PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! 1 *-:*'*w$*- mmm ZAVAROVALNICA SAVA • ■*"; ' I.. S ;'r ■ . ' ■ i< 4,;;; i:': sj* Centrala: LJUBLJANA. MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE. ČAKOVEC, JESENICE, KOPER. KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA. NOVA GORICA. NOVO MESTO. POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka 'VVAA/S/N/VAA/N/'y\A/\A/\A/\Arv/\y'^v/\/V\y%/\A/\r*ySAAAyV'yv/^/\/\/\AAA/V/VNA/NyV\/'^y>A/^AA^ INTERVJU S PREDSEDNIKOM RS ZSS i - I Delavska1 enotnost [ V ofenzivo za stabiliziranje gospodarstva! TONE KROPUŠEK: Stabilizirati gospodarstvo pomeni stabilizirati tudi položaj delavca kot proizvajalca in samoupravljavca 26. SEPTEMBRA 1970 - ŠT. 38 - L. XXVII IN MEMORIAM FRANCETU BEVKU Republiški svet ZSS je te dni organiziral več posvetovanj s predsedniki in tajniki občinskih sindikalnih svetov, posvečenih oceni družbeno-političnih in ekonomskih gibanj ter uresničevanju političnih ciljev in nalog slovenskih sindikatov. Vsa ta posvetovanja je vodil predsednik RS ZSS Tone Kropušek, ki ga je ob tej priložnosti naše uredništvo zaprosilo, da povzaVne nekaj najbistvenejših ugotovitev s teh posvetovanj. VPRAŠANJE: Tovariš predsednik, kako so udeleženci posvetovanj, ki so že bila v Celju, Mariboru, Ljubljani in Kranju, na splošno ocenili naš sedanji gospodarski položaj? . ODGOVOR: Ta ocena je b;la na splošno kar ugodna, čeprav SfF KPVPfia ravlilre* \7 om so'; seveda razlike v gospodarskih gibanjih in -položaju v posameznih občinah. Hkrati s tam Pa je bil splošen tudi občutek precejšnje negotovosti, ki ga povzroča stalno naraščanje cen oziroma vse tisto, kar imenujemo inflacija in kar povzroča postopno razvrednotenje ustvarjene vrednosti in njeno prelivanje tja, kjer ni bila ustvarjena. Drži, da se je industrijska proizvodnja v Sloveniji povečala za kakih 9 odstotkov in da se je tudi produktivnost povečala za približno 5 odstotkov, drži pa tudi to, da smo v preteklosti dosegli takšen dvig proizvodnje tudi v pogojih mnogo Večje stabilnosti gospodarstva, kot pa jo imamo danes. Ekonomska gibanja pogojujejo standard delovnih ljudi, s tem pa tudi njihovo razpoloženje in ocene trenutnega položaja. Te ocene so v glavnem od-visne od položaja, ki ga delavec (Nadaljevanje na 4. strani) ROŽIC IN PLJAKIČ V LJUBLJANI Prijatelja ni več, ostalo je,prijateljstvo V ponedeljek 21. t. m. sta obiskala vodstvo slovenskih sindikatov sekretarja Sveta zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič in Mustafa Pljakič. S političnim aktivom RS ZSS sta se pogovarjala o naših družbenih in gospodarskih gibanjih. Marjan Rožič je na tem razgovoru informiral o predvideni dejavnosti Sveta ZSJ glede aktualnih vprašanj, pa tudi glede vprašanj, katerih urejanje bo zahtevalo dalj čaša. Posebno je poudaril stališča in predvideno aktivnost Sveta ZSJ v zvezi z nekaterimi vprašanji našega družbeno-gospodarskega razvoja v prihodnjem letu in v obdobju srednjeročnega načrta za obdobje od 1971. do 1975. Teta. Predsednik RS ZSS Tone Kropušek je nato obrazložil stališča do najvažnejših vprašanj našega nadaljnjega razvoja, ki jih bodo predstavniki slovenskih sindikatov zastopali tudi v zvež-nih sindikalnih organih. Poudaril je koristnost podobnih razgovorov, na katerih se na neformalen način lahko zelo odkrito obravnavajo najrazličnejša vprašanja, kar vsekakor prispeva k želenemu zavzemanju skupnih in enotnih stališč. M. P. •& § F hoja predelava lesa I j u b I j a n a langusova 8 ODLOČITE SE ZA IZDELKE ALPSKE MODNE INDUSTRIJE IZ RADOVLJICE IN ZADOVOLJNI BOSTE! atnrsT pohištvo KATICA NOVIC (prva z leve), PK delavka v predmontaži; z možem, ki je zaposlen, vzdržujeta 2 otroka; mesečno zasluži 890 din: »Nisem še slišala, da bi se sindikat v tem smislu zavzel za delavce; in če se, je prav storil! Nisem še razmišljala, kaj bi pri nas morali izboljšati, da bi se poznalo tudi pri osebnih dohodkih. Ko pa me že vprašujete, bi reUa, da kaj prida ne bo mogoče storiti. Delamo, kolikor najbolj moremo in znamo! Ce ne bi, bi .bilo še slabše...« STANKO ZORKO (drugi z leve), oddelkovodja V predmontaži, preživlja ženo in dva otroka, mesečni zaslužek kakih 1450 din: »Predlog in zahteva sindikatov, da bi vsakdo moral zaslužiti vsaj 800 dinarjev je, - odkrito rečeno, za tukajšnje razmere in pogoje v redu in sprejemljiv. V našem podjetju pa bomo to dosegli, če se bomo še bolj vztrajno zagrizli v izboljševanje organizacije dela, pa čeprav se tudi zdaj glede tega že trudimo bolj kot kdajkoli poprej. Veliko pa bi pomagalo, če bi lahko zaustavili podraževanje surovin in drugih mate-Aalov. Sami smo glede tega brez moči.« SLAVKO LUPSINA (tretji z leve), NK delavec v strojnem oddelku, samski, zasluži približno 700 din mesečno: »Da bi bilo vsaj res, kar pravite! Prvič slišim, da se sindikat zavzema za zaslužke, ki ne bi bili manjši od 800 dinarjev. Morda bomo to dosegli tudi pri nas, če bo več discipline, če bo organizacija dela in pro- DELAVCI TOVARNE POHIŠTVA BREŽICE O STALIŠČU SLOVENSKIH SINDIKATOV izvodnje boljša in če ne bo težav z materialom.« MILENA AGREZ, PK delavka pri strojnem lepljenju furnirja; z možem, ki je zaposlen, skrbita za hčerko; mesečni osebni dohodek približno 750 din; »Na radiu in televiziji sem slišala, kaj hoče doseči sindikat. Tudi v našem podjetju bi moral sindikat na sestanku pred vsemi nami postaviti isito zahtevo, ki se zdi povsem upravičena. Ne bi pa mogla povedati, kako In kaj naj bi sami storili, da bi se zaslužki izboljšali. Za naš oddelek pa lahko rečem, da bi lahko dosegali višje osebne dohodke, če bi dobivali boljši furnir. Tako pa je surovina večkrat slaba kot dobra — pa potem prekorači normo!« linija - - "nija zdravja ]\ajprej »kupček«, potem delitev... ne redi^^ Vsak peti delavec brežiške Tovarne pohištva za zdaj še zasluži manj kot 800 dinarjev 9 Rekonstrukcija, sodobnejša organizacija JUBUANSKf *n Pr°izv v katerih ima organizacija sindikata pravico zahtevati odložitev sprejema/ali realizacije že sprejete odločitve, dokler za mnenje o njej niso vprašani delavci«. V določenem smislu je to veto sindikalne organizacije na tiste odločitve samoupravnih organov, ki neposredno ogrožajo interese vseh delavcev oziroma celotnega članstva, in to takrat, ko predlogov ne bi obravnaval celoten kolektiv. Taki primeri so lahko: ustvarjanje in delitev dohodka ter osebnih dohodkov, delovni pogoji, standard delavcev, posamezna vprašanja s področja delovnih razmerij ipd. Nekateri statuti delovnih organizacij omogočajo sindikalni organi-zaciji, da izrazi svoje nesoglasje oziroma da je »socialna kontrola« odločitev samoupravnih organov, s tem da ji prepuščajo pobudo predlagatelja za sklic zbc#i delovne skupnosti, razpisa referenduma, včasih pa celo odpoklica posameznih organov upravljanja. Nimamo, žal, tudi docela izoblikovanih predstav, na kakšen način lahko reagira OOS v podjetju, kadar se ne strinja s sklepi, stališči ali drugimi odločitvami širših organov sindikatov izven delovne organizacije. Kaj lahko stori posamična OOS? Lahko se pritoži na organ, ki je stališče ali odločitev sprejel — to je nedvomno/Ali pa se mora organ, na katerega se je OOS pritožila, tud4 nemudoma sestati In pritožbo obravnavati, je drugo vprašanje (ponavadi se ta organ sestane takrat, ko obravnava še druge zadeve, torej ne izključno zaradi pritožbe). Predstavniki OOS in prizadetega organa sindikata se lahko medsebojno posvetujejo ter nesporazume pojasnijo in odpravijo. Čeravno poglavitni problem ni v tem, da širši organi sindikatov predlogov, pritožb in ugovorov OOS ne bi upoštevali ali nanje ne bi reagirali — glavni problem in pojav Je bolj v tem, da OOS stališča in sklepe le-teh vse preveč stoično spreje-naJbrž nujno, da tak postopek obravnavajo tako pravila OOS kakor tudi občinskih organov sindikatov. Demokratični centralizem je sinonim za enotnost politične akcije vsake politične organizacije. Pojem je nekoliko zastarel, njegova vse-bma pa ne. Preprosteje in konkretneje: gre za to, ali naj bodo sklepi, ki jih sprejmejo skupni organi vseh sindikalnih organizacij podjetja z dislociranimi obrati za vse OOS v organizacijskih enotah obvezni. * se P?sami^ne OOS z njimi ne strinjajo, in obratno ali naj bodo stališča večine OOS za skupne organe prav tako obvezna, čeprav imajo “ nanJe sv°je pomisleke. V vsakdanjem življenju se to razmerje skoraj nikdar ne pojavlja v tako absolutnem in krutem odnosu. Omenili smo že, da so lahko le sklepi konference celotne sindikalne organizacije obvezni za vse OOS organizacijskih enot, nikakor pa ne sklepi koordinativnega organa v vlogi »klasičnega« koordinacijskega odbora. V konferenci sindikalne organizacije so tudi predstavniki OOS iz dislociranih obratov, zato se lahko že na tej ravni uspešno zagotavlja enotnost poli-* ,*>rav tako pa najbrž ni potrebno posebej dokazovati, da se koordinativni organi sindikalne organizacije o določenih zadevah morajo posvetovati z vsemi OOS organizacijskih enot, preden o njih dokončno sklepajo oziroma zavzemajo stališča. Na ta način odpade potreba po kasnejšem »prijateljskem prepričevanju« in marsikatero nesoglasje ali m°S?če na tak način pravočasno odpraviti. Sicer pa so stališča, ki jih sprejemajo koordinativni organi sindikalne organizacije, 7® ?e ^Je.°S1topku sPrejenian*Ja zagotovljeno načelo demokratičnosti (vsaka OOS ima možnost stališče obravnavati, dopolniti, spremeniti), tako in tako rezultanta različnih pogledov, mišljenj in spoznanj o problemih. S tega aspekta se »obveznost« stališč in sklepov koordinativnih organov kaže kot problem In način usklajevanja političnega dela OOS, prav tako pa tudi »obveznost« stališč OOS za skupne organe sindikalne organizacije. Za tak demokratični centralizem smo brez pomislekov, saj največkrat prizadene le nedisciplinirane ali neaktivne. Odločno pa smo proti takemu demokratičnemu centralizmu — pojem ima najbrž negativen prizvok prav zaradi take metode političnega dela ko ozko, vase zaprto, od članstva neodvisno in odtrgano vodstvo sprejema in uveljavlja stališča in sklepe v imenu nekakšnega imaginarnega sindikalnega članstva ter imaginarne sindikalne organizacije. Politično delo postane monopol nekaj posameznikov, njihova osebna mnenja pa pogostokrat stališča sindikalne organizacije. Takih primerov ni malo! Ce članstvo oziroma OOS odrečejo podrejanje takemu centra-lizmu in izmaličeni metodi že preživelega političnega dela, je to vsekakor vzpodbuda za nadaljnji razvoj demokratičnih odnosov v sindikalni organizaciji. JOŽE SINTIČ PROBLEMI ZAPOSLOVANJA Več vprašanj kot odgovorov Ob rob sindikalnih posvetovanj o družbenoekonomskih gibanjih Povsod, kjer so te dni bila sindikalna posvetovanja o druž- beno-političnih in ekonomskih gibanjih, je bilo govora tudi o problematiki zaposlovanja, ki so jo udeleženci posvetovanj osvetljevali iz najrazličnejših zornih kotov. Zavzetost za urejanje vprašanj s tega področja, ki jo je bilo čutiti v vseh razpravah, je nedvomno dokazovala, da še sindikalni delavci globoko zavedajo pomena pravilnega razreševanja te problematike pa tudi dejstva, da na marsikatero vprašanje še ne znamo odgovoriti — bodisi zato, ker še nismo zavzeli jasnega stališča, bodisi zato, ker manjka organiziranih prizadevanj, ki bi temeljila na ustrezni materialni podlagi. In naj povemo že kar za uvod: skupno mnenje je bilo, da je nezaposlenost — kolikor je v Sloveniji še imamo — sicer še vedno problem, ki' ga ne kaže podcenjevati, da pa. je hkrati za našo družbo mnogo, res mnogo pomembnejše vprašanje, kako zaposliti že zaposlene, da bomo od tega vsi skupaj imeli več koristi, kot je imamo danes. Nekaj podatkov, ki naj bodo okvir za ta razmišljanja o za-poelovanju: Na zavodih za zaposlovanje imamo trenutno prijavljenih približno 12.000 delavcev (2,4 % vseh zaposlenih), ki iščejo.zaposlitev; točnih podatkov o tem, koliko imamo odprtih delovnih mest, sicer nimamo, nedvomno pa ponudba dela visoko presega povpraševanje po delu. Znano je, da mnoge delovne organizacije zaman iščejo delovno silo — tudi v tistih slovenskih krajih, ki jih po pravici štejemo za nerazvite in kjer tako rekoč nimamo industrije. Kaže, da Slovenci marsikateremu delu najraje obrnemo hrbet in ga prepuščamo ljudem iz drugih republik: trenutno dela pri nas kakih 120.000 (22 % vseh zaposlenih v naši republiki) delavcev iz drugih naših republik, hkrati pa dela v tujini okoli 80.000 Slovencev... Tiste, ki jih tudi, ob sedanjem visokem povpraševanju po delovnih rokah najdemo v spiskih nezaposlenih, nekateri posmehljivo imenujejo »šesta flota-«; »plovejo« povsod, samo tja ne, kjer bi res lahko našli delo — in poprimejo zanj le takrat, če jih na to prisili res velika nuja. Seveda bi bilo napak, če bi tako rekli za vse tiste, ki so v zavodih prijavljeni za zaposlitev, vsekakor pa drži, da je med njimi kar precej takšnih, ki jim delo iz enega ali drugega vzroka ne diši. Med take prav gotovo ne prištevamo tistih nezaposlenih delavcev, ki bi sicer res radi stopili v delovno razmerje, pa tega ne storijo iz upravičenih vzrokov. To velja derlimo za tiste nezaposlene Prekmurce, ki bi prav radi poprijeli za delo v jeseniški železarni, pa se potem za to vseeno ne odločijo, ker jim železarna ne more zagotoviti niti najskromnejšega družinskega stanovanja ■— brez tega pa bi jim ločeno življenje od družine »pojedlo« tako rekoč celoten zaslužek. Tudi IMV v Novem mestu bi problem manjkajočih delavcev lahko mnogo uspešneje reševala, če bi ob res velikem proizvodnem razmahu vsa) malo lahko dala tudi za stanovanjsko gradnjo in za vse tisto, kar delavci potrebujejo — prehrano, šolstvo in predšolske ustanove za svoje otroke itd. Skratka: če želimo, da se bodo delavci selili za delom, potem jim moramo to selitev tudi omogočiti s tem, da jim bomo zagotovili stanovanja — in to stanovanja, katerih zakupnina bo ustrezala njihovemu žepu. Brez tega osnovnega pogoja bo vse govorjenje o potrebi mobilnosti delovne sile bob ob steno: potreba bo sicer ostala, možnosti za njeno uresničitev pa še naprej ne bomo imeli... Ni dvoma, da so tudi nizki zaslužki izredno pomemben vzrok, da mnoga podjetja zaman nudijo zaposlitev, kar še posebej velja za delavce iz drugih krajev, ki imajo prav zaradi tega večje življenjske stroške in večje probleme kot domačini. Seveda tudi domačinom ti nizki zaslužki ne zadostujejo in zato si — če le morejo — poiščejo boljšo zaposlitev, četudi morajo zato v tujino. Fluktuacije delovne sile imajo zato številna podjetja toliko, da to povzroča resne težave v njihovi proizvodnji. Ni dvoma, da bi takšna podjetja rada povečala plačilne kuverte, pa jih zares ne morejo, ker imajo toliko različnih dajatev in obveznosti, da jim za »plače« kaj malo ostane. S tem pa smo ponovno pri enem najvažnejših vprašanj našega gospodarstva: kako deliti presežno delo, kako deliti njegove rezultate, da bodo delavci za svoje delo dobili res tisto, kar jim gre? To misel in to vprašanje bi ponazorili z naslednjim dejstvom: pri nas sicer niso redka podjetja, ki dosegajo enako ali skoraj enako produktivnost, kot jo dosegajo podobna podjetja v Avstriji in Italiji — nimamo pa niti enega podjetja, kjer bi naši delavci dosegali vsaj približno enake osebne dohodke, kot jih dosegajo njihovi avstrijski in italijanski tovariši. Iz tega sledi zaključek: dokler dela ne bomo plačevali vsaj približno tako, kot ga plačujejo v že omenjenih dveh sosednih deželah, dotlej bodo vrata za odhod na delo v tujino mnogo širše Odprta kot pa za vrnitev domov. Zavedamo se sicer tega, da takšno izenačevanje zaslužkov terja ogromna prizadevanja "in velike spremembe v našem gospodarskem življenju, ki pa jih ne moremo odlagati v nedogled in ki se jim ne moremo izogibati. In če so sedanji nizki zaslužki splošen problem, so še poseben problem za tiste delavce, ki jim pravimo nosilci proizvodnje in organizatorji delovnega procesa. Ti delavci so stebri vsake proizvodnje in možgani, ki vodijo vsak delovni proces. Ce jih ne nagrajujemo vsaj približno tako, kot zaslužijo, če jim na splošno v podjetjih ne dajemo tiste veljave, ki jim ves Sve, potem od njih gotovo ne moremo pričakovati, da bodo dajali od sebe vse, kar zmorejo in znajo. Potem bodo še naprej delali samo tisto in samo toliko, kolikor zares morajo — to pa bo se naprej v škodo hitrejšemu napredku njihovih delovnih kolektivov, s tem pa tudi hitrejšemu napredku naše celotne skup-nosti. Podoben, ali še večji problem so tista podjetja, kjer vodilna delovna mesta še vedno zavzemajo za ta delovna mesta nekvalificirani »kadri«, ki iz strahu za svoje stolčke zapirajo vrata tistim pravim kadrom, ki bi podjetju lahko dali pravilno usmeritev in ustrezno organizacijo dela. Dokler teh problemov, ki sodijo v okvir vprašanj pravilne, učinkovite in s tem ren-tabilne zaposlitve že zaposlenih ne bomo začeli res odločno ure* jati, dotlej ne moremo pričakovati, da bomo proizvajali bolje in hitreje, kar je tudi prvi pogoj za debelejše plačilne kuverte vseh zaposlenih. Vemo, da moderna industrijska proizvodnja terja šolanega delavca da v njej tako rekoč ni mesta za ljudi, ki nimajo vsaj popolne osemletke. Se vedno pa kakih 40 Ve vseh učencev končuje obvezno osemletno šolanje s tem, da so se osmemu raz-redu samo približali, niso pa ga dokončali. So otroci v Zahodni Evropi kjer je v veljavi večinoma desetletno obvezno šolanje, bistrejši od naših, saj to šolanje tudi v veliki večini z uspehom zaključujejo? Najbrž ne; prepričani smo, da je vzrok za to drugje, predvsem v učnih programih, ki so pri nas očitno neustrezni. O tem govorimo že zelo dolgo, a se nič ne spremeni; Že dolgo govorimo tudi o številnih pomanjkljivostih srednjega, višjega in visokošolskega sistema, pa tudi ostaja pri starem s tem pa še 'naprej zaostajamo v najpomembnejšem dejavniku razvoja — pri kadrih, od katerih je ta razvoj tudi odvisen. Našteli smo samo nekaj vprašanj iz problematike zaposlovanja- sindikati se pomena teh vprašanj globoko zavedajo in bodo s svoje strani storili kar največ, da jim bo naša skupnost dala tisto mesto in tisti pomen, ki ga zares zaslužijo. MILAN POGAČNIK (X. POPRAVEK V prejšnji številki našega tednika je tiskarski škrat'»izmaknil« podpis pod karikaturo na naslovni strani Pisalo je DEDEK PRIPOVEDUJE — Včasih, ko se še nismo spoznali na kmetijstvo, je nekdo predlagal, naj bi mleko uvažali, pa smo se mu vsi smejali. Vidiš, kako dobro je, da se zdaj spoznamo na kmetijstvo, sicer bi se bržčas spet smejali! Bralce prosimo, da nam ne zamerijo prehudo izpuščenega podpisa. UREDNIŠTVO V ofenzivo za stabiliziranje gospodarstva! Odstopanje od načel družbene in gospodarske reforme bistveno ogroža tudi samoupravne pravice delovnih ljudi © Sindikati morajo v boj za postopno vrnitev na načela reforme # Tudi za ceno trenutnih zaostritev položaja na posameznih točkah gospodarstva (Nadaljevanje s 1. strani) pozna, se pravi od položaja, v katerem je njegova gospodarska organizacija in v katerem je njegova neposredna okolica. Z globalnimi gibanji našega gospodarstva delavec na splošno ni kaj prida seznanjen, zato ga tudi ne skrbi, na primer, pretirano povečanje obsega denarnih sredstev v obtoky oziroma pretirana emisija denarja, močno' povečan primanjkljaj v zunanji trgovini in podobno. Sindikati pa moramo računati tudi s temi globalnimi gibanji, s tako imenovano makrosituacijo, saj sicer ne bi mogli predvidevati gibanj na ožjih področjih oziroma mikrosituacij. Prav zaradi tega, ker poznamo ta globalna gibanja, smo v sindikatih tudi zares zaskrbljeni zaradi kvalitete sedanjega gospodarskega položaja, ko se vse bolj povečuje prepad med kvantitativnimi gibanji ter dosežki in med kvaliteto v ekonomskih odnosih pa tudi v samoupravnih odnosih. Skratka menimo, da so sedanji gospodarski rezultati varljivi in kratkotrajni — in da je zato varljiv tudi občutek o relativnem socialnem in političnem miru. POTROŠNJA JE DALEČ IZVEN REALNIH OKVIROV IN ZMOŽNOSTI VPRAŠANJE: Ali bi lahko konkretneje povedali, od kod to mnenje o varljivosti mirnega socialnega in političnega položaja ter razpoloženja? ODGOVOR: To naše mnenje temelji na uradnih podatkih o gospodarskih gibanjih v prvem polletju, ki ob že omenjenem 9 % povečanju proizvodnje navajajo tudi to, da se je v naši republiki hkrati s tem povečala investicijska poraba kar za 54 odstotkov, splošna poraba za 25 %, osebna poraba pa za 17 odstotkov. Ob tem porastu nominalnih osebnih dohodkov so se povečali tudi življenjski stroški za 12 %, med njimi stroški za, prehrano kar za 16 %. Realni standard delovnih ljudi se je torej kaj malo povečal in še v tem povečanju je mnogo takega, kar lahko pripišemo potrošniškim kreditom oziroma zadolževanju. Jasno je, da 9% povečanje proizvodnje realno ne dopušča takšnega povečanja investicij in splošne porabe, kot ga navajajo že omenjeni podatki. V resoluciji o gospodarskem razvoju v letošnjem letu smo poudarili, da mora biti splošna poraba pod povečanjem narodnega dohodka — ta pa se je povečal za 16%, medtem ko se je splošna poraba povečala kar za 25 %! Dejanska gibanja na področju porabe so torej povsem drugačna od planiranih; lahko bi rekli, da že danes na široko trošimo tisto, kar bomo morali ustvariti šele jutri ali pa celo šele pojutrišnjem. Takšna poraba, ki ne temelji na stvarno ustvarjenih vrednostih, pa seveda povzroča vsesplošno povečanje cen, saj povpraševanje visoko presega po- nudbo. Naraščanje cen povzroča pritisk na povečanje osebnih dohodkov, često ne glede na produktivnost — to pa zmanjšuje .konkurenčnost našega gospodarstva. Znotraj našega trga bi morda še lahko uskladili ta »ples« cen in osebnih dohodkov, nikakor pa tega ne moremo storiti na mednarodnem trgu, kjer je odločilna samo tržno priznana cena našega blaga, prav nič pa njegovi proizvodni stroški. In ker tuji trg ne prizna pretiranih proizvodnih stroškov, naši Izvozniki vse bolj pritiskajo na subvencioniranje in premiranje izvoza. Znano je, da smo v tem pogledu sedaj že v približno enakem položaju, kot smo bili pred začetkom gospodarske reforme. RAZŠIRJENA REPRODUKCIJA JE VSE MANJ V ROKAH DELOVNIH ORGANIZACIJ VPRAŠANJE: Kako pa ste na posvetovanjih vsa ta gibanja ocenili glede na nadaljnji razvoj samoupravljanja? ODGOVOR: Splošna ocena je bila, da nestabilna ekonomska situacija močno zavira nadaljnji razvoj samoupravljanja, oziroma da včasih celo onemogoča samoupravo. Družbena in gospodarska reforma je med svoje temeljne cilje postavila krepitev samoupravljanja, krepitev njegove materialne baze. Rečeno je bilo, da morajo delovne organizacije postati nosilci razširjene reprodukcije — v resnici pa gre razvoj vse bolj v obratni smeri: gospodarstvo ima vse manj lastnih sredstev za svojo reprodukcijo. Lani je v Sloveniji na lastna sredstva podjetij v investicijski potrošnji odpadlo 47 %, letos pa samo še 36%; hkrati s tem pa se je delež bank povečal s 45 na 50 odstotkov, delež družbeno-poli-tičnih skupnosti pa s 4,2 na 5,9 odstotka. Gibanja v tem pogledu v celotni Jugoslaviji so podobna oziroma so še slabša kot v Sloveniji. Podatki o omenjenih gibanjih v prvem polletju letošnjega leta torej pričajo, da se zelo hitro zmanjšuje manevrski prostor gospodarstva oziroma njegova lastna sredstva za razširjeno reprodukcijo, za modernizacijo in rekonstrukcijo. Danes morajo tudi najboljši proizvajalci tako rekoč moledovati pri bankah za sredstva za razširjeno reprodukcijo in če jih dobijo, jih pogosto dobijo pod zelo neugodnimi pogoji. Prišli smo že tako daleč, da celo raven osebnih dohodkov zaposlenih marsikje ni več stvar delovnih kolektivov, saj banke kreditirajo tudi dobršen del tekoče proizvodnje. Spričo tega se ne moremo čuditi, če stari industrijski centri stagnirajo, ali pa celo zaostajajo v svojem razvoju. Dolga leta smo njihovo akumulacijo zajemali za izgradnjo nove industrije — potrebovali smo novo gospodarsko strukturo, Celotne slovenske industrijske zmogljivosti so nasploh močno zastarele (stopnja te zastarelosti je v Sloveniji večja kot drugod v Jugoslaviji), in če hočemo to stanje izboljšati, potem moramo delovnim organizacijam nujno pustiti več manevrskega prostora, več sredstev za razširjeno reprodukcijo. V sindikatih smo prepričani, da moramo brezpogojno okrepiti materialno bazo delovnih organizacij, če hočemo ekonomsko napredovati in če hočemo delovnemu človeku dati v družbi res tisto mesto, ki mu ga dajemo v načelih, ki jih razglašamo. V takšnih razmerah, ko ima delovni človek v delovni organizaciji vedno manj tistega, o čemer naj bi samoupravno odločal, mora nujno priti do stagnacije samoupravljanja, do tega, da v delovnih, kolektivih ni čutiti prave zagnanosti za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja. To se odraža tudi v tem, da plahni zagnanost za spremembo interne zakonodaje v zvezi z načeli XV. ustavnega amandmaja: čeprav rok za te spremembe poteče z novim letom, še vedno kakih 40% delovnih organizacij ni noveliralo svoje interne zakonodaje. V sindikatih se s takšnim stanjem ne moremo sprijazniti in zato bomo na vseh ravneh vztrajali na tem, da delovne organizacije dobijo dobre samoupravne akte. To nam bo potem tudi omogočilo, da se bomo na tej podlagi lahko borili za uveljavljanje res dobrih samoupravnih odnosov. POSTOPNO NAZAJ K REFORMI! VPRAŠANJE: Iz vsega, kar ste povedali do sedaj, izhaja, da so negativna gibanja v gospodarstvu pa tudi v družbenih odnosih predvsem posledica številnih odstopanj od načel družbene in gospodarske reforme. Iz tega bi potem sledil tudi zaključek, da se moramo vrniti k tem načelom, če hočemo najti izhod iz sedanjega položaja in hitreje napredovati? ODGOVOR: Naše trdno prepričanje je res takšno: če hočemo doseči trajno stabilnost gospodarstva, če hočemo trajno stabilnost socialne varnosti delovnega človeka in stalno izboljševanje življenjskega standarda delovnih ljudi, potem se moramo postopno vrniti k dejanskemu uveljavljanju načel družbene in gospodarske reforme. Že nekaj časa smo v navidezno paradoksalnem položaju, ko kaže, da vse poteka tem mirnejše in boljše, čim dalj smo od uveljavljanja ciljev, ki smo si jih zastavili z reformo. Če ne bi poznali zakonitosti gospodarjenja, bi temu lahko celo pritrdili, tako pa vemo, da to ni res, da z nespoštovanjem načel gospodarske reforme samo vse bolj kopičimo račune, ki jih bomo že jutri zelo težko plačali, pojutrišnjem pa jih bo morda že skoraj nemogoče plačati. Čeprav vemo, da nimamo na voljo zadostnih sredstev niti za uresničenje razvojnih možnosti res dobrih podjetij, pa v današnji situaciji kreditiramo tudi proizvodnjo podjetij, ki nimajo nobene realne možnosti za obstoj. Zato danes živi -f vsaj nekako — tako rekoč vsako, tudi najslabše podjetje; proces selekcije na tem področju, ki je pred leti že začel delovati, je v zadnjem času skorajda zaustavljen. Ko smo letos na II. konferenci naših sindikatov postavili zahtevo, da ob normalnih delovnih rezultatih tudi najnižji osebni dohodki ne bi smeli biti: izpod 800 din, smo pri tej zahtevi sicer upoštevali seveda tudi socialne momente, predvsem pa smo mislili na nujnost' čim hi-; tre j še preusmeritve takšne - pro- -izvodnje, ki ni sposobna dati1 ustreznega dohodka, s tem pa tudi ne ustreznih osebnih dohodkov. Socialno varnost delov- < nega človeka nam lahko žago- , tovi samo ustrezno prestruktu- . riranje in modernizacija gospodarstva. Če hočemo torej dolgoročno stabilizirati ekonomski in soci- ’ alni položaj delovnega človeka'1 kot proizvajalca in upravljavca. " potem se moramo nujno vrniti k spoštovanju, predvsem pa k uresničevanju načel družbene in gospodarske reforme. Na vsak način moramo stabilizirati gospodarstvo in tej nuji podrediti,, našo celotno ekonomsko politi-, ko. Tega vsekakor ne bomo mogli doseči čez noč, temveč-' samo postopno — v skladu z našimi dejanskimi gospodarskimi in političnimi možnostmi. S temi možnostmi moramo računati in jih konkretno opredeliti v gospodarskem' planu za prihodnje leto. To pa kajpak velja tudi za naše planiranje v obdobju do leta 1975. Mislimo pa. da mora predvsem leto 1971 biti leto stabilizacije. Sindikati moramo torej v j ofenzivo za stabilizacijo gospo-.: darstva in za spoštovanje načel -družbene in gospodarske refor**, me. Zavedamo se, da bo to na* različnih točkah gospodarstva povzročilo trenutne težave, ki pa se jih ne smemo ustrašiti — . tem manj, ker' se zavedamo, da * bo prišlo do res strokih in res- t nih konfliktov, če tega ne bomo storili.. Če bomo postopno začeli postavljati stvari na pravo mesto, bo to podobno dežju, ki bo sicer nekatere zmočil — če pa. tega ne bomo storili, potem se moramo bati nevihte in viharja s posledicami, ki jih je težko. predvideti. M. P. OKNA InlesVRATA «POLKNA PRODAJA f NA ribnica kredit Kako gospodarimo NOVO! ; ■ ■ :5ii»ll I ! } DEZODORANT ZA PROSTORE Zefir s kemičnim učinkom odstranjuje neprijeten vonj in nevsiljivo osveži zrak. Uporabljamo ga enako uspešno povsod: v kuhinjah, sobah ter v toaletnih in drugih prostorih. Odstranjuje tudi trdovratni vonj po tobaku in dezodorira obleke. Navodilo za uporabo: S pritiskom na plastični ventil v 6 do 10 sekundah enakomerno razpršimo Zefir v prostoru na vse strani. Sodobno sredstvo, ki dez- • odorira in osvežuje hitro, enostavno in temeljito. Najnovejša in prijetna osvežitev v vseh vaših prostorih s sprayem Zefir. ^ ILIRIJA tovarna kemičnih izdelkov Ljubljana — Vič ■ da bodo po predvidevanjih letos neposredno za borce NOV in vojaške vojne invali-izločili 2 milijardi in 690 bilijonov sredstev, kar je pri-kftžno 2 % nacionalnega dohodka. Od tega bo prišlo 1.630 ntilijonov iz zveznega proračuna, 1.060 milijonov pa bodo Prispevale druge družbeno politične skupnosti. Kljub pozi-tivnim rezultatotm, ki so po-skdica prenosa nekaterih prisojnosti na republike in ob-^ine, pa je $e vedno čutiti zelo nnočno težnjo po ponovni kre-Pitvi zveznih pristojnosti na e,n področju; '***9mmm PRED REFERENDUMOM O ZDRUŽITVI TAM IN TŽV »B. KIDRIČ« SI BODO SEGLI V ROKE? BODO! Priprave v obeh mariborskih delovnih organizacijah na bližnji referendum so bile izredno temeljite in zato obetajo najboljše V ponedeljek, 28. trn., bo v Mariboru odločalo o svoji nadaljnji usodi 8659 delavcev iz Tovarne avtomobilov Maribor in Tovarne železniških vozil »Boris Kidrič«. Tega dne. bo namreč referendum pokazal, ali bosta ta dva kolektiva nadaljevala pot v prihodnje z roko v roki, ki, sodeč vsaj po izdelanih študijah, veliko obeta ... MILOŠ ŠKERGET Tako v Tovarni avtomobilov Maribor kot v Tovarni železniških vozil »Boris Kidrič« pripisujejo nameravani združitvi izreden pomen. Uresničenje načrtov, gre namreč za zelo realne možnosti hitrejše ekspanzije in vključevanja pa mednarodno tržišče, bo možno le v primeru, če bosta referenduma uspela, če se bodo delavci odločili za združitev. SAMO S POMOČJO PARTNERJA! . »Predvideni plan razvoja proizvodnje in prodaje za ob- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■** ..., da je inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljub- g Ijani na podlagi številk ugo- ■ tovil, kakšne so razlike v stop- g nji razvitosti med posameznimi področji Slovenije. Razporedil je slovenski prostor na 13 regij in jih ocenil s koeficienti. Na prvem mestu je osrednja slovenska regija, ki B zajema ljubljanske 'občine Domžale, Kamnik, Litijo, Grosuplje, Vrhniko, Škofjo Loko, Logatec, Tržič in Cerknico. Koeficient razvitosti je 3’050. Na 13. mestu pa je pomurska regija, ki obsega Mursko Soboto, Lendavo, Ljutomer in g Gornjo Radgono. Tu znaša H koeficient 0’010; dobje 1971—1975 ter pogodba o poslovno-tehničnem sodelovanju z licenčnim partnerjem Klock-ner-Humbold-Deutz postavljajo Tovarno avtomobilov Maribor pred izredno zahtevne naloge ...«, nam je pripovedoval Miloš Škerget, predsednik delavskega sveta v TAM. »Naš plan predvideva, da bomo dosegli že v letu 1975 proizvodnjo 13.000 vozil — za primerjavo: letos bomo izdelali 6675 vozil — in da bomo že v letu 1973 pričeli s proizvodnjo motorjev F4, 5 in 6 L 413 R. Poleg tega želimo v tem obdobju osvojiti proizvodnjo novega vozila z nosilnostjo 7,5 tone in proizvodnjo motorja F 6 L 413 V. Razširitev proizvodnih kapacitet bo zahtevala v okviru perspektivnega programa vlaganja v osnovna sredstva v višini 320 milijonov dinarjev. Za povečanje proizvodnje na 13.000 vozil letno pa bodo potrebna tudi dodatna obratna sredstva v znesku 334 milijonov dinarjev. S proizvodnimi kapacitetami bomo morali povečati tudi število zaposlenih od sedanjih 6232 na blizu 8000 ...« Mesece in mesece so posebne delovne skupine mariborske tovarne avtomobilov iskale najustreznejšo pot v prihodnost. Delavski svet podjetja je sicer sprejel in potrdil razvojne načrte strokovnjakov, veliki večini pa je bilo jasno, da si bodo morali nemudoma poiskati močnega poslovnega partnerja. »Za uresničitev svojih načrtov nujno ootrebujemo pomoč ...«, je nadaljeval Miloš Škerget. »Potrebovali bomo veliko novih delavcev in veliko sredstev. Ko smo se ozirali po svojem bodočem poslovnem partnerju, smo bili v naši tovarni skoraj edini v tem, da bomo najlaže nadaljevali začrtano not, če se bomo združili s TŽV »Boris Kidrič’...« ŠTEVILNE PREDNOSTI ZDRUŽITVE V Tovarni železniških vozil smo zvedeli, da je kolektiv sprejel v minulem letu sanacijski program in program rekonstrukcije. Program predvideva predvsem povečano proizvodnjo avtomobilskih nadgradenj- in drugih izdelkov za avtomobilsko industrijo. Samoupravni organi so se odločili za preusmeritev, ker tovarna nima zagotovljenega tržišča za proizvodnjo novih tirnih vozil. Po drugi strani pa je tudi čedalje manj naročil za investicijsko vzdrževanje vagonov. »Dosedanja proizvodnja je bila preveč razdrobljena in zato predraga. Zato se tudi preusmerjamo v proizvodnjo motorjev in drugih avtomobilskih delov v sestavu integriranega podjetja...« smo zvedeli od Ernesta Fujsa, predsednika de- lavskega sveta v Tovarni železniških vozil »Boris Kidrič«. »Načrti torej predvidevajo, da bi že s 1. 1. 1973 leta začeli izdelovati v TŽV motorje za avtomobilsko industrijo. Potreben strojni park bo veljal blizu 170 milijonov dinarjev, ki ga bo pa v celoti kreditiral nemški poslovni partner. Združitev pod-jet;i bo omogočila hitrejšo realizacijo začrtanih programov tako za TAM kot tudi TŽV...«, je nadaljeval Ernest Fujs. »TAM bo osvojila proizvodnjo novih motorjev in dvignila svoje zmogljivosti na 13.000 vozil letno. Za TŽV pa pomeni združitev: prenehanje proizvodnje tovornih vagonov in preusmeritev na rentabilnejšo proizvodnjo ter m dernizacijo tehnologije in s tem stabilnejšo -perspektivo članov delovne skupnosti.« ŽIVAHNA POLITIČNA DEJAVNOST Potem ko sta upravni odbor Tovarne avtomobilov Maribor in poslovni odbor Tovarne železniških vozil »Boris Kidrič« proučila elaborata o ekonomski upravičenosti integracije in priporočila svojima delavskima svetoma, naj čimprej razpišeta referendum, se je v obeh delovni’ organizacijah razvila zelo živahna dejavnost. Predstavniki obeh delovnih organizacij so imeli razgovore s predsednikom republiškega izvršnega' sveta Stanetom Kavčičem, predsednikom Zveze sindikatov Slovenije Tonetom Kro- ERNEST FUJS puškom in številnimi predstav-5ki vodstev mariborskih druž-beno-političnih organizacij. V obeh podjetjih so sklicali sestanke, konference, pogovore in tako seznanili proizvajalce o ekonomski upravičenosti integracije. Vsak teden so izhajale informacije in tovarniški časopisi ... Iskrena želja obeh kolektivov namreč je, da bi bližhji referendum uspel. U. V OBJEKTIVU ***arske stroje. Pretekli teden so na Gospodarskem razstavišču zadrli razstavo »Cvet in sad« — Hortikultura 70. Na tiskovni konferenci je predsednica hortikulturnega društva Slovenije Jelka Kraigher povedala, da je bila razstava sicer boljša kot lani, vendar zaradi ^ pomanjkanja finančnih sredstev še vedno pomanjkljiva. 30.000 obiskovalcev si je tokrat ogledalo proizvode podjetij iz Jugoslavije in sosednjih držav. Zaradi velikega zanimanja za razstavo mnogi menijo, da bi kazalo organizirati tako razstavo cvetja tudi spomladi. (Na sliki: razstava okrasnih rastlin in cvetlic podjetja iz Bratislave.) ■■»»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■"•"""j Bogat asortiment dam-ske jesenske konfekcije. Na oddelku damske konfekcije prodajamo ekskluzivne, visokomodne modele v omejenem številu. V MODNI HIŠI razen damske tudi bogata izbira moške in otroške konfekcije in pletenin. PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR Letošnjo jesen bo zvezne poslance nedvomno najbolj ogrela tema, kako pomagati manj razvitim področjem v državi, da bi se izkopala iz gospodarske in družbene zaostalosti. Po dosedanjih razpravah v zvezni skupščini je namreč jasno le, da je manj razvitim nujno treba pomagati, ker bi se z lastnimi močmi ne mogli postaviti na noge, ni pa še pri roki pravega odgovora na vprašanje, kako jim pomagati. Tako obravnava gradivo zveznega zavoda za gospodarsko planiranje o »alimentira-nju sklada za kreditiranje gospodarskega razvoja manj razvitih območij«, ki ga je zavod pripravil za jesensko skupščinsko razpravo, to vprašanje dokaj enostransko, saj govori predvsem o virih financiranja in (delno) o problemih kreditiranja iz sredstev tega sklada, ne pa o celotni problematiki razvoja manj razvitih območij glede na prihodnjo vlo-, go širših družbeno-političnih skupnosti (republik, zveze). nemarjati stopnje natalitete na posameznih področjih^ saj lahko hitra rast prebivalstva ohromi vsa prizadevanja za hitrejši gospodarski razvoj. Na dosedanji razvoj man) razvitih območij je zveza vplivala na več načinov, zlasti pa s pomočjo sklada za kreditiranje gospodarskega razvoja manj razvitih območij in z dopolnilnimi sredstvi zveznega proračuna. Ob tej dvojnosti financiranja pa se zastavlja vprašanje, ali ne bi bilo v prihodnje bolj smotrno enotno razreševati probleme gospodarskega razvoja in razvoja na področju družbenih služb. Glede na omejene možnosti celotne družbene skupnosti ni najbolj pametno hkrati pospeševati ekonomski razvoj in hitro rastočo splošno porabo. Ena in druga sredstva namreč, bremenijo gospodarstvo in s tem tudi razvoj vse naše skupnosti (sklad predstavlja 1,85 odstotka družbenega proizvoda družbenega gospodarstva; dopolnilna sredstva iz proračuna ter anuitete skupaj pa Deliti ali vlagati? Rezultati dosedanjega razvoja manj razvitih območij pa že omogočajo postopno zmanjševanje udeležbe ekonomske podpore širše družbeno-politič-ne skupnosti (zveze) in povečanje neposrednega sodelovanja med gospodarstvom in temi območji. Če je temu tako, potem bi bilo prav, da bi se z večjo razvitostjo gospodarsko manj razvitih območij v Jugoslaviji zmanjševal tudi obseg dopolnilnih sredstev za njihov razvoj, še zlasti glede na podobno stopnjo razvitosti posameznih republik. V zvezi s pospeševanjem razvoja manj razvitih območij torej kaže podpreti načelo, naj zveza ne zagotavlja dogovorjene stopnje rasti, temveč naj ustvarja le razmere, v katerih je mogoče gospodarsko hitreje napredovati. Od manj, razvitih območij samih pa_ je odvisno, ali bodo z lastnimi sredstvi in s sredstvi sklada dosegla predvideno stopnjo rasti ali pa jo v ugodnih gospodarskih razmerah celo presegla. Razumljivo pa je, da se je najprej treba dogovoriti, po katerih kriterijih kaže meriti razvitost. »Družbeni proizvod«, oziroma »narodni dohodek prebivalca« je dokaj enostransko merilo razvitosti. Dopolniti bi ga morali z drugimi kazalci, kot so na primer proizvodne zmogljivosti, obseg investicij v infrastrukturo itd. Pri tem bi morali zlasti upoštevati proizvodne zmogljivosti ali jim med kriteriji dati celo prednost pred družbenim proizvodom oziroma narodnim dohodkom na prebivalca. Bolj »objektivizirani« kazalci za ugotavljanje stopnje manj razvitih območij v Jugoslaviji bi prav gotovo omogočili tudi stvarnejše medsebojne primerjave razvitosti. Prav tako bi ne smeli za- 3,4 %). Zato naj bi v mejah možnosti, ki jih daje gospodarstvo, določevali le skupna sredstva za manj razvita območja, pri tem pa prepustili posameznim republikam odgovornost za odločitev o strukturi uporabe razpoložljivih sredstev za gospodarske investicije in za splošno porabo, razumljivo, v okviru največjih oziroma najmanjših razponov, ki bi jih določila širša družbena skupnost. Vir sredstev sklada naj bi bil — po predlogih gospodarstvenikov — obvezen dolgoročni kredit, ki naj bi ostal sestavni del poslovnega sklada delovnih organizacij. Ta oblika pomoči pomeni bistven napredek v primerjavi z dosedanjo prakso zbiranja pomoči, ki je imela izrazito fiskalni značaj. Sklad naj bi imel širšo ekonomsko funkcijo, kot je odobravanje posojil oziroma delitev sredstev. Več poslovnosti v njegovi politiki bi pomenilo boljšo učinkovitost sredstev tako tujih kakor tudi domačih. Pri tem bi morali iskati več možnosti za skupna vlaganja gospodarskih organizacij z razvitih in manj razvitih območij. To bi ugodno vplivalo tako na boljše izkoriščanje sredstev kakor tudi na pomoč manj razvitim v tehniki in strokovnjakih. Ali z drugimi besedami: prizadevati bi si morali, da bi dogovori o pomoči bolj razvitih predelov države manj razvitim obrodili ob socialnih tudi optimalne ekonomske učinke. Dokončno bi se morali posloviti od politike delitve presežnega dela delovnih ljudi brez pravih ekonomskih kriterijev ter se odločiti za renta bilne naložbe na vseh T>od račjih države, ne le v razvi tejših predelih. V. B. Znameniti, z Nobelovo nagrado odlikovani roman Borisa L. Pasternaka, ki je dal tudi film, DOKTOR ŽIVAGO bo pri Cankarjevi založbi v kratkem izšel v ponatisu. Če ste $i ogledali film, morate vsekakor prebrati tudi roman! Cena knjige, tiskane na finem brezlesnem papirju (660 strani), vezane v platno in s Ščitnim ovitkom, je 60.— din. Novo izdajo krasijo tudi fotografije iž filma. Zagotovite si knjigo še pred izidom! Naročite jo v najbližji knjigarni, pri zastopnikih založbe in s spodnjo naročilnico pri CANKARJEVI ZALOŽBI v Ljubljani, Kopitarjeva 2. PO SREČANJU S PREDSTAVNIKI SR SRBIJE, BiH IN HRVAŠKE NAROČILNICA Podpisani(a) ... zaposlen(a) pri stanujoč(a) .... nepreklicno naročam v platno Vezani roman B. L. Pasternaka »DOKTOR ŽIVAGO« Kupnino v znesku 60.— din bom plačal(a) v osmih dneh ■po prejemu računa in knjige. Knjigo pošljite: na dom — v službo. Datum: Podpis: VSEBINA IN SADOVI MEDREPUBLIŠKIH DOGOVOROV Na dnevnem redu prihodnje seje CK ZKS, ki bo po predvidevanjih 5. oktobra, bo tudi razprava o vsebini in rezultatih medrepubliških razgovorov o medsebojnem sodelovanju in problemih zveze. Kot je znano, se je v prvi polovici letošnjega leta delegacija SR Slovenije, ki so jo sestavljali predstavniki republiških vodstev družbeno-političnih organizacij in samoupravnih institucij, sestala s podobnimi delegacijami republik Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Do konca leta pa so predvidena še srečanja s predstavniki Makedonije in Črne gore. Kakšen je bil namen in kakšna je bera teh razgovorov? Neposredni razgovori s predstavniki vodstev iz drugih republik imajo izključno informativni in iniciativni pomen: olajšajo naj sporazumevanje političnih predstavništev republik v zveznih organih, družbeno-političnih organizacijah in v zvezni skupščini. Želja slovenske delegacije (dosedanji razgovori so pokazali, da tudi vseh drugih) je, da bi s pomočjo medsebojnih srečanj prišli do enotnih pogledov o osnovnih aktualnih vprašanjih graditve političnega in družbeno-ekonomskega sistema Jugoslavije. PRITISKE NAJ ZAMENJAJO DOGOVORI Vodstva v 'vseh republikah, ki je z njimi imela naša delegacija razgovore, se aktivno zavzemajo ne le za napredek lastne republike, marveč za skupno in demokratično iskanje rešitev aktualnih problemov napredka Jugoslavije. Enotna želja, izražena v razgovorih, je bila, da je treba le s političnim in samoupravnim dogovarjanjem, brez vsiljevanja lastnih interesov in pogledov ter brez arbitriranja poiskati rešitve za večjo učinkovitost našega političnega in družbeno-ekonomskega sistema. Za razvijanje odnosov med republikami smo (obojestransko, skupno z vsemi delegacijami) dali vrsto konkretnih pobud. Z najvišjimi predstavniki SR Srbije smo se na primer konkretno dogovorili, da bomo še nadalje spodbujali razprave o problemih in reformi visokega šolstva in sodelovanje visokošolskih ustanov. Spodbudili bdmo tudi večjo izmenjavo informacij in sodelovanje med RTV postajama, da bi bolj seznanjali širšo javnost o življenju, razvoju in problemih obeh republik. Centralna komiteja ZK bosta sodelovala pri obravnavanju problemov samoupravljanja v delovnih organizacijah in vprašanj socialnega razlikovanja. Nadalje smo se dogovorili, naj bi skupno preučevali delovanje skupščinskega sistema v SR Srbiji in SR Sloveniji, v republiških organih pa razvili sodelovanje v pripravah na srednjeročni plan Jugoslavije. Menili smo še, da bi bilo dobro poglobiti vse stike, ki že obstoje tudi na drugih ravneh in področjih (kot so tradicionalna srečanja) in poiskati nove oblike sodelovanja. Podobno smo se zavzeli za tesnejše, neposredno sodelovanje med republikama tudi v srečanju z delegacijo SR Bosne in Hercegovine, in sicer na gospodarskem, informativnem in kulturnem področju — s pomočjo gospodarske zbornice, skupščinskih organov, ustreznih republiških sekretariatov, SZDL in izdajateljske dejavnosti. O tem so predvideni še konkretni razgovori. Z delegacijo SR Hrvatske pa smo se dogovorili oziroma izrazili skupno željo, naj bi skup- ščinski organi tesneje sodelovali pri razjasnjevanju vprašanj političnega sistema, Vloge federacije, republik in komun, oziroma revizije zvezne in republiške zakonodaje. Pospešiti bi morali tudi sodelovanje industrije in trgovine ter druge integracijske procese, za katere obstoji ekonomski interes. Tako bosta na primer izvršna sveta obeh republik sodelovala v prizadevanjih Za izgradnjo atomske elektrarne, v okviru SZDL pa naj bi se zlasti dogovorili o "sodelovanju med republikama na področju informativne dejavnosti. In naposled: med centralnima komitejema ZK oziroma političnimi vodstvi obeh republik bomo okrepili izmenjavo različnih informacij. V Vseh dosedanjih razgovorih — in predvidevamo, da bodo tudi v bližnjih, ki jih pripravljamo — so bila poleg medsebojnega sodelovanja v ospredju zlasti aktualna vprašanja uresničevanja gospodarske reforme, razvoja političnega in gospodarskega sistema, oblikovanje srednjeročnega programa in razvoja ' manj razvitih. Naša delegacija je svoja stališča opirala na oceno, da je gospodarstvo Slovenije po delni Stagnaciji doživelo spet večji poti. V tej težnji nas podpira velika večina gospodarstva ih delovnih ljudi. Glede družbeno-ekonomskega razvoja v prihodnje smo V razgovorih soglašali, da moramo doseči večjo uravnovešenost, vendar ne takšne, ki bi ogrozila našo dinamično rast. Ob tem mora imeti združeno delo večjo vlogo, gospodarstvo pa večja sredstva in večji manevrski prostor. Zlasti s predstavniki Hrvaške ter Bosne in Hercegovine smo naglašali, da je treba federacijo razbremeniti ekonomskih funkcij. Te naj predvsem ostanejo v zagotavljanju enotnega gospodarskega sistema, ohranitvi skupnega sklada za manj razvite in sklada za izvoz, vendar na samoupravnih osnovah. Poudarili smo, da zaradi administriranja sedanji zunanjetrgovinski in devizni režim ne ustrezata. Potrebno je tudi liberalizirati cene in odpraviti razlike, ki so manj plod tržnih gibanj in tehnološkega napredka in bolj rezultat nesmotrne Investicijske politike. Tudi sedanji sistem cen ne more biti osnova za načrtovanje razvoja. Zaradi teh in drugih ekonomsko upravičenih zahtev ter nerazjasnjenih vprašanj se je treba ob sprejetju srednjeročnega plana tudi o tem pogovoriti. Vendar smo se zedinili, da je dilema: ali prej sistemske spremembe ali prej plan, nepotrebna, ker je oboje organska celota. Prav tako ne gre za ceno sporazumnih in kakovostnih rešitev povsem zakoličiti roka za sprejem plana. NOVOSTI V SAMOUPRAVNI STRUKTURI IN ZAKONODAJI RUDNIKA LIGNITA VELENJE ZA NEPOSREDEN VPLIV PROIZVAJALCEV \ tiMftFST \ JmJF JKKLMtk JEKL— JML *-POHIŠTVO VAŠE POHIŠTVO V LETU 1970 Izbirajte PATRICIJA CLAUDIJA ALEKSANDRA Za vas Izdeluje ati nova elorida BREST Cerknica V novem statutu Rudnika lignita Velenje so tudi določbe o vlogi družbeno-političnih organizacij 0 Sa moupravna struktura je ušklajeha z organizacijsko 0 Obveščenost je tudi dolžnost V velenjskem Rudniku lignita so med prvimi delovnimi organizacijami v Šaleški dolini nizacije. Pri oblikovanju nove sprejeli nov statut delovne otga-samoupravne zakonodaje in strukture niso upoštevali samo določb ustavnih amandmajev, pač pa so sprejeli hkrati š tem tudi' vrsto drugih odločitev, predvsem v želji, da bi bilo samoupravljanje kar najbolj funkcionalno in Učinkovito ter da bi bil Vpliv samoupravljavcev kar najbolj neposreden. Odločili pa so se še za jaštio določitev načel posamezne in kolektivne odgovornosti ter za podrobno določitev in razfnejitev pristojnosti med posameznimi organi upravljanja. Nov štatlit Rudnika lignita Velenje predstavlja tako temelj za nadaljnji samoupravni razvoj te delovne skupnosti. Prva rlovost je bila že začetek oblikovanja nove samoupravne zakonodaje. Maja lani je centralni delavski svet Rudnika lignita Velenje imenoval posebno komisijo, ki je pozneje pripravila smernice za obliko-Vahje hoVe samoupravne strukture in zakonodaje ter jih predložila osrednjemu samoupravnemu organu v razpravo. Ko so člani centralnega delavskega sveta smernice potrdili, je komisija šele začela s podrobnejšim delom. Druga novost pa je opredelitev vloge družbeno-političnih organizacij v delovni skupnosti. Te morajo pred odločitvijo organov upravljanja obravnavati vsa tista vprašanja in programe, ki zadevajo neposredne interese članov delovne skupnosti in posredovati samoupravnim organom sprejeta stališča. Le-ti pa morajo pred sprejemom sklepov obravnavati stališča družbeno-političnih organizacij. Novi statut Rudnika lignita Velenje omogoča družbeno - političnim organizacijam (osnovni organizaciji sindikata, organizaciji Zveze komunistov in aktivu Zveze mladine), da predlagajo odpoklic posameznih članov ali celotnega organa upravljanja, čd ti tte delujejo v skladu s splošnimi gospodarskimi cilji delovne orgahizacije ih interesi neposrednih proizvajalcev. Delovna skupnost Rudnika lignita Velenje pa se je s statutom tudi zavezala, da bo omogočila druž-beno-polltičnim organizacijam . ustrezne pogoje za nemoteno in Učinkovito delo ter da bo, med drugim, zagotovila potreben denar ža drUžbeno-polltično izobraževanje Članov delovne skupnosti. Tretja novost pa je usklajenost samoupravne strukture Rudnika lignita Velenje z organizacijsko. Tako deluje v okviru Rudnika lignita Velenje 9 samostojnih Organizacij združenega dela. Izvršilni organi centralnega delavskega sveta so kolektivni, in sicer deluje 6 izvršilnih odborov ža posamezna delovna področja, skrbijo pa za ižvajanje politike centralnega delavskega sveta na svojih delovnih področjih. Clahe izvršilnih odborov Voli centralni delavski svet, in sicer izvoli dve tretjini članov teh odborov centralni delavski svet iz svojih vrst in iz vrst drugih članov kolektiva, eno tretjino pa iz vrst strokovnih delavcev s pddroč-ja, za katero se voli izvršilni odbor. Mandatna doba članov samoupravnih organov traja v velenjskem Rudniku lignita štiri leta S tem, da se vsaki dve leti zamenja polovica članov. Za člana samoupravnega organa pa dvakrat Zapored nihče ne more kandidirati. Ena od novosti v novem statutu Rudnika lignita Velenje pa so tudi določila o obveščanju, ki izhajajo iz načela, da obveščenost ni samo pravica, pač pa tudi dolžnost, če se delavec v postopku sprejemanja samoupravnih odločitev s posredovanimi informacijami o vsebini in ciljih predvidenih odločite^ po lastni krivdi ne Seznani ter pred odločanjem ne posreduje predlogov in ugovorov, nima pravice ugovarjati sprejetim odločitvam, prevzema pa posledice takih odločitev. Če skupina delavcev ni zadovoljna s posamezno informacijo, ima po statutu več mož-nosti, da zahteva dodatna pojasnila oziroma da se obrne na ustrezni občinski ali republiški organ. Vendar pa mora skupina delavcev med tem časom opravljati normalno svoje delovne dolžnosti, sicer odgovarjajo delavci za težjo kršitev delovne dolžnosti. (vi) vzpon. Takšno razpoloženje in razvoj pa kalijo procesi, ki se zaostrujejo predvsem v gospodarstvu in so zlasti posledica nedoslednosti in pomanjkljivosti v ekonomskem in političnem sistemu in v izvajanju ekonomske politike. Uveljavlja se mišljenje, da je mogoče dosegati večji dohodek ne samo z večjo produktivnostjo, ampak tudi s pritiski in administrativnimi ukrepi. DOSLEDNO PO POTI REFORME Nereformske zahteve so torej še zelo močne. Vendar bi — sodeč po izraženih mnenjih najvišjih predstavnikov republik, s katerimi se je slovenska delegacija pogovarjala — ne smelo biti nobenega razloga, da odločneje ne nadaljujemo začrtane Glede razvoja manj razvitih je prevladalo mnenje, da ne mO'* remO oblikovati dveh gospodar* skih sistemov, in da mora- imeti sklad za razvijanje manj razvi* tih večjo ekonomsko funkcijo. V nekaterih konkretnejših vpraša* njih pa je prišlo do večjih raz* lik v pregledih, ki izvirajo i* stopnje družbeno-ekonomskega razvoja in gospodarske struktur® v posameznih republikah. To so vprašanja kot: po kakšnih kri* terijih ugotavljati razvitost, K®* ko oblikovati sklad, kako pd* rahljati sredstva sklada, kako vračati kredite ter kakšno vlog® naj imajo pri tem delovne or* ganizacije in banke. Prav zato bo potrebno izdelati še temeljit® analize in.se še o marsičem dogovoriti, preden bomo sprejel* načrt družbenega razvoja. DOPISNIKI POROČAJO • KANIŽARICA PRI ČRNOMLJU IZBOLJŠUJEJO DELOVNE RAZMERE Samoupravni organi in vodstvo kolektiva Rudnika rjavega premoga sl prizadevajo, da bi izboljšali delovne razmere zaposlenih. V ta namen so pred nekaj tedni izročili svojemti namenu nove obratne prostore s kopalnico in garderobo. V rudniku si tudi prizadevajo povečati osebne dohodke zaposlenih, kajti eden izmifed vzrokov, da rudarji ih strokovni sbdelavci v precejšnji meri zapuščajo ta delovni kolektiv* šd namreč tudi nizki Osebni dohodki. Svoj namen pa bodo lahko uresničili le, če se bodo zvišale cene premogu. • KRŠKO PREMALO RAZVITA STORITVENA OBRT Vsp analize rezultatov polletnega gospodarjenja v krški občini so pokazale, da gbspodarstvo stagnira. To je blia ena temeljnih ugotovitev zadnje seje Predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Gospodarske in negospodarske dejavnosti so,res dosegle porast celotnega dohodka, ki je za 13,8 */» višji od lanskega, netto osebni dohodki pa so se v istem času dvignili za 15,6 •le. Višji osebni dohodki nikakor niso odraz načela nagrajevanja po delu, saj je v prvi polovici letošnjega leta padla produktivnost dela kar za 17,7 odstotka. Tudi dejstvo, da je v krškem gospodarstvu letos manj zaposlenih, ni vzpodbudno ih je znak gospodarske stagnacije. Zdradi takih tendenc gospodarjenja Je logična posledica siromašenja skladov in manjše naložbe. Izhod iščejo podjetja v najbmanju kreditov, ki z visokimi obrestmi pomenijo za delovne organizacije dodatno obremenitev. Zato Je ekonomičnost in rentabilnost poslovanja manjša, kakor v istem razdobju lanskega leta, vendar ie ni zaskrbljujoča. Občinski sindikalni svet Je že lani opozarjal na nekatere vzroke, ki so po njegovem mnenju vir slabših gospodarskih uspehov. Podjetja v krški občini se vse premalo vključujejo v jugoslovanski ekonomski prostor in se in se boje integracij. Da so tehnološki procesi v marsikateri delovni organizaciji zastareli in da je povsod prodor moderne mehanizacije prepočasen, je že znano. Podjetjem manjkajo peršketivni razvojni plani, ki bi morali biti osnova dobrega gospodarjenja. Prav prostor in boje integracij. Da so tehnološki procesi v mat;i-za odpiranje novih delovpih mest. Padec števila zaposleni* za 2»/. je upravičenost Sklada že potrdil. Z. S. • SLOVENJ GRADEC STAGNACIJA GOSPODARSTVA V Mislinjski dolini Je po zadnjih podatkih 6 obrtnih delavnic v družbenel sektorju ter 110 zasebnih obrtnih delavnic. Ker storitvena obrt zaostaja za potrebami, skuša občinski skupščina Slovenj Gradeč z vrsto ukrepov pospešiti razvoj storitvene obrti, pravzaprav odpiranje novih delavnic. ZA SOLO V CERKNEM 1 v Ni dolgo tega, kar smo se na slovensko javnost obrnili s prošnjo, da pomaga v Cerknem, na meji med Primorsko in Gorenjsko zgraditi šolo — spomenik NOB. Na področju, ki je bilo nekoč zaledje IX. korpusa in je še danes polno živega pričevanja o bogati partizanski dejavnosti, bomo zgradili koristen in uporaben spomenik NOB — šolo. To naj poglobi zanimanje mladine in odraslih za tradicije NOB in pomaga prenašati vrednote tega časa na prihodnje rodove ne le na Cerkljanskem, temveč po vsej naši deželi. Šola — spomenik NOB bo stala 6 milijonov dinarjev. Republiška izobraževalna skupnost je tej akciji naklonjena *n odbor za postavitev šole — spomenika NOB v Cerknerit td-čuha, da bo dala polovico za gradnjo potrebnih sredstev f okviru programa «-100 let — 100 šob". Ostala sredstva 2® grhdnjo šole, ki je po programskem projektu ob upoštevanji* vseh republiških normativov zamišljena racionalno, se zbirajo iz različnih virov. Eden med njimi bo tudi denarna loterija, katere čisti dohodek bodo dali skladu za izgradnjo šole. Loterijske srečke so že v ptodaji, žrebanje pa bo 29. novembra 1970 — na praznik republike v Ljubljani. Odbor za postavitev šole — spomenika NOB v Cerknem, prosi vse sindikalne organizacije — akcijo je podprlo tudi predsedstvo RS ZSS — naj v svojih kolektivih obrazložijo namen loterijske akcije in priporočijo nakup srečk. STEKLARSKI ŠOLSKI CENTER IZ ROGAŠKE SLATINE SE JE 10 LET PREŽIVLJAL SAM Biti« ne hiti ? Pravkar se Izteka leto dni, odkar smo enkrat za vselej »prelomili« z vsiljivo prakso pritiskov in jo zamenjali s prakso potrpežljivega prepričevanja in dogovarjanja. Velika škoda, da je šla ta obletnica tiho in ponižno mimo naše široke javnosti! Nobenih uvodnikov kot v času »znanih dogodkov«, niti ene besede pohvale za uspešno pometanje pred lastnim pragom. da nam bo v prihodnje uspelo blokirati pritiske, kakršni so doslej pogosto paralizirali uspešno izvajanje reforme, učinkovito delo zveznih organov itd. V tem smislu je tudi zvezni izvršni svet pred težko preizkušnjo. Moral bo izkoristiti ugodno ozračje: poslej se bo laže odločno, nekompromisno upiral vsem poskusom, speljati reformo iz njene poglavitne smeri na dvomljive To je vprašanje, na katero vodstvo šole do nedavnega ni vedelo odgovora. Sporazum, ki so ga ob začetku letošnjega šolskega leta dosegli z jugoslovanskimi proizvajalci stekla, predstavlja le točko na poti k dokončni rešitvi problema. Dokumente o ustanovitvi Steklarskega šolskega centra v Rogaški Slatini je leta 1947 podpisala Zvezna ministrska direkcija za steklarsko industrijo. V neposredni bližini rogaške steklarne, ki nosi ime Borisa Kidriča, je zrasel hram učenosti, ki mladim, znanja željnim fantom, bfldočim pihalcem in brusilcem stekla, odkriva tajne steklenih niti, jih seznanja s steklarstvom kot umetnostjo in hkrati s tem zabrisuje v njih predstavo d steklarju kot delavcu, ki ne ustvarja, ki torej zgolj reproducira zamisli nekoga drugega, ki svoj prispevek poenostavlja na golo fizično trošenje delovne sile in tako iz deldvnega procesa izločuje tisto, zaradi če- po štiri ure na dan, za vajence v prostorih Steklarne Boris Kidrič, za dijake poklicne šole pa v prostorih šolskega centra. Isto Velja za obvezno počitniško prakso. Teorijo poslušajo dijaki obeh smeri v prostorih šole, v ločenih učilnicah. Ze v prvem mesecu se dijaki spoznajo z .delovnim okoljem, sfi problemi in težavami, ki jih v poklicu, ki so si ga izbrali, še zdaleč ni malo, s svojo življenjsko potjo, na kateri jih bosta kot senca spremljala kolo brusilnega stroja in železna cev, skozi katero bodo ustvarjali dimenzije brezoblični stekleni gmoti. Po tridesetih dneh eden izmed petih fantov, ki so se odločili Za poklic steklopihalca, obupa. klarjev so bili glede na prejemke, ki so jih dosegali v Steklarni Boris Kidrič, izredno nizki. Težnja po fluktuaciji je ogrožala jutrišnji dan. Problem je ob koncu minulega šolskega leta dosegel že takšne razsežnosti, da jim ni ostalo drugega, kot obrniti se na Republiško izobraževalno skupnost z obvestilom, da naša steklarska industrija, v primeru nerešenega vprašanja financiranja šole, ne more več računati na njihovo pomoč pri izobraževanju kadrov. Izobraževalna skupnost ni pristala na povišanje dotacij, kajti tudi njej so sredstva pičlo odmerjena. Tudi jugoslovanske steklarne ročno, pihanega štekla so jim v začetku, kljub temu, da je njihov toliko sredstev, da bi lahko na novo opremili šolske delavnice in učilnice, kajti stroški, ki jih je bilo treba kriti neposredno iz proizvodnje, so dosegli vsoto, ki je ogrožala že njihove osebne dohodke. Tako se vrtijo v začaranem krogu. Boj Za obstanek zahteva v prvi vrsti pokrite najosnovnejše stroške šolanja, tiste stroške, za katere navadno poskrbijo družbeno-politične in gospodarske organizacije. Za razširjeno reprodukcijo torej ne ostane ničesar. Modernizacija tehnološkega procesa je zanje še vedno sen, Z njim pa se na trgu he da konkurirati. Koliko časa se še bodo bodoči pihalci in brusilci stekla seznanjali s svojim poklicem na strojih, ki so jih steklarne odpisale iz svojega strojnega parka kot odpadni material? Dokler bodo morali steklarji, ki so zaposleni v Šolskem Centru, Skrbeti za tisto, ža kar bi Se morala pobrigati družba kot celota, prav gotovo. Potrebe na trgu so vodstvu šole narekovale, da svoj učni program in s tem tudi proizvodni proces prilagodi izdelovanju gostinskega stekla. Nad tisoč hotelov in restavracij so že opremili s svojimi izdelki, med njimi tudi hotel Ambasador v Opatiji. Golf hotel na Bledu, Hotel Marjan v Splitu ... Želeli so. zapolniti tudi Vrzel, ki se pojavlja v ponudbi stekla za široko potrošnjo, toda zaradi premajhnih proizvodnih zmogljivosti uspejo zadovoljiti le polovico potrošnikov, ki so jim pri Srcu njihovi izdelki. V. KOGEJ Pritiskom je odklenkalo (Ob obletnici rojstva samoupravnih dogovorov) Kar tako pa s tako pomembno obletnico res ne kaže opraviti. Zato naj mi bo dovoljeno, da iz prispevka Franca Šetinca iz tistih dni z naslovom: »Premalo se poznamo« (glej Komunist 5. sept. 1969, št. 1) prepišem tele misli in želje: — V razpravi je slišati očitke komunistov, zakaj je prišlo do obsodbe prav ob dogodkih v Sloveniji. Vprašujejo, zakaj se nismo tako odločno postavili po robu mnogo hujšim pritiskom v preteklosti. Dosti je tudi zahtev po razčiščevanju vprašanja, kateri pritiski so nesprejemljivi in škodljivi, ker spodkopujejo naš sistem, in kateri so tisti pritiski, ki prebijajo stene birokratizma in utirajo pot socialističnim odnosom in samoupravljanju. Toda pri vsem tem je sedaj najbistvPUejše to, da smo zasekali v korenino negativni metodi pritiska. Do Obsodbe je prišlo pozno, a ne prepozno. Odločilno je. stranske poti. Podporo izvršnega biroja in širše javnosti bo moral izkoristiti v prid hitrejšemu urejanju problemov nelikvidnosti, preprečevanju inflacijskih teženj itd. Prižgati bo moral rdečo luč težnjam, ki so privedle emisijo denarja do kritične točke, mnogo višje od dogovorjene. Ce bo v tem — seveda ob splošni podpori — uspel, in v tem mora uspeti, bo namen dosežen. Pa pravijo, da lepa beseda ne zaleže. Kako, da ne! VINKO BLATNIK PODOBE NAŠEGA ČASA Efc:.... ..... A V sredo so imeli sejo v Domu sindikatov v Ljubljani člani komisije za življenjske in delovne pogoje RS ZSS. Na dnevnem redu sta bili dve pomembni temi, in sicer: obravnavali so informacijo o poteku uvajanja 42-urncga delovnega tedna in poročilo republiškega inšpektorata dela O varstvu Uri delu v minulem letu. S tem v zvezi so se seznanili tudi s sklepi komisije Sveta ZSJ za življenjske in delovne pogoje o varstvu pri delu sar brezoblična steklena gmota dobiva podobo kozarca, vaze ali pepelnika — svoje misli, želje — del sebe. ODLOČILNI SO POGOJI DELA Absolventi osnovnih šol, ki se vpisujejo na Steklarski šolski center, izbirajo med poklicem steklopihalca in steklobrusilca. Zaradi izredno težkih delovnih pogojev, v katerih si služijo kruh pihalci stekla, se povpraševanje po prostih delovnih mestih ob pečeh iz leta v leto zmanjšuje. Pogojev dela ne odtehtajo niti sorazmerno visoki osebni dohodki niti beneficiran delovni staž. Na drugi strani pa je število mladih fantov, ki konkurirajo za poklic steklobrusilca, naraslo do točke, ki nas opozarja na zasičenost učnih mest v delavnicah praktičnega pouka. Vodstvo šole že več let izbira med prijavljenimi najbolj primerne. Bodoči steklarji morajo predložiti. izkaz o uspešno dokončanem osemletnem šolanju in zdravniško spričevalo, razen tega pa morajo kandidati opraviti sprejemni izpit, s katerim opravičijo svoje ocene iz matematike, slovenščine in ročnih spretnosti. V steklarni Boris Kidrič se jo že dolgo časa nazaj kazala vrzel v kadrovski strukturi. Steklarski šolski center namreč ni Več uspeval dohajati naraščajočega povpraševanja po kvalificiranih steklobrusilcih. Pred dvema letoma sta se ustanovi sporazumeli, da bo v prostorih šolskega centra, poleg poklicne šole, zaživela tudi vajenska šola brusilce stekla. V letošnjem šolskem letu sedi V treh letnikih poklicne šole 72 bodočih pihalcev in bnisilcev stekla, na vaienski šoli, ki vzgaja samo profil steklobrusilca, pa trideset učencev. TEORIJA IN PRAKSA Učni program je na obeh Smereh ehak, zato se vajenci tu-Oi glede na pridoblieno kvalifikacijo ne razlikujejo od svojih Vestnikov na poklicni šoli. Oce-bjevanje, tako teoretičnega, kot tudi praktičnega dela, spada bled pristojnosti pedagogov šolskega centra, prav tako pa je Vodstvo šole pooblaščeno tddi ?a izdajrmie spričeval, tako dijakom poklicne šole, kot vajen-cem. Praktični del pouka traja Pri brusilcih stekla se pojavlja osip v dosti milejši obliki. Šolsko leto zaključijo skoraj vsi, kajti tisti, ki je prebolel začetno krizo, vztraja do konca. Rogaška steklarska šola je med tovrstnimi šolami v Jugoslaviji edina, za katero lahko rečemo, da je odprtega tipa. Polovica učencev se bo po končanem šolanju zaposlila v Steklarni Boris Kidrič, drugo polovico bocločih proizvajalcev ročno pihanega stekla pa bodo zaposlile steklarne širom po naši širši domovini. BLIŠČ IN BEDA V HRAMU UČENOSTI Verjetno bo kar držalo, da je največ prahu dvignil problem vzdrževanja šole. Celih deset let, od leta 1958 do 1968 se je Steklarski šolski center opiral izključno na lastno proizvodnio, na prodajo izdelkov, ki so jih ustvarili učenci v Urah praktičnega pouka in počitniške prakse in 160-čIanski delovni kolektiv, ki je zaposlen na šoli. V šolskem letu 1969/70 je del stroškov teoretičnega pouka, in sicer trideset odstotkov bruto osebnih dohodkov predavateljev, krila Republiška izobraževalna skupnost. Celotna dotaciia, ki je lansko leto ptioadala šoli in internatu, je Znašrtla dvanajst rhi-liionov starih dinarjev, v letošnjem letu Pa se je dvignila na dvaiset miliionov. Kljub pomoči je lanskoletna bilanca pokazala štirideset milijonov starih din primanjkljaja. Marsikdo se bo začudil nad temi številkami, tudi brez zgražanja verjetno ne bo šlo. Da pa bodo računi čisti, napišimo na aktivo dobljena sredstva, na pasivni strani pa seštejmo stroške, teoretičnega in praktičnega pouka, ki znašajo na učenca po petintrideset tisočakov mesečno in tej vsoti dodajmo še petinštirideset 'tisočakov, ki jih je treba plačati za internat. Rezultat nam bo pokazal, da je dotacija znašala prav toliko, kot znašajo stroški šolanja dvanajstih dijakov. Ker drugih sredstev šola ni imela na razpolago, je bila prisiljena, da krije razliko iz proizvodnje steklarjev, ki so zaposleni na šoli. Rešitev, ki je bila glede na položaj, v katerem se je Znašel center, edino možna, je pokazala rebra na drugi strani. Osebni dohodki na šoli zaposlenih ste- odgovor v marsičem odločal o bodočnosti steklarske industrije pri nas, obrnile hrbet, češ da so stroški šolanja previsoki. Niti to, da jih je vodstvo šole seznanilo z vsemi olajšavami, ki ji pripadajo kot izobraževalnemu zavodu, jih ni omajalo v njihovi prvotni odločitvi. Tik pred začetkom novega šolskega leta pa so se končno sporazumeli z večino jugoslovanskih steklarn, za katere šolajo kadre. ZAKON NI ZA VSE ENAK Kljub temu, da so jih do nedavnega potiskale k tlom finančne skrbi, kljub temu, da v zakonu črno na belem piše, da so Izobraževalni zavodi Oproščeni plačevanja carlhe pri Uvožu opreme, ki služi v učne namene, so morali letos ob nakupu peči za napuščanje steklenih izdelkov plačati sedem milijonov Starih dinarjev carine. Delavci Iz rogaške steklarske šole doslej niso mogli ustvariti PO PRVI REDNI SEJI SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE OB-ČIN KRANJ, RADOVLJICA, JESENICE, ŠKOFJA LOKA IN TRŽIČ l X ezaposBenosti skoraj ni Pred dnevi je bila v sejni dvorani skupščine občine Kranj 1. redna seja skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje občin Kranj, Radovljica, Jesenice, Škofja Loka in Tržič. Potlej kb so bile opravljene volitve — dosedanjega predsednika skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje Poldeta Jenka je zamenjal Viktor Brun — so prisotne Seznanili s bodatki, ki govore o zaposlenosti na Gorenjskem ter o vključevanju mladine z Osemletko v nadaljnje šolanje. Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj združuje pet gorenjskih občin s približno 153.600 prebivalci. V letošnjem prvem polletju je bilo v delovnem razmerju V povprečju 60.316 ljudi, kar predstavlja 39,3 % celotnega prebivalstva na območju omenjenih petih občin. Stopnja zaposlenosti prebivalstva po občinah je največja na Jesenicah (43,3 %), najmanjša pa v Radovljici Y(33,5 %). Zelo zanimiva je gospodarska struktura na območju kranjskega zavoda za zaposlovanje. Kar 58,7 % zaposlenih dela namreč v industriji. Naslednje najmočnejše gospodarsko področje je trgovina z gostinstvom in turizmom (8,3 % zaposlenih), slede kmetijstvo (2,3 %), gozdarstvo (1,8 %) itd. Ob tem je tudi zanimivo, da dela v negospodarstvu le 11,8 % delavcev. Gorenjske delovne organizacije so v začetku letošnjega leta planirale, da bodo sprejele na V okviru tedna požarne varriosti so se v raznih krajih Slovenije med seboj pomerili v znanju gasilci prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev. V Ljubljani so minulo nedeljo tekmovala moštva industrijskih gasilskih društev kemične industrije SRS. Med 14 ekipami, ki so preskusile znanje v šolskem trodelnem napadu, taktični vaji in izpolnjevanju testov, je bilo najuspešnejše IGD CQ-LOR iz Medvod. Pod pokroviteljstvom tovarne kemičnih izdelkov ILlRUA iz Ljubljane je prireditev vzorno organizirala Mestna gasilska zveza Ljubljana (Foto služba: DE) novo v delovno razmerje v prvih šestih mesecih 5273 novih delavcev, od tega 402 pripravnika. Dejansko pa so se pokazale potrebe veliko večje, saj s6 v prvem polletju iskale delovne organizacije kar 7272 novih delavcev. Seveda so v omenjenem številu zajete tudi potrebe, ki so nastale na račun flUktUaCije tn pa naravnega odliva kadrov. V prvem polletju je namreč prišlo do 3074 prenehanj delovnih razmerij. Ob tem naj omenimo, da prihaja do zelo številnih prenehanj delovnih razmerij predvsem zaradi samovoljne opustitve dela, medtem ko odpuščanj na račun zmanjšanega obsega dela oziroma poslovanja praktično ni. V prvem polletju se je na območju omenjenih petih občin vključilo na delo približno 5850 ljudi, od tega kakih 800 neposredno prek komunalnega zavoda za zaposlovanje. Pri dveh tretjinah pa je imela služba komunalnega zavoda informativno in posredovalno funkcijo, medtem ko so si drugi našli zaposlitev sami. Ob tem še tale zanimiv podatek: od omenjenega števila ljudi, ki šo se v letošnjih pfvih šestih mesecih vključili na delo, je odšlo na delo v tujiho le 3,4 % delavcev ali 197 ljudi, kar je v primerjavi s starejšimi podatki razmeroma razveseljivo Namesto resumeja pa naslednja ugotovitev: Ob koncu julija je znašalo skupno število nezaposlenih na območju komunalnega zavoda za zaposlovanje Krahj 665 ljudi. To je v primerjavi z zaposlenimi 1,1 %, v primerjavi z številom prebivalstva pa 0,4 %. Stopnja nezaposlenosti je torej na Gorenjskem zelo zeio majhna in zato ne predstavlja resnega problema. ^''71.--'-'"71 HffFVT POHIŠTVO iZ RAZPRAVE NA OBČINSKEM SINDIKALNEM SVETU KRANJ Rak stabilnosti Razprave o stanovanjski politiki približati tistim, ki stanovanj še nimajo Na četrtkovo sejo komisije za življenjske in delovne pogoje pri Občinskem sindikalnem svetu Kranj so povabili tudi predstavnike večjih delovnih organizacij v občini. V razpravi o Izhodiščih za resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji so poudarjali predvsem konkretne probleme stanovanjske gradnje v Kranju, ki je tako po obsegu kakor po cenah zgrajenih stanovanj dala v zadnjih nekaj letih zadovoljive rezultate. K temu je bistveno prispevala zavzetost in organiziranost vseh dejavnikov v občini, ki so se že pred leti dogovorili o obveznem prispevku delovnih organizacij iz osebnega dohodka zaposlenih, s čimer so pridobili tako potrebna sredstva za pospešeno stanovanjsko gradnjo na Zlatem polju. V zadnjem času pa je močna ovira pri nadaljnji gradnji zamujanje rokov s strani gradbene operative, ki je deloma pogojeno s pomanjkanjem gradbenega materiala in delovne sile. Razmišljali so že o ustanovitvi novega gradbenega podjetja v občini, kar pa predvsem spričo vse večjega odhajanja delovne sile v tujino ni izvedljivo. Nadaljnji plan stanovanjske gradnje v občini je že narejen. Na Planini bi do konca leta 1972 zgradili 285 stanovanj v blokih, v naslednjih 5—8 letih pa še kakih 1000 do 1500 stanovanj. Pomemben činitelj pri ceni teh stanovanj je dogovor, sklenjen s komunalnimi organizacijami, ki bodo iz svojih sredstev (pri čemer je treba računati s povišanjem nekaterih tarif, ki znatno zaostajajo za ostalimi obči- nami) zgradile komunalne naprave in dogovor o uporabi prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Sodelovanje v občini obeta torej tudi v bodoče dobre rezultate. Vendar pa je kljub temu v občini še dovolj težkih problemov. Stanovanjski primanjkljaj cenijo nekateri na 4000 stanovanj za prihodnjih 5 let. Ob sedanjem tempu naraščanja cen stanovanjske graditve odpovedo vsi plani o tem, od kod in na kakšen način zbrati potrebna sredstva. Razpravijalci so se strinjali z ugotovitvijo, da je poglavitni vzrok vseh težav pri izvrševanju stanovanjske reforme nestabilen trg in naraščanje cen na vseh področjih. Če ne bomo uspeli stanja stabilizirati, tudi ni iz-gledov, da bodo naši, še tako vestno sestavljeni načrti, izpolnjeni in potem se postavlja tudi vprašanje učinkovitosti tako zamišljene politike, kot je zastavljena v Izhodiščih slovenske resolucije in torej realnost v njej začrtane stanovanjske politike sploh. Predstavniki delovnih organizacij so opozorili, da ljudje zaradi skokovitega naraščanja cen začenjajo izgubljati zaupanje v sistem stanovanjskega varčevanja, ki je posebno y Sloveniji dal dobre rezultate. Po preteku varčevalne dobe so namreč stanovanja toliko dražja, da mora marsikdo odstopiti od zamisli o nakupu ali gradnji stanovanja, tisti pa, ki zmorejo tudi to zvišanje cen, pa na trgu stanovanj ugotove, da so za nekaj let že vsa razprodana! Na ta način preostane tistemu, ki stanovanje nujno potrebuje, edi- pohištvo izi oprema. za vaš dom lesnlnai centrala ljubljana titova 51 no še individualna gradnja, delovne organizacije pa na ta način lahko z manjšimi sredstvi rešijo več problemov. Slišati pa je bilo tudi drugačno mnenje, češ da je individualna gradnja za družbo predraga, ne le zato, ker se bodo prosilci ponovno pojavili s prošnjami za kredite, ko začete gradnje ne bodo mogli nadaljevati, ker je praksa pokazala, da se individualni graditelji v času gradnje močne izčrpavajo in njihova produktivnost na delu pada, ampak tudi zato, ker je gradnja komunalnih naprav za take gradnje draga in neracionalna, neracionalno1 pa je tudi izkoriščanje gradbenih zemljišč, ki jih že začenja primanjkovati ali pa se širijo na račun potrebnih kmečkih površin. Kljub temu, da vsi priznavajo potrebo po prehodu iz sedanjega linearnega subvencioniranja stanarin vsem najemnikom, brez razlike na višino dohodkov in potrebo po družbeni subvenciji, je veliko pomislekov glede načina izvedbe diferenciranega subvencioniranja. Tudi glede bodočega obveznega izločanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo je še veliko nerazčiščenih vprašanj, ker zvezna zakonodaja še ni izdelana. Sindikati pa morajo vsekakor podpreti težnje, da ne bo obvezno izločanje manjše, kot je bilo doslej, pa tudi težnjo za formiranje solidarnostnih skladov pri občini za družbeno pomoč tistim, ki so je potrebni. Komisija je sprejela sklep, da je treba z razpravami o bodoči stanovanjski politiki nadaljevati v krogu tistih, ki stanovanj še nimajo. V zadnjem času je namreč vse pogosteje slišati očitke, da stanovanjska reforma prepočasi napreduje prav zaradi tega, ker razpravljajo o tem ljudje, ki imajo stanovanjski problem že rešen. Zato bo občinski sindikalni svet Kranj or-ganizirak nekaj razprav v večjih kranjskih podjetjih. Nato bo do 15. oktobra, ko bo predvidoma javna razprava zaključena, zbral pripombe in skušal izoblikovati enotna stališča, ki jih bo posredoval pristojnim organom v republiki. B. Č. STANOVANJSKA GRADNJA V DRUŽBENEM SEKTORJU V ŠALEŠKI DOLINI Minulo nedeljo so slovenski rojaki onstran Karavank proslavili 100-letnico ljudskih taborov na Koroškem. Zbrali so se — kot nekoč njihovi predniki — pod košatimi lipami v Bistrici pri Pliberku. Prišli so stari in mladi iz Podjune, Roža in Zilje in pod legendarno Peco znova skupaj mamresu-rali neusahljivo moč naroda in njegovo pripravljenost, izbojevati pot do še neizpolnjenih naroanin in političnih pravic, ki jih zagotavlja koroškim Slovencem državni temeljni zakon, določila saint-germainske pogodbe in avstrijska državna pogodba. .... 0_,, Na slovesnosti je-ob spremljavi godbe na pihala iz naših Raven zapel tudi mešam zbor iz Šmihela pri Pliberku koroške narodne pesmi. „ Slovenska pesem, ki je zadonela iz mladih grl pod košatimi lipami in v senci mogočne reče, topli stiski rok, srečanja znancev, ki so prišli iz Slovenije ter številni spomini, ki so jih obudili na čase med NOB, vsei to je ustvarilo razpoloženje, ki ga je težko opisati. Ravenska železarska godna na pihala je igrala pozno v noč, za mladino, ki se rada zavrti v modernem ritmu, pa je poskrbel ansambel Belih vran iz Ljubljane. ŠE 300 NOVIH STANOVANJ Hiter razvoj gospodarstva v občini Velenje terja tudi pospešitev gradnje stanovanj v družbenem sektorju. Nekaj zadnjih let je namreč gradnja novih DVAJSETLETNICA SAMOUPRAVLJANJA V TRBOVELJSKI STROJNI TOVARNI V znamenju prizadevanj za nadaljnji razvoj Kolektiv, trboveljske Strojne tovarne je 20Tetnico samoupravljanja v svojem podjetju povezal s prvim, množičnim srečanjem vseh zaposlenih v tej delovni organizaciji v Lontovžu nad Dobovcem, kjer so si zgradili nov dom oddiha in ga ob tej priložnosti odprli. Pobudo za dograditev doma oddiha v Lontovžu je dala osnovna organi-, zacija sindikata Strojne tovarne. Številni člani so prispevali precej ur prostovoljnega dela, nekaj pa je primaknil delavski svet podjetja in zgradili so si lep, sodoben, prostoren dom. V njem je kar 28 ležišč, več dnevnih in gostinskih prostorov, kuhinja, kopalnica in sanitarije. Pomen novega doma pa je v prvi vrsti v tem, da bo služil za rekreacijo članom trboveljskega kolektiva, in kot zatrjujejo v vodstvu sindikata, tudi za potrebe članov drugih trboveljskih delovnih skupnosti. V okolici doma bodo namreč zgradili še vrsto športnih objektov in naprav. Kolektiv trboveljske Strojne tovarne je počastil 2Q-letnico samoupravljanja s številnimi prizadevanji za svoj nadaljnji, še uspešnejši razvoj. Letos bo znašal celotni dohodek podjetja okrog 110 milijonov din. Okrog 30 "/o proizvodnje izvozijo na tuja tržišča, začenjajo ubirati prve pomembnejše korake vpp-vezovanju z nekaterimi zahod-. nonemškimi podjetji. Gre v bistvu za poslovno-tehnično sodelovanje, od katerega si veliko obetajo. V dosedanjih naporih za preusmeritev iz pretežno rudarske na proizvodnjo opreme za potrebe gradbeništva, so te dni skonstruirali in izdelali velik stroj Grader, ki je skoraj v celoti delo inženirjev, tehnikov in kovinarjev tega podjetja. Uvozili so samo menjalnik in kolesa ter motor, hidravlične naprave pa so izdelali v znani tovarni »Prva petletka« v Trsten! ku. Stroj Grader je prvi tak tz-. delek pri nas in bo uporabljiv pri gradnji avtomobilskih in drugih cest, letališč, igrišč in drugih objektov. Njegovo vrednost cenijo na okrog 600.000 din. 2e prihodnje leto jih bodo v Strojni tovarni izdelali 10 do 15, kasneje pa znatno več, ker jih bodo izvažali na zahodnoevropska tržišča. stanovanj v družbenem sektorju precej zaostajala za potrebami. Leto 1969 pa pomeni začetek ponovne akcije za gradnjo stanovanj v družbenem sektorju. Res je, da je gradnja zasebnih stanovanjskih hiš v Šaleški dolini dokaj razgibana, vendar pa le na ta način problemov okrog občutnega pomanjkanja stanovanj vsekakor ni mogoče rešiti. V Velenju so, se lansko leto odločili, da bodo zazidali proste površine, namenjene gradnji stanovanj v družbenem sektorju. Za velenjske rudarje bo letos na voljo 100 novih stanovanj v družbenem sektorju. ' V starem Velenju gradi dve stolpnici, v katerih bo prav tako 70 stanovanj, velenjska Tovarna gospodinjske opreme Gorenje. Tudi ta stanovanja morajo biti dograjena do konca letošnjega leta. V Šoštanju pa je letos zgrajenih v družbenem sektorju 40 novih stanovanj, in sicer jih je 20 zgradila Termoelektrarna Šoštanj, 20 pa Stanovanjsko podjetje Velenje za združene investitorje. Nekaj stanovanj v tem bloku so dodelili članom ZZB NOV, preostala pa so pokupile šoštanjske delovne organizacije za zaposlene. Letos1 bodo torej v Šaleški dolini zgradili \ družbenem sektorju skupaj 210 novih stanovanj. Obetajoče so tudi napovedi za gradnjo stanovanj v družbenem sektorju za prihodnje leto. Tako se .zaradi velikega pomanjkanja garsonjer in enosobnih stanovanj pripravlja Stanovanjsko podjetje Velenje na gradnjo treh, med seboj povezanih objektov, v katerih bo 108 garsonjer in 12 enosobnih stanovanj. Gradili bodo te objekte v starem Velenju, v spod-njih prostorih pa bo zraven dveh poslovnih prostorov še kuhinja z jedilnico. Računajo, da bodo 30 garsonjer namenili upokojencem, 10 pa članom ZZB NOV. Osrednji delavski svet Tovarne gospodinjske opreme Go- renje Velenje je nedavno tega sklenil, da bo k razpoložljivim sredstvom - za gradnjo stanovanj dodal vsako leto še najmanj 10 milijonov novih dinarjev, tako da bi v prihodnje Vsako 'eto zgradili novih 100 do 110 stanovanj v družbenem, sektorju. Na Rudniku lignita Velenje se pripravljajo, da začnejo v starem Velenju z gradnjo 10-stano-vanjskega stolpiča in 40-stano-vanjske stolpnice. Stanovanjsko podjetje Velenje računa prihodnje leto z izgradnjo 4-stanovanj-skega objekta v Šmartnem ob Paki, morda pa bodo prihodnje leto začeli tudi že z gradnjo prvih nadomestnih stanovanj v Šoštanju, saj bo treba zaradi rudarjenja porušiti t. i. Gradisove barake, v katerih je 40 stanovalcev. Po prvih napovedih je mogoče tako pričakovati, da bo prihodnje leto v Šaleški dolini zgrajenih v družbenem sektorju okrog 300 novih stanovanj ■■■■•■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ •■■■■■■■■■■■■■■■m v***1 Šport PRIDNI ODBOJKARJI Odbojkarji Fužinarja se vestno pripravljajo na start v jesenski del tekmovanja v II. zvezni ligi. Vsi igralci so od zaključka prejšnje prvenstvene sezone nepretrgoma trenirali in so v solidni formi. Treniranje ekipe je prevzel kapetan moštva Košuta, dosedanji trener in znani odbojkarski strokovnjak Filipančič pa je prevzel vzgojo mladih igralcev v odbojkarski šoli. Ekipa trenira po najmodernejših trenerskih izsledkih in uigrava nov sistem, ki se je na številnih turnirjih pokazal kot zelo dober. Vsi igralci so na treningih zelo prizadevni in obljubljajo, da se bodo v novem prvenstvu borili, da bi se uvrstili čim •boljše in morda startali celo na prvo mesto. V. R. ZMAGA DOMAČI NOV V dvorani Ingrada v Celju je bilo povratno srečanje v namiznem tenisu med občinskimi sindikalnimi reprezentancami Maribora in Celja. Nastopili so igralci do 30 let in nad 30 let. Spomladansko srečanje v Mariboru so dobili igralci Maribora, tokrat pa so v Celju bili domačini nekoliko boljši in zasluženo zmagali v obeh srečanjih. Pri mlajših igralcih je bil rezultat 5:3 v korist domačinov. Najboljši igralec Maribora je bil Švare, ki je vsa tri srečanja končal v svojo korist. V starejši skupini je Celje zmagalo s 5:2. Za domačine so nastopili Jazbec, Rojc in Nunčič. Točki za Maribor sta dosegla Žago-rac in Štern. Po tekmovanju so se predstavniki ObSS Celje in Maribor dogovorili, da bodo v prihodnje organizirali še več tekmovanj v drugih panogah, predvsem v šahu, streljanju in kegljanju, kjer naj bi nastopilo večje število tekmovalcev. PRVENSTVO V TENISU Komisija za šport ObSS Maribor je v organizaciji TK Branik priredila teniško tekmovanje za posameznike. Tekmovanja se je udeležilo 34 tekmovalcev, med katerimi je zmagal Ferenčak (VEKŠ) pred Mulejem (VEKŠ), Tošom (ELKO), Čerpesom (Tehno-gradnje), peto do osmo mesto pa delifl) Požar (Tožilstvo), Vogrinec (Branik), Kancler (Turist, zveza) in Slana (Tališ). Celotno tekmovanje je bilo . na igrišču TK Branik, ki je tekmovanje tudi odlično organiziral. Konec septembra bo tudi ekipno tekmovanje,: za katero je veliko zanimanje med kolektivi, zato pričakujemo veliko udeležbo. R. J. PODVIG ALPINISTOV Prejšnji petek se je vrnila iz Turčije, kjer se je Povzpela na njen najvišji Vrh A varat, osemčlanska odprava koroškega alpinističnega odseka. Odprava je Prepotovala 8000 km dolgo 'Pot, zanjo pa je potrebovala dni. Odprava se je ime-m namen povzpeti še na Pogorje Čilo Sata, vendar od tamkajšnjih oblasti ni dobila potrebnega dovolje-Pjo. zaradi stalnih vdorov Kurdov iz Irana. . Vzpon na vrh Ararata 5e, za mladi koroški alpini-stični odsek velik uspeh. V. R. Odmevi na DIP Primorske PRAVILA BI BILO POTREBNO POENOSTAVITI Za prve delavske športne igre Primorske lahko rečemo, da niso v celoti uspele, čeprav je bila organizacija kot taka odlična. Najprej je delavce-športnike, ki se jih je zbralo v lepem slovenskem mestu, v Novi Gorici, blizu 300, motil dež, ki je tudi povzročil med tekmovalci dve prometni nesreči. Pozneje pa je bilo veliko nezadovoljstva med posamezniki in ekipami zaradi številnih diskvalifikacij, za katere se je odločilo častno razsodišče na osnovi vloženih pritožb, ki so jih vložile več ali manj ekipe, ki niso mogle v športni borbi dokazati svoje premoči. Vsekakor je res, da je bilo v propozicijah rečeno, da morajo vsi člani sindikalnih ekip imeti s seboj potrdilo podjetja, kjer so zaposleni, potrjeno zdravstveno izkaznico in tudi osebno izkaznico. Ali je bilo res nujno, da se mora ža DIP prinesti s seboj toliko dokumentov, saj je npr. vstop v katero koli državo bolj enostaven. Seveda je bilo vseskozi polno negodovanja, ker je skoraj vsaka ekipa pozabila kakšen dokument, prireditelji pa so se striktno držali propozicij in diskvalificirali vse ekipe, katerih člani niso imeli vseh dokumentov. Opazili smo tudi, da ni bilo enakih kriterijev za vse ekipe. Domačini v nekaterih primerih tudi niso imeli kompletnih dokumentov, toda imeli so ta privilegij, da so jih lahko prinesli. Vsekakor bi bilo treba Delavske igre Primorske v bodoče precej poenostaviti, saj so končno to sindikalne igre in ne neko zvezno tekmovanje (katera pa so, mimogrede rečeno, dosti bolj enostavna). Tu se srečujejo de-lavci-športniki iz osmih občin, sklepajo prijateljstva, in kar je najbolj važno: gre za množičnost, ne pa za rezultate. Cernu potem toliko komplikacij, toliko diskvalifikacij, toliko nezadovoljstva? Sicer pa lahko rečemo, da so bile po drugi plati prve igre dobro zastavljene. Najprej je bila na lepem stadionu svečana otvoritev s parado vseh ekip. Otvoritev je spominjala na olimpiado. Tudi to, da so bila vsa igrišča za vseh sedem panog ob stadionu, je bila odlična zamisel. EDVARD PROGAH ZAČETEK JESENSKEGA DELA DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER V KRŠKEM Z ekipnim tekmovanjem moških in žensk v plavanju se je začel jesenski del delavskih športnih iger v krški občini. V septembru in začetku oktobra se bodo športniki pomerili še v atletiki, balinanju, rokometu, malem nogometu, odbojki in namiznem tenisu. Zenske ekipe bodo v tem času tekmovale le v atletskih panogah, odbojki in namiznem tenisu. Svečan zaključek letošnjih iger bo 29. novembra. Na seji komisije za šport pri Občinskem sindikalnem svetu so se odločili, da' bodo v jesenskem tekmovanju uvedli nagrado za fair play. Prehodni pokal bo dobila tista sindikalna podružnica, katere ekipe bodo med tekmovanjem pokazale največ športnega duha. Predlagali so še, da bi že v jesenskem delu tekmovanja delili vsaj v nekaterih panogah tekmovalce na starejše in mlajše. Ta novost, ki bi pritegnila v tekmovalne vrste starejše člane delovnih organizacij, bo uveljavljena šele v prihodnjem letu. Tovarna »Jože Kerenčič« bo pomagala rokometašem Ce bi hoteli govoriti o športnih panogah, ki jih gojijo v Ormožu, bi bili kratki, saj mirno lahko trdimo, da je v tem mestu trenutno edini šport rokomet, ki je v zadnjem času dosegal tudi lepe uspehe. Ormoški rokometaši so v zadnjih desetih letih igrali že v mariborski, po-mursko-štajerski ter slovenski ligi. Ce sem dejal, da so dosegali v tekmovanju lepe uspehe, pa moram poudariti tudi nekaj, na kar so žal pri doseganju svojih rezultatov v msesPR0DAJA POLKNA VRATA OKNA ribnica na kredit znova postaviti na noge in si pridobiti sloves, ki so ga nekoč že uživali. Seveda pa tudi. v športu ne gre brez denarja, zato so si v Ormožu skušali bajti pokrovitelja, ki bi finančno pomagal pri reševanju najnujnejših potreb rokometnega kluba. Največje razumevanje je pokazala tovarna »Jože Kerenčič«, po kateri se tudi vnaprej imenuje klub, in sicer »Rokometni klub TJK — Ormož«. Zaenkrat so njihove največje želje to, da bi se uvrstili v pomursko ligo, medtem ko bi naj naslednje leto tekmovali po možnosti že v štajerski ligi. Ker je zanimanje v tem kraju za rokomet zares veliko, verjetno ne bo težko doseči postavljenih ciljev, pri katerih jim tudi želimo največ uspehov, predvsem pa, da bi ormoški rokomet res postal slaven, kot je bil nekoč! M. F, b™.............. . : , Trapez visoko nad zemljo OBČINSKI SVET BO GRADIL ZIMSKO-ŠPORTNI CENTER Občinski sindikalni svet Krško je že lansko leto kupil v Švici prenosno smučarsko vlečnico, ki je dolga 300 metrov. Žičnica bo osnova za gradnjo prvega zimsko-športnega rekreacijskega centra v krški občini. Pretekli mesec sta se v občini mudila dva strokovnjaka Smučarske zveze Slovenije in si na željo Občinskega sindikalnega sveta ogledala smučarske terene na Gorjancih in Bohorju. Na podlagi njunega strokovnega mnenja in proučitve snežnih razmer, možnosti dostopa do terenov in smučarskega zaledja, se bodo odločili za postavitev prve vlečnice v krški občini. ŽIVKO ŠEBEK J POKROVITEU DIRKE IMV NOVO MESTO NA STARTU ŠEST RAZREDOV V nedeljo, 27. septembra, bo na cesti čez Gorjance avtomobilska gorska hitrostna dirka za prvenstvo Jugoslavije. Za »Nagrado Gorjancev 70« so prireditelji razposlali vabila in pri- jave 66 avtomoto društvom in klubom po vsej državi. Letošnja dirka je razpisana za šest razredov: nacionalni razred do 785 ccm (samo avtomobili domače proizvodnje), raz- Ormožu pozabili. Gre za pomlajevanje moštva. Ker pač niso dovolj skrbeli za pomladek, so zašli v resne težave, kajti generacija, ki je dosegala tako vidne rezultate v tekmovanjih, je opešala, kot temu pravimo in tako ni torej nič čudnega, če so težave tu. Vse priznanje pa gre ormoški osnovni šoli, ki daje mladini izredno dobro rokometno izobrazbo, zato je povsem razumljivo, da je bilo med mladimi ves čas veliko zanimanje prav za ta šport. Zaradi tega so se v Ormožu tudi odločili, da bodo na vsak način skušali ormoški rokomet Slovenski športni novinarji v gosteh pri svojih koroških kolegih. Na sliki od leve proti desni: Milan Zivkovič, Stane Urek in v sredini Franci Pavšer ^ ’ . •' ■ ..... V '. .. v’.. SLOVENSKI ŠPORTNI NOVINARJI NA KOROŠKEM« red do 850 ccm, razred od 851 do 1000 ccm, razred od 1001 do 1300 ccm, razred od 1301 do 1600 ccm. Za vse razrede bo šest prvo-plasiranih tekmovalcev prejelo nagrade: za prvo mesto 1000 dinarjev, za drugo 800, za tretje 600, za četrto 500, za peto 400 in za šesto mesto 300 dinarjev. Za prva mesta bodo tekmovalci prejeli tudi pokal, prav tako bo prejela pokal tudi zmagovalna ekipa. Za absolutni hitrostni rekord v eni vožnji znaša nagrada 2000 dinarjev in venec, zmagovalec pa bo prejel tudi pokal »Nagrada Gorjancev 70«. ki ga daje že drugo' leto pokrovitelj IMV iz Novega mesta. Novoffieška industrija motornih vozil bo pomagala tudi pri kritju organizacijskih stroškov prireditve. Vstopnice za avtomobilsko gorsko hitrostno dirko bodo v predprodaji pri AMD Novo mesto in v nekaterih turističnih društvih ter trgovinah. Za vstopnico bo potrebno odšteti 5 dinarjev, člani AMD pa imajo V predprodaji 20% popusta. nnrsT POHIŠTVO Cilj: tesnejše sodelovanje Člani združenja športnih novinarjev Slovenije so bili konec minulega tedna že drugič gostje kluba športnih novinarjev Koroške. Tretje srečanje sloven- skih in koroških športnih novinarjev je bilo v lepem letoviškem kraju, v Ribnici na Vrbskem jezeru. Namen dvodnevnega sestanka je bil dvojen: po eni plati je tudi to pot šlo za tradicionalno športno srečanje v štirih panogah: namiznem tenisu, kegljanju, plavanju in šahu, po drugi plati pa so slovenski novinarji in predstavniki Zveze za telesno kulturo Slovenije izkoristili srečanje za razgovore o tesnejšem sodelovanju na športnem področju. V športnem dvoboju so slavili popolno zmago slovenski novinarji. Tenisači so premagali svoje avstrijske kolege z rezultatom 7:5, dalje so slovenski novinarji slavili zmago tudi v kegljanju (6:4), medtem ko je šlo pri plavanju bolj na tesno, saj so zbrali Korošci 50, Slovenci pa le 7 točk več, kar pa je seveda povsem zadostovalo za lovoriko tudi v tej disciplini. Posebno razburljivo je bilo srečanje v nogometu, saj več kot tisoč gledalcev vse do konca tekme ni vedelo, katero moštvo bo potegnilo daljši konec. Srečanje se je končalo z rezultatom 4:3 v korist slovenskih novinarjev, zato je tudi prelep pokal Hansa Sime, koroškega deželnega glavarja, romal v Slovenijo. Skratka, slovenski športni novinarji so se to pot zares dobro izkazali tudi kot športniki. Svoje kolege š Koroškega so premagali v vseh štirih disciplinah. Za skupne razgovore slovenskih ter koroških predstavnikov tiska in najvišjih telesnokultur-nih organizacij je bila značilna predvsem želja po tesnejšem in globljem sodelovanju. Poleg Toneta Florjančiča, predsednika Zveze za telesno kulturo Slovenije, ter Marka Rožmana, podpredsednika ZTKS, sta razgovorom med drugimi prisostvovala tudi Leopold Wagner, športni referent Koroške in pa Leo Marhl, deželni športni sekretar Koroške. Najpomembnejši rezultat sestanka v Ribnici je, da se bodo že oktobra meseca sestali v Ljubljani koroški in naši telesno-kulturni delavci, kjer se bodo konkretno dogovorili za tesnejše sodelovanje v prihodnjem letu. Do tega sestanka pa morata pripraviti obe strani svoje predloge, ki bodo osnova za razgovore in sklepe na bližnjem oktobrskem srečanju. Tako je bilo sklenjeno v Ribnici, mi pa verjamemo, da bodo športni novinarji mož beseda. -a. 20 LET DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V PODJETJU SADJE-ZELENJAVA Servis potrošnikov in proizvajalcev Od branjevskih začetkov do sodobno urejene veletrgovine s kmetijskimi proizvodi Pred dnevi je delovni kolektiv ljubljanskega podjetja Sadje-zelenjava proslavil 20-letnico samoupravnega prizadevanja in 23. obletnico dejavnosti svoje delovne organizacije. Na skromni slovesnosti so člani tega zelo pomembnega delovnega kolektiva, . ki preskrbuje s kmetijskimi proizvodi številne potrošnike na Slovenskem, naredili obračun svojih minulih uspehov, težav in slabosti ter hkrati spregovorili o prihodnjih nalogah. NI JIM BILO Z ROŽAMI POSTLANO IN NIHČE JIM NI NIČESAR PODARIL Začeli so skorajda iz nič — v letih, ko je bilo tržišče s kmetijskimi proizvodi še dokaj neurejeno. Zdaj so eno izmed najbolj sodobno organiziranih in tehnično opremljenih tovrstnih podjetij v Jugoslaviji. V minulih 20. letih je kolektiv Sadje-zelenjava doživel številne reorganizacije, pripojitve in razdružitve, dokler se ni pred nekaj leti ponovno oblikoval kot samostojna specializirana delovna organizacija za promet s kmetijskimi pridelki in takrat se je začel izredno naglo razvijati. O njihovem hitrem napredku pričajo skrbno urejene prodajalne, kjer potrošniki lahko kupujejo prvovrstne kmetijske pridelke po ugodnih cenah, pa novi obrati in nove naprave v proizvodnih dvoranah na Poljanski cesti v Ljubljani, ki so zamenjale ročno delo pri čiščenju, prebiranju in pakiranju sadja tčr zelenjave. V novo hladilnico lahko vskladiščijo 1000 ton p~i- delkov. Kupili so tudi najmodernejšo strojno napravo, ki sadje hkrati pere, suši, tehta, pakira in označuje pakirno enoto s podatki o blagu, teži in ceni. Pri skladiščenju blaga so uvedli sistem paletizacije in letošnjo jesen bodo prvič vskla-diščili ozimnico v paletne zaboje. Nekoč nepogrešljive furmane je zamenjalo 13 kamionov, ob sezonah pa najamejo še 19 tovornjakov. PODATKI, KI GOVORE O USPEHIH Malo je v Ljubljani delovnih organizacij, ki se ob 20., obletnici samo lahko pohvalijo s tolikšnimi delovnimi ■ uspehi. Naj navedem nekaj podatkov. Celotni dohodek podjetja se je povečal od leta.1950 do leta 1969 za 29,5-krat, skladi so večji za 245-krat, osnovna sredstva za 139-krat in osebni dohodki za 93,7-krat. Zlasti močan porast so dosegli v minulih petih letih. Če vzamemo za leto 1950 indeks 100, potlej se je celotni dohodek povečal do leta 1965 na 1800, štiri leta kasneje pa so zapisali v svoj obračun že številko 2950. Sklade so od 2160 v letu 1965 povečali leta 1969 na 24.500 — seveda spet v primerjavi z indeksom 100 leta 1950. Teh podatkov prav gotovo ni moč jemati kot absolutni uspeh, saj moramo upoštevati tudi podražitve, zmanjšanje vrednosti dinarja in še druge zunanje čini tel je, ki so vplivali na rast takšnih kazalcev gospodarskega razvoja. Pa vendar je napredek več kot očiten, zlasti še, če vemo, da je leta 1950 delalo v Sadje-zelenjava 115 ljudi, lani pa 349, se pravi komaj trikrat več. V tem času je delovni kolektiv Sadje-zelenjava prodal potrošnikom 400 milijonov kilogramov kmetijskih pridelkov. ZGRADILI SO TEMELJE SODOBNE VELEBLAGOVNICE IN SI S TEM ZAGOTOVILI MOŽNOSTI ZA ŠE HITREJ*! NAPREDEK Iz prej navedenih podatkov je razvidno, da so v podjetju Sadje-zelenjava zlasti v zadnjih letih porabili veliko sredstev za rast materialne baze, za rekonstrukcije in za nove gradnje. Nedvomno so zdaj glede tehnične opremljenosti v njihovi stroki, če ne najbolje opremljeni, pa vsaj med najboljše opremljenimi veleblagovnicami v državi. Večji del so modernizirali svoje obrate z lastnimi sredstvi — potlej ko je podjetje spet postalo samostojni delovna organizacija in se dokončno odločilo, da se hoče ukvarjati s specializirano dejavnostjo na področju prometa s kmetijskimi pridelki ter se je začelo povezovati s proizvajalci teh pridelkov, se pravi, ko se je uprlo težnjam bivšega matičnega podjetja, po katerih naj bi opustili kmetijstvo in se šli raje trgovce. V minulih nekaj letih so tuidi skoraj povsem obnovili lastno maloprodajno mrežo, ki ima vse možnosti, da ob primerni skrbi za aranžiran j e blaga in za red v trgovinah doseže raven tovrstnih trgovin v razvitih državah. Podjetje Sadje-zelenjava je močno napredovalo tudi glede kvalifikacijske strukture zaposlenih. Samo od leta 1962 si je pridobilo polkvalifikacije, predvsem pa kvalifikacije 160 ljudi, kar je slaba polovica vseh zaposlenih. Tudi število učencev-vajencev šole za prodajalce je vsako leto-večje; v šolskem letu 1963—1964 jih je bilo 7, letos pa 27. TRDNA VEZ S PROIZVAJALCI Delovni kolektiv je v zadnjem času začel tudi uresničevati svoje zamisli o poslovno-tehničnem povezovanju s proizvajalci — ne le da sklepa dolgoročne pogodbe o dobavi blaga iz kmetijske proizvodnje, ampak tudi že realizira soinvestiranje v proizvodnjo. Sodijo namreč, da so smotrni le taki integracijski procesi, ki imajo konkretno vsebino in ki omogočajo napredek in korist za oba partnerja, škodljive pa so vse »po- V velikem skladiščnem prostoru imajo tudi stroj za pakiranje. Krompir najprej operejo, posušijo in potem pakirajo v plastične mrežice Pred skladiščem Sadje-zelenjava je vsako jutro gneča kamionov. Že ob šestih odpeljejo zelenjavo in sadje po ljubljanskih poslovalnicah in po vsej Sloveniji Centralno skladišče Sadje-zelenjave se vsak dan napolni in tudi izprazni. Kar pa ne gre takoj v prodajo, spravijo v hladilne komore, ki niso nič manjše, kot je skladišče siljene« integracije, pri katerih zamenjujejo le napisne table, vsa prejšnja organizacija pa ostane nespremenjena. Samoupravljavci veleblagovnice Sadje-zelenjava so prepričani, da so na pravi poti,, še zlasti zato, ker jim dosežena tehnološka opremljenost, izboljšana kadrovska struktura in boljša organizacija dela omogočajo konkurenčnost v blagovnem prometu s kmetijskimi pridelki tako glede kvalitete kot tudi glede cen; in ne le v družbenem sektorju, pač pa tudi v odnosih z zasebnimi proizvajalci. Zavedajo se namreč, da občani, se pravi potrošniki, zahtevajo vedno bolj kakovostno blago, ki naj bi bilo, razumljivo, tudi čimbolj poceni. To zahtevo pa je moč uresničiti le z dobrim sodelovanjem s proizvajalci te vrste blaga. Njihova poslovno-tehnična integriranost s kmetijsko proizvodnjo je že tolikšna, da so postali servis, ki na področju trgovine s sadjem in zelenjavo skrbi za interese proizvajalcev in potrošnikov. Pred nedavnim je njihovo podjetje tudi formalno postalo veletržhica s kmetijskimi pridelki, z drugimi besedami, postali so trg' na debelo, ki odpira tržišče in omogoča vsakomur nastop na njem, torej; da ha njem konkurira glede kvalitete ih cene" blaga. Doslej se je podjetje Sadje-zelenjava notranje dokaj dobro uredilo, si zagotovilo lastno materialno bazo in se odprlo navzven, v prihodnje pa nameravajo še povečati svojo specializirano maloprodajno mrežo, jo modernizirati in prodajo še bolj približati botrošnikpm. ci-rmn rw * VSt A . Kar ljudje ne zmorejo, opravi lahko viličar. Velike zaboje čebule prestavlja kot otroci kocke Uspehi, o katerih smo govorili, so rezultat dejavnosti vseh članov delovnega kolektiva in še zlasti tistega njegovega najbolj prizadevnega dela, ki se je trudil, da bi spremenil zastarelo miselnost, se zavzemal za racionalno ' gospodarjenje, ■' iskal notranje rezerve in omogočal njih izkoriščanje ter skrbel za boljše delovne pogoje in pravilno, družbeno upravičeno delitev dohodka in osebnih dohodkov. Zdaj so že tolikanj napredovali, da težaškega dela ne poznajo več. Človekov fizični napor je že marsikje zamenjal stroj. Ob 20-letnici delavskega samoupravljanja pa so tudi sklenili, da bodo zagotovili najnižjo akontacijsko osnovo 800 dinarjev, kar pomeni, da bodo morali še bolje organizirati delo in poskrbeti, da bodo delovni učinki še večji. Se pravi, ko so se organizirali kot servis potrošnikov in proizvajalcev kmetijskih pridelkov, so spoznali, da sleherna skrb za zboljšanje notranjih razmer in poslovanja neposredno koristi proizvajalcem in kupcem kmetijskih pridelkov. Tako delajo, in na proslavi 20-letnice delaVskega samoupravljanja, ki je tudi njim odprlo številne možnosti napredka, so sklenili, da bodo tako delali tudi v bodoče. J. V. lirOtil' V vsaki mrežici je natančno dva kilograma lepo opranega pirja. Za to poskrbi stroj DELAVSKA ENOTNOST c republiškega 5veta ZS ra Slovenijo, Udaja CZP Delavska v iredalštva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal S13/Vl, lelelon “reP Naročnina le četrtletna #,50 N-dln • #50 S-dln - polletna 13 N-din - 1300 S-din In letna 38 N din , Ljubljana, ItT 501-630-7-2000-10-3304-488 - p^f^n^piačana1^ gotovini--^isltlnltliJtUl" CZP .Ljudska pravic.. Ljubljana