Če nam gre za nohte...
Če se znajdemo v kritični situaciji, iz ka-tere lahko nastane prometna nesreča, se lahko vprašamo, kaj tedaj storiti. Ali je sploh mo-goče še kaj ukreniti? Seveda je mogoče, če smo dovolj prisebni in izkušeni.
Pri prometni nesreči je najhujše frontalno trčenje. To je taka nezgoda, pri kateri dve vozili, ki hitita drugo proti drugemu, trčita s celo sprednjo površino. Hitrostni sili dveh v nasprotno smer hitečih avtomobilov se pri tr-čenju seštejeta. Prva dolžnost voznika, ki se zave, da bo v naslednjem trenutku neizbežno trčil ob kak predmet ali nasproti hiteče vo-zilo, je, da prepreči čelno trčenje. Seveda je za to potrebno izredno obvladanje vozila, kajti v taki situaciji bi moirali poskusiti postaviti vozilo vsaj  za nekaj stopinj  počez.
Energičen pritisk na zavoro in istočasno mččan odklon z volanom, napravijo mnogi vczniki pomotoma. Pri nevarnosti frontalnega trčenja pa bi morali to napako napraviti na-lašč. S tem istočasno dosežemo dve stvari: hitrost se znatno zmanjša, ker kolesa ne hiti-jo v normalno smer, temveč počez, drugič pa vozilo ne trešči z vsem pročeljem, temveč morda le z robom in še tedaj ne pravdkotno, temveč poševno na smer premikanja. Never-jetno se sliši, ampak statistike dokazujejo, da je za naše telo bolje, če pri prometni nesreči ne zleti iz kovinske kletke. Petkrat večja ne-varnost je, da se smrtno poškodujemo, če pri nesreči zletimo iz avtomobila na prosto.
Če pri prometni nesreči ostanemo v avto-mobilu, so poškodbe, ki nastanejo, kaj raz-lične. Najhujše poškodbe nastanejo na glavi. Skoraj dve tretjini smrtnih primerov pri pro-metni nezgodi so krive poškodbe na glavi. Na drugem mestu so poškodbe na udih, to je na nogah in rokah. Volan zakrivi največ poškodb na prsnem košu. Poškodba prsnega koša zara-di volana spada med najtežje poškcdbe šo-ferja.
Torej drugo pravilo v primeru nesreče je to, da preprečimo, da bi naše telo treščilo z veliko silo v ohiš.ie avtomobila. Zavedati se moramo, da pri trčenju hitrost vozila skoraj trenutno pade na nič, naše telo pa se v prostoru zaradi vztrajnostne sile še premika s hitrost-jo, ki jo je prej imelo naše vozilo. Prav zato b: morali jz avtomobila odstraniti vse ostre pr;dmete in  trde  robove.  Vsa notranjost  so-
dobnega avtomobila bi morala biti prevlečena z mehko oblogo. Toda naša vozila so v glav-nem pač taka, kakršna dobimo iz tovarne. Zato ravnajmo tako, da bodo posledice trčenja čimmanjše.
Prej sem opisal, da je pri prometni ne-zgodi v največji nevarnosti naša glava. Zato je najbolj važno, da se pri nesreči varujemo pred poškodbami glave. To najuspešnejše na-pravimo, če pred obrazom prekrižamo roke. Morda si pri nesreči polomimo roke, toda ubranimo si glavo.
Druga stvar, na katero moramo takoj po-misliti pa je, da preprečimo, da bi s preveliko silo prileteli v ogrodje avtomobila. To dose-žemo tako, da se močno opremo z nogami (če seveda nimamo varnostnih pasov), da zmanj-šamo razdaljo med našim telesom in predme-tom, v katerega bomo neizbežno trčili.
Sofer ima največji fizični stik z volanom, saj se ga takorekoč drži z obema rokama. Naj-večja nevarnost za šoferja je vzvod volana samega, ki mu pri trčenju utegne predreti prsni koš. Zato naj se šofer skuša v primeru trčenja vedno nagniti nekoliko proti sredini vozila, da se izogne vsaj osi volana. Pri mno-gih nezgodah ste opazili, da so potniki, ki so sedeli na zadnjih sedežih, ostali skoraj nepo-škodovani, ker so se znašli nevede med pred-njimi in zadnjimi sedeži. Zato je dobro, da se potnik, ki sedi na zadnjem sedežu sključi počez za brbtni del prednjega sedeža. S tem spravi svoje telo v relativno ugodno lego, v zavetje trpežnega srednjega naslonjača. Po-g,lavitno je pač, da naše telo ne prileti z veliko silo ob ostre predmete.
Torej, samoobramba igra veliko vlogo pri prometni nesreči. S prisebnostjo skušajmo re-šiti tisto, kar se še rešiti da, vendar pa je se-veda najpomembnejše, če napnemo vse sile, da do prometne nesreče sploh ne pride.
Velja Kocič