List za šolo in dom.
----
Izhaja 1. in 15. dne vsakega meseca, in velja za celo leto 3 gold. 50 kr., za pol leta 1 gold. 3U kr.
Tečaj IX. v Ljubljani 15. januarja 1869. List 2.
tfllll.
Matora vesoljna zdaj v spanji počiva, Zgubila zelenje sta gora in log, Za tamne oblake se solnce nam skriva, Z meglami napolnjen ves zračni je krog. Ne čuješ več tiča, ne vgledaš cvetice, Veselje ljubo je zbežalo od nas, Ko mogel, pomladi bi dat, perutnice, Da hitro prinesla bi cvetja nam kras!
Pa prazne, oj prazne so želje goreče, In dalje ne bodem vas v sercu gojil, Al' mar izdihljaji mi rože cveteče Prinesejo spet, da je v vence bom vil? Jaz z upanjem zvestim bom čakal pomladi, Takrat, kar želim, izpolnilo se bo, Natergal bom rož na cveteči livadi, Ter ž njimi vesel si okitil glav6.
Oj upanje sladko, ti zvezda nebeška, Ki siješ v življenje mi revnega noč, Ti lajšaš bremena nadlog mi pretežka, Ki dalječ presegajo slabo mi moč, Duha mi potertega ti povzdiguješ, Ki tukaj na zemlji more ga skerbi, K početjem preslavnim me ti navdihuješ, K njih srečnem' izidu pomoreš mi ti!
Nikdar mi zatorej, oj zvezda, ne ugasni, Prijazno me zmiraj na zemlji spremljuj, Ti lica otožna mi vsikdar razjasni, In s sladko tolažbo serce napolnuj!
Prepeval potem bom jaz pesmi vesele
V	prelepo zahvalo le tebi na čast,
V	njih tožbe ne bodo nobene se pele,
Ker bosto rodili je radost in slast!
J. Cimperman.
Samodjavnost.
Učitelj naj ima pri podučevanji in sploh pri odgoji pred očmi naj višjo stopnjo vsega razvitka — s a m o d j a vil o s t, to je, prelepa dušna moč, ktera človeka priganja, da povsod napreduje in samostalno izveršuje svoje namene. Samodjavnost je človeku že prirojena, in se pokaže že pri detetu; vendar, ako je odgojnik prav ne budi in ne oživlja, rada zastaja in se še celo na napačno stran nagne. Otrok se mora napeljevati in navaditi, da sam premišljuje, kaj je prav, kaj ne, kaj je v dosego tega ali unega namena potrebno, kaj je temu ali unemu namenu nasproti. Bolj ko se mlad človek privadi, da sklepa in dela brez vnanjega vpliva, bolj se v duhu povzdiguje in opro-stuje. Človek ni za to na svetu, da bi samo terpel in težave prenašal, temuč naj več za to, da vselej pravo hoče, si izvoli in dela. Samodjavnost pa se začenja s tim, da je otrok občutljiv za to in uno. Učitelj naj pervič opazuje otroke, koliko in za kaj je kteri občutljiv, in naj potem lepe občutke živi in previdno goji; otroke, ki so bolj neobčutljivi in nekako merzli za to ali pa uno, naj pa primerno napeljuje, da so bolj občutljivi in sprejemljivi za vse, kar vidijo in se godi okoli njih. Pri tem pa naj učitelj tudi gleda na telesne zmožnosti svojih učencev, ker velikrat tudi telesne moči zaderžujejo otroka, da je neobčutljiv. Vse obnašanje zdravega otroka je odgojniku prava šola mladega življenja. Kako živo in gibčino je pri otroku vse, kar vidi in misli, kar občuti, hoče in dela! Kako pridni in delalni so zdravi otroci od jutra do večera, in kako je v njih vse polno življenja! Vse te lepe lastnosti naj ima učitelj vedno pred očmi in naj jih neprenehoma živi, povikšuje in pametno vodi, da se vedno bolj vterjujejo in da je otrok vedno bolj sam svoj gospodar. Ze stari so imenovali mojstra odgojnika tistega, ki je mladost znal napeljevati, da je bila saniodjavna; sedanji čas potrebujemo pa še te lepe moči vedno več, ker vse hrepeni po svobodnem duhu, kteri pa se rodi edino le v pravi samodjavni omiki.
Zemljepisje v ljudski šoli.
(Dalje)
J. Kako pa se deli to gorovje ?
O. Deli se :
a.	Na severo-vzliod je sterma logaška planote, ktero ob-robuje teržaška železnica, ljubljanski verh 2168', cirkniška planota se spušča z dvojno versto v glasovito dolino enacega imena; tu ima B loč a k nad [Studencem 3283', vas Slemje 2485', vas Obloke 2114'; na ložki planoti (kije še viša) ima Slivnica 3523', Javornik 4006'.
b.	Na severji je ra kit niš k a planota, od logaške jo loči globoka struga borovnišice in od mokriške pa Ižica, stermi kljukasti Krim, viden daleč od ravnine, je 3498' visok, vasi Planinica in Rakitna imate 2520' pa 1741' visokosti. V turjaških gorah, ktere deli globoki žleb potoka Borovnišice na dve gozdnati planoti polni jam, spenja se Mokrec do 333?', cerkev sv. Primoža do 2661', grad Turjak sam pa do 1706, nadmorske visokosti.
c.	Ribniška planota, ktera opasuje na zahod ribniško dolino in Jožke čez 2 milji dolge dole. Ta planota je na sever mnogoverstno pretergana. Ostri verh ima 3552' visokosti; na vzhod pa opasuje ribniško dolino 31ala gora ali lipovško berdo, Verhovček ima tu 2802', na južnem (nad Kovlerji) 3016', na Cernem verhu 3032', sv. Ana 3045' visokosti.
d.	Za Iipovškim berdom leži vštricema l1/« dolga in ro-dovita dobrepoljska kotlina, nad ktero se razprostira na vzhod prostrana (l'/2 milje široka in 2 dolga), da si primeroma samo 1400' visoka: povsod obdelana tisovška planota, stoje s stermimi stenami nad dolino zgornje Kerke. Naj višji kraj tega predela, verh Mačkovec nad zgornjo Kerko, ima 2238'. Dobrepolje odpira se proti Turjaku po poprečni dolini Rašice, v kteri stojo Ponikve 1508' in ponor Rašice vode 1389'.
e.	Kočevsko polje ali kotlovino obrobuje na vzhod 3 milje dolgo in primeroma 1 miljo široko višavje Roga (Horn-vvald). Naj višji kraj, gozdnati Rog na sredi, ima 3578'.
f.	Nad Kočevjem vzdiguje se na zahod planota kočevska, ktera se derži na severji ribniške. (Sedlo med Slovensko vasjo in Gerčarico je 2691' visoko.)
g.	Zopet proti zahodu je suho polje goteniško, ktero loči goteniško berdo od druge više pa ravno tako suhe in ve-
8*
like kotline travske (Trava 94110; nad poslednjo pa se začnejo zahodno skalnate stene ložke planote (Snežnik 4006').
h. Obe te kotlini s kočevsko vred vzdigujete se polagoma proti jugu k reki Kolpi. Banjaloka 1826'. Izvor Čubran-ke je 1720' visoko. Kolpa teče pri Srobotniku 817', pri Dolu pod Poljano 685' nad morjem.
III. Notranjsko je pravi kraški svet; obsega pa 24[3nilj. Lega teh gora derži na jugo-vzhod proti jugo-zahodu. Po novem na vzhod deržečem povzdigu, ki je tedaj poprejšno mer ali pot križal, nastale so valovite gube in podolžne do tedaj pravilne doline, ter so bile spremenjene v kotline, rupe, na višili planotah so se pa vderla pogosto korita ali kadunjaste doline različne globokosti in podobe. Na podnožji teh goni nahajajo se povsod verstama doline, deržeče na jugo-vzhod, ki jib opasujejo na eni ali na obeh podolžnih straneh skalnati in stermi herbti iz numulitnih apnencev, kakor jih tudi navprek zapirajo. Poznejši, navpik deržeči potresi, napravili so one mnoge livkaste, globoke jame (brezna}, ki so polne starših in mlajših naplavov in se tako vidijo v starih planotah in dolinah po vsem Krasu, zlasti pa po Dolenskem. Ti potresi so tudi zvekšali in pmnožili stare predore špilje, preduhe prehode in jame, ki so pravo čudo teh krajev. Ker so skale po verhlh in herbtih razpadale in se je gozd iz-sekal, so postale te gore tako kamenite ingrobljaste; tam, kjer skladi na dan stopajo, se vidijo po vzhodnem naklonu ostre skrivljene prisekline; na vzhodni in jugo-zahodni strani se pa razgrinja ogromno skalovje, grobljevina in razmet, razsejano tudi po spodnjih planotah in celo po dolinah, tako da je v enih krajih viditi kakor puščava, kjer je malo rodovitnih tla. Omenjene lastnosti teh gorskih tla so tudi krive temu, da so planote in tudi nektere doline sploh suhe in da je toliko jamskih potokov, jezer in vrelcev. Samo tam, kjer stopajo na dan apnenci v stiku s peščcnci in laporji in sicer v pravilni legi, deržeči na zahod privirajo v kadunjah in dolinah studenci po kladili peščencev na beli dan. Tako se izcejajo celi predzemeljski potoki, cele reke v zaperte doline, kjer nemogoč odtekati iz njih ali napravljajo občasna jezera ali pa se zopet izgubljajo v nove prepade med peščenci, in povračajo se v drugi ali tretji dolini deržeči v eno mer na dan in po dolgem blojenji združijo se z večimi rekami, ali pa zginejo za vselej v podzemnih luknjah.
Razpada pa Notranjsko po posebnosti tal na več predelov:
1.	Ložka, cirkniška in planinska dolina (planinski logi) ločijo kraško tvorbo od jurske in triasne v Suhi Krajini.
a)	Najjužniša, ložka dolina. Potok Oberh, izviraje iz jam 1838' in izgubljaje se v ponikve 1723' jo preteka.
b)	Za poprečnim čez 3457' vis. berdom razprostira se na zahod cirkniška dolina s slavnim cirkniškim jezerom; toda močvirna je; vse naselbine so na višem nje robu. Preteka jo z nekoliko pritoki potok Oberh, ki se na severo-zahod v malem pa globokem dolu St. kocijanskem (Št. Kocijan 1314') pod imenom Rakek zopet prikazuje in po večkrat izgublja.
2.	Planinska dolina, ktero preteka reka Unec, ločena je od cirkniške po pogričji; sama pa je obdelana in logata. Na severji jo zopet pogričje, srednje visokosti 1450', zapira ; tu je prehod za ljubljansko cesto in železnico; na severni strani tega pogričja so polhovgraški hribi po ozki soteski od ljubljanskega verha. Vzhodni kraj te planote podeljuje dolinama, ložki in cirkniški, velikolepno podobo; na zahod se pa vidijo sivkaste in slemenite rebri in goli verhunci viših verhov v kraških planotah.
J. Velikrat sem že slišal od Krasa in od njegovih pustih gora; razložite mi, prosim, kteri kraji spadajo prav za prav h Krasu?
O. Kraške planote začenjajo se na severo-zahodu z goro Hrušico. Ta gora je med Logatcem in Vipavo. Na sever jo loči viša dolina Rele od idrijskih gora, na severo-vzhodu razgrinja se pogričje postonjsko; na jug se pa spušča v doljno kotlino rek Nanosice in Pivke. Nanos je 4323' visok, na sami Hrušici ima Pil le 2340' visokosti. Za postonjskim pogričjem vzdigajo se zopet griči primeroma 2500' in ti se imenujejo Pivka, ktera se razprostira 2 milji na široko in 4'/2 milje na dolgo proti jugo-vzhodu zavzema 6Q milj in dosega v skupku nad cerkniškim jezerom 4006' visokosti.
Nad južnimi koriti in ravninami pivške planote vzdiguje se na samih deželnih mejah do 1500— 2500' ozirne visokosti sicer malo (samo 2'/2 milje obsegajoče) toda daleč vidno pogorje ložkega Snežnika. Tudi to pogorje je prav za prav koritna priin. 3000' visoka planota; tu goli, tam travnoti stog pravega Snežnika ima 5082' visokosti.
V krilu ložkega Snežnika začenja se dolina deržeča od juga proti severju; derži pa poleg cele pivške planote, in se razgrinja široko pod samim Nanosom; imenuje se dolina po svoji glavni vodi ponikvarici Pivka (pivška dolina). Dolga je 5 ur, široka nad Postojno samo '/2 ure> pod Postojno, kjer se združi potok Nanosica z reko Pivko, pa tudi 1% ure. Med Zagorjem in Radovo-vasjo je dolina samo nekoliko sežnjev široka, in po tej soteski je tudi prehod iz više koritaste doline v pravo Pivko. Do Radohove vasi je Pivka suha in pusta; od ondukaj verste se pa lepi logi z rodovitnimi njivami in iz med njih mole tu pa tam obrastle kepe in gole apnenčne skale, med kterimi nosi ta ali una lepo cerkvico ali kapelico. Dolinski žleb je primeroma 1600' visok in najvišji mesti v nji na vzhodu Postojna, Razderto na zahodu imate samo 1759 pa 1791' visokosti. Izvir reke Pivke pod Ternom 164(5' in nje izliv v jamo postonjsko dela to dolino posebno glasovito.
J. Kje pa je vipavska dolina, od koder pridejo tako zgodaj češnje in drugo sadje?
O. Sedlo pri llazdertem (1791') deli Pivko od doline reke Vipave. Ta globoka dolina, Št. Vid 490', Vipava ali Ipava 239' je na svojem gorenjem kraji po pravem pogričje, a še le nad Ipavo začenjajo tolsta alluvialna tla, ki delajo, da je pod milim skoro italskim nebom ta dolina najblaži kraj na Kranjskem. Na vzhodu obdajajo to dolino sterme stene Nanosa in Hrušice, na zahodu pa herbti, ki zasegajo tudi navznoter v dolino 1000 — 1200' ter zakrivajo zadnje strani teržaškega Krasa; to podeljuje tej dolini neko posebno prirodno ljubkost in mičnost.
(Dalje prih.)
Stari in mladi Slovencc.
Iirevati.
O. Ouiescere, habitare.
8. Nsl. okremati convalescere, pišete cf. kremy-ene; navadno se čuje okrevati, bulg. krevam se surgo, čes. okratia-vati refici. Pa ne nam. okrepvati, kakor okrepniti , okreniti indurescere, skrepeniti rigere, krepil stsl. firmus, fortis, pro-prie rigidus, durus.
Kr gnati.
O. Krgn%-eši (krgtn-) deilectere, krgtati fleclere ; kratiti sg torqueri, kr%tü tortus, imniitis; kr^čina cholera cf. ser. krunč curvari.
Nsl. kreniti gubernare, ukrniti; krenuti se movere modice, razkreniti noge; kretati, nevkreten firmus ; iz kr^tu je krotovica, krtovica gedrehtes garn, schlinge; k rot o, kruto valde, croat. krut durus, rigidus, erudelis.
Kuditi.
O. Vituperare, accusare, corrumpere cf. lit. let. skaud dolore et ser. kud; croat. sorb. kuditi spernere; kuditelj qui vituperat.
S. Jeli v zvezi stsl. kuditi in kuj a t i murmurare; ne kujaj mi da mihi veniam, nsl. kujati se aemulari (schmollen); kujanije superbia, reete niurmuratio, kujba zelotypia rad. ku et suff. Iba ?
O. Se ve da.
Kupü.
O. Kupü a) proprie cumulus ahd. höfo, häuf, simul; b) emtio, mercatura.
/S. Znamenivo je, da pišete «) na kupi p. sizvati ljudi, vü kupi sibrati sg, žiti, sedeti, na v k upi, vi kupo sesti; kupino simul p. rasti, si otroky; ß) kupü, pa tudi kupija, kuplja mercatura, merv, emtio, sorb. kupnja, kuponica fun-dus emtus nsl. kupnica agor emtus, kupilo, kupilno, kupilište forum; kupčij, kupičina mercator, kupičistvo mercatura, negotium.
Kurit.
O. Ivurü gallus, kura, kurica gallina, kurg-rgte pullus gallinaceus.
S. Iz ser. kur sonare, nsl. peti, petelin; in ker rabim kuretina, kurnik, kura, zakaj bi ne tudi kurüm.!
Kyvati.
O. Kyvajq,-vaješi movere caput na pr. glavami, glavu, si caremi consentire cf. gr. mnrsiv; stsl. kyti, serb. kinuti ser. ku ire; kvati-ajq,-ješi.
8, Nsl. nekdaj tudi k i v a t i, sedaj navadno kimati movere caput, annuere.
Kydati.
S. Nsl. kidati ¡acere, eiicere na pr. gnoj, sneg.
O. Stsl. tudi blaspheniare p. imena, slovesa zlaja komu kydati; cf. kin^ti s§ nasci rad. kyd.
Kypü.
O. Imago: kipom moimi ego ipse, u svoiemí kipu.
S. Nsl. serb. kip magy. kép: de kapi cogitandum non est. Tega ne umém. Kapi stsl. imago p. obrazy tvore i kapi, vi božiju kapi stvorivi človeka; statua, idolum, theca, vagina, talentum; k apiste delubrum, statua, sculptile ; cf. alb. kép lapides caedo goth. skapjan; pa ne stsl. kypeti salire, kypénije bullitio na pr. plamennoe kypenije?
Kyta.
O. I k i t a ramus, kytüka corymbus.
Nsl. fasciculus, ramus, nervus, cartílago, žilnata kita lacertus, rus. dial, kita ligamen; serb. ki ti ti ornare, in od tod menda stsl. kyciti, — s§ inflare, bulg. kiti, kiči ornare; ky-éenije superbia, kycivü superbus, kycije fastus. Vi primerjate s kyka, kycika coma nsl. kečka. Ker pravite: de ser. kak superbire non videtur cogitandum; se morda vjema kita s ki-titi, kičiti, in kine je nam. kič, kičije t. j. lepotičje, okrasje, kakor krinka nam. krika iz kriti, ne pa iz magy. kinč!
K%šta.
O. K a š t a- ica - erica axr¡n tentorium , nidus, tugurium xuXvfiri, k^stinikü, kqitevati — stujq, — ješi in tentorio habitare cf. bulg. küta servare et k^tü angulus, k%tici i kotici mansiuncula, nidus.
8. Hrov. je kuča nsl. koča-ica, kočar-ica-riti; bulg. je küstü, küta servare, in nsl. morebiti kašča, kašta (Getreidekammer — Kasten) naravnost iz stsl. k^šta, ne pa iz nem. Kasten.
L.
Lagvica.
O. Nekaka sklenica, stsl. poculum, láyr¡vog, lagena, la-guncula.
8. Oe se tudi vjema z gerško-latinsko, vendar je občna že, da jo smem rabiti i nsl. lagev, lagva, lagvica.
La » oditi.
0. Convenire, adulari, se daré na pr. ni pitiju ni edeníju ne lagodite; Iagodínü conveniens, congruens, moderatus; optimus.
»S. Tako se reče lahko tudi nsl. lagodna kazen, inuka, vlaga, teplota, zima, lagodna pa liha piča t. j. primerna pa nezmerna ali preobila.
O. Lagodíno i lagojno convenienter; česk. je lahoditi adulari, Iahoda comitas.
Nsl. pa, pravite, je lago d a, lagota petulantia, lagoden petulans, in celo infirmus, kakor hrov. serb. nelagodan, ne-iagodstvo languor. Jeli korenika lag-leg, lahek-Iehek, lahoten? Murko ima lagoden t. j. brez vrednosti. Lago j, pišete Vi, nsl. malus: lagoje drevo; kar jaz vem, je lago j krik, vpitje p. lagoj gnati, večati ali kričati.
Ladínü.
O. Orestíí i Piladu Iadna bysta i télomi i mudrostiju; ladínü aequalis, ladino, ladino vat i consentiré; rus. je ladfi concentus.
S. Polj. in česk. pa ordo (bez ladu a skladu); morebiti je ladinü nam. vladen (cf. ladati in vladati) to kar vrüstí-nü aequalis, coaevus.
Lajna.
O. Lajna n. pl. latera, ilova —, zdanije lajno laterum confectio; stercus.
V drugem pomenu je nsl. lajno n. sg., lejno; Iaj-nje schleimige excremente; gr. xonQiáwnos je stsl. lajnoimenitü! Smel bi rabiti lajno tudi v stsl. pervem pomenu nam. opeka, cegel.
Lakati.
O. I alükati esurire, ieiunare, abstinere, lačiba i alüéiba fames, lakota i aliikota, alkateli-nica itd.; lakomiti sg cupere (cum dat. rei).
8. V drugi obliki je stsl. prav navadna, nsl. pa meni neznana. Jaz pišem lakomen, lakota in lakot, lakomnost, pa čem pisati tudi po Vaše lakom cupidus, avarus, gulosus, lačba, lakomost, lakomstvo, Iakotec in lakotnik, lakotnija, la-komica (liv, lijak) itd.
Lani.
O. Lani anno praeterito, otü Ioni, čes. polj. Ioni.
8. Lani in v lan i, lansko leto, lanina t. j. lanske reči. Veseli me, da se čila že stsl. lani, ker sem bal se, da je tujka (Panno).
Lanicuhu.
O. Lan culi je tudi poljski catena, cf. mlid. lanne.
/S. Nsl. lanec, verste, čerte laličnice, serb. lanac t. j. veriga.
Laska.
O. Adulalio p. grozoju i Iaskoju; laskavu-vici-ateli, las-kanije blariditiae, laskati kogo, — s§ komu.
/S. Sicer ne pravite, da je tudi novoslovenska; ali ker jo pišejo slovanski knjižniki sploh, jo bodem pisaril i jaz, sej je laske in laskavosti tolikanj na svetu! Znameniva je čes. laško mi na, kar nsl. serb. skomina ali stsl. oskomina stu-por dentium.
Pašnik.
Učitelj, bodi v šoli odkritoserčen! Če hočeš, da bode tvoja beseda pri učencih kaj veljala, kaži se učencem vedno popolnoma odkritega. Učenci ne smejo nikoli misliti, da učitelj drugače govori kakor misli. Kar koli tedaj govoriš, naj bo gola resnica, in če včasi ne smeš povedali resnice, raji molči ali se vprašanj radovednih učencev ogibaj. Prav nespametno delajo tisti slarši in učitelji, ki otrokom o kakih rečeh nepravo pripovedujejo, n. pr. da po hudobne otroke pride iz pekla parkelj, da jih vzame, da pride sveti Nikolaj iz nebes in olrokom deli darove i. t. d. Otrok kmali kmali sam sprevidi ali od drugih zve, da so to prazne reči, in potem tudi ne verjame še več drugega, kar mora verjeti.
IJcitelj, bodi v šoli dosleden! Kar enkrat tirjaš to tirjaj tudi drugo; otroci kaj hitro zapazijo, če si omahljiv, da delaš danes tako, jutro drugače, in si po pravici mislijo: „Zakaj smemo to pa uno včasi storiti, včasi pa ne?"
Učitelj, ne muci učencev po nepotrebnem ! Vselej, kedar se učenci morajo učiti kaj, kar še nerazuinejo, prizadevlje jim to veliko praznega truda. Nikar tedaj učencem nikoli ne nalagaj kakega uka, ki jim ga še nisi dobro in vsestransko razložil, da ga popolnoma razumejo. Kar koli se mora učenec iz glave učiti, mora popred razumeti.
To pravilo naj si dobro vtisnejo v glavo vsi tisti učitelji, ki uče tuje jezike. Suho in prazno učenje iz glave ugonobi razum in dobra čutila. Večkrat se sliši tožba : „Ta in uni otrok je že v naj pervih letih prav lepo znal govoriti (deklamovati) mnogo pesem in učenih govorov, sedaj ko je večji, pa nima do takih lepih reč/ prav nič življenja in veselja". Življenje in veselje do lepoznanstva ste mu zaterli ravno takrat, ko ste ga mučili s takimi rečmi, ki jih ni razumel, in se jih je mogel vendar učiti.
Koristne stvari.
Zrak je težak.
Da je zrak težak, marsikdo ve, ali kako zelo je težak ne ve vsak. Učeni so izštevilili, da je zrak, ki pritiska na prostor	32.000 funtov težak. Ker popolnoma izraščen
človek potrebuje toliko, to je, 15Q', mora tedaj vsaki dan in vsako uro, bodi si na kopnem ali na vodi tako težo, to je 32.000 funtov, nositi. Marsikdo bo rekel, da pod tako težo se mora človek zgruditi; se ve da bi človek ne mogel take teže nositi, ko bi jo imel samo na herbtu, — ali tu se mora misliti, da je zrakova teža popolnoma razdeljena in da na vse strani, zunaj in znotraj, enako pritiska, kar stori, da te teže človek ne čuti. Zrak pa ni po vseh krajih in v vseh deželah enako težak; le po ravnih deželah ima zrak zgoraj imenovano težo; nižjiko je kak kraj, težji je zrak, in višji ko je kraj, lahkeji je zrak. Od tod tudi pride, da tisti ljudje, ki žive po hribih in gorah, se nekako slabo počutijo, ko se preselijo v nižave, ker je zrak tu bolj težak, kakor v višjih krajih. Nekteri terdijo celo, da to dela silno željo po domu, da je človeku neizrečeno dolgi čas po domu.
Književstvo.
Dobri učilni po m očki. Večkrat poprasuje kdo po knjigi, ki bi po domače obdelovala zemljepisje avstrijskega cesarstva. Ta gotovo ne ve, da imamo prav izverstno delo te verste, ki je že 1861. 1. prišlo na svetlo v c. k. zalogi šolskih knjig, in se imenuje: „Kratek popis cesarstva avstrijanskega sploh in njegovih dežel posebej. Za niže gimnazije in više realne šole sestavil Ludovik vitez
Heufler, poslovenil M. Cigale na Dunaju". Ta zelo obširna šolska knjiga je prav važna tudi za ljudsko, posebno za nedeljsko šolo večjih učencev, pa je tudi prav potrebna po-niočna knjiga vsakemu ljudskemu učitelju sploh. V njej najdeš v lepem slovenskem jeziku mnogo mnogo, česar ti je treba pri splošnem rečnem podučevanji. Pri vsaki deželi je prav jeder-nato popisana lega in velikost, različni viši in niži kraji, morja, jezera, podnebje, rastlinje in živalstvo, prebivalci, narodnost, vera, kmetijstvo, rudarstvo, fabrike, železne ceste in vodne poti, ceste po suhem, kupčija, šole, ime in gerb, razdelitev, posamni kraji in vse bolj važne in znamenite stvari itd. Zares, premalo je znana še ta koristna knjiga. Velja vezana 85 kr.
Enako važen za ljudske šole je tudi: „Botanischer Atlas in fünf Blättern", ki obsega mnogo bolj navadnih, prav na tanko narisanih in pobarvanih podob iz rastlinstva. V imeniku so imena pisana v nemškem, laškem, poljskem, češkem, ruteniškem, hrovaškem, serbskem, slovenskem, oger-skem in v romanskem jeziku. Ako se ti veliki listi (na velikej poli) denejo v rom ali oklep pod steklo in se obesijo na stene v šoli, je to kaj lep in tudi prav koristen učilen pomoček pri razkladanji berilnih vaj i. t. d. Tudi ta „atlas" se dobi v c. k. zalogi šolskih knjig na Dunaju, in velja lepo pobarvan le 1 gold. 26 kr.
Tudi za g. g. katehete ima c. k. zaloga šolskih knjig lep pomoček pri podučevanji, in sicer: „Razlaganje keršan-sko katoliški ga n a ukav podobah za šolo, cerkev in dom". Spisal Bernard Galura, knezoškof briksenski. Ta iztis ima v sebi 60 prav lepih podob s slovenskimi napisi, z izreki iz sv. pisma, s primernim kratkim razlaganjem. Te podobe so prav pripravne pri podučevanji v keršanskem nauku, pa tudi lepi spominki in lepa darilca za pridno mladino. Vsaka podoba posebej velja 2 kr., sto podob na izbero 1 gold. 40 kr.; vseh 60 87 kr., vezan iztis pa 1 gold. 5 kr.
Šolske stvari.
Iz slovnice. Prislov. 1. Odgovori te la vprašanja: Kje je Bog? Kam se megla vzdiguje? Kod straši? Kdaj drevesa cveto? Kdaj listje rumeni ? Kdaj moliš čez dan ? Kolikrat treši na zemljo ?
Dokle bo naša duša živela ? Koliko blaga bo človek sabo na uni svet nesel ? Kako teče železni hlapon ? Kako so tergovci prodajali ? Zakaj kmet seje?
2. Poišči tu prislove, povej, na ktero vprašanje se odgovarjajo, kteri so tordivni, nikavni in dvomljivi!
Mnogo ljudi je na svetu, malo jih je zelo pobožnih. Tu sejemo tamkaj bomo želi. Vedno moramo iti naprej, ne nazaj. Koder koli solnce sije, prijaznost klije. Zjutraj lahko delamo. Gotovo da! Tu nas kmalu vse mine; preveč navezujemo serce na posvetne reči. Veliko imaš še kteri-krat, a dosti nikoli. Menda misliš večno živeti! More biti, da bodeš mogel vse kmalu zapustiti.
Iz spisja. Jelen in jazbec. Jelen, ki je že prehodil mnogo, dežela in se radoval po zelenih tratah in poljanah, po senčnatih livadah in goščavah, dobi neki dan na poti jazbeca, ki je živel v prav pustem kraji, v tamni luknji, ter ga zaničuje rekoč: »Kako li moreš živeti v tej puščavi in v tej tamni luknji? ali si pamet zgubil, ali kali?« Jazbec mu odgovori: »Reci, kar hočeš in zaničuj mene in moje stanovanje, kakor ti je drago; moje prebivališče mi je zel6 in mnogo ljubše, kakor tvoje poljane in trate, livade in goščave, zakaj, ta kraj je moja domovina.« —
B®p M m io>m©e
Iz Amerike. Iz Krovv-AVinga 15. dec. 1868. — Moj ljubi prijatelj Andrej! Pošiljam vam naj lepša voščila za novo leto, ktera bodem tudi pri sv. altarji za vas ponavljal. Kot mali dar vam pošljem 9 listov našega dobrega nemškega časnika: „Der AVanderer", v kterem bodete dobili marsiktero drobtinico za svoj težavni stan. Pre-tečeno poletje sem bil bolehen, in sem bil tudi večkrat vsmertni nevarnosti na svojem potovanji. Trikrat sem padel v vodo, in sem se otel s plavanjem. Vse mijsionske reči so se mi naj več uničile, le samo lepe mašne bukve so ostale suhe tako, da sem mogel koj opravljati svoja duhovna opravila. Moj škof so me hotli vzeti k sebi, da bi pri njih počival, toda prosil sem jih, da naj me spomladi še puste v misijon. Pa glejte, predvčerajšnjim sem dobil po vladinem opravniku prečudno ponudbo: ali bi prevzel indijanske šole pri naših „Ot-chipvveg" za 2000 dol. t. j. 4000 gold. letnega plačila. Pa tudi nekemu protestantovskemu učeniku je ravno ta ponudba dana. Oba sva prevzela to službo in sicer s tim pristavkom: kdor bo v teh letih več prida storil, ta bo obderžal to plačilo. Sedaj pa je treba, da si zavihava rokave in da se poskušava, kdo bode več storil. Kako se bode ta poskušnja izpeljala, vam bodem že pisal. Hvala Bogu, sedaj sem zopet prav zdrav, odkar sem stopil v 84. leto svoje starosti. Vsem svojim prijateljem, znancem in dobrotnikom se priporočam, posebno pa vam, in sem
vaš prijatelj	Franc Pire,
apost. misijonar.
Iz Dunaja. Da bi sc v ljudski in srednji šoli nemško pra-vopisj e vredilo in za terdno vstanovilo, je ministerstvo za bogočastje
in poduk sklenilo, da naj se o tem posvetuje, in sicer na podlagi natisnjenega načerta: „Zur Verständigung in der deutschen Rechtschreibung", kakor ga je spisal profesor K. J. Sehröer na Dunaju. To posvetovanje bode 27. t. m. Posvetovali se bodo: od učiteljskega društva za ljudske šole in od učiteljskega društva za srednje šole en družabnik, potem vodja pedagogiuma dr. Dittes in učitelj vc. k. šoli za izobraževanje učiteljev pri sv. Ani g. R. N i e d e r g e s ä s s.— Prav bi bilo, da bi ti možje kaj pripravnega ukrenili, da bi ne bilo toliko vodil za pravopisje, kolikor je jezikoslovcev učiteljev. Tudi o drugih jezikih mnogojezične Avstrije naj bi se odkazale stalne slovnice in pravopisne oblike, po kterih naj bi se šole zedinovale.
Iz Gradca. Stirski deželni zbor je odločil, da naj se že prihodnje šolsko leto začnejo gospodarske meščanske učilnice (landschaftliche Bürgerschulen).
Iz Celja. Zavoljo nekega posebnega prigodka o združeni učiteljevi, cerkvenikovi in orglarjevi službi je slavno ministerstvo bogo-častja in poduka določilo, da se spozna, da je sestava cerkvenikove in ovglarjeve službe notranja cerkvena zadeva in da po postavi 25. maja preteč. I. obe, cerkev in šola, o tem lahko delate, da se imenovani službi ločite od šolske službe, in da bode to naloga, ktera se bo pri prenaredbah šolstva kmalu vsestransko reševala. Do sedaj pa se še o tem ni nič prenaredilo. Po 168. pol. šolskih uredeb ima tedaj postavni učitelj pravico do dohodkov, ki so združeni s cerkveni-kovo in orglarjevo službo, in šolske gosposke mu morajo varovali te pravice. Izjemno bi se smelo ravnati le tam, kjer bi postavljeni učitelj ne bil zmožen, da bi opravljal cerkveno ali orglarjevo službo.
Iz Predoselj nad Kranjem. Pri nas smo prav veselo začeli novo leto. 2. t. m. pridejo naš ljubljeni gospod fajmošter v šolo in povedo veselo novico, da so se blagi dobrotnik, blagorodni gospod baron A. Zois, tudi letos lepo spominjali pridnih učencev in učenk, ter jiin poslali nekaj za novo leto. Zelö so bili veseli šolarčki, ko se jim je delilo. V dopoldanski šoli, kjer je 92 učencev in učenk, je dobilo 6 dečkov in 6 deklic vsaki po en lep nov tolarček in eno novo „Pratiko" za leto 1869. Ravno tako je tudi v popoldanski šoli, v kteri je 80 učencev in učenk, dobilo 6 dečkov in 6 deklic toliko darila. Ne more se povedati, kako veseli so bili obdarovani otročiči, pa tudi mi vsi, ki smo bili priča tolike sreče. Enoglasno : „Bog plačaj !" je donelo po napolnjeni šoli. Bog poverili blagemu dobrotniku stoterno, kar store dobrega verli šolski mladini 1 Taka spodbuda veliko pripomore, da otroci raji hodijo v šolo iu da se pridno uče in lepo vedejo. Bog daj vsaki šoli kaj takih dobrotnikov!
Jan. Saje.
Iz selske doline. Ljubi „Tovarš!" Praviš, da si srečno preživel svoj osmi tečaj, akoravno ti je že tii pa tam protila huda nevarnost. Ako si do sedaj srečno preživel svoja leta, smeš upati, da boš za naprej še toliko ložeji shajal, ker lahko se nadjaš, da ti ne bo manjkalo niti naročnikov, niti podpornikov*"). Očitno ti priznavam, da
*) Kdor skuša, ta vc; upamo vender vse dobro.
Vred.
si mi iz med vseh slovenskih časnikov naj ljubši, in te vselej prav težko pričakujem. Ljubi bratje! ne prezirajmo svojega „Tovarša !"— Več učiteljev je že reklo, da bi radi imeli v „Tovaršu" več napevov; „Tovarš" pa pravi, da iina za zamudni, tedaj dragi notni tisk še premalo materijalne podpore. Jaz menim, da naj bi „Tovarš veljal za celo leto 3 gold.; mislim, da bi zavoljo 50 kr. vendar nihče ne zapustil svojega edinega šolskega lista*). Vsak orglavec ima rad lepe napeve in če jih mora kupovati, kinalu izdaje veliko za nje. Naj bi se o tem še kdo drugi oglasil. Z Bogom!	Iti. Kovica.
Iz pod Krima. Imamo že novi „Abecednik" v šoli. Po pravici smemo reči, da smo s tim novim Abecednikom naredili velik korak pri naših začetnih šolah. Hvala vsem, ki so pripomogli, da smo dobili toliko lepo in primerno šolsko knjižico! — 2. dan t. m. zvečer ob 6. uri se je pri nas dvakrat precej zelo potreslo; pervi potres je bil kake 3, drugi pa 2 sekundi.0	Uranic.
Iz Ljubljane. Dunajski listi prinašajo nacert postave za ljudske šole. (Govorili smo od tega v 31. listu preteč. I. po dunajskem listu „Volksschule^'). Dasiravno še ta postava ni poterjena in bo še dosti kotov prehodila, preden bo poterjena, bere se ji vendar na čelu, da ni drugačna od šolskih postav začeinsi od šolske postave 25. maja pret. 1. in da je ravno iz tega stališča dosledna. Ni drugače tudi, kar se tiče materinega jezika, kajti 6. pravi, da o učnem jeziku in o poduku v drugem deželnem jeziku določuje po zaslišanji tistih, kteri šolo vzderžujejo, med mejami zakonov deželna šolska oblastnija.
Kar se pa tiče plače učiteljev, za to bodo pa skerbele, kakor dosihmal, srenje, — le izvenredno dežela ali deržava.
—	Vsi domači časopisi to leto zopet izhajajo, — „Triglav** pa še po dvakrat na teden. Tudi „Slovenski Glasnik" bode prišel v Mariboru zopet na svetlo. Vreduje ga g. Jurčič. V Celovcu izhaja tudi nov katoliško-politieen list v nemškem jeziku pod naslovom : „Kärntner Blatt", ki se tudi ozira na sosedne dežele.
—	Družba sv. Mohora bode letos izdajala kratkočasili in pod-učni list za slovensko ljudstvo pod imenom: „Besednik", ki bode veljal za celo leto 2 gold. 50 kr. za pol leta pa 1 gold. 30 kr. Pervi pomočnik pri vredovanji bode dobro znani g. A. Ume k.
—	Pravila za kato 1 i ško družbo je vlada poterdila, in udje se že sprejemajo. Namen te družbe je: oživljati katoliško zavednost, buditi čutstvo dolžnosti do cerkve, domovine in družine, pa (udi ska-zovati dela kerščanske ljubezni posebno s pospeševanjem kerščansko-katoliškc od reje, s podpiranjem ubožnih in bolnikov in pa z boljša-njem zagrešenih.
*) Nevarno se nam zdi, da bi povikšali „Tovarševo" ccno. Svetevali pa bi to le: Vsak verli učitelj naj bi po svoji moči pripomogel, da bi se „Tov", udomačil pri vseh slovenskih učiteljih in domoljubih, da bi imel saj polovico še toliko naročnikov, kakor jih ima sedaj, innjegova reč bode naterdem; prinašal bode napeve in o priliki tudi druge priloge, kakor post., poveš tiče za mladino i. t. d. Delamo radi, a vendar ne v svojo zgubo.
„Vred.«
— Konjiški dekan, preč. gospod Jožef Rozman jc razpisal 20 gold. darila temu, ki zloži naj bolj primeren napev za pesmico : „Prelep vertec vidim stati". (Glej molitvine bukvice: „Družbine bu-kvice za dekleta!") Napcvi za to pesem naj se pošiljajo vredništvu „Zgodnje Danice", ktero ga bode dalo v presojo. Napev naj bo vesel, vendar pobožen in ne pretežak, da ga bodo deklice pri svojih zborih skupaj, pa tudi po samem lahko pele.
U)itte(l|§fe@ društvo na
K učiteljskemu društvu so pristopili f»g.: Marka Kovšca, učitelj v Selcih; Janez Pečar, nam. učitelj v Kostanjevici; Ivan Juvan, učitelj v glavni šoli v Cernomlju; Janez Vole, učitelj pri sv. Petru v Ljubljani; Janez Rozman, ravnatelj mestne glavne šole pri sv. Jakobu v Ljubljani; Janez Trojar, učitelj v blejskem Gradu; Matija Rant, učitelj v Gorjah; France Praprotnik, učitelj v Lescah; Juri Uranič, učitelj v Preserji; Janez Saje, učitelj v Predosljah; Janez Gorjanec, učitelj v glavni šoli v Skofjiloki; Janez Ažman, ravnatelj glavne šole v Kočevji ; Ignaci Bolim, Lovro Dovžan, Januar Santner, France Cerar, vsi učitelji v glavni šoli v Kočevji; Valentin Pečnik, ravnatelj glavne deške šole v Skofjiloki; Janez Kogej, učitelj na Brezovici poleg Ljubljane; Karol Dermel, učitelj v glavni šoli v Postojni; Karol Heidrich, duhovni oskerbnik v pokornišnici na Gradu v Ljubljani.
fabllo*
Še enkrat vljudno vabimo vse ljudske učitelje in druge šolske prijatelje na Kranjskem, da bi ne pomišljevali dolgo in kmali pristopili k učiteljskemu društvu vsi, ki še mislijo pristopiti, ker radi bi vstanovili učiteljsko knjižnjico, naročili šolske časopise, najeli društveno sobo i. t. d. Zjedinimo se!
Premcmbe v aiiteljsfcm staai.
V ljubljanski škofiji: Postavljeni in prestavljeni so g. g.: Jožef C e-r i n iz Komenda vZire;JožefBozja, poterj. pripravnik, za podučitelja v C e r k-Ije; France Stoječ, učitelj v Kranjski gori, je za terdno postavljen.
Listnica. Č. g. R. R. v Br.: 1 gold. ste plačali. — G. J. B. v D.: „Tovarša" nimamo celega. — G. J. A. v Br. : Nedvedovih pesem še ni na dan, morda za to, ker g. skladatelj boleha. — Č. g. J. V. v L. : Riharjevi napevi se dobivajo pri sestri ranjcega in veljajo vsi vkup 13 gold. — g. A. P. v L.: 50 kr. ste že popred plačali.
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnik.
Tiskar in založnik : Jož. Rudolf Milic,