AMERIŠKA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINC3 DAILY NEWSPAPEK CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 14, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII POUSKA VLADA V LONDONU NE SPREJME ODLOKA GLEDE ODSTOPA ZEMLJE RUSIJI Dokler bodo ruske čete okupirale poljsko zemljo, ne bo imela poljska vlada nobene pravice ščititi pravice naroda, izjavljajo Poljaki. London, 13. feb. — Poljska vlada v Londonu je zavrnila priznanje odloka velikih treh ter jih je obdolžila kršitve Atlantskega čarterja, v besedi in duhu, ker je s tem odvzeta narodu pravica zagovarjati in braniti svoje lastne interese. Poljaki v Londonu bridko oči- Prelom med Rusijo in Japonsko pred aprilom Washington. — V diplomat skih krogih se govori, da bo Rusija odpovedala svojo nevtralnost napram Japonski pred 25. aprilom. Takrat bodo namreč Združeni narodi začeli s konferenco v San Franciscu, kot so določili veliki trije zadnji teden. Na 13. aprila mora Rusija povedati Japoncem, če bo med njima še nadalje obstojala nevtral. na pogodba. Ako pa Rusija ta dan ne obvesti Japonske, potem bo pogodba v veljavi še nadalj-nih pet let. Da bo Rusija pretrgala svoje mirovne odnošaje z Japonci tolmačijo na podlagi tega, ker je Stalin pristal, da bo poslal na konferenco v San Francisco svoje zastopnike, čeprav bodo tam tudi zastopniki Kitajske. Poprej se Stalin ni udeležil nobenih sej, kjer so bili navzoči zastopniki Kitajske, da ne bi dražil Japoncev. -o- Stettinus je dospel s Krima v Moskvo Moskva. — Ameriški državni tajnik Stettinius je dospel v pondeljek z letalom v Moskvo. Uradno se naznanja ,da ga je tje povabil zunanji komisar Molo-tov, s katerim sta bila skupaj na konferenci na Krimu, ž njim je bil ameriški ambasador za Rusijo, Harriman. Ta firmaTimalepo vado za delavke Chicago. — Garter Mfg. Co. v tem mestu je kar obsuta s prošnjami za delo. Firma je oglaševala, da potrebuje več strojepisk in da jim bo dala poleg lepe plače tudi dovolj cigaret. To, zadnje je imelo uspeh. -o- Narednik zadnje vojne v nadomestilo novincu Lehighton, Pa. — Wm. Hummel, star 48 let in narednik iz prve svetovne vojne se je ponudil naborni komisiji, da bo zopet zadel puško na ramo namesto 18 letnega Marcusa Smitha. Marcus je 9. sin matere-vdove, ki je klican v armado. Zato se je narednik Hummel ponudil, da bo šel mesto njega on, da bo imela mati vsaj enega sina doma. -i-o- Euclid Rifle klub Nocoj ob osmih bo seja Euclid Rifle kluba v Slovenskem domu na Holmes Ave. čitani bodo računi od zadnjega banketa. Mesečne seje bodo odslej vsako i prvo sredo zvečer istotam. Drugi prostori za seje Društvo sv. Cecilije št. 37 S. D. Z. bo imelo nocoj in potem vsak mesec seje v prostorih SDZ na 6403 St. Clair Ave. Istotam bo tajnica pobirala asesment na i 24. in 25. zvečer. tajo Rooseveltu Churchillu in Stalinu zaradi priznanja poljske zemlje Rusiji. S tem, da so tri velesile odločile ustvariti začasno poljsko vlado, so samo legalizirali namen Rusije ,da se vtiče v notranje zadeve Poljske," očitajo Poljaki, njim na čelu premier-socialist Tomaž Arciszewski. "Dokler bo ostalo poljsko ozemlje pod okupacijo ruskih čet, ne bo taka vlada v nobeno zaščito svojemu narodu, tudi v prisotnosti angleških in ameriških diplomatov, ker Poljaki ne bodo imeli nobene pravice izražati svoje volje in mnenja. Poljska vlada v Londonu smatra, da je edina postavna in priznana vlada poljskega naroda," govori protest. Poljaki pravijo ,da poljskemu narodu odloka gle.de meje in delitve poljske zemlje ni treba upoštevati, ker so to izvedli veliki trije zavezniki brez vednosti in brez privoljenja Poljakov. DO 8 MILIJONOV JIH JE UBITIH V TEJ VOJNI New York. — Metropolitan zavarovalna družba je izračunala, da je bilo dozdaj ubitih v tej vojni okrog 8,000,000 mož. Rusija in Nemčija sta jih izgubili največ, toda natančnih številk ni na razpolago. Zed. države so izgubile že 200,-000 mož, dočim jih je izgubila Japonska že več kot 600,000. An. glija jih je izgubila 350,000, Francija 150,000. Anglija je izgubila v prvi vojni 900,000 mož, Francija pa 1,250,000, Amerika pa samo 53,00.0. ■-o- Vesela vest Pri družini Mr. in Mrs. Jack Gershen na zapadni strani mesta se je ustavila tetka štorklja in jim pustila za spomin krepkega sinčka prvorojenca. Mlada mama je hči Mr. in Mrs. Gasper Leskovic ,tudi iz zapadne strani, ki sta s tem postala prvič stari ata in stara mama. Vsem skupaj naš poklon. Vojak bi bil rad kralj otočja Elyria, O. — Mrs. Willen-son je prišla na sodni j o po razporolco. Zahtevo je podprla s sliko, ki jo je poslal njen mož Leo, t ki je z ameriško armado nekje na paci-fi&nih otokih. Na sliki je njen mož in neka zamorska lepotica. Vojak pravi, da bi rad dobil razporoko od svoje žene, da bi po vojni lahko ostal na otočju, kjer ga bodo kronali za "kralja." Žena pravi ,da mu iz srca privošči to izredno veliko čast. Budimpešta je padla Ogromno delo bo poslati ljudi iz Nemčije domov London. — Zavezniki imajo pripravljenih 2,000 posebno izšolanih oseb, ki bodo šle v Nemčijo in začele od tam razpošilja ti na njih domove 12,000,000 de-1 lavcev, ki so jih naciji pripeljali v Nemčijo na prisilno delo. Teh 2,000 oseb je zdaj v Franciji in treba jih bo morda š& kakih 8,000 tako veliko delo jih čaka. Pravijo, da bo to podvzetje tako ogromno, da bo treba vsako uro po en vlak skozi 18 mesecev, predno bodo razposlali iz Nemčije na njih rojstne domove vse ljudi. Morda bo vzelo polna tri leta, predlo bodo zopet vsi doma iz Nemčije. Ljudi bodo zbirali na raznih centrih, kjer jih bodo čekirali in zdravniško preiskali ,predno jih bodo razposlali na .njih domove. Pri tem bo gotovo dosti hacijev, ki bodo skušali odnesti svojo kožo s temi inozemci. Posluževali se bodo raznih ukradenih in uro-panih listin. WPB je prevzel vso zalogo žvepienk Washington. — Urad za vojno produkcijo je prevzel kontrolo na vso izdelavo in razpečava-njem žvepienk. S tem hoče vlada zasigurati dovolj žvepienk za bojno silo in enakomerno razdelitev med civilno prebivalstvo. Za civilno prebivalstvo bo dovolj kuhinjskih žvepienk, takih v škatljicah in papirnati zavojih bo pa manj. --o—- še na mnoga leta! Danes obhajata srebrno poroko ali 25 letnico srečnega zakonskega življenja Mr. in Mrs. Matt Nousak iz Geneva, Ohio. Njun sin Pvt. Matthew Nousak služi v armadi Strica Sama. Včeraj sta pa praznovala 30 letnico srečnega zakonskega življenja Mr. in Mrs. Alfred Huth iz Garfield Heights. — Obema paroma želijo sorodniki, prijatelji in znanci še mnogo let zdravja in sreče, kar jima isto-tako želimo tudi mi. Razne vesli od naših borcev v službi Sirica Sama Mrs. Janes Dorsak, 1212 E. 176. St. je prejela brzojav, da je njen sin Pvt. Wm. J. Kostelic med pogrešanimi od 14. januarja nekje v Luxembourgu. Star je komaj 19 let in je bil klican v armado 18. julija 1943. Prekb morja je bil poslan lanskega junija. Pohajal je v West High šolo. Doma ima tudi sestro Re-gino. Po 49 dneh obleganja so Rusi osvojili madžarsko prestolnico, kjer so zajeli več kot 110,000 Nemcev. V Šleziji so Rusi predrli nemško črto pri reki Bober. Herman Seelye, sin Mr. in Mrs. Jack Seelye, 1228 Addison' Rd. odide jutri v armado Strica' Sama. želimo mu vso srečo in1 pa zdrav povratek. Njegova mama je iz poznane Kresetove družine na istem naslovu. m 891 (Mi Seaman l/C Edward A. Oster, sin Mr. in Mrs. Joseph Oster iz 1274 E. 59. St. je bil ranjen v bojih na Pacifiku Zdravi se v mornariški bolnišnici. Iz raznih naselbin New York. — Tukaj je nenadoma umrl John Lacjan, star 57 let in doma iz Domžal. V tem mestu je živel čez 30 let in bil po poklicu klobučar. V Glen-dalu, L. I., zapušča sina, brata in več sorodnikov, v starem kraju pa brata in sorodnike. Johnstown, Pa. — Dne 25.5 jan. je po dvodnevni bolezni umrl Marko Grgurich, star 56 let. Doma je bil iz vasi Kuševice pri aKrlovcu na Hrvaškem, kjer zapušča ženo in hčer, v Ameriki pa par oddaljeni (hsorodnikov. — Dne 29. jan. je po večmesečni1 bolezni umrl v bolnišnici Frank Zalar, star okrog 60 let in doma iz Cerknice (po domače Obre-zov). V Ameriki je bil čez 40 1 let. Zapušča ženo, šest hčera in 1 tri sinove, od katerih so trije v 1 armadi (eden je bil ranjen in se nahaja v bolnišnici v Angliji). Bil je mirne in dobrosrčne narave in priden dealvec v mizarski in zidarski stroki. Zadnja leta ni bil pri nobenem društvu, ker ga je bil vsled depresije prisiljen pustiti. Iz Italije se je oglasil Tom Bricely, ki je bil pozvan v i armado pred letom. London, 13. feb. — Budimpešta, prestolnica Madžarske, "kraljica Donave," je danes padla Rusom v roke. Obleganje je trajalo polnih 49 dni, tekom katerega je padlo več kot 110,000 Nemcev v rusko ujetništvo. Okupacijo sta izvršili 2. in 3.------ ukrajinska armada pod poveljstvom maršalov Malinovski in Tolbukin. Ti dve armadi imata zdaj prosto pot proti Dunaju in Pragi, dočim prodira severno od tukaj prva ukrajinska armada ob češki meji v centralno Nemčijo. Odkar je padel Rim 4. junija lanskega leta, so zavezniki osvojili že 17 evropskih prestolnic. Nemško poročilo javlja, da je nemška garnizija danes zjutraj vdrla iz mesta, se prebila skozi ruske vrste in je zdaj na prostem. Stalin je pa danes poro^ čal, da so ruske čete zajele v Budimpešti vso nemško in madžarsko garnizijo, tn da je bil zajet tudi nemški poveljnik general Wildenbruch z vsem svojim štabom. Stalin je rekel, da je bila Budimpešta glavna ovira pred Dunajem. Rusi so izpraznili vzhodni del, Pešto, še 19. januarja. Sinoči so pa zasedli kraljevo palačo v Budi, na zahodnem bregu Donave in starodavno trdnjavo. Nemcem se je zdela Budimpešta tako važna, da so se borili zanjo od ulice do ulice, od razvaline do razvaline. Ruske čete so se prikazale v predmestjih še začejtkom novembra, toda šele 27. decembra so vdrle v mesto. Dunaj leži od tukaj 130 milj se-vernozapadno. V Budimpešti so imeli Nemci najvažnejše tovarne za vojne izdelke. Budimpešta leži na razpotju 14 glavnih železniških prog proti Avstriji, Nemčiji, Romuniji in Jugoslaviji. Budimpešta sestoji iz dveh mest: Bude in Pešte. Leta 1873 sta se združili v eno ime — Budimpešta ,ali Budapest. Armada maršala Koneva je strla nemško obrambno črto ob reki Bober, 70 milj vzhodno od Dresdena. S tem ogroža ruska armada Berlin od juga in lahko pride za hrbet nemškim četam, ki so zbrane pred Berlinom ob reki Odri. V Pomeraniji so ruske čete 20 milj pred pristaniščem Stettin na Baltiku. __n_______________ IZ BOJNE FRONTE (Sreda 14. februarja) MANILA — Ameriške čete so osvojile mornariško bazo Ca-vite v manilskem zalivu; Japoncem so Amerikanci tudi iztrgali letališče Nichols. RUSIJA — Ruske čete so se pognale včeraj zopet 10 milj bližje Dresdenu. ZAPADNA FRONTA — Kanadski tanki so se zapodili čez planjavo proti reki Reni. Ameriška' ,3. armada je počistila ostanke Nemcev iz Lux-embourga in se vsul a v Siegfried črto. HIMMLER DAJE VELIKO NAGRADO STRELCEM London. — Heinrich Him-mler, načelnik Gestape in domače fronte, je naznanil sledeče nagrade posameznim strelcem, ki bodo ubili sovražnika: Za 10 ubitih sovražnikov dobi vojak 100 cigaret; 'za 20 dobi 10 dni dopusta; za 50 dobi železen križec in zapestno uro. Za 100 ubitih sovražnikov dobi vojak lepo lovsko puško in za 150 dobi od Himmlerja dovoljenje, da sme s to puško na lov na njegovo privatno posestve. Ladja vozi ranjene vojake domov v Ameriko Washington. —- švedska ladja Gripsholm je odplula iz Marse-lja in dospe v Zed. države 21. ali 22. februarja. Ladja vozi ranjene ameriške vojake in nekaj civilistov, ki so bili v nemškem ujetništvu. Pismo iz domovine Potom Rdečega križa je poslal John Zakrajšek iz Addison Rd. pismo domov na svojo ženo Mihelico, sv. Križ pri Kostanjevici 85. Te dni je pa dobil odgovor tudi potom Rdečega križa, žena mu piše, da hči Teja študira, sin John dela pa pri hiši. Vinogradi in polje vse, lepo kažejo. Brat Jože je v Šleziji, sestri Francka in Marija pa v Dolu. Pismo je datirano 15. junija 1944._ Pogreb K. Milanich Pogreb pokojne Katherine Milanich bo jutri zjutraj ob devetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda. Pokojna je bila doma iz Gorenje vasi pri škofji Loki. Stalin 850 milj iz Moskve, premier Churchill se je peljal preko vse Evrope in čez črno morje, dočim je potoval predsednik Roosevelt skoro 6,000 milj dale; preko Atlantika, nad Sredozemskim in črnim morjem. Kot druga ruska mesta je ledi Jalta mnogo trpela v tej vojni. Mesto so vzeli Nemcem nazaj Rusi 16. aprila 1944. Do konference so Rusi mesto žc toliko popravili, da so imeli številni gostje udobna stanovanja. ppulmo J "ojne 'fiONDE tin znamke AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY F° gospodarskega 1 stalifta Ifhaif ,itnajo za to čas, so i |ijon 6! V Amei"iki 3'e '(■ eh n °V kadilcev: vsak iz- fcciSdnevno 15 minut, d sp {, , po Prodajalnah; lU; ?ubi 8 milijonov de-dnevno, ali en delovni , 'bi l 'jon delavcev. Te-k Pa odpomogi0f če bi de-^^15,000 delavcev več ^ustriji, ker bi bilo * | Kar«t dovolj za vse. d l * * * bi^Hškim zakladniškim l cej J med francosko vlado lamre.nesP°razum. Fran- J aaeriUu Zahtevajo, naj bi .Ka Pomagala s potreb- feniški ?OSojilnega sklada. Ji a ajnik Morgenthau RS" Fr™° %aj0 ,mojega zlata, I J-U*aj spravljenega, lil j "'* ^ prtaci^ Za obrambno Vtiju J0 lma po deželi na e. T. ^stajah svoje nad-feviiu 3 čekirajo, v ka-in otpotuJej0 na vlakih i% om r°ci> da se tudi to v *J1'* * piti J"0 ni pripravlje-t t0 ?Sn° zvišanje mez- tpwevaj0 jeklarske z' 3en* Pa .ie zvi- j 'w-£ocno del°- za de" bi j'" za počitnice. <1 5 m0 ,za Posledico, da , dni J ktom Poskočile, no,vdn*ratorzasta- vmston * * ' sen-H°l'da Slavnih vzroji iln0'd(2lne °dobri predloga . ker ° V Vojni industrija K)tnladienftorji upa30> da Jija ' ail vsaj do začet-PH v v Evropi kon-J Predi0 ne bil° P°treba 4 Vse () i • Proti kateremu T^ske unije. lih ^Id0bili v januarju yfbru produkte kot §afju io za 2% več kot i žiWno ' D°dodki za f^p bili za 3% I Padi; j:11111® in jajec so Nelke oh°dki za mle-Pa Precej višji, t >Vol ?? one tovarne,. Me'avcev in pred- bo v cerkvi fV a Pokojno Agnes TUDI HČERKA JE ŠLA Z ATOM NA KONFERENCO Washington. — Mrs. John Boettiger, hči predsednika Roosevelta, se je udeležila konference velikih treh na Krimu, kot se poroča, že od leta 1943 je Mrs. Boettiger v Beli hiši, kjer opravlja razne zaupne tajniške posle pri očetu. Hčerka je hotela z očetom na konferenco. Sklicevala se je na to, da je bila na konferenci v Teheranu tudi Churchillova hči Sara. Pa jo je ata Roosevelt vzel s seboj. Na bojni ladji, ki je nosila Mr. Roosevelta od Mal-I te na Krim, se je nahajala tudi Mrs. Boettiger, kot kaže slika. -o- Lausche hoče obdavčiti domače zavarovalnice Columbus, O. — Na poziv guvernerja Lauscheta je bil vložen v legislaturi predlog, da se obdavči vse zavarovalne družbe v državi Ohio. Dozdaj so plačevale državi davek samo tuje zavarovalne družbe, ki so poslovale v mejah države. Te so grozile, da bodo šle na sodnijo, in ako bi zmagale, bi država izgubila kakih $8,000,000. Da pa to pfepreči, je guverner svetoval predlog, da se obdavči tudi domače zavarovalnice in sicer 214 od prometa, dočim plačujejo tuje'zavarovalnice nekaj več. Pred legislaturo je tudi predlog, da bi dobivali probatni, mu-niqipalni, okrajni, a'pelatnj in sodniki najvišje sodnije $6,000 na leto pokojnine. Tak predlog je propadel pred dvemi leti. -O-T— PREVIDNI INDCI DAJO PREDNOST ŽENAM London. — V Indiji je bil star običaj ,da je jezdil gospodar na oslu ali muli naprej, so za njim šle pa njegove žene peš z razno prtljago. Zdaj so pa to zabrnili in žene gredo naprej, za njimi pa jezdi soprog. Pota so namreč nevarna, ker so Japonci zakopali vanje mine, zato ostanejo možički previdno zadej. MESTO KONFERENCE JE BILO PREJ LETOVIŠČE RUSKIH CARJEV London. — Obmorsko mesto Jalta na Krimu, kjer so zadnji teden zborovali veliki trije, je znana ruska riviera z letovišči, kopališči in sanatoriji. Včasih je bilo to zimsko bivališče ruskih carjev in plemenitašev. Nekdanje lepe palače so pa zdaj Rusi spremenili za oddih delavcev, vojakov in mornarjev. Ta kraj imenujejo po svoji naravni lepoti "dragulj Sovjetske unije." Okolica je posejana z vinogradi in olivnimi nasadi. Na to konferenco je potoval AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 14, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA r r AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland. Do pošti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall. $7.50 per year. U. s. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. s. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. da se izključi od volitev vsakega, ki je na sumu, da bo volil, proti Titu. Tak je tedaj ta sporazum in taka v tem sporazumu obetana svoboda. Zato razumemo, zakaj so Hrvatje in zakaj je Krnjevič nastopil proti temu sporazumu in s tem proti Subašiču, ki je član iste stranke. Zato tudi vemo, da se nismo prav nič motili pri oceni partizanstva. Partizanstvo hoče komunistično diktaturo v Jugoslaviji — s sporazumom ali brez njega. Ali se mu to posreči? BESEDA IZ NARODA Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 36 Wed., Feb. 14, 1945 Jugoslovanska kriza in takozvani sporazum Poročali smo v našem listu ,da je bil med predsednikom vlade v Londonu dr. Ivan Subašičem in Titom sklenjen neki takozvani sporazum o sestavi nove začetne vlade in postopku, kako urediti Jugoslavijo po vojski. Subašič je šel v Moskvo po Stalinov blagoslov za ta dogovor. Ko ga je od tega dobil, ga tudi Churchill ni mogel odreči. Četudi sta bila London in Moskva za sporazum, vendar se je kralj uprl in zahteval v glavnem tri spremembe. Najprej je zahteval, da svoje namestnike po svoji volji imenuje, ne pa da so mu kar diktirani. Drugo, kar je zahteval je bilo, da se v tisti Anti-fašistični odbor, ki daje postave, imenujejo tudi drugi politiki, ne samo partizani. S tem v zvezi je tretja zahteva, da so tudi v novi začasni vladi zastopane vse stranke. Kralj je to storil, 4cer so ga pozvali, da to stori, voditelji političnih strank. Zlasti je to zahteval dr. Krnjevič za Mačkovo hrvatsko kmetsko stranko. Zvedelo se je med tem, da je tudi AVnerika, ki je nihče ni poprej nič vprašal ,povedala kralju, da se. s temi tremi zahtevami strinja. Ko se je kralj uprl sporazumu, je nastala vladna kriza in kralj je vlado odpustil. Po nekaj dneh medsebojnih dogovorov, je kralj znova imenoval isto vlado z naročilom, da gori imenovane točke spravi na nek način v sporazum. Subašič ima sedaj neprijetno nalogo, da spet s Titom razpravlja in skuša sporazum tako spremeniti, da bo zadovoljna tudi Amerika. Prvi poskus je že naletel na Titov odpor. Kralj hoče imenovati za svoje namestnike Srba Simoviča, Hrvata Šu-teja in Slovenca Serneca. Tito se je po poročilih iz Londona uprl proti imenovanju prvih dveh. Izgleda, da se je mož ustrašil, da se prva dva ne bosta dala komandirati od komunistov. Tako dejansko jugoslovanska kriza še ni končana in takozvani sporazum še čaka nadaljnega razvoja. Med tem smo dobili v roke besedilo takozvanega sporazuma med Titom in Subašičem. Ni dolg in poln silno lepih besed. Če ga kdo ne zna prav brati, mora biti nad njim navdušen, kot so ameriški partizani za Tita. Poglejmo najprej njegove lepe strani. Vsaj tri naštejmo: Najprej zvemo, da so-Jugoslovani za novo, nezavisno, federativno in demokratsko Jugoslavijo. V tej državi se bo spoštovala ljudska volja in zavladala bodo načela ustavne, resnične, demokratske države! Potem zvemo, da bo nova vlada izdala deklaracijo, kjer bo garantirana: osebna svoboda, svoboda pred strahom, svoboda bogočastja, svoboda govora, tiska, zborovanj in društev. Zagarantirana bo pravica do imetja in zasebna iniciativa. Pa še tretje nam povedo; Jugoslovani bodo imeli svobodne in tajne volitve ter pravico do strfank. Gotovo so to lepe reči. Tudi zelo lahke, kajti vse točke razen ene so prepisane iz prve jugoslovanske ustave z dne 29. junija 1921. Pravimo vse — razen ene. Tista ustava — imenovana vidovdanska — namreč ni poznala besede federacija. Za to so se takrat borili v ustavotvorni skupščini Hrvatje in Slovenska ljudska stranka, zastopnica slovenskih katoličanov. Zmagali so centralist^ ki so se bali federativne ureditve Jugoslavije. Med te centraJiste, ki so bili divje, proti federaciji, so bili šteti vsi napredni in progresivni Slovenci. Tudi starejši današnji partizani. Takratna ustava je Jugoslovane naučila ene stvari. Ni črka, ki odloča, niso glavno besede in paragrafi, glavno je: kdo kak zakon razlaga in izvaja. In tako pridemo pri tem sporazumu do nekaj prav grdih reči, ki niso niti posebno zakrite. Prva je ta-le: Vse zakone ali postave izdaja Antifaši-stovski-odbor narodnega osvobojenja. In kdo je to? To so čisti partizani, ki ne upajo kihniti brez Titovega dovoljenja. Kakšne bodo te postave? Kakršne bo hotel Tito. Ker je on komunist, se naprej ve. kakšne bodo. Ta točka sporazuma uniči vse, kar se prej tako lepo sliši. Tako sporazum z eno 1 roko daje, z drugo jemlje. Po domače — pesek meče v oči tistim, ki so radi navdušeni nad lepimi besedami. In druga je ta: Nova vlada bo poskrbela brž za nove sodnike. Kakšni bodo ti sodniki? Taki kot vlada. In v vladi bo Tito tisti, ki bo imel besedo. Ministri v Titovi vladi bodo držalj. roke na klopi in pridno poslušali, ali pa prišli v roke novo imenovanim Titovim sodnikom. Še tretja dobrota se obeta Jugoslovanom v tem sporazumu. Imeli boelo svobodne volitve. Zakon zanje bo uredil Titov Antifašistični odbor osvobodilne fronte. Od volitev bodo izključeni tisti, ki so kolaborirali s sovražniki. Komur se to dokaže, ne more voliti, ne voljen biti. To se silno lepo sliši. Samo tega noče ta sporazum povedati, kaj se to pravi kolaborirali. In ker ne pove, bodo razlagali od Tita v ta namen postavljeni sodniki. Ali je Mihajlovič kolaboriral s sovražniki ali ne? Amerikanci še danes mislijo, da nr, ker imajo še danes pri njem svoje oficirje. Toda ,kaj bo rekel Titov sodnik, to bo odločilno. Ali je kolaboriral hrvatski kmet, ki je prodal žito Paveličevim ustašem? Mi bi rekli, da ni imel namena podpirati sovražnika, toda kaj bo rekel tisti novi sodnik? In če je kdo titovega partizana kdaj grdo pogledal, ali je sodeloval s sovražnikom? Partizan bo rekel da in partizanski sodnik tudi. Kratko: Ta sporazum omogoči, Poljaki—kozo kradli s. s. VI. Najprej poglejmo zdaj, kako je sodil o mirovni pogodbi v Rigi zunanji svet. Pravim, kako je sodil, ne kako sodi danes. To je važno, zakaj takrat se je dalo pričakovati, da bo vsaj med znanstvenimi krogi vladala dobršna mera nepristranosti. Danes je propaganda prignala svet do tega, da niti kakemu učenemu profesorju, ki v dnu svojega srca resnične razmere dobro pozna — bolje: v sredini svoje glave (op. ur.) — pa si ne upa povedati tako kot misli. Knjiga: AMERICA AND THE NEW POLAND, ki sem jo že v nekem drugem članku omenil, pravi na strani 262 dobesedno (leta 1928): "The line (namreč vzhodna poljska meja) is a fair compromise between Polish and Russian nationalist claims, but it does violence to the claims of Ukrainian and White Russian nationalism, leaving segments of these people ON BOTH SIDES of the frontier. For Poland it creates minorities problems, and for the Soviet Republics of White Russia and the Ukraine, grounds for irredentist agitation . . ." Vidite! Taka je sodba neprizadetih TAKRATNIH opazovalcev. Ameriški profesor z imenom Fisher TAKRAT ni imel nobenega povoda, da bi bil pristranski. In če bi mogli vprašati — ponavljam — TAKRATNE Beloruse in Ukrajince, bi zvedeli prav tako kot iz ust tega profesorja, da sta kozo kradla oba! In Poljska je dobila mnogo mnogo manjši kos zadavljene koze! Da bom še bolj tenkovestno pravičen ,naj omenim še dvoje. Kako velik kos koze je dobila Poljska, je težko določiti. Vem, da današnji Poljaki skoraj nič tega kosa ne priznajo, že omenjena knjiga iz leta 1928 sicer navaja številke, končno pa pravi: "A nationality census in this region, does not, however, prove much except that the population is mixed." Ostanimo kar pri tem, še najbolj pravično bo. In zdaj drugo! Vseskozi sem poudarjal, kako je bilo TAKRAT, ko se je tatvina koze vršila. Vmes je pa celih 25 let. Pravično je, da se končno vprašamo: Kako je pa danes? Recimo, kako bi bilo, če bi ukradena koza prišla nazaj k življenju za kak — pošten plebiscit? Jaz verjamem, da bi DANES stvari drugače izgledale. Med tem sta Rusija in Poljska vsak svoj kos koze — no, kaj ? Mislil sem zapisati, da sta vsak svoj kos "vzgajali," pa kako boš vzgajal mrtvo bitje? Torej se moram popraviti in zapisati, da sta Rusija in Po'ljska vsak svoj kos koze med tem prežvečili. Da, Poljska jo je samo prežvečila, Rusija jo je tudi že prebavila! V tem je razlika! Pustimo opis delovanja ruskega želodca, na kakšen način je kozo prebavil. Prebavil jo je, to je dejstvo, in ruski kos koze ne skuša več skočiti ven iz ruskega želodca. Vsaj nobenih takih znakov svet ne vidi in ga zadeva prav nič ne vznemirja. Poljski kos koze je pod žvečenjem dosti trpel. Iz raznih razlogov se pa niti požreti ni dal, kaj šele prebaviti. Verjetno je, da bi danes ta kos koze, če bi vsaj za hip oživel, povzdignil glas za priklopitev k večjemu ukradenemu kosu, h kateremu po naravi spada. Zato bi bilo vendarle pravično — zakaj končno le nimamo opraviti samo ? mrtvo kozo, ampak z živimi ljudmi — da bi se zahteval za tiste kose predvojne Poljske — plebiscit. No, pa pustimo tudi to! Sicer je plebiscit že bil, menda leta 1939, ampak kakšen! Pa končno tudi o tem rečem: No, naj bo! Danes je DANES in ni več TAKRAT Saj vem, da z vsem morebitnim nadaljnjim modrovanjem ne spremenim — današnjih razmer. Vseeno upam, da ne bo zamere radi tega, da sem pokazal eno reč: Z golo trditvijo, da so Poljaki pač "kozo ukradli," reševati Rusko-poljski spor, ki danes pretresa do malega ves svet, ni samo (tisočkrat "over-simpli fied," ampak tudi vsaj mičkeno — preotročje! Demokrat Sturzo pa ni otro. čji. Kaj vse pričakujejo od farmarja Hubbard Rd. — Kot se bere v časopisju, vlada apelira na farmarje za večjo produkcijo farmarskih pridelkov. Ne vem, kako more vlada pričakovati več pridelkov, ko pa ne bo imel kdo delat. Mladih ljudi ni, da bi delali, seveda kar je ljudi srednjih let, bodo podvojili delo kar bodo največ mogli, pa ne mislim, da ravno radi patri-otičnosti, ampak ga bodo radi tega, ker pač ne kaže drugače. Kajti farmar mora delati od ranega jutra do poznega večera, če se hoče preživeti. Vedeti morate, da so na farmi ogromni stroški. Koliko je treba umetnega gnojila, če se hoče, da bo kaj zrastlo in to poleg domačega hlevskega gnoja kateri je na farmi absolutno potreben. Samo z umetnim gnojilom se ne pride daleč, zakaj tisto je le, da pospešuje rast, da hitrejše raste; poleg tega mora biti še apno (lime), brez tistega detelje in travnih semen se pač ne izplača sej at, ker ne uspeva. Apna je treba po nekaterih krajih več kot drugod. Ce je zemlja pusta to je, da ni dovolj gnojna, taka zemlja je kisla in v njej ne uspeva nobena rastlina ter je sploh ni vredno obdlavat. Za tako zemljo je treba precej apna, predno se jo pripravi v produktivno in da je koristna za rastlino. Samo sej at in sadit nima pomena in je ves trud in delo zastonj in semena stran vržena. Za vsa taka in enaka dela pa je treba močnega in izurjenega farmarja, da je zmožen za vsako delo prijet, poleg tega pa mora imeti tudi razum, da ve kaj sejat. in posadit ter kam in v katerem času, kajti vsak pridelek ima svoj čas, kedaj mora biti posejan. Kdaj ga je treba pospravit, tisto že samo pokaže. Reči pa moram, da mora biti farmar tudi izobražen in s trdno, nepremagljivo voljo, če hoče vztrajat pri farmarskem delu ter biti uspešen. Mraz in vročina ga ne sme zadrževati. Mnogokrat je treba v najhujšem mrazu sekati in pripravljati drva za kurjavo, kjer i-majo gozd za to. Velika sreča je, da ga pri nas nimamo, saj z mano si itak ne bi dosti opomogli. Kmet ne sme nikdar gledati na to, da bi živel na lahek način in da bi premog kupoval. Kjer ima veliko trte, se mora nanjo tudi razumeti in vedeti, kako jo bo obrezoval in prav ista pesem je o sadnem drevju, da tistih mladik ne odreže, ki bi i-mele sad in pusti one, ki sadu ne bodo imele. To je pa tisti point, na kar se ne razumem in če se kdo drugi ne bo naše trte usmilil, da bi jo prišel obrezat in d j at v red, bo ostala kot je— neobrezana. Torej, če je kje kakšen toliko usmiljen človek, naj se javi da bi jo prišel d jat v red, pa ne mislim za božji Ion. Tudi V poletni vročini, ko pot kaplje od čela, ne sme misliti na senco, ampak kar lepo za delom drvet. Kdor se še spominja na moja farmarska pravila, katera sem bil napisal pred par leti in če jih ima pri rokah, naj jih kar vzame v roke in natačno prečita, pa bo takoj vedel, kakšen mora biti farmar. Zato sem pa še malo mi slil in pričakoval od novega guvernerja, da mi bo podaril kakšno tako službico, ker lahko razvidite, da sem razumen človek in bogatih izkušenj, čeprav mi ni ravno za delo, ampak razumem se pa nanj. Kdaj ste pa še videli, da bi učeni ljudje delali? Tak sem pa jaz. Naslanjal sem se na druge, dokler je šlo tako in se je delalo. Sedaj, ko se pa ne da več, bo pa propadlo vse, kajti naš grunt se bo kaj žalostno oziral po pridnih rokah, ker jih ne bo od nikoder, da bi ga "glajštale." Tako si naš novi guverner ne bo dosti opomogel s starim kmetom, ki ni zmožen niti traktorja "krenkati," kako bi ga šele krmilil po njivi in polju, ko je pa že tako tydih kosti, da se vpogniti ne dajo. Saj to vem sam po sebi, koliko trpim, preden si čevlje obujem. Seveda je pri meni ta vzrok največ preobilna obleka, katere si vsak dan navlečem nase, a naši pa praviio, da so temu največ vzrok krvavice in da je trebuh preobilen. Torej, če bo novi guverner toliko srečen in se mu bo po srččilo izcimiti iz takih starih kluk ali kosti večjo produkcijo blagor mu, mene ni treba zraven šteti. Jaz sem zaljubljen samo v kokoške, in za tiste pa že statistika govori, da jih je že samo v državi Ohio 1,000,000 preveč. Preteklo leto je bilo v naši deželi za nest ali takih, ki so jajca nesle, 527,462,000. To je že nekaj, bi rekel on-gav Nace. Ni mi pa znano, če so vmes štete tudi naše in če niso, potem jih je nekaj več. Vse te kokoške so pa znesle v preteklem letu 51,096,000,000 jajec. Torej naj se ljudje sedaj poslužijo jajec, ker mesa itak ne bo dobiti letos. Pre-šičjega mesa bo letos za 2 in pol bilijona funtov manj kot lani in prav tako bo .seveda primanjkovalo tudi maščobe, da bomo morali jesti manj zabe-ljene žgance. Mesa bo v splošnem primanjkovalo in tako se bomo morali bolj privaditi pri-kuhi in makaronom, kajti pšenice je dovolj, ker jo je še od prej v zalogi precej. Tudi pri nas jo imamo še polno kaščo. Zato se pa moramo zahvaliti našemu Editu. Komaj jo je z velikim trudom spravil pod streho, so že p režal i nanj in nam ga iztrgali, kdo bo zdaj delal? Ves ta pi'eračun kaže državno poročillo, da ne bo kdo mislil, da se zjedam sam od sebe. Še marsikaj bi lahko priporočal, a naj za danes o farmar-stvu zadostuje. Če bi hotel kar naprej o farmarskih zadevah razmotrivati, bi ne bilo ne konca ne kraja. Zato pa vselej napišem le malo, da tako mestnim ljudem vsaj malo pojasnim, kaj je ta preljubi kmetski stan. Iz tega lahko vidite, da nisem tako prazne glave kot nekateri mislijo, da sem. Samo to mi je najbolj žal, ker mi vsa te farmar- ska izobrazba ne donaša nič. Ker mi ne gre, da bi za kakšno pravdansko delo prijel, zato jih moram pa tudi dosti presli-šat, ker mi vedno sosede postavljajo za vzgled, češ, kako so pridni. Še nikdar v svojem življenju se nisem tako bal pomladi kot etos, kajti med tem, ko bo pri sosedovih vse mrgolelo in gibalo na polju, a jaz bom pa postajal v tisti lepi senci in poslušal tiste mile glasove, češ, zakaj drugi tako pridno delajo, ti pa ne, saj vendar nisi še ;ako onemogel in star tudi ne, da bi ne mogel vsaj" malo za kakšno delo prijet. . . Prav lepo je na kmetijah v poletnem času, če človeku ni treba vsak dan delat za živ-Ijenski obstoj, ali če ima koga, ki dela zanj, če je pa treba v svoje roke pljunit in za motiko prijet, pa to ni noben špas. Kar prijetno je za take, kot so naši novi sosedje Burjevi in Jerebovi, ki pridejo v lepih poletnih dnevih na sveži zrak, malo delat za razvedrilo in pa boljše zdravje, to je res fletno, ampak gorje nam tistim, ki moramo te strašne zime in mraz prestajat in še posebno kot je ta zima. Je pa tudi velika razlika med ljudmi. Takim, ko »morda v mestu pri svojem delu trpe in se vsega do vrh glave naveličajo, je podeželsko življenje vse bolj prijetno in takemu ni nobeno delo na farmi pretežko. Kadar pa taki "scartani" ali bi rekel pomehkuženi pridejo v prosto naravo in da bi mu še naložili življenski obstoj na rame — je pa kaj žalostno zanj in bi bilo najboljši, da bi mu "bile" že prej v mestu zapeli predno se v prosto naravo preseli. Nekateri pravijo, da si bodo podaljšali življenje, če bodo na kmetih. Kaj pa hoče življenje, če je pa sam jamer, da s tem še drugim težko življenje dela. Saj bi bilo boljše, da ga ni. No, pa kaj hočemo, kakršno vreme, tak je ta moj dopis. — Vreme je pusto, sili se mrzel dež, visoke kopice snega vse naokrog, stopiš lahko samo tja, kjer si sneg odmečeš. Sedeti vedno samo pri furnezu in premišljevat, se pa človek tudi naveliča in poleg tega pa še vedno imeti skrb, kdaj bo furnez u-gasnil, ko bo premoga zmanjkalo. Zato se ne more nihče čuditi, če je poročevalec ali pisec teh vrstic nevoljen in kisel, kot tista čmerika, ki je v je sihu namočena. Vsega tega, da trpi, si je ljudstvo samo krivo. Ko bi ne bilo zaradi nekoliko diktatorjev po vseh deželah, pa bi ne bilo tega gorja danes. Ljudstvo bi moralo vedeti, seveda ni bilo o vsem poučeno, zakaj se gre, ko so volili za tujezemsko politiko mesto za ameriško. To je seveda pripisat največ tujezemskemu časopisju, ki je v to stran tulilo: naš preljubi ... in nihče drugi ne more. . . Zakaj je bilo pa ameriško časopisje absolutno nasprotno? Iz tega je razvidno, da vlada samo tujezemski narod ali bolje tujezemska politika — komunisti. Danes se pa kisamo, da tuji narodi ameriške sinove pobijajo, ko so jih politikaši poslali tja in jih še vedno pošiljajo. Saj so se celo njih starši izselili pred leti radi tega od tam v nekdaj res svobodno A-meriko. A danes pa njihovi sinovi trpe to mizerijo. Starši, ki bodo ali so že v tej vojski zgubili svoje sinove, se ne bodo več brigali za vso svobodo sveta pa magari če je še taka, kajti oni so svoj najdražji biser tega sveta izgubili in tisto bo njih prezgodnji grob. Da nismo pri nas pozabljeni od vsega sveta, nas od časa do časa obiskavajo Euclidčafti. Oni dan sta se pri nas oglasila Filip Drenik in Andy Božič iz Babbit Rd. Prvi je stavbinski, in (Dalje na 3 strani) t »83 V normalnih Ča-v Zed. državah 800 patentov na teof 1944 pa samo 500. Iz skrajno z&ne mi je prišlo na nje te kolone te dni J no po hišah. Tako** jo radi prebirajo ske, pa vsak z drug* kom. Moški mefi^ gledajo in vsak ttf, skrbeni iščejo z oč^ nežna polovica še v žni ženski spol P3' korenčke trže i11 ! meče svoje mile W jo močnejšo (sanl°, polovico, enčeš, le ^ boš vsaj videl, kaj J' in te. O, ja, se boš«1 kaj je žena . . . M Torej ta-le vi^ vdovskem poklic"'{ stan, koncem kon^. pačna. Je pa tudi J je kdo spomnil bet* pomilovanja in vdovcev. Pesnik' r slavo rožmarinu brenkajo na c^reM cam in mehkih svetlim laskom in.c vim in sinje-modi'1^ belim zobčkom inSi cem, — ampak eno v olajšanje vd°. Pa vendar jih ni \ kov na tej domači kel, posebno še štorkljasti in cs^ znajo obrniti P° , ne znajo napravi'', ne župe. Vidite, in če jim ne more11., magati, podšprajc^ moralo, da bodo hrbet nekoliko & do vsaj senca ti^ dolži — da je vS^ tov. Za kakšnih neki, bi rad vedel' Kar vas je i" ^ zapisanih v naše0 rajžo pa šnajt, f roke, fantje! Jaz bi rad še pj nil s fronte v llii!. boste videli, ka^, gospodinjstvom- ■ bila od kraja i11 ^ hano kar vidim,j korenček: aha, a molitvic, ljubi ^ ti kaj pride na "J, bil ves svet naf^ župa na mizi p1'1., si se zmašil sk0^, zdaj je pa vse moraš čakati p° c.(| še več, pa ki je tP, vse prej kot žuP^. zdaj vse gre in f i je neslano ali P1'1^; tvojih žgančkih> . kolca? O, ja, saJJj malo potrpi, 1 ju « furnez naloži, d^ Jj zovali ,name se 11 P naša j. . . Jaz pa ji skUsil J| tege ustrezati 111J šam, kar mi je J ne bo preveč ^ Jt kadar tudi jaz P° | Perfi"e- J In tako je na'lC'J la gospodinjstvo v J dekletom, ki je ^' J pa je že kar cela J posebno občuti obleko. Edino ti\J šalčk še nima, V J razne žaube, -s k*1 J spol riše figur° J tistega se manj* S pak! J Ampak v kuW'JI kot bi imela vse^jj piskre in sklede ^ vem, kako jo loviti, kadar jc 1)1 | kako šalčko. ^ Jj noč odrasla in je, kar je res, je jabolko ne pade ^ ne, čeprav veste' lirn rad in se ne- AMERIŠKA DOMOVINA., FEBRUARY 14, 1945 Junaštvo in Zvestoba P^nski roman iz časov francoske revolucije. KAJ VSE PRIČAKUJEJO OD FARMARJA mirno umreti v njih ubožnih celicah. Tista, ki ni imela nič sorodnikov ,da bi se zatekla k njim, je morala iti prosjačit. Ko sem šel tisto jutro mimo kraljeve palače, sem bil sam priča takega žalostnega prizora. Srce se mi je trgalo, ko sem videl več sto sirotnih otrok, ki so jih prehranjale uršulinke v neki ta-mošnji sirotišnici, kako so se glasno jokaje oklepali nun kakor svojih mater. Zmirjaje in prete-paje so jih orožniki in jakobinci odtrgali od njih, med tem ko je oddelek narodne brambe zaprl ulico, "živela svoboda!" je upi-la drhal. "Ne rabimo nun! Proč s temi sužnjami fanatizma!" Med gledavci so vendar prišle marsikomu solze v oči; toda stali so tam strahopetno in si niso niti upali glasno izreči svoje ne-volje nad tem v nebo upijočim dejanjem, šele ko so bili otroci tepeni, so se oglasile nekatere žene, in ko so slednjič prinesli nekaj bolnih nun na nosilnicah iz samostana, je bilo slišati mrmranje med ljudmi. "Kam neso te državljanke?" jc vprašal neki kramar pribočnika narodne brambe. "V Sainte-Pelagie — narod bo milostno skrbel za nje," je bil odgovor. "V Sainte-Pelagie?" je zavpi-la čokata ženska, "kamor zapirajo umazane vlačuge! Te ange-lje k hudičem v Sainte-Pela-giejn — čudim se le, da je nevihta sinoči v tem Babilonu pustila še kamen na kamnu!" "Da, v Sainte-Pelagie, kamor spadaš že davno! In če boš še dolgo tako kokodakala, spravimo tudi tebe tja. — Narod ne dopusti, da bi vsaka babnica be-sedičila nad pametnim naredba-mi, ki jih je sklenil v imenu svobode!" šel sem žalostno dalje; zakaj nisem imel veselja poslušati ta prepir, ko mi je srce krvavelo ob pogledu na to grozno bedo. Ko sem šel na poti k velikemu sodniku Keyserju čez bližnji Zmagovalni trg, sem videl neko izgnano nuno, kako je sedela ob tamkajšnjem vodnjaku in jokala. Mala truma sočutnih duš se jc zbrala krog nje, in pripovedovala jim je, kako je vse svoje življenje prebila v daljni Kanadi v Severni Ameriki na misi-jonu med Huronci. "Šele to pomlad," je rekla, "so me predstojniki poslali zopet na Francosko, da bi v domačem zraku ozdravela od težke bolezni, ki me je popadla v mrzlih gozdovih ob reki Sv. Lovrenca. O da bi bila tam ostala in umrla! Komaj sem se vrnila po skoro petdesetih letih v drago Francijo, me pahnejo iz samostana na cesto, da ne vem, kam bi se obrnila! Stariši, bratje in sestre so že davno pod zemljo. Tu pri tem vodnjaku bom ostala in čakala, da se me usmili Bog, ki je rekel: 'Iščite najprej kraljestvo božje in njegov poravičnost in vse drugo vam bo navrženo'." Podal sem starki, ki so rac njene preproste besede globoko ganile, malo svoto, ki sem jo ba-š imel pri sebi. Tedaj sem začul za seboj znan glas, ki je zaklical nuni: "Pojte, mati, z mano! Vaše zaupanje v Boga naj ne bo zastonj!" Ozrl sem se; bila je Marta Valdouleur. (Nadaljevanje z 2 strani) drugi pa zidarski mojster. Pred leti je zidal hiše tudi pri naših sosedih Perparjevih in Žužko-vih. Ker so obojni s hišami zadovoljni, mora biti že izvrsten mojster v zidanju. Ker sta 0-ba jako prijazna ,sem jima tudi razkazal vse naše zanimivosti. Mr. Drenik se je posebno zanimal za moje urade, poletnega in zimskega pri furnezu in se je hotel prepričat, odkje izhaja toliko lepih in zanimivih dopisov, katere pravi da prav z zanimanjem prebira. Tudi radio v hlevu sem jima pokazal, da sta lahko videla ,da resnico pišem. . / Hvala lepa za obisk in se še %aj oglasita ob priliki. Precej časa tudi nisem že nič slišal o Romichevih iz Euclida, pa u-pam, da se bodo že kaj kmalu oglasili. Naj za danes zadostuje in vas vse skupaj pozdravljam, Frank Leskovic. Doma in v svetu POVEST Spisal Zvoran Zvoranov rute deklet, ki so trgala; goloroki fantje so hodili semtertja in nosili polne brentače grozdja v plavnike, ki so stali na vozih konec vinogradov. Gospodar je jia vse pazil, pripomogel zdaj tu, zdaj tam, tega pohvalil ,onega pokaral. Celo sivi dedje niso mogli te dni prestati doma, oprti ob palico in z vivčkom med čeljustmi so pri-krevsali v vinograd pogledat, kako gre trgatev. Tako je bilo vse zbrano med trtami, od sivega starca, ki trepeče od starosti, pa do najmlajšega fantka, ki še govoriti prav ne zna, pa bi že rad pomagal z okorno, otroško ročico pri trgatvi. Vse je veselo, govorjenja in šal ni konca ne kraja, zdaj pa zdaj zadoni vesela dekliška pesem in se dvigne kakor ljub pozdrav v višavo proti modremu, čistemu nebu, ali pa zavriska fant, da se odmeva daleč doli v vas . . . Strmčevim je pomagalo trgati par deklet ,med katerimi je bila tudi Strugarjeva Anica. Stari Strmec je sam trgal in pazil na delavke, da niso tratile časa, France je pa nosil grozdje v plavnik. Dopoldne so napolnili prvega, France je zapregel vola, ki sta med delom mulila travo, in po-1 gnal. "Le kmalu se vrni ,da do večera vse potrgamo!" je zaklical stari Strmec za vozom. Kmalu potem je odšla Anica po kosilo, kajti Strmčevka je bila preslabotna, da bi je bila sama prinesla v precej oddaljeni vinograd. Tako se je zgodilo, da je Anica dohitela Franceta na poti. Šla sta nekaj časa skupaj in se pogovarjala, in Bog ve, kako je prišlo, da je France vprašal dekle sred pogovora: "Kaj-se ti zdi, Anica, ali bi ne bilo prav, če bi se midva vzela?" Ona je zardela in' odgovorila! s tihim glasom: "Ni prav, France, da se tako šališ z menoj!" "Ne, Anica! Resno mislim . . ." je dejal on. "čemu se tako resnega delaš, ko se le šališ? . . . Kaj bi jaz, uboga reva, pri vaši bogati hi ši? . . . Pusti te šale, France!" "Ali veruj mi, Anica! Zares te vprašam, ali bi ti hotela k nam za gospodinjo?" Tedaj je ona ^poznala, da misli on resno ,in dolgo molčala. "Povej vendar, Anica, kaj misliš! — Reci: da!" je prosil France in njo prijel za roko. "Morda ... če bi bili vsi zadovoljni"; je dejala Anica komaj slišno in izmaknila roko iz njegove. Nad njima so šumeli hrasti kraj poti, nekje daleč v polju se je zdaj pa zdaj oglasil samoten šcinkovec kakor včasih v začetku pomladnih dni. Molče sta stopala drug ob drugem, zatopljena v lepe misli tja do ovinka, kjer se odcepi od poti bližnja steza v Zapolje. Tam sta se ločila. Anica je odšla po bližnjici, France pa je dalje stopal ob vozu, ki je težko • naložen škripal po kameniti poti. Gledal je prek njiv na stezo, koder je hitela Anica, in vesele, srečne so bile njegove msili. . . Ko je doma po kosilu nosil grozdje iz plavnika v klet, je prišla tudi mati pogledat. "Dobra letina bo letos, hvala Bogu!" je začela z veselim glasom, videča polne čebre. "Dobra, mati, kakor maloka-tero leto!" "Če Bog da, bo letos vsega pridelka dovolj. Vesel je človek, ko vidi, da je božji blagoslov v hiši. Malo takih letin sem videla, kakor je letošnja, in Bog ve, ali še kako tako dočakam. Leta so prišla, leta, in slabost in bolehnost ž njimi. . ." "Kaj bi tožili, saj ste še krepki!" jo je prekinil France. "Nisem, ne, kakor se morda tebi zdi. Moči mi ginejo in ne morem več vsega zmagovati. Veš, France!j, nevesto si poišči, jaz pa sedem v kot, vzamem rožni venec v roko in bom čakala božje dekle — smrti še teh par let, ki mi jih je Bog namenil. Kaj bi ne bilo prav?" "Seveda . . ." je odgovoril France. "Ali nisi še nikdar na to mislil?" "No, seveda sem ... Pa kaj to! . . . Resnega ni bilo še nič . . je odgovarjal z negotovim glasom. "Ali si nisi še nobeno izbral?" "Izbral . . . izbral . . . Kaj me sploh izprašujete o tem, ko še sam ne vem, kako in kaj!" je odvrnil skoraj jezno. "No", vidiš . . . Meni je pa Brumnova Mica pravila, da te je videla s Strugarjevo Anico." — Vse že vedo! — je šinilo Francetu po glavi in skoraj bi bil v naglici preklel Brumnovo Mico in vse vaške klepetulje, a premagal se je in molče tlačil grozdje v brentač. Neprijetno in sitno mu je bilo, da se je skrivnost, ki jo je nosil tako globoko v srcu, tako hitro izvedela. Mati je čakala odgovora, a ko je videla sinovo trdovratno molčanje ,je nadaljevala: "No, saj to ni še nič hudega! Anica je pridno .pošteno dekle ,nihče ji ne more česa očitati, ali revica nima drugega ,kakor kar zasluži. Oče bi pa rad, da bi si ti izbral nevesto, ki bi imela tudi kaj dote. Vidiš, pravil mi je nekaj da bi bilo prav, če bi vzel Gričarjevo Meto z Vrha . . ." I "Nehajte vendar enkrat — le- DELO DOBIJO DELO DOBIJO Nekaj časa sta oba molče trosila, nato pa se je zopet oglasil stari Strmec: "Saj to lahko sam strosim! Ti idi domov, pokosi, kar je še otave blizu hiše, popoldne pa spraviva posodo iz hrama in jo namočiva, kajti drugi teden bo treba že trgati!" France je zadel koso na ramo in počasi odšel proti domu. Vse tiste lepe misli o bodočnosti so se razgubile v nič in nevo-ijen je bil na očeta in njegov načrt. A bil je odločen, da ne vzame Mete, naj se zgodi, karkoli hoče. * * * Teden pozneje je začela trgatev. Bog je bil dal lepo in toplo vreme in grozdja je bilo toliko kakor malokatero leto. Po bregih in brdih okrog Za-polja je bilo živahno življenje. Med temnozelenimi tratami po vinogradih so se videle pisane THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. I BUY THAT EXTRA $100 WAR BOND TODAY! po vas prosim!" je dejal France nestrpno. "Nikar se ne jezi, saj sem ti hotela povedati le očetovo željo! Slušaj ga, če ti je le mogoče, ker doslej ni še nikdo žaloval, če je stariše poslušal!" "Kar se tega tiče, ne bom očeta nikdar slušal!" je dejal France odločno. "Premisli vse, Francelj! . . . Saj poznaš očeta . . . Kreg in prepir bo v hiši, če ga ne boš poslušal . . ." je govorila mati s prosečim glasom. France je zvrnil zadnji brentač grozdja v čeber in je bil vesel, da se skoraj izogne temu neprijetnemu pogovoru. "Veste, mati, pri tej stvari se bom ravnal, kakor mi bo srce ukazovalo!" je dejal in šel na-preč vola. Ko ju je napregel, je dejal:' "Z Bogom!" — in pognal! Solntce je bijo / še visoko in grozdja je bilo nemara še za en plavnik v vinogradu. Strmčevka pa je odšla v hišo s težkimi mislimi in skrbmi v srcu. Poznala je moževo skopost in sinovo trdovratnost, in zato je vstala v njenem srcu nejasna, temna slutnja o žalostnih dneh, ki pridejo nemara v hišo po dolgih, mirnih časih. . . (Dalje prihodnjič) -o- Konj rešil življenje šestim osebam Ko je nekega dne neki kmet iz Reinstedta pri Magdenburgu pripeljal svojega konja h kovaču, da bi ga podkoval, je v ko-vačnici našel znance, s katerimi se je spustil v pogovor. Konj je bil spočetka čisto miren, ko mu je kovač pribijal nove podkve Naenkrat pa se je splašil, se iztrgal kovaču in zdirjal ven. Vsa šestorica, kmet, kovač in oni štirje znanci so se spustili za njim na lov. Dobre četrt ure so tekli za njim, potem pa se je dal konj čisto mirno prijeti. Ko so prišli nazaj, jih je doletelo velikansko presenečenje. Na mestu, kjer je poprej stala kovačnica, ni bilo drugega kakor kup ruševin. Kovačnica je bila stara, be-težna zgradba, ki se je kar na lepem zrušila sama od sebe. če bi ne bila šestorica mož stekla za konjem, bi jo zidovi kovačni. ce pokopali pod seboj. Instinkt živali, ki je začutila bližajočo se nevarnost, je šestim možem rešil življenje. MALI OGLASIT HOTEL STATLER ima stalna dela za Kuhinjske pomočnike moške in ženske Splošne snažilce moške in ženske Busboys (18-45) Counterwoomen Kuhe Pri teh delih dobite obedei in uniforme Zglasite se v Holel Stailer E.' 12th & EUCLID (37) Tool & Die Makers Delo na benču na Cavity in na Impression Dies Plača od ure in overtime TURRET LATHE OPERATORJI Na No. 4 Warner and Swasey Machines Plača od kosa Zglasite se v Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64. St. _ (36) Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (37) SMMmM WMmimfm ■ Med odobravanjem ljudi je ponudila starki svojo roko in jo peljala v Malteški hotel. Zardela je, ko me je ugledala, jaz pa sem občudovaje zrl za njo. Ali bi mogla tudi njena sestra stpriti tako plemenito in pogumno dejanje? Da bi le to vedel, sem si mislil, ko sem šel dalje svojo pot. (Dalje prihodnjič.) -o-- Zdravniška oskrba stane* prebivalce Zed. držav krog $3,500,-000,000 letno in to že zadnjih nekaj let. Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5461 21601 Westport Ave. (x) KADAR vaša električna lede. niča potrebuje popravila, pokličite Franks Refrigeration Service 15523 Saranac Rd. Tel. GLenville 4627. (Mo., Wed., Fri. — 50) Ohijska vina! Prodajamo na debelo in drobno . Joseph J. Smole, Jr. 6112 Glass Ave. (W., S.-x) Gornja slika nam predstavlja tako zvane ameriške "buzz" bomb v različnih pozicijah, ko so jih preiskušali naši zrakoplovci; Lova gornja slika nam predstavlja bombo, lco je izstreljena in zavita v oblake dima; desno: bomba v poletu in se še malo opazi dim iz nosilca; levo spodaj: nosilec se odloči od bombe; desno spodaj: bomba leti s svojo pogonsko silo. Te bombe so nekak posnetek nemških V-l letečih boqib. MALI OGLASI PLAČAMO, najvišjo ceno v gotovini za kakršenkoli klavir, ne glede na njegovo stanje. FAirmount 8206 Soba za žensko Odda se opremljena soba za žensko; si lahko kuha. Zglasite se po 5 uri popoldne na 1510 E. 47. St._ (38) Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. 1 bl me, če bi ga ti J ovor * Marto napro- * uu zame." Je rekpi 1 • 11 to Zl i'. da Je pn" n nele f°ritl' Tedaj pa ,kih PfVe kaplje po li- d>vjih kostanjev, { lftl '?Va hodila s-em in s iS donel iz da- n «Vi ajf bliže; bledi 0 1 skozi črno plast toJ0 se vedno bolj j. 2 t0m- Čudno je šu- ; i& sa7 02račju, ko ni j , nca vznemirjala » tu/; v 'skoku,' Pozunva se!" s fed? SVa bila v v0" !pn. J Se Je tudi ulila s ie^e]aAPifn°- Naen' d r bi Sp ?. Uhtl v °zrač- r tan . e bilo odprlo pe- d Ve, f11 v vrhove s N naJS Zgrabi1' vr- 1 J TV la> da so za" t 'to v m dež sta šla Si °ravno> pomeša-Cov m * bilo posamez- j fegv^več kar vzdrže- j in k ,0; P°ieg tega so °tel0 J'!ali £roim> ka- 5 t to. llebo uničiti pari- 5 : tiS° Pedali ta iz- J Mali , moči> so vsi za- i fgu v H ni«o Še videli j življenju. > :lti'.1Ct2^? Pariz * ' Je fi • J Sodomo in { 3 Ui'.0JHl vrl-i Franc J f:l!frižev^m se zaporedo- 1 al zta ' Še Brunner, t , ^ifaj j*' in ki je na- < We da se f rekel ^ Več krajih; farji 1 Gunner: "Ce Jž*% . Prave kloštre — J*kobincem nam- f Smo r bi k?1 do strešnih So S^11 PO P"SO I d9 v Pari2u na_ f>Ul ni jtiV' odkoder r je ^Umen proti ne-rr Jih "Jstrašnejša ne-17 tnk ,;?Zna zgodovina. da je Čas mi. K2 Gosp0d % pr'hori " .lnr mestom, fvo dan naložil tli n°Vo strašno tožjn t , . . 'fftp jo bil ' kl Je se- f ltriola i namreč dan, iL^tav* ršiti v nebo * >> ki -Proti ženskim Sv Je bila sklc" fš!>tek 7 ski'pščina ki U 5'J'000 ^ Sljubo | 80 se bile iz b in £ f svetile po-4%ovStl'ežbi bolni. ;> nH Jedili iz njih Mnogo ih I ° betežnih. ' nai jim puste r B I6TH. ANNUAL ALSIRAT GROTTO AMERIŠKA DOMOVTN A.,.frfcfehtARV 14, 1945 silite v zapel janko! Prepustite to času, ki celi vse rane in ugla-di vse razdore. Blodnja ne more vendar trpeti večno. Vam /večer (razen nedelje) ob 8:15. Popoldne v sredo, četrtek in soboto ob 2:15. Vrata Odprta ob 1 in 7 zvečer. Vstopnice v Music Hall in Wm. Taylor & Son uradu. V nedeljo ni predstave radi pomanjkanja premogu. CENE Pop.: (raz. sob. in Wash, roj.) $1.20 in SI .80 vkl. dav. Pop.: sob. in Wash. roj. nočne cene Zvečer: $1.20, $1.80 & $2.40 vkl. dav. Zatorej Je sedaj najboljši čas, da si izberete in narC spomladanski STERLING COAT ali SUIT direktno iz tov"1' jih cenah v Cleveiandu na WILL-CALL. Se vam priporo® BENN0 B. LEUSTIG , j 1034 ADDISON RD. EM*r Viiiiiiiiiiiiiumwtawaiiiiiiiiiiiiniimgmmfflffliiiiinin^ Jo Žalostnega in potrtega srca naznanp1 sorodnikom, prijateljem in znancem, žalos ^ ^ da je zadel našo družino globok udarec, . vedno izgubili našo drago in nikdar pozablje , s' ki je po kratki in mučni bolezni, previdna ^ zakramenti za umirajoče v Bogu zaspala ve nje dne 28. decembra 1944, v starosti 69 le.( je bila iz Brežic na Štajerskem. Po opr»v ■ grebni sveti maši v cerkvi Marije Vnebovze 'j položena k večnemu počitku dne 2. januatt8 Kalvarijo pokopališče. Tem potom ze želimo prav prisrčno ^ Rev. Joseph Celesniku za opravljeno sveto^ druge cerkvene pogrebne obrede. Prisrčno l1 • Mr. Rakarju za tako lepo petje pri sveti n^ Našo prisrčno zahvalo želimo izreči vilnim prijateljem, ki so v blag spomin sili krsto s krasnimi venci. Ravno tako tud1 ^ hvala vsem, ki so darovali za svete maše, & brale za mir in pokoj njene duše. Prisil, vsem, ki so jo prišli kropit na mrtvaškem 0 5 Lepa hvala društvu sv. Vida št. 25 KSKJ'' 41 in vsem drugim, ki so se udeležili pogre, { spremili do groba k večnemu počitku, še poge lo pa nosilcem krste. vt Prisrčna hvala Joe Žele pogrebnemu ^ vso postrežljivo naklonjenost in tako leP° pogreba. « Preljubljena draga mati, žalostna so ker Tebe več med nami ni. Globoko potrti počivaj mirno v hladni zemlji. Tvoj blag ^ bomo ohranili v naših srcih do svidenja tain v nebeškem kraljestvu. Žalujoči ostali: FRANK, MICHAEL, sinova; FRANCES Somrack, hči. Cleveland, Ohio, 14. februarja 1945. ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. /KHE USEO IN DEPTH CHARGE MECHANISE. Stara žena si je prisilila nekaj solz v oči. "Ona trdi, da je že zdavnaj mrtva Elizabeta Wilson, ker si upana ta način doseči dokaj izrednih koristi," nadaljuje Jo-zua. "Ali v resnici ni nič druge--ga, kakor navadna sleparka, kateri ni nič kaj všeč v ubožni koči svoje matere." "Visoko hoče letati, častiti gospod. To je bila vedno njena napaka,." dostavi stara vdova Robin solznih oči. "Rada bi bila kaj drugega kakor hči uboge stare vdove, ki bi ji pomagala. To jo vodi po napačnih potih." "No, no, skoro gotovo bo poslušala vas ter se vrnila k vam, dobra žena," je dejal Mr. Brad-dock sočutno. "Skoro gotovo bo imela srce za besede svoje matere." "Vi morate kot dušni pastir pokazati svoj vpliv ter pripeljati grešnico na pravo pot," pripomni Jozua. "Vdova Robin se obrača v svoji stiski in sili na vas, in ker ta ne pozna vas in ne vi nje, sem prišel jaz z njo, da potrdim njeno izpoved." "Jaz vam prav rad ponudim svojo pomoč, uboga žena," reče Mr. Braddock, "Zapeljani otrok se bo pač zopet vrnil na pravo pot." "Oh, prečastiti, pojdite z nami v uradno hišo," zaprosi sedaj stara vdova, "storite dobro delo ter se potrudite pripeljati izgubljenega otroka zopet na pravo pot. Če še ni čisto popolnoma spridena, se gotovo iz-preobrne." DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) Zvezni zakoni in sodnijske odredbe se vedno spreminjajo in je treba spoznati in uporabiti take spremembe, predno je prepozno. V zadnjih treh letih so nekateri davkoplačevalci izgubili mnogo tisoč dolarjev, ker se niso posvetovali z odvetniki, ki zasledujejo te spremembe. Dokazi, da je to resnica, so sledeči: 1.—V veliko slučajih so posestniki v Cleveiandu morali plačati po $40 ali $50 več davka kot potrebno, zaradi tega, ker ni bil na dohodninskih polah odštet tako-zvani "Depreciation." Vsak posestnik im« pravico do tega odbitka, kolikor se njegova hiša v najemu obrabi vsako leto. 2.—Lansko leto bi si posestniki, ki imajo posestva v starem kraju, lahko prihranili do $500 ali več dohodninskega davka, zaradi tega, ker je zvezni zakon smatrat ta posestva za uničena, ko so Italijani in Nemci okupirali Slovenijo. Tukaj je spet zamujena prilika za mnogo naših ljudi, ki ne gredo k odvetniku o pravem času. 3—VSAK VLAGATELJ, KI JE IMEL ZAMRZNJEN DENAR V BANKAH, bi si lahko prihranil do $500 v enem letu« če bi se posvetoval z odvetniki leta 1942 ali 1943. Ampak sedaj »je skoro prepozno, kajti zakon v tej zadevi se je spremenil. Torej ne zamudite prilike, kadar se vam nudi! Letos imajo nekateri POGORELCI priliko prihraniti si od $100 do $500 davka. Odšteje se lahko izgube, katere so pogorelci imeli v požaru. Ampak to priliko se vam nudi samo to leto in ne drugo leto. Torej obrnite se takoj na urad odvetnika OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak Čas, podnevi ali po-noči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1148 E. 6l8t St. HE 2780. "ENGLISH-SLOVENE READER" /j kateremu je znižana cena & O \) in stane samo: $ C1* Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRMNA.I 6113 St. Clair Ave. deveta**! Urad odprt od 9 zjutraj do 8. ure zvečer 0002010102010002020000000102 TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN Stara vdova Robin se mu približa ter mu poljubi roko. Na Wilsonovem obrazu se je pojavil rahel nasmeh. "Kako je z vašo hčerjo Elizabeto?" jo vpraša Jozua. "Oh, gospod," vzdihne starka, "še vedno me zatajuje. Malopridni otrok ne mara ničesar vedeti o meni." "Uveljavite vendar za vraga svoje pravice kot mati," se razjezi Jozua. Menda pač še vedno trdi, da je Edvardova žena, kaj?" "Nič ne odgovarja! Ne mara me niti poslušati! lOh, My-lord, jaz sem najnesrečnejša mati na svetu! In potem pa še to siromaštvo! Boji se siromaštva !" "Saj sem vam bil dal vendar že enkrat izplačati precejšnjo vsoto." "Da, Mylord, to je bilo milostno in usmiljeno, in celemu svetu sem povedala, kolikšna dobrota mi je bila izkazana,' je dejala stara vdova Robin, "ampak ---" "Tu imate še sto dolarjev," odgovori Jozua ter ponudi pohlepni in lakomni starki bankovec, po katerem je hlastno segla. "Ne bo naj vam povrne, Mylord! S tem me rešite iz trpke' potrebe. Da bi sedaj le vedela, j kaj naj storim, da izpreobr-nem Elizabeto!" "Ali ste jo posvarili?" "Vse sem storila, vse poizkusila, Mylord. Ali vseeno osta-' ne trmasta in odločna. Niti po-! sluša me ne! Zdi se, kakor da je njena trma nezlomljiva!" "Potem se morate poslužiti sile, da pridete k svoji pravici." "Ce bi človek le imel kakšnega duhovnega svetovalca, Mylord, ki bi ji zbujal vest." Jozuatu se zabliskajo oči. "Tu bi se dalo nekaj napraviti," odgovori Jozua. "Po Mr. Braddocka pošljemo, ta jo naj poizkusi izpreobrniti!" "Oh, Mylord, jaz ne poznam Mr. Braddocka, ki je duhovnik v Wilson City." "Jaz se hočem peljati z vami k njemu ter ga pregovoriti, da se odpravi k Elizabeti," izjavi Jozua. "Sicer Mr. Braddock ne pozna vaše hčere, ali o resničnosti vaših besed ne bo dvomil, niti ne odrekel svoje pomoči materi." "Oh, če bi hoteli to storiti, Mylord !" vzklikne stara vdova Robin, ki/si je obetala od tega, da obdrži Elizabeto pri ->ebi, trajno izboljšanje svojega položaja. "Torej pojdite! Odpeljeva se h Mr. Braddocku!" reče Jozua ter si da po starem Willy-ju prinesti klobuk in suknjo, .lakar se odpravi s starko in Patrickom doli k stari kočiji. Jozua si je dejal, da je stara /dova Robin mojstrsko igrala svojo vlogo. Vživela se je tako vanjo, da je navsezadnje mislila, da je našla svojo hčer. In .to je dajalo njenim besedam in ! nastopu naravnost materino odločnost, s katero je pridobila vsakogar na svojo stran, j Treba je bilo torej novega vpliva, da bi bile spletke proti .Elizabeti do kraja uspešne. I Voz je kmalu obstal pred hi-, šo starega duhovna v Wilson j City.- j Patrick odpre kočij ina vrata iter izstopi. Ostal je pri vozu, 'dočim odideta Jozua in starka v duhovniško hišo. j Mr. Abraham Braddock jima 1 pride nasproti ter se nemalo začudi njenemu obisku. "Tu sem privedel staro vdovo Robin k vam, Mr. Braddock," reče Jozua. "Pravkar mi je razložila svoje križe in teža^ ve. Znano vam je, da so prijeli j njeno hčer ter jo odvedli k Mr. Jeffersonu. Elizabeta Robin je nekakšna pustolovka, potepen-ka--." "Grem z vami, dobra žena, grem, in sicer takoj. — Upam,| da se nam posreči izpreborniti vašo hčer, ki je prejkone prišla j v slabe roke," odgovori Mr. Barddock ter seže po klobuku in palici. "In od Mr. Jeffersonu zahtevajte izročitev svoje hčere," je dejal Jozua vdovi Robin. "Ce se bo upiral, se obrnite na moje pisarje, da vlože za vas pritožbo pri maršalu Bothwellu v Virginia City. Najbolje je potem, da greste sami tjakaj. Stroške pokrijem jaz." Vdova Robin se je zahvalila Jozuatu za njegovo pomoč solznih oči in kar ni mogla prehva-liti njegove dobrotljivosti, kar je zbudilo v Braddocku velikansko začudenje, ker ni bil pričakoval takšnega postopanja od Jozuaia' Wilson. Dočim so šli Braddock, vdova in Patrick v uradno hišo, se je Jozua ločil od njih ter obiskal svojega pravnega zastopnika, da se pomeni z njim o stanju svojih rudnikov. Patrick je povedal Braddocka in vdovo Robin gori k Elizabeti ter odklenil vrata male sobe. Elizabete je sedela vsa bleda in otožna na stolu. Zagledavši vstopivše in izpoznavši starega dušnega pastirja se dvigne ter mu gre nasproti. "Vi ste Mr. Braddock," je dejala, "in tudi vi me morate poznati, prečastiti. Ali se več ne spominjate Johna Grahama hčere Elizabete, ki jo je umrli duhovnik iz Virginia City poročil z Mr. Edvardom Wilson'?" Stari Braddock zre nekaj časa zamišljen v Elizabeto. "Vidite, prečastiti, z vami hoče ravnotako narediti, kakor je z nami vsemi," se obrne vdova Robin do njega. "Menda je podobna ženi Sir Edwarda Wilson kakor jajce jajcu, in na to podobnost je osnovala ves svoj načrt." "Prosim vas, prečastiti, iz vsega srca, da poslušate mene in ne verjamete besedam tiste stare ženske, ki se ali moti, ali pa je najeta za svojo izjavo," reče Elizabeta z ginljivim glasom in tako, da je jel duhovnik že omahovati. "Le poglejte .me natanko! Ali se več ne spominjate mene?" "Da, na las ste podobni tisti Elizabeti Graham, ki je bila na skrivaj poročena z Edwardom Wilson. Kdo more to tajiti?!" odvrne Mr. Braddock. "Toda vsi vemo, da je Elizabeto Graham ali Wilson doletela smrt v gorah." "Jaz sem bila rešena, prečastiti. To sem povedala že tačas' ko sem se vrnila semkaj."' Nikar se ne dajte zapeljanemu otroku premotiti, prečastiti!" reče vdova Robin duhovniku ter vije obupno svoje roke. "To je že skoraj vse tako povedala, da bi ji človek moral verjeti. Toda mati izpozna svojega otroka, pa naj je bil še tako [dolgo proč od nje. Razjokala bi se do smrti na tem ,da me hoče zatajiti." "Pomirite se, ter me poslu-jšajte!" je dejal Mr. Braddock Elizabeti s prijazno opominje-ivalnim naglasom. "Vaša trditev I more napram izjavi vaše matere tem manj obveljati, ker srna-trajo ono Elizabeto Graham že dolgo, dolgo za mrtvo. In kako morete svojo rešitev dokazati?" "Tega ne morem. Ali vseeno sem jaz Elizabeta Wilson, prečastiti, in to pa tako gotovo, kakor gotovo je Bog v svetih nebesih. Usmilite se me! Nikar še vi ne dvomite o meni!" Mr. Braddock je resno zmajeval z glavo ter motril Elizabeto s sočutjem. "Nekaj ste si morali, kakor se mi zdi, ubiti v glavo, česar se nikakor ne morete iznebiti,'" dušni pastir, je dejal. "To je žalostno za vas in še žalostneje pa za staro žensko tukaj, ki pretaka bridke solze radi vas." "Nikar ji ne verujte, prečastiti ! Ona laže ali pa se moti. Jaz nisem njen otrok!" "Daleč je prišlo z vami, otrok moj," nadaljuje Mr. Braddock sočutno. "Ali vas ne gane J pogled te uboge ženske? Ali1 vas ne ganejo njene solze? Pri-! dite že k sebi! Otresite se za-| peljive in mamljive slike ,ki vas čara! Začnite premišljati! Poslušajte moje opominjeval-ne in dobrohotne besede!" Elizabeto zalijejo solze. "Prečastiti, usmilite se!" vzklikne. "Verujte mi, sicer moram obupati. Ali me hoče vse zapustiti in zatajevati?" "Vidite, ganitev je že našla pot v vas ,ubogi zapeljani otrok," nadaljuje Mr. Braddock z mehkim glasom ter prime Elizabeto za roko. "To je še vseeno dobro znamenje. Vdali ste se nekakšni prazni marnji, ali še je upati, da se izpreobrnete ter vrnete k svoji ubogi, zapušfce- ...... {■< ~ '. r _ ni materi. Opogumite se ter se rešite iz okov tistih sanj! Še je I čas, nikar ne strite srca ti stari ženi, ki ji je še samo malo dni določenih v življenju." "Tudi vi mi ne verujete, prečastiti," je dejala z zamolklim glasom. "Tudi Vas ne morem prepričati! Bog mi stoj v tej stiski in muki nastrani! Nobene besede več ne izgubljajte! Ce hočete potrdila za moje besede, potem poslušajte gospoda Edwarda. Ta vam pove, kdo sem." "Tudi gospoda Edwarda je premotila in očarala, prečastiti," zavzdihne stara vdova Robin. "Bogu bodi potoženo! — I Tako daleč je moralo priti!" "Potolažite se, dobra žena," i se obrne Mr. Braddock na vzdiha jočo, "z božjo pomočjo se še i vse obrne na pravo pot. Nikar I ne obupajte, ali tudi preveč ne 1111 iii 11 ili m l ili 111T1TITT1 Im iTTmTriTiTiTiTTi 1 pa, uboga deklica, 1 in izpreobrnitev, vaše otemnele borbo proti zapeJj^ AUDITORIUM »g cLEvtiAmimiisTwiwimM CircuS SPOMLAD SE BLIŽA INCOME TAX As for the past many years, we are again this year ready to help you with your INCOME TAX, The property and business owners will find it to their interest to consult us for their Income Tax. The time you spent in our office will be well worth your while. Therefore, make it your business to see us at your earliest possible time. Especially will it be appreciated by us, if you will see us right away. Please remember, we will give you a complete service. Our many years of professional experience will be at your service at all times. This year, our service charges are from $2.00 and up. For complete and confidential service, see Mr. Marian Mihaljevich, personally. Office hours from 9 A. M. to 7 P. M. MIHALJEVICH BROS (0. 6424 ST. CLAIR AVE. INCOME TAX ZA POSESTNIKE IN POGORELCE wm. j. kennick 6530 St. Clair Ave. UČITE SE ANGLEŠČINA iz Dr. Kernovega 1 : ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BEP' Mary Volčanšel Saiovec NAZNANILO IN ZAHVALI 4