140
Deželni zbori.
Deželni zbor Kranjski.
V 6. seji 20. aprila spominjal je deželni glavar na umrlega poslanca Leopolda Jugovica in povdarjal zasluge njegove kot deželni poslanec in kot župan mesta Kranjskega. Deželni zbor je pooblastil deželnega glavarja , da v imenu njegovem sočutje pismeno izrazi vdovi ranjega. — Potrdil se je računski sklep deželnega zaklada za leto 1876., po katerem znašajo dohodki 920.951 gold. 37 % kr., stroški 857.789 gold. 60V2 kr., gotovi ostanek 63.161 gold. 77 kr., konečno čisto premoženje pa 1 milijon in 427.042 gld. 12 kr. — Potrdili so se dalje računski sklepi različnih ustanovni h zakladov zal. 1876. — Ker je vsled lanskega deželno-zbornega sklepa c. kr. ministerstvo za prihodnost na državno blagajnico prevzelo popotne stroške o kužnih boleznih, za preteklost pa dotičnih stroškov noče povrniti deželnemu zakladu, je deželni zbor v današnji seji skienil, naj se zarad tega povračila vloži tožba pri državni sodniji. — Dalje so se dovolile občinske priklade, in sicer: občini Po d k raj po 50°/0 za 1877. do 1881. leta; vasem Pod-grič, LoziceinOtošče po 40% za leto 1876. in 1877.; občini Rateče po 30% za leto 1877., občini Tržič po 40% za leto 1877, občini Šturija po 30% na vžitnino za leto 1877. — Glede Turjaške ceste se je sklenilo, da naj se ta cesta preloži ob bregu Aha-cijeve gore od Turjaka do Pijave gorice in da mora delo končano biti v jeseni prihodnjega leta; skupni do-tični stroški so proračunjeni na 29.021 gold., za katere se je 10.000 gold. podpore dovolilo iz deželnega zaklada.
V tej seji obravnaval se je za kmetijstvo vele-važni predmet, namreč poročilo gospodarskega odseka o peticijah kmetijske podružnice Metliške in Novomeške za ustanovitev stalnega popotnega učitelja kmetijstva na Kranjskem. Gospodarski odsek, kateremu je bil dr. Bleiweis poročevalec, je nasvetoval sledeče predloge:
1.  Deželni zbor za napredek našega domaČega kmetijstva pripoznava potrebo stalnega popotnega učitelja; ker pa z ozirom na odpisa slavnega ministerstva kmetijstva od 7. februarja 1877. leta štev. 1572/180 in od 14. marca 1877. leta štev. 3159/400 že letos ni mogoče ga ustanoviti, zato se za letošnje leto po dogovoru z družbo kmetijsko takoj nastavi provizoren popotni učitelj, za to opravilstvo popolnoma sposoben in slovenskega in nemškega jezika zmožen, ki naj svoje delovanje začne meseca junija t. 1. z remuneracijo 125 gld. in pa 50 gld. popotnine na mesec.
2.    Da se pridobi remuneracijski znesek, nalaga se deželnemu odboru, obrniti se do subvencijskega odbora c. k. družbe kmetijske za prepust onih 600 gld., ki mu jih je slavno ministerstvo kmetijstva z dopisom od 2. aprila t. 1. štev. 2270/290 na c. k. deželno vlado Kranjsko za letošnje leto obljubilo; — da pa se dopolni v predlogu 1. učitelju odmerjena remuneracija, pooblastuje se deželni odbor, da še potrebnih 625 gold. vzame iz onih 1500 gold., ki jih je lanski deželni zbor nadaljevalnim kmetijskim šolam za letošnje leto odločil.
3.    Deželnemu odboru se nalaga,   da stopi v dogovor z družbo   kmetijsko ter vzajemno   ž njo sestavi in strukcijo za popotnega učitelja, po kateri ima opravljati svoj mandat.
4.   Te sklepe naj deželni odbor objavi centralnemu odboru družbe kmetijske, da zamore zadostiti ukazu si. ministerstva kmetijstva, naznanjene mu od c. k. deželne vlade  z   dopisom od 9. aprila t. 1. štev. 2540.
V splošni debati se je prvi oglasil poslanec K rani ari č, ki je z gorko besedo priporočal odsekove predloge, naslonjene na živo potrebo poduka v kmetijstvu, ter je konečno nado izrekel, da tej važni stvari gotovo v naši zbornici ne bode ugovarjal nobeden.
Al nada ta se ni izpolnila; prvi, ki je nasprotoval stvari prekoriatni našemu kmetijstvu, bil je zopet Dež-man, zastopnik tako zvanega veleposestva. V sila dolgem govoru je ostro kritikoval poročilo in predloge gospodarskega odseka izprva s precej mirno besedo, po-bravši vse, o čemur je mislil, da bode spodbilo od-borove nasvete, potem pa je zašel v obligatno svojo „sveto jezo", a o tej kazal, da nima pojma o tem, kaj je popoten učitelj kmetijstva, kdo nastavlja take učitelje in kolik vpliv more imeti za napredek kmetijstva; konec govora njegovega je bil predlog: peticiji naj se izročite c. k. vladi, deželnemu odboru pa nalaga, prevdarjati, ali je ustanovitev popotnega učitelja za deželo Kranjsko neobhodno potrebna ter o tem poročati prihodnjemu deželnemu zboru, — to je, z drugimi besedami rečeno, nujno stvar zavleči „ad calendaa grae-cas", kakor nekdaj šolo kmetijsko.
Poslanec M. Lavrenčič, zavračaje nekoliko Dež-manove ugovore, je toplo priporočal odsekove predloge.
Poslanec Ho rak s svojega stališča kot obrtnik je povdarjal, da si kmetijstvo in obrtnijstvo sezati more v roko, ker se drug na druzega naslanja, ter da ga je poslanec Kramarič popolnoma prepričal, da je ustanovitev popotnega učitelja živa potreba našemu kmetovalcu; Horak se na dalje sklicuje na druge dežele, ki neprenehoma skrbe za povzdigo kmetijstva, konečno pa vpraša: kako to, da poslanec Dež man ni ugovarjal, ko se je vlani zboljsala plača muzejskemu kustosu Dežmanu?
Vitez Gariboldi se je hotel opravičiti, kako to, da je v odseku govoril za popotnega učitelja, da se je pa čez noč premislil in da danes nedosledno glasoval bode za Dežmanov predlog.
Poslanec dr. Poklukar povdarja, da je boj, katerega bojuje nasprotna stranka, čisto nepotreben, ker odsekov predlog gre le na to, naj se popotni učitelj nastavi le začasno in še le prihodnji deželni zbor bode odločil, ali je nastaviti stalno ali ne. Sicer pa gosp. Dežman in njegovi tovariši nasprotujejo edino le iz tega vzroka, ker učitelj mora biti siovensk domačin; se ve, vse drugače bi bilo, in ne bi se ugovarjalo od nasprotne stranke, ako bi se nastavil kak tujec kultu-ronosec.
Potem se je oglaBil zopet Dežman ter odgovarjal Ho raku in dr. Poklukarju, katera sta mu segla hud6 za kožo.
Zdajci se je oglasil tudi v nemčurski tabor ubegli slovenski kmet, poslanec Žagorec, le zato, da se zopet pobaha s svojim posestvom; rekel: je ,,ie pojte pogledat moje vrtove in moje vinograde, pa boste videli, da kaj tacega nima nobeden na Dolenskem, popotni učitelj nam ne bode koristil nič". — Jako dobro pa Zagorca zavrača poslanec Kramarič ter povdarja, da baharija ne spada sem, da je vedenje Zagorčevo smešno, vsaj nima vsak kmet tako lepih travnikov in vinogradov kakor Zagorec, potreba je toraj nujna, zavoljo nevednosti mnogokrat ubogemu kmetu priti na pomoč; sicer pa Zagorec ne govori iz svojega lastnega prepričanja, ampak on podpira le narodu sovražno stranko, s katero je zvezan z dušo in telesom. — To je Zagorca tako hudo razkačilo, da zakliče Kramariču: kaj boš ti mene „rihtal" in me očital? (Splošen smeh.) Jaz sem že povedal in zopet ponavljam, da nisem nikomur na „štriku".    (Vnovič gromovit smeh.)
141
Konečno v splošni debati  poprime   poročevalec dr. Bleiweis besedo   ter   odgovarja Dežmanu,   da,   če bi hotel on se poslužiti tistih besedi,   katere Dež man rabi v vsakem zboru „verschwommen",   „eingeschmug-gelt" itd.,   rekel   bi   lahko,   da  sila veliko otrobov  je De ž man   vezal   v   svojem   govoru;    dokazati   pa   hočem, da ugovori njegovi niso nič druzega, kakor pleve skoz in skoz.   De ž man pravi, da tu gre le za rešitev dveh peticij;   jaz   pa  pravim,   da   ste   ti   peticiji  le vzrok,   da  je   vprašanje   o   popotnem   učitelju   prišlo pred dež. zbor.   Ko bi podružnici kmetijski ne bili storili tega,   moral   bi   glavni odbor  kmetijske družbe to storiti,   kateri   je to sklenil   22. novembra p. 1.,   in ako bi kmetijska družba ne bila tega   storila,   prisiljen bi bil v to deželni odbor; on se je namreč na vprašanje c. kr. ministerstva   za   kmetijstvo   od 14. marcija t. 1. izrekel v istem smislu, kajti treba je po tem mini-sterskem ukazu, da pri državnih subvencijah v prihodnje dežela  govori prvo besedo.    Tega dopisa nisem hotel nikakor skrivati, vsaj sem ga citiral in da bi Dežman ne bil bolj na Dunaji kakor je v Ljubljani, vedel bi to iz obravnav   deželnega   odbora.    Dežman   ne   išče   v današnjih predlogih tega, kar ti predlogi hočejo, namreč nastavo provizornega učitelja,   ampak on eska-motira le-sem stalnega učitelja;   o stalnem učitelju pa ima odločiti še le prihodnji deželni zbor; zdaj gre le za provizorno   nastavo   učitelja,   ki   po odse-kovem   predlogu deželi   ne bo stroškov več prizadeval; Dežman pravi, da že s tem,   da pripoznavamo potrebo, je stalni učitelj odločen ; jaz pa pravim, ako kaj ta-cega ne pripoznavamo, damo si sami največi „testimonium paupertatia", kajti koristi popotnih učiteljev ne bomo še le mi odločili, pripoznana je že davno povsod.    Nadalje odgovarja Dežmanu, da peticij podružnic nikakor ni hotel skrivati,   vsaj ji je Dežman  sam bral, povedal pa sem jedro, kaj peticiji zahtevate;   prošniki iz srca govorijo   in   na  kratko  pravijo:   naši ljudje potrebujejo poduka,   dajte   nam učitelja!    Poslancu Dežmanu   cel6   nič   niso   znane   obravnave,    ki  jih ima kmetijska   družba   s   si. ministeratvom.    Kmetijska družba   ve,   da le učitelji teoretično in dobro podučeni v kmetijstvu morejo vspešno delati na kmetijskih nadaljevalnih šolah , in zato je   rekla, da naša preparandija brez   praktičnega   dokazovanja   v  različnih   strokah   ni nič vredna,  kar se tiče kmetijskega nauka.    Ko je ministerski svetnik dr. Lorenc bil v Ljubljani,   se je prepričal o tem.    Le   ako hočemo kako stvar zboljsati, moramo   začeti   pri   glavi.    Če   učitelj   strokovnjak pride v preparandijo, bode pripravnike izuril,   da bodo dobro   podučeni   šli na nadaljevalne šole;   drugače tudi z nadaljevalnimi šolami ne bo nič.  Ako Dežman misli, da to biti ne more, kaže le,   da učnega načrta za pre-parandije ne pozna.    Vsakemu je težko govoriti o tem, kar ne razume, pri poslancu Dežmanu se pa vidi, da, kjer   ga  o tem vprašanji   primem ,   nikjer nič prav ne ve. (Veselost.)    Dr. Bleiweis nadaljuje,   da,   ker smo zdaj na tem, da organiziramo nadaljevalne kmetijske šole, bode treba izvedenca v pomoč; treba bo popotnega učitelja,   da  si po deželi ogleda kmetijske naprave, osnovane po državnih subvencijah, vodnjake, živino itd. ter o tem poroča.    Ministerstvo kmetijstva namerava tudi v naši deželi izpeljati zložbo zemljišč; tu bode treba pomoči, da bomo ljudstvo pridobili za to jako koristno osnovo;   samo za to, ako bi se posrečilo, je 10.000 gld. plače premalo.   Popotnih  učiteljev imajo tudi druge dežele, Dolenja Avstrija cel6 tri.   Dežman hoče le „kulturinženirja" za senožeti;   popotni učitelj pa bode skrbel   za  vse kmetijstvo,   ne   samo   za   senožeti. Dežman pravi dalje,  popotni  učitelj se bo lahko ceneje dobil;   pri   Dežmanu je vse  lahko;   al spretnega
učitelja dobiti ni tako lahko; mož mora biti svojega posla popolnoma zmožen. Koliko truda smo imeli, da smo dozdaj dobili sposobne može za posamezne predmete. Sreča je bila, da smo dobili izvrstnega gospoda Mesarja za Gorenjsko stran zarad siraratva, da smo dobili gosp. Pisk ar j a, ki širi setev Rigajskega land po deželi. In kako je vnel prof. Po v še Dolence ia Gorence za napredek kmetijstva, to kaže peticija Metliška, o tem so poročali časniki.
Zato ne gre, da bi kar kakega preparanda vzeli za popotnega učitelja kmetijstva. Mi imamo res čudne svetnike v tej zbornici. Zmirom in zmirom je na desni strani nasprotstvo konsekventno o tem,v kedar ima priti narodni jezik kjer koli v obravnavo. Ce zahtevamo slovenski jezik v šole, reče se: ni ga treba! vsaj ga otroci znajo; — če zahtevamo kmetijsko šolo, pravi se: ni je treba! naj gredo mladenči se štipendijami „ins Reich"; — če podpore zahtevamo za slovensko gledišče, ni je treba; — če zahtevamo, naj se nastavi popoten učitelj, ki bo v slovenskem jeziku učil kmetijstvo, ugovarja se nam: vzemite si drugih moči, vsaj jih boste našli: če jih pa ne boste našli, bo — stvar zaspala. Danes smo se zopet prepričali, kako prav je imel tisti modri mož, ki je rekel: človek ima jezik zato, da svoje misli zakriva. Po vsem tem priporočam toplo na korist dežele in kmetijstva našega predloge gospodarskega odseka, kajti od našega kmeta se vedno le zahteva veči in veči davek; če pa se mu imajo dati pripomočki, da bi zmožen postal visi davek plačevati, takrat se vse odbija. Kmetijsko šolo ste nam odbili, sedaj pa hočete še popotno učiteljstvo odbiti!
S tem je bila splošna debata končana.
Predno se preide v specijalno debato, glasovalo se je o Dežmanovem predlogu, ki ni obveljal, in pričel se potem razgovor o posamesnih odsekovih predlogih.
Prvi gori navedeni odsekov predlog je brez posebnega razgovora obveljal pri glasovanji.
K drugemu odsekovemu predlogu je bil dr. Po-klukar nasvetoval ta-le doatavek: „če ne bi bilo mogoče za popotnega učitelja še potrebnih 625 gold. vzeti iz onega denarja , katerega je lanski deželni zbor odloČil nadaljevalnim kmetijskim šolam, naj se pa iz deželnega zaklada za letos doda 625 gold."
S tem predlogom je dr. Pok lu kar dregnil kakor v gnjezdo sršenov; hud vriš je nastal na nasprotni strani. Da bi se posvetovali, kako dr. P o ki u kar j e-vemu predlogu v okom priti, nasvetoval je vitez Ve-steneck, naj seja prestane za nekoliko časa, kar se je tudi zgodilo.
Ko se seja zopet nadaljuje, ves razburjen prvi poprime baron Apfaltrern besedo in nasvetuje, naj se dr. Poklukarjev predlog izroči finančnemu odseku, da ga pretresava skupno z gospodarskim odsekom. V tem ga živo podpira Dežman, ki hoče, da se za popotnega učitelja ne krajcarja ne da iz deželnega zaklada. Vitez Vesteneck, v živem spominu na glasovite be-riške volitve v zbornico kupčijsko, srdito zakliče, da so ure narodne večine v deželnem zboru že štete in da ona zato zadnje ure še porablja, da svoje varovance preskrbi. Konečno pa napada dr. Bleiweisa, katerega imenuje „komandanta" v odboru družbe kmetijske, ,,komandanta" v dež. odboru in večine deželnega zbora, ki slepa za njim hodi itd. Ta surovost vzbudi velik hrup. Posi. Horak zakliče zbornice predsedniku, da nasprotna stranka sme početi vse, karkoli hoče , da pa govorniku narodne stranke takoj pretrga besedo. Dr. Bleiweis zahteva, naj se Vesteneck zavrne k „redu", čemur se je predsednik ognil s tem, da je Vestenecka opomnil, naj v govoru ostane  pri stvari sami.    Vendar je to Vestenecka
tako osupnilo, da ko je hotel potem še nadaljevati govor, ni vedel več kaj povedati. Oglasil se je potem dr. pl. Schrev, ki pa je le nekoliko tega ponavljal, kar so tovariši njegovi že prej povedali.
Potem je dr. Poklukar svoj predlog na kratko, pa tehtno zagovarjal, rekši, da iz govorov Dežmanovih in druzih nasprotnikov je očitno postalo, da je treba skrbeti zato, da prvi že sprejeti predlog ne najde kake zapreke.
Poročevalec dr. Bleiweis dokazuje, kako previden je predlog rir. Po k hi ka rja, provociran po govo rih nasprotne stranke. Če pa baron Apfaltrern po-vdarja ,,eine neue Belastung des Landesfondes" — pravi dalje — vprašanj barona Apfaltrerna in njegove dru-gove: kako da ,;Landesfonda niso nič ,,beiasteta videli, ko so za nemško gledišče votirali 3300 gold., Ve-st en eck o ve iB u neslanemu žaganju pa, da po novih volitvah ne bode narodne večine več v deželnem zboru, odgovarja, da se volitve poslancev v prihodnji deželni zbor ne bodo, kakor volitve v kupčijsko zbornico, vršile — z beriČi!
Pri konečnem glasovanji so po skoro 5 ur trajajočem boji obveljali vsi odsekovi predlogi s Poklukar-jevim dodatkom vred. V 3. glasovanji so namreč glasovali za te predloge: grof Barbo, dr. B!eiweis, Gras-selli, Horak, Kotnik, Kozler, Kramar, Kramarič, Lav-renčič, Murnik , Obreza, Pakiž , dr. Poklukar, Robič, Rudež, Tavčar, Toman in dr. Zarnik. — Nasprotno so glasovali: Braune, Dežman, vitez Gariboldi, vitez Kal-tenegger, vitez Langer, grof Margheri, vitez Savinschegg, Schaffer, dr. pl. Schrey, baron Taufferer , grof Thurn, vitez Vesteneck in Zagorec.
Deželni zbor Goriški,
V 5. seji so se obravnale med drugimi uni&rat omenjenimi še te le reči. Kmetijska družba Goriška je prosila, da bi se ustanovila deželna živinozdrav-niška šola v Gorici. Zbor je zavrnil to prošnjo. — Podpore so se dovolile Fr. Pečenko-tu (50 gold.), učencu živinozdravniške šole v Ljubljani; Andreju Bra-tuž-u, dijaku vise šole kmetijske (100 gld.). — Šesta seja 20. aprila t. 1. (ob 11. uri dopoldne). Na dnevnem redu: km etij s k a^sola. (Poroč. Del Torre.) Sprejet je ta-le predlog: Šola mora ostati skoz in skoz praktična in imeti eno vodstvo; deželni odbor naj skuša urediti za letos začasno to šolo po sedanjih pravilih; za prihodnjo sesijo pa naj poda temeljito poročilo o njej z določnimi nasveti. V ta namen naj dobro pretrese vse dotične spise in predloge , ki so v tej zadevi zboru ali odboru došli. — Deželni zalog kaže (v 14 rubrikah) več ko 106 gold. primanjkljeja, kateri se bode polnil z dokladami, in sicer: z 12% k neposrednjim davkom; z 20°/0 »a vžitnino od vina in mesa in 1 gold. na vsak hektoliter potočenega piva. — Glede kmetijske šole se je sklenilo tudi še to, da naj si. odbor poskrbi, da se šola do leta 1878. prestavi v poslopje za-njo nakup-ljeno v Podturn, — če ne bo prizadevala ta preselitev prevelikih stroškov. Važen je — gledč na nekakošne razmere — sklep, da ima deželne kmetijske šole ravnateljstvo podati natančen račun o nekih predelkih zapopadenih v prevdarku dež. zaloga. Oj ti ljubeznjiva kmetijska šola!                                               (Dal. prih.)
Deželni zbor Tržaški.
O tem deželnem zboru , v katerem vlada večina lahonska, ni o političnih zadevah nič druzega poročati, kakor to, da ta večina, kjer in kedar le more, neumorno dela na to , da bi laško žrelo pogoltnilo vse, kar je slovenskega v Trstu in okolici njegovi — „ad majorem Italiae gloriam".   Starcu Hermetu je zato volilni red,
po katerem je okoličanom našim vendar se mogoče pa narodnjakov spraviti za poslance v zbor, hud trn \ p§ti, zato s svojatjo svojo kuje prenaredbo volilnega reda že več let, vendar mu dosihmal še ni obveljalo da bi bil volilni red, po njegovih željah predrugačen dobil cesarjevo potrjenje. Kakor gorje vam na Kranj skem ; če bi nemčurji dobili večino v zboru, taka se godi nam Tržaškim Slovencem pod regimentom lahon-skim.    Bog pomozi!
142