialnih demokratov v Avstriji. Predsednik Seitz je imel Poldrugi milijon kron na leto ali 4000 K na dr. Austerlitz, ki izdaja »Arbeiterzeitung«, ll» leto 1 milijon 332.000 K; po milijon kron lla leto so imeli: Renner, Deutsch, Ellenbo-
gen, E i sl er. Glockel, Bauer in Hanutsch. — Morda bodo pa ti bogati gospodje razdelili svoje milijone med proletarce?
Ljudje s takimi miljonskimi dohodki seveda lačnemu delavcu lahko razlagajo svoj protikrščanski nauk. Sami niso lačni, zato imajo veselje nad »farsko« gonjo.
Iz carstva strahot.
Kakšna so komunistična nebesa.
Ljudstvo v boju za svoje pravice.
Milovan Djakovič, dolgoletni pravni državni svetnik v Rusiji, ki je tudi pod “oljševiškim režimom zavzemal visoko me-stov v sodni stroki, se je te dni v družbi več drugih srbskih izseljencev in beguncev vrni] v Belgrad. V pogovoru s poročeval-Cem Politike« je podal o strašnih razmerah v Rusiji, ki jo je zapustil pred komaj ‘0. dnevi (‘23. oktobra), naslednjo pretreslo sliko:
::Pterograd, nekdaj poln kakor oko s Svojimi 2,800.000 prebivalci, je danes sa-še senca starega Petrograda. Danes
šteje
komaj okoiu štiristotisoč prebivalcev. .‘° je umirajoče mesto, ki je v poslednjih Vdihih. O življenju ni sledi. Nevski projekt, nekdaj središče življenja, po katerem je vrvelo na tisoče ljudi, je danes popolnoma osamel. Zastonj bi iskali kake travme. Vse je zaprto in prazno, tako tudi Ceia vrsta palač, ki zapuščene in pozabljene pomalem propadajo, dokler z zadnjimi iVirograjčani popolnoma ne izginejo. Tu-(li kavarn ni; in ako tujec ni prinesel s se-Poj kake hrane, mu ne preostane drugega, 'tego 'da od lakote umrje. Kajti predno se dobi' o; s sovjetskih mestnih oblasti potreb-kupone, preide mnogo, mnogo časa. Sov-^tska uprava, v rokah neukih ljudi, ki ko-!r*aj preslovkajo kako besedo in podpišejo ^oje ime, je neprimerno slabša, nego prej-turistična. To vsak vidi, toda kdo bi Se drznil protestirati! Saj se brez tega pobeli vsak dan dovolj ljudi brez vsakega s^'arnega razloga.
Tovarne so ali zaprte ali pa proizva-tajo komaj 30 % predvojne produkcije.
. Že pred vojno so se vse severne pokrajine, posebno pa Petrograd preskrbovale z .fuga. Rejrne prometne razmere so °nemogočile preskrbo severnega prebivalca z najnujnejšimi potrebščinami. Za-s*onj izdajajo sovjeti dekret za dekretom petrograjski trg ne obstoja. Na trgu ni Mogoče ničesar kupiti, kupčija se vrši le ta.jno, kradoma. Ako te oblast pri tem zasači, ti drakonična kazen ne odide. Pa vendar lakota, strašna lakota sili ljudi do neuslišano drznih činov. Kaj pomeni kazen tistega, ki ve, da ga neizbežno čaka StHrt vsled lakote!
Zadnje dni se je pojavila cela vrsta '^ajatvenih ; ukazov. To so zakoni, po ka-erih mora dati vsak del tistega, kar ima, jfa prehrano drugih. No, to malo pomaga, "isti, ki je tako srečen, da kaj ima, čuva kakor oči v glavi in nobena preiskava 116 more odkriti blaga, ki je danes najdra-§°cenejše v Rusiji: živež.
Kmetom se godi še najboljše, toda od n,jili ni mogoče ničesar dobiti. Žito, krompir, zelje — zakopavajo. A dočim imajo Najnujnejše za prehrano, jim pa absolutno ^arijka vsega drugega. Soli že davno ni je po 5000 rubljev kilogram), ni ma-
nufakturnega blaga, ni poljedelskega orodja in priprav. Težje je danes najti žrebelj, nego nekdaj rubin. Vse te redke stvari se morejo dobiti le od mornarjev, ki plenijo državna skladišča. Toda kdo naj ima toliko denarja, da bi z njim nasitil te divjake, ki potem denar brezumno protrošijo. Ni redek slučaj, da kak mornar plača za en prstan po dva do tri milijone rubljev ...
Cene so bajeslovne: Zaradi kuriozno-sti jih navajam nekaj: kilogram masla stane 20.000 rubljev, 1 kg mesa — ako ga dobiš — 5000 rubljev, 1 kg svinjskega mesa 7500 rubljev, ena kokoš stane 15.000 rubljev, ena igla 1000 rubljev, 1 kg sladkorja 15.000 rubljev, čaj 30 do 40 tisoč rubljev kilogram. Za čašo mleka sem zadnje dni plačal 500 rubljev, pa da bi še bilo mleko in ne voda!
Drva, premog?! Ako bi po tem vprašali v Petrogradu, bi se vam vsak smejal. Davno je tega, kar sem bil plačal za seženj drv 25.000 rubljev in potem nekdanjemu svojemu slugi 5000 rubljev, da mi jih je razcepil. Da, to je bilo davno, danes v Petrogradu-tudi tega ni več. A ne pozabite, da je tam silen mraz! Cele oblasti ostajajo poslednji dve leti popolnoma nekurjene. Sam sem delal ves ta čas v sobi, v kateri je bilo trajno 6 stopinj mraza. Kakor za hrano se oblasti zadnji čas tudi tu zatekajo k prisilnim sredstvom. Po neki nared-bi je vsak državljan dolžan nekaj dni sekati drva; zato pa bo imel pravico, da dobi nekaj drv. Da bo tudi to ostalo le obetanje, Petrograjčani niti ne dvomijo. Saj je bilo tako tudi s hrano. Način sovjetskih oblasti je, da vse obetajo, a potem ničesar ne izpolnijo. Predpisane so posebne tablice o prehrani. Po teh tablicah bi moral vsak uradnik dobiti dnevno funt kruha, četrt funta mesa in dva funta sladkorja. V resnici pa se dobi le nekaj malega kruha in sladkorja.
Otroci se brezplačno hranijo v sovjetskih kuhinjah; tako vsaj pravi naredba. Toda, kar se skuha po teh kuhinjah, ni mogoče jesti. Nekoč sem skušal pojesti malo juhe, v kateri bi moral biti krompir. Še danes me mrazi, če se spomnim na to juho. Pa je vendar takih revežev, ki žive samo ob tej hrani.
In dočim množice tako umirajo od lakote, pa uživajo boljševiški komisarji vse dobrote tega sveta, kakor v mirnem času največja gospoda. Oni imajo vedno vsega: šampanjca, belega kruha, gnjati, vsega, vsega... Vsak protest radi tega so boljše-viki v krvi zadušili. Ljudje trpe in čakajo.«
Ali je verjetno, da imajo ruski komunisti še vedno somišljenike in zaveznike tudi pri nas in da si upajo ti ljudje celo na beli dan?
Delavstvo bo 28. novembra pokazalo svoje mnenje o teh ljudeh!
BOLJŠEVIKI IK" AMERIŠKI BANKIRJI.
LDU Stockholm, 15. novembra. (Wolff) ^•Heriski finančnik iz Washingtona, E. Van-ei'lip, ki je bival nekaj mesecev v Moskvi, da pogaja z rusko vlado in ki se je snoči vrnil ?reko Rovala v Stockholm, je poročal o uspe-
hu
'lo:
Pogajanj, da se je sklenil končnoveljaven pogovor med sovjetsko vlado in sindikatom, * obstoji iz načelnikov nekaj vodilnih ame-n 'ih finančnih zavodov. Sindikat je vzel v aleni za dobo 60 let vso severno-vzhodno oirijo vštevši polotok Kamčatko v skupni k°Vršini 400.000 kvadratnih milj. Sindikat, ki ^ Hnel pravico vnovčevati zaloge premoge °lja ter izkoriščati ribolov, začne s svojim
poslovanjem spomladi leta 1921. Dalje je izjavil Vanderlip, da so govorice o uporih in cestnih bojih v Moskvi pooplnoma izmišljene.
\VRANGLOV PORAZ.
LDU Pariz, 15. novembra. (Dun. KU) Kakor se poroča »Agence Havas«, so boljše-viki včeraj osvojili Sebastopol.
LDU Parias, 15. novembra. (Dun. KU) Po poročilu iz Carigrada, je dospel tjakaj general Wrangel. Tudi »Echo de Pariš« poroča, da je Wrangel že zapustil Krim.
LDU Pariz, £5. novembra. (Havas.) Kakor poroča »Journal«, dementirajo francoski oficialni krogi vest o imenovanju podadmi-j rala Le Bona za francoskega poslanika v Carigradu.
Kako se je vršil socialistični „sliod“ v Naklem.
V nedeljo 14, t. m. so imeli Kristanovi shod v Naklem. Prejšnji dan je bilo dvakrat vse v rdečih plakatih, toda prave udeležbe ni bilo nič, le gruča radovednežev se je nabrala pred Španovo gostilno. Ker ni hotel nihče noter, so prireditelji večkrat prosili, naj jih vendar gredo poslušat, a brez uspeha. Nato se je začelo prerekanje na cesti, ki je trajalo tri četrt ure, Navzoči so pokazali, da v političnih vprašanjih niso slabo podkovani. Ko je prišel g. kaplan iz radovednosti zraven, ga je socialistični govornik prosil, naj on kaj govori, rekel je pa, da bo le odgovarjal. Kaplan je govornika, na videz dobrodušnega človeka, pomiloval, da se mora truditi za Kristana, in mož mu je priznal, češ: Precej lažje bi nam šlo ,če bi ne bilo tega kapitalista (Kristana) zraven. Pravil je, da socialisti svoj čas zato niso mogli nič narediti, ker so bili samo tri mesece na vladi. Splošen smeh,
»Vi morebiti mislite, da smo zoper vero, pa nismo.<£
G, kaplan je pri teh besedah potegnil notes z besedami:
»Ali hočete, da vam preberem, v kateri številki in na kateri strani ste zadnje dve leti v »Napreju« in v »Ljudskem glasu« pisali zoper vero in Cerkev?«
Zadrega.
»No, ali hočete?«
»Ne, ni treba!
Smeh. Pri tej priči je neki čevljar (ali kaj je bil) strašno zaklel.
Socialist: »Ali je to katoliško? Tako se še pri nas ne ko'Ine!«
Zdaj se oglasi mož sam in razloži ljudem, ki ga niso poznali: »Saj jaz sem socialist!« Veselost,
Potem se je govorilo o tem, kako so se v Nemški Avstriji naveličali socialističnih dobrot, kar so pokazali pri zadnjih volitvah, Nazadnje so prišli na vrsto še »žeg-nani kanoni«. Socialistu se je pojasnilo, da Cerkev pri blagoslovu orožja v molitvi izreka prošnjo, naj Bog orožju podeli moč, dabomo z njim branili vdove in sirote. »To je pa prav lepa stvar. Pa zdaj ste jim odrekli podporo!«
»Res je, v Belgradu, deželna vlada v Ljubljani pa je razglasila, naj se vlože prošnje, da se jim bo na Slovenskem kaj dalo, če v Belgradu nimajo socialnega čuta. Iz tega se vidi, da bi bilo treba delati na to, da bi imeli v Sloveniji vlado, ki bi za naše ljudi bolj skrbela kakor belgrajska, ali z drugo besedo: Zahtevajmo avtonomijo Slovenije!«
Tako je šlo naprej, do pravega govora pa ni prišlo,
V Naklem vemo, da se je edino Slovenska ljudska stranka dosedaj resno trudila za kmeta in delavca, obljube pa vsak lahko dela. Tako se je vršil ta zanimivi pe-ripatetični socialistični shod v Naklem.
»TI SI KAPITALIST!« — »TI SI PA IZDAJALEC!«
Pred kratkim smo poročali o komunističnem shodu v Litiji, kjer so komunisti posebno prali socialdemokrate. V imenu socialdemokratov je nastopil socialdemokratki velmož Melhior Cobal, ki je nato s svoje strani ne ravno premehko gladil komuniste. Ti so bili vsled Čobalovega govora tako razburjeni, da so začeli Čobalu, ki res ne trpi pomanjkanja, klicati: »Ti si kapitalist!« Cobal pa jih je zavrnil: »Vi ste pa izdajalci, ker razbijate delavsko slogo!« Začelo se je hudo prerekanje in zmerjanje, v katero je posegel neki slučajno navzoči ljubljanski socialdemokrat in zaklical: »Vsi skupaj ste pokazali, da niste zmožni voditi delavstva!« Mi tudi tako pravimo, da tega niso zmožni ne socialdemokrati, ne komunisti! Zato bo delavstvo glasovalo za krščansko Ljudsko Stranko!
NARODNI SOCIALCI SE KREGAJO, LJUDSTVO SE SMEJE.
Narodni socialci imajo tudi navado, prirejati shode. Tak shod so priredili v nedeljo v Kanderšah nad Zagorjem. Prišli pa so zraven komunisti, ki so narodno »socialnega« govornika Esta tako zdelali, da ni narodnih
soeialcih ostalo cele nitke. Ljudje so se smejali celemu špasu in rekli: Le kregajte se! Saj vidimo, da se znate dobro zmerjati! Mt bomo pa volili z Ljudsko stranko, ki povsod resno nastopa.
KDO SO NARODNI SOCIALCI.
Če se dva brata skregata, se dajeta med seboj veliko huje ko drugi ljudje, če so skregani. Tako se liberalni bankirji in libe-ralno-narodni »socialci« sedaj kregajo med seboj, da kar cunje lete. Liberalnim bankirjem ne gre v glavo, da si drznejo narodni »socialci«, ki so jih oni ustanovili in z denarjem podprli, nastopiti pri volitvah proti njim. »Domovina« prinaša v zadnji številki sledeče cvetke o narodnih »socialnih« kandidatih. Mi jih le priobčujemo •/.>* livcem na znanje, »Domovina« piše:
»Kak vrag je napihnil narodne social-ce, da silijo na deželo? Čemu ta zgaga? Ali res mislijo, da bo njihov kandidat Juvan prodrl. In če bi? Kakšno korist bomo imeli od njega. Juvan je bil modelir pri Sama-si. Zdaj ima toliko denarja, da lahko cel dan igra tarok. Ni za nobeno resno delo. Čemu nam bodo taki ljudje? Kaj bomo počeli s Seškom, ki je obogatel ravnokar, pa vendar trdi, da je socialist. Naj razdeli tisti zaslužek, ki ga je naredil pri Auerspergu, med delavce, pa bomo verjeli na njegov naredni socializem. Če dobe narodni socialisti tisoč glasov, je veliko. Komu so jih vzeli. Naprednim strankam! Njihovi glasovi gredo v nič. Kdor se uda temu cepljenju, je izdajalec. Delavci v Litiji pravijo, da bodo volili Juvana, (»Domovina« se moti. Ne delavci, liberalni frakarji so tako govoril:,) Zakaj? Ker jim je »Narodna socialna zveza« med vojno dala nekaj podpor. Juvan m njegovi pa niso toliko pošteni, da bi povedali, da je te podpore dala — JDS! (Zanimivo odkritje! Liberalni bankirji so narodnim socialcem dajali denar!) Pač pa kriče, da so demokiati delavski nasprotniki.«
Tako liberalni bankirji zdelavajo uboge narodne socialce. Mi le ugotavljamo, da se iz tega jasno vidi, kake barve so narodni socialci, ki bi jih »Domov.« brez dvoma vkljub vsem sedanjim napakam hvalila, če bi bili dr. Žerjava vzeli na svojo listo. Sedaj so se bratje skregali in se tepo med seboj.
SAMOSTOJNE« SE PRIPRAVLJAJO NA POLOM.
Še pred kratkim tako bahava nevesta, ki je politično hotela zasnubiti slovensko ljudstvo, izgublja vsak dan več svojega kredita. Odkar se je pojavil dr. Žerjav, se je »samo-stojnežem« začelo vedno slabše goditi. Vsi navdušeni svobodomisleci in vsi sovražniki krščanstva, ki so po deželi vodili glavno agitacijo za »Samostojno«, so začeli uhajati nazaj k dr. Žerjavu. Sedaj je »Samostojna« brez voditeljev in agitatorjev, še celo lastni kandidati beže pred njenim imenom in jo zatajujejo. Vsi svohodomiselci, ki so doslej delali za »Samostojno«, delajo sedaj za dr. Žerjava, ki ga za vsako ceno hočejo spraviti v parlament, da bo tam podiral »klerikalizem«. Shodi »Samostojnih« so vedno bolj klaverni, njihova korajža upada in njihov list nosi na sebi že vse znake obupa, ki kaže, da so pripravljeni na največji polom. Krščansko ljudstvo se vedno tesneje oklepa Ljudsko Stranke.
IMENITEN KANDIDAT »SAMOSTOJNIH«.
Liberalci se dele v bankirske, birtovske in nezadovoljne. Prvi so JDS, drugi -Samostojni«, tretji narodno »socialni Kandidat »Samostojne« je g. dr. Kavčič, ki je bil od vsega početka liberalec in je še danes. Pripadal pa je JDS. Sedaj kandidira v vrstah »Samostojne«. Liberalno - bankirska »Domovina« je vsled strahu za svojega Žerjava zelo huda na dr. Kavčiča, o katerem piše: »Kaj pa bo pomagalo, če bosta izvoljena železniški uradnik Dr Žič in dr. Kavčič, ki je pri nas že pred kratkim agitiral za delavsko narodnosocialno stranko. Kdor je danes narodni socialec, včeraj je bil demokrat, z\ečer je »samostojen« kmet, takih ue želimo. Pustite nas v miru z narodnimi socialci. ki spreminjajo barvo, kakor ravno luč nanje posveti«.
Včasih pa tudi liberalec kako resnične pove, četudi le v jezL Mi pa vemo, da se
Stran 2
»Večerni list«, dne 16, novembra 1920.
Štev, 260/
Liodstno, pomiri, da EsapifaHsfičnc fesike z milSJani denarja podpiralo
liberalce!
dr. Kavčič ni spremenil, da je kot samostojni kandidat prav tako svobodomislec kot je bil kot narodni socialist in demokrat. In ne zdi se nam lepo od dr. Žerjava, da je najprvo ustanavljal samostojne in narodno socialne stranke, sedaj jih pa tako v nič devlje. Saj sd njegovi otroci.
»SAMOSTOJNI« KANDIDAT TOMAZIN
prireja številne shode po litijskem okraju,, ki so prav toliko obiskani kakor shodi dr. Žerjava ali dr. Kramerja. Na shode tega moža dohaja po dvoje ali troje oseb. Ponekod pa ga naženo, kakor se mu je v nedeljo zgodilo v Štangi. Na drugi strani pa so shodi Ljudske stranke povsod naravnost sijajni
NAPRKDNA IDEJA NA KRANJSKEM JE MOČNA,« se tolaži , Domovinac, ki je nekoliko slabe volje, ker naprednjaki na Kranjskem ne nastopajo enotno. No, pa ona konštatira, da to ni tako, da napredna ideja, ki ji je začetek in konec farovška gonja, pridobiva od dne do dne na svoji moči in se dviga ob misli, da je dr. Žerjav nosilec boja proti klerikalizmu, o katerem se sanja klerikalcem ponoči in jih njegova podoba neprestano straši. Torej nekak bav-bav naj bo dr. Žerjav za klerikalce, zakaj glavna stvar v naši deželi je boj zoper klerikalce in ne delo za stanovske koristi delavca in kmeta Kmet in delavec, le volita Žerjava, da bosta sita protiklerikalnih laži, Žerjav bo pa preskrbel za prosto trgovino, da bodo imeli milijonarji polne mošnje, ti pa prazen želodec in bedo!
KDO SE BO ODDAHNIL.
» Vnaši deželi ne gre samo za stanovske boje: gre zato, ali pride Šušteršičev duh nazaj v upravo ali ne. Glejte, v Kočevju na glavarstvu je n'eki Maršič, ta naše gostilničarje preganja, da je groza ... Tega ne bo konec, dokler ne pridejo na krmilo demokrati. Ko je bil dr. Žerjav na vladi, se je vsa dežela oddahnila . .« Tako piše »Domovina«. Če po mnenju liberalcev res začne človek šele pri kapitalistu in obstoja pojem ljudstva šele iz njih, tedaj verjamemo, da se je />dežela« pošteno oddahnila. Da se ne bo več po liberalno : oddahnila: * bodo poskrbeli ljudski glasovi.
Češki socialisti proti kršč. Hfudstvu.
Dne 4. novembra je v zbornici govoril socialistični eksminister Stribrny v prilog ločitve Cerkve od države in izjavil, da socialisti ne morejo preje vstopiti v koalicijsko vlado s krščanskimi socialci, kakor da 'oo to vprašanje rešeno. Vzlic nevarnemu odporu katoličanov, ljudske stranke in Slovakov hočejo udariti najpreje Cerkev, potem šele bi sodelovali na tej podlagi v vladi za ureditev države. Najprvo treba okrasti in zasužnjiti Cerkev, potem bi socialisti milostno dovolili zastopnikom katoliškega ljudstva, da smejo poleg njih sedeli v vladi.
V Brnskem »Denu« 9. novembra mu odgovarja zastopnik krščanskih socialcev tako-le: »Ako slavi g. Stribrny za pogoj ustanovitve trdne čehoslovaške parlamentarne vlade popolno kapitulacijo katoličanov. tedaj ne bo učakal take vlade ne le tri četrtletja, ampak sploh nikoli. Do take vlade moremo priti le tedaj, ko se bodo vse stranke v vzajemni lojalnosti zedinile na skupni program, ki nikogar ne bo izločeval in nikogar ne bo žalil, ampak bo sestavljen edino-le z namenom, utrditi in zagotoviti svobodo nam vsem mile in drage osvobojene države. Mi tako gorko ljubimo republiko, da je ne damo v plen svobodomislecem in političnim razbijačem. Ne pustimo, da bi jo kdo okradel, pobolj-ševičil aii popoganil. Ne bomo zapustili svojega ljudstva, ki čuti versko, ne bomo izdali svojih otrok, ne damo si. iztrgati vere in ideje sv. Cirila in Metoda. Tega vsega sc mora zavedati najprvo stranka so-dali*tov. Naš pogoj za sodelovanje s stranko g. Stribrnyja je in ostane, da mora ob*kurm predlog Bartuškov (6 ločitvi Cerkve od driave) najpreje izginiti iz odbora narodne skupščine. Šele potem bo mogoče govori'i ž njim o utrjenju naših političnih razmer. Novih volitev se mi ne bojimo, kajti imamo čiste roke. Mi nismo nikoli obljubovali nemogočih stvari, nismo kradli, nismo objedali republike, kmetskega ljudstva nismo usužnjili, zato lahko s čistim ščitom stopimo pred volivce in jih popeljemo v boj za državljansko in versko svobodo in enakopravnost, v boj za krščansko vzgojo otrok, za poštenje in red v državi. Tako ugodnega položaja stranka g. Stri-brnija nima.«
Pri nas gre za ista načela, za iste
stvari. Tudi našim socialistom se zdi najvažnejše strankino delo, da škodi Cerkvi in veri ,kadar se nudi za to prilika. V ta namen jih ni sram stopiti v zvezo z najhujšimi sovražniki delavskega stanu in države. Z vsakim bankirjem, fabrikantom, judom, buržoazijcem, ki dela zoper 8 urni delavnik in druge delavske pridobitve ali pa kot verižnik povečuje pomanjkanje in draginjo, se veže v škodo delavca, ako upa, da bo tako mogla udariti Cerkev in verno ljudstvo. Delavec, ki mu v težkem boju za ljubi kruhek verska tolažba ni luksus, ampak življenjska potreba, in kmet, ki ni zidal božje hiše zato, da bi boljševiki v njej igrali cirkus, bosta na dan volitve pokazala, kaj sodita o liberalno-socialistični zvezi zoper vero njegovih očetov.
*
Naši komunisti.
V soboto je predaval v mestnem domu komunist L. Klemenčič o bistvu in pomenu ruske revolucije. — Mož je bil oči-vidno v zadregi, ko je prišel do bistva revolucije, kajti vedel je, da izgubi na simpatiji poslušalcev tisti trenutek, ko bo razložil bistvo komunistično-boljševiške revolucije stvarno in brez vsakih olepšavanj. Iz zadrege si je pomagal na ta način, da je govoril o ruski revoluciji na splošno, ne da bi ostro ločil dobo revolucije do 25. okt. 1917 od revolucije po tej dobi. — Omenil je sicer tako mimogrede, da je bila pred-oktobrska revolucija revolucija meščanstva, pooktobrska revolucija pa revolucija širokih mas, ter pridejal, da je ta poslednja revolucija postala šele prava revolucija, ki je prinesla narodu pravice.
Gospod »tovariše«! Vi ste bili baje v ruskem ujetništvu in ste 2 leti opazovali tok revolucije. Zakaj niste povedali svojim poslušalcem, kako je potekala prva faza revolucije in kako druga, zakaj ste zamolčali, da je vodila prvo revolucijo ruska inteligenca v zvezi s kmeti in razumnimi delavci, da pa je uprizorila drugo fazo židov-sko-mažarska klika, ki še danes drži ruski narod v svojih krempljih, ga mori z gladom in hladom? Zakaj niste opisali vsaj nekoliko »proslavljeno rusko svobodo«? Kaj ne, se bojite, da nimate primernih barv, s katerimi bi mogli narisati »nasto-jaščuju karikatura — svobodu« na Ruskem. Ako Vas zapušča spomin, ali pa imate mogoče druge vzroke, da nočete z resnico na dan, Vam bom k osveženju spomina po možnosti pomogel. Eno Vam pa lahko že danes zagotovim, da za židovsko agitacijo med našim slovenskim ljudstvom ne boste našli dovolj trdnih tal. Ako ste resnično prijatelj delavstva, ga ne tirajte v tako nesrečo, v kakoršno so pognali židi ruske delavce in kmete!	—i—
SEJA ZVEZE NARODOV.
LDU Ženeva, 15. nov. (DunKU) V reformacijski dvorani, ki je bila namenjena otvoritvi zborovanja zveze narodov, so se zbrali okoli pol enajste ure odposlanci in so zasedli svoja mesta. Hymans je otvoril sejo in opozarjal, da je na podlagi člena 5 pogodbe o zvezi narodov sklical prvo zborovanje zveze narodov v Ženevo predsednik Wilson. Izjavil je, da je prva seja otvorjena in izročil besedo predsedniku Motti. Po nagovoru Motte, ki ga je ponovno prekinilo odobravanje navzočih, je povzel besedo Hymans, kateri je v imenu zveze narodov pozdravil švicarsko vlado in izjavil, da je bil storjen velik korak naprej za boljšo bodočnost narodov, ako se ženevskim pogajanjem posreči ugladiti pota za zbližanje držav. Zveza narodov ima nalogo, splesti okrog narodov skupno vez, ki jo drže skupaj načela splošne solidarnosti. Ustvariti mora solidarnost, da olajša boli narodov. Hymansov govor je sprem-ljevalo živahno odobravanje. Nato je skupščina prešla k volitvi predsednika. Izvoljen je bil Hymans s 35 glasovi od 41 glasov. Na zveznega predsednika Motto so odpadli 4 glasovi, na Aderja (Ženeva) 1 in na Leona Boungeoisa 1 glas, Seja je bila nato odgodena na popoldne. — V popoldanski seji je Hymans naznanil, da so po 15. oktobru vložili prošnjo za sprejem v zvezo narodov Albanija, Bolgarija, Avstrija in Aserbejdžan. Ker se po pravilih zveze narodov morajo vsi predlogi, ki naj se na skupščini zveze narodov obravnavajo, staviti štiri tedne pred začetkom zborovanja, je treba poprej sklepa skupščine, ali pride prijava teh držav že na dnevni red zborovanja. Lord Cecil je izjavil, da se prijave omenjenih držav morajo staviti na dnevni red te skupščine, ker je sprejem novih članov ena najvažnejših nalog zveze narodov, ki prekaša vsa druga vprašanja na svoji pomembnosti. Leon Bourgeois je predlagal, naj se o pripustitvi prijav na
dnevni red za vsak slučaj glasuje in da sprejem prijave na dnevni red nikakor ne sme tvoriti prejudica za sprejem te ali one prijavljene države. Tittoni je opozarjal, da se mora zveza narodov, ako hoče kaj veljati, predvsem opirati na javno mnenje sveta. To javno mnenje bi ne razumelo, da so zadele prijave radi birokratičnega poslovanja na težkoče. Zato podpira v polnem obsegu mnenje lorda Cecila. Nato je skupščina sklenila, da izroči prijave štirih držav, ki so prosile za sprejem v zvezo narodov po 15. oktobru, posebni komisiji, ki naj zvezi narodov poroča in stavi predlog, ali pridejo te prijave še na dnevni red tega zborovanja. Prihodnja seja se bo vršila jutri dopoldne.
Politične novic©.
’-f Neresnost in grdobija. Človek bi mislil, da se bo liberalna strankarska strast zavedla vsaj ob tako važnem in resnem trenutku, kot je ravno za naš narod sramotni podpis »sporazuma« v S. Marghe-riti. Ne! Ti ljudje hočejo kovati danes prav na hudodelski način kapital iz pogodbe v S. Margheriti in napadajo klerikalce. Ne meč, ta neresnost nas je prikopala tako daleč in nam bo kopala pogin še nadalje. To se pravi — ne se zavedati važnosti trenutka, dajati nasprotnikom orožje v roke in jemati našim bratom v zasedenem ozemlju zaupanje v nas, ki se blatimo ob grobu njih svobode, namesto, da bi resnemu trenutku primerno vsaj resno molčali. Le berite »Domovino« pa boste videli. In ti ljudje se še morda domišljajo, da so storili s tem bogve kako uslugo, ko so imenovali Šušteršiča v zvezi s sanmargeritsko pogodbo kot ga imenujejo ob vsaki priliki in zakrivajo z njegovim imenom svoje lastno hudodelstvo.
+ Vprašanje socializacije v Nemčiji. Pododseku za socializacijska vprašanja v Nemčiji je te dni predložil poročilo sporazumni odsek, ki je imel nalogo, najti pot za sporazum med delavci in delodajalci v premogovni industriji. Poročilo naglaša, da je treba ustvariti naravno interesno skupnost vseh prizadetih. Delo se mora razdeliti tako, da eni delo vodijo, drugi pa delo izvršujejo. Brez te razdelitve in brez discipline v produkciji in trgovini, je vsak uspeh nemogoč. Poročilo predlaga, naj se delavstvu in uradništvu omogoči zadostna vdeležba na kapitalu. Izdajo naj se nove delnice po 100 mark ali kot prehod deležne nakaznice. Vsako centralistično upravljanje in iz tega nastajajoči posegi v obrate se morajo kot ovirajoči in moteči odkloniti. V svrho odškodovanja podjetnikov naj premogovna zveza izda obligacije, ki se bodo obrestovale po 4 %. Čisti dobiček naj še razdeli na tri dele: ena tretjina naj se porabi za izžrebanje obligacij, ena tretjina za rezervne zaklade in ena tretjina za prosvetne svrhe radarskega prebivalstva.
+ Dohod nove skupine Jugoslovanov iz boljševiškega suženjstva. Te dni je dospela v Belgrad skupina Srbov, ki jim je uspelo rešiti se iz boljševiškega suženjstva v Rusiji. Med temi so: general Milovan Djakovič, vseučiliški profesor Radovan Košutič, dr. Karandič in drugi, večinoma vsi s soprogami in otroci. Potovali so preko Finske, Nemčije in Avstrije; v Mariboru so morali prestati šestdnevno karanteno in to — kakor je potožil general Djakovič poročevalcu »Politike« — pod najnedopustnej-šimi pogoji. Spravili so jih v navadno šu-po in postopail z njimi skrajno odurno; ljudje se niso uprli samo zategadelj, da ne bi zavlekli svojega odpotovanja. Tako se učimo slabega drug od drugega ... Po poročilu generala Djakoviča je v Rusiji še vedno do 70.000 Jugoslovanov, ki trpe nepopisne muke boljševiških strahot: lakoto, golotinjo, mraz, obup. Vsi hrepene po rešitvi iz tega strašnega suženjstva, toda sovjetska vlada uporno odreka dovoljenje za odhod iz Rusije in zahteva, da se mora jugoslovanska vlada uradno obrniti nanjo v to svrho. Veliko stori za te ljudi Jugoslovanski sovjet — v Rusiji mora imeti vsaka narodnost svoj sovjet in ti sovjeti so potem zvezani v federacijo inozemskih sovjetov —, toda odpora sovjetske vlade tudi ta ne more zlomiti. V sili in stiski se lotevajo Jugoslovani vseh mogočih sredstev, da se prebijejo skozi vsakdanje gorje in ohranijo življenje. Vsako delo, vsaka služba bodisi v vojski, bodisi v komunistični civilni upravi, jim je dobrodošla. Ni dvoma, da služijo komunistom le pod pritiskom skrajne sile, po duši bo med njimi le malo ko-muinstov.
Dnevne novice.
— Zvišanje najemnin v Zagrebu. Zagrebški hišni posestniki so bili vložili utemeljeno spomenico, da bi smeli strankam zvišati najemnino. Mestni magistrat je a i-to sklical konferenco zastopnikov vsoh prizadetih krogov. Konferenca se je končala brez uspeha, ker se niso mogli zediniti.
— Gibanje brivskih pomočnikov. Danes so brivski pomočniki v Osjeku pri mestnem
županstvu vložili spomenico, v kateri zahtevajo 50 odstotno zvišanje plač. V slučaju, da jim delodajalci v roku treh dni ne dajo po* voljnega odgocora, ustavijo delo.
— Popravljeni vagoni. Iz Belgrada P°" ročajo, da je dospelo iz Budimpešte 250 pj" pravljenih vagonov, ki so jih poslali po vse« mestih, kjer jih primanjkuje.
— Mažarski kršč. socialci na Slovašk®111 so začeli izdajati v Kožicah dva enakoimenska tenika. Eden je pisan slovaško »Kresfanskj Robotnik« (krščanski delavec), eden pa ®*" žarsko >Kereszteny Munkas«. Slovaški krst-socialci so v nasprotju z njimi, ker so Mazati protidržavno oriejntirani.
— Dr. Mladen Berič,
vseučiliški pr0'
fesor v Belgradu, ki je s svojim obnašanj^1 pognal v smrt učiteljico- Ružico Stojanovi čevo, je kot svoj »zagovor« poslal vseuci liškemu svetu nekaj na koščku papirja svinčnikom napisanih besed. »Zagovor«! — kakor poroča »Politika«, tako pr05* vsebine, da bi se ga moral sramovati vsa) vajenec.________________________________________________________________________
Ljubljanske novic®*
lj Predavanje Slovenske krščansko cialne zveze. Slovenska krščansko-socia na zveza priredi danes ob pol 8. uri zve* predavanje v dvorani »Ljudskega doma Predava g. F. Terseglav. Pridite polnos £
vilno!	„	...|,j
[j Šentjakobski volilni odbor SLs u
vse naše somišljenike in somišljenice na s stanek v četrtek, dne 18. novembra ob P1' 8. uri zvečer v Prosveti, Florjanska ulica Ir Pridite vsi! Zelo važno! Govorili bodo n»sl kandidatje!
lj Slovesna tridnevnica v cerkvi Je*®6®" vega Srca v proslavo petih novih blažen* usmiljenih sestra sv. Vincencija Pavelskeg*1’ bi. Ludovike Marijakove (de Marillac), ^ ustanoviteljice usmiljenih sestra (f 15. marcjj 1660) ter bi. Marije Magdalene in treh njen'1 tovarišic, mučenic za časa francoske revolt1 cije (t 26. junija 1794), se bo praznovala 0 sobote, 20. novembra do torka, 23. t. m. z'e čer. Soboto zvečer ob 6. uri otvoritveni goV°r in branje papeževih dekretov, nato sloves?11 blagoslov. — V nedeljo zjutraj ob 7. uri slP" vesna sv. maša, zvečer ob 5. uri slavno^111 Ponedeljek zjutraj ob pol 6. uri slovesna »'• maša, zvečer ob 6. uri slavnostni govor n1; Alojzija Mrharja. — Torek, ob pol 6. zjutraj slovesna sv. maša, zvečer slavuostn1 govor prevzviš. g. knezoškofa Antona Bona ventura Jegliča, potem pontifikalni blagost’ in zahvalna pesem. — Vse štiri dni pojo P'1 večerni slovesnosti slepci iz zavetišča.
lj Orlovsko akademijo bo priredil šeU'" peterski Orel v nedeljo, dne 21. novembra 0 pol osmi uri zvečer. Na sporedu je mnog® zanimivih telovadnih in drugih točk.
lj Nove knjige. Opozarjamo, da je i®51
šla
in se dobi v Novi založbi na Kongresnem trg11 knjiga: Izidor Cankar, Obiski. ™ knjiga je do danes v naši literaturi edina '® vrste in stane v krasni opremi s slikami “ kron, vezana pa 60 A. Toplo priporočamo!
lj Šentpeterski Orli uprizore 21. n°' vembra s prijaznim sodelovanjem sester Orlic v Ljudskem domu orlovsko akadem1' jo. Proizvajale se bodo nove proste vaj® članov in vaditeljev po skladbah Stank3 Premrla. Vabimo, da si olgedate to prir®' ditev!	..
lj Pretep v ubožni hiši na Karlovs^f cesti. Včeraj dopoldne se je prišel zna11 damski krojač Potočnik kregat v ubožn0 hišo na Karlovški cesti, kjer so se bile b^'c nekaj sporekle ženske s Potočnikovo znan' ko. Slučajno je zadel pri vodovodu na v Marijo Štantovo, ki je bila tudi nekaj pfl zadeta pri prepiru. Brez besede se zažcn
v Štantovo in jo začne biti s pestjo po g>a'
vi in obrazu. Štantova ima poškodbe J1-glavi. Zadnjo besedo bo govorilo sodiš^®'
lj Vlomi. Dne 14. novembra .1920 zvečer
je bilo v leseno barako branjevke Z n
Dolenjski cesti vlomljeno in za 600 kron vrednosti slaščic, sladkorčkov ter za pribliŽjj 12 kron drobiža ukradeno. V isti noči je bi!l tudi na Karlovškem mostu pri baraki M.St-' ključavnica odvzeta, storilec je bil pa Pr®v<^ časno prepoden in ni nič ukradel. -— V fa» od 7. do 9. novembra 1920 so dosedaj u® znani storilci v Mestnem vrhu se nahajajo®® nezasedeno > Vilo i V. M... skozi okna mili ter iz v zaklenjenih sobah se nahajajoč* omar sledeče pokradli in sicer: 2 rjuhi, čr11® usnjate hlače, 3 serviete, 3 litre tropinoveg® žganja, približno 20 litrov vina, ter na slPa( in vratih za 500 kron škode povzročili in »at brez sledu izginili. Škoda znaša 2350 kr011’
Trpite na revmatizmu in gihtičnih bol činah? Vdrgnjenje s pravim Fellerjovim fluidom je takorekoč dobrodejno! 6 dvojna1
pr-
ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 kron. žavna trošarina posebej.	.	t.
Rabite milo-odvajajoče sredstvo? .f®‘a.
jeve prave Elza-krogljice izvršujejo svojo oo • 'nost! 6 škatljic'18 kron. — Zagorski sok zov kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 Kr« Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 f' : klenica 20 kron. — Omot in poštpina P°fyca a najceneje. Eugen V. Feller, St u c j. d o n j a , Elsatrg št. 245, Hrvats k a.______
Odgovorni urednik Jože Rutar.
Izdajatelj konzorcij »Večernega lista'-Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v L)^