Iz velikih dni boja za naše življenje
Smrt aktivista Osvobodilne fronte
Deveti december 1943. Operativnih enot v tem času ni na našem terenu. Straže na Golem in Skrilju vrše člani Narodne zaščite in pionir-ji. Predsednik gospodarske komisije pri rajo-nu - Primc - Jokič, ta dan vodi skupino poli-tičnih delavcev v vas Mateno. V tej vasi je aktivno delal zavedni kmet Martin Pirc -predsednik vaškega odbora OF. Pirc je poleg tega vodil tudi organizacijo zbiranja hcane, ki je bila preko rajona dodeljena partizanskim ranjencem. Pirc je po aretaciji in mučenju (predno ga je ubila Crna roka) zabrusil Frak-lju-Skalarju »Ubili me boste - zmagali pa ne!«
Ko se je rajonska skupina iz Matene vrača-la, je v Iški loki padla v zasedo, ki sta jo vodila črnorokca Ludvik Juha in Ludvik Stojc (oba doma iz Iga) in njima podobni krvoloki bratje Župec doma iz Iške loke. Pod pretvezo, da so partizani lcgionarji so zvabili in ujeli Janeza Belaja doma iz Golega. Nihče ne ve, kaj je moral Janez prestati pred svojo smrtjo.
Ivana Modic (Močovka) se spominja tistega večera takole: z mojim možem sva pri peči sedela v temi. V bližini najine hiše sva zasliša-la strele - rafale, ki so pa kmalu potihnili. Poslušala sva in slišala človeški glas - podob-no vzdihovanju. Mož je šel ven in zagledal, kako se nekdo oprijemlje grede (ograje) in skuša priti do hišo. Mož je na to prinesel ranjenca, kateremu sva pripravila posteljo. Najprej je ranjenec prosil vode, pa tudi da mu
sezujeva en čevelj, ker si ga sam ni mogel. Skuhala sem ranjencu čaj in mleko, ki ga je pil. me hvaležno pogledoval in rekel: sedaj pa vidim, da so na svetu še dobri ljudje. V nama je dobil zaupanje in šele nato je povedal kdo je in od kje. V pomoč sem šla klicat Gabro Glavan (njena hčerka Milka je bila v parti-zanih) in Strumbljevo mater. Ker je ranjenec začel slabeti, sam šla klicat še soseda za po-moč. Sosedpa mi je zajedljivo dejal: »Ti tiste-mu poberi, če ima kaj pri sebi, pa ga potem na cesto zavleci«. Nad temi besedami sem bila tako presunjena, da nisem mogla do besede, zato sem odšla. Ali se je kaj zamislil ta sosed, ko mu je kmalu za tem padel sin, ki je bil v sovražnih vrstah?
Kar je bilo v naši moii smo za ranjenca storili. Zal je opolnoči umrl. Drugi dan sta pokojnega moj mož in Tone Uršič (Čarma) odpeljala v mrtvašnico na Ig. Potem sta šla k župniku Erjavčku, da bi pokojnega pokopal. Erjavček je dejal, da si re upa, ker župnika Milavc in Klemenčič ne dovolita, češ, da je pokojni komunist. Naslednji dan je po rajon-ski zvezi, izredno zaupen delavec OF Johan Veber, doma iz Iga v zgodnjih jutranjih urah pokojnega z vozom pripeljal v Skrilje.
Resnici na Ijubo in nam v opomin, kako je dal življenje za našo svobodo Franc Šivc-Zazi-dnikov, ki je bil v mesecu septembru 1943 izvoljen za udeleženca poslancev Zbora slo-venskega naroda v Koievju.