1 ' Isksjs vssk da« »e* dalj is prsaolkov. luued dailj fiu«dajrs a«d Holiasjrs. J glasilo .slovenske narodne: jednote Urvdftittit« uprav aiikl •torti MOT 8. Uvid^i if. V Offto* of putUoaUos: 1UT Bo. Uwnd*l« »M. T»l«pko»«i L*w«dal« 4000. LETO-YEARXIlL i. 00.00. Sr^^ZSZfZtt Oiicago, 111., čatrtak, 18. novembra (Not. 18th) 1920. ^ STEV.—NUMBER171. bf tU Act of 0«t*Wr C. 1017, «• fiU «1 tU Fm« Offfe« «1 CU««% ltlia«fc 9f onUr •! UkT PriiMut, A. T ItrUtM. P«tM*l«r OmmL 1103. Act of Otl. a, 1017, ntUM Ml J«M 14» 1010. NOVA POTEZA STROKOVNO ORGANIZIRA-NEGAjOELA V STV A. DELAVSTVO ZAHTBVA GLAS V TOVARNIŠKI UPRAVI. Hoover je konferiral o novem na-) črta. Washington, D. 0. — Slišijo se glasovi, da "Ameriške delavska federacija" zahteva, da «e delav-itvu dovoli glaa v tovarniški ali podjetniški upravi. Kadar bo načrt izdelan, bo "Ameriška dela v-tika federacija" (zahtevala, da se v delavske pogodbe zanese, da i-ma delavstvo glas pri upravi z o-žirom na produkcijo. Delavske etrofcovne organizacije bodlo z močnejšim naglasom zahtevale, da so povsod v pod-jetjih priznane delavske organizacije. Te govorice so prišle v javnost, odkar so se slišali glasovi, da Herbert lloover postane delavski tajnik v I Eardingovem kabinetu. Odkar je pa Hoover 'konferiral z Oompersom, pa govore, da "A-meriSka delavska federacija" prav zanesljivo pride a takim načrtom na dan. Hoover seveda molči o konferenci z Gompersom in njegovimi tovariši. Hooverjev miolk pa opravičuje sumnjo, da je Hoover konferiral 0 dirugih stvareh z Goinpersom, kajti Gompers je poznan kot na-zadnjak in od njega nihče ne pričakuje, da (bi izdelal načrt, 'ki prinaša delavcem velike pridobitve. 1 Gompcrs je sicer pred nekaj FRANCOSKI DELAVCI n#7J ULTIMAT ZA OKUPACIJO TOVARNE. Pariz, 17. nov. — 1500 delavcev v Bleriotovi tovarni za letala je dostavilo gospodarju ultimat, da bodo v četrtek ob treh popoldne okupirali tovar&o in nadaljevali obrat, ako, ne bo do tega časa preklicano izprtje. Delavci so bili izprti v soboto in so že včeraj skušali osvojiti tovarno, toda po licija je preprečila. * TAJNA DIPLOMACIJA VODI LI60. Anglija, Francija in Italija 00 is-silile tajno zborovanje odsekov na sboru v Ženevi. ENTENTA JE LIGA NARODOV! Ženeva, Švica, 17. nov. — Tajna diplomacija starega kopita je včeraj zopet triumfirala in zdaj vlada ustoličena na prvom zboru takozvane lige narodqv, ki je imela namen, da odpravi tajno diplomacijo. * ' # Zbor je sklenil, da ostanejo vsi zaključki šesterih odsekov ali komisij tajni. To se je zgodilo na pritisk francoskih, angleških in italijanskih delegacij, ki hočejo imeti tajno zborovanje. Časnikarski poročevalci so izključeni od sej v odsekih in uradna poročilu bodo vsebovala le izčrpke sklepov Robert Cecil, ki zastopa južno Afriko, se je bojeval za javno diplomacijo, pa je pogorel. Vivia-ni, delegat Francija, je napadel mm* to Mil.HMI*« m* GmU. tU, po katerem bi imeli delavci niticije se ni bilo precedenta, da na." bile vse diskusije odprte javno-' pariz, 17. nov. — VaSilij Mak-i. Tin«mi, italijanski deelgat, kj lakov, poslanik bivšega carja in kla* pri upravi. Toda k temu j§ previdno dodal, da se delavci ne t— Zi^H! iZ~" I----' r:r—77 Mo vmeiavali , ftanfa, zade- KSM ve podjetja, ker bi tako vmefta-, vanjo pomenilo sovjctiziranje in-dimtrije. O Gompersovem načrtu •e ne da mnogo govoriti, dokler ne pride z njim na dan, ali nekateri napredni voditelji sfcroikov-no organiziranega delavstva, ki ■e ne utrinjajo s Gompersovo taktiko, že zdaj izjavljajo, da ne more hiti dosti prida, ker ga Gotn-pm ne predloži članstvu v razpravo. Nekateri pa pravijo, da Hoover in Goinpers sploh nista kon-fmrala. o teh stvareh, ampak R'»vorila sta o priseljevanju tuje-ze makih delavcev. Gompers mi-na ta način rpšiti delavsko vprašanje, da se naseljevanje tu-jezemskih delavcev ustavi na štiri leta. Najbolj na piki ima seveda delavce iz centralne in jugovzhodne Evrope. Po Gompersovem načrtu bi «bili najbolj priza-('eti jugoslovanski, rumunslri, gr-> »' nasprotniki organizacije. Ali H. jsiva govore, da delavci fe teh krajev, katere ima Gompers na Piki.. I »olj« razumejo, kaj je de-s4roikovna organizacija k"1 (;«»ni|xfrs in njegovi tovarii Amerika lahko prehrani fte en-kr*t toliko ljudi, kot jih iprehra danes. Nazadnjaškem 11 (i'mii»orku ho niti sanja, da so ' u ježema« dddvci ustvari 11 industrije hi rastili deželo *opinje, na kateri se nahaja danes. In Če bo tujezemakim •'"•sveem prepovedano fcsieljeva-^^ Ameriko, jim bo pot odpr-Kusijo, Južno Amerike in Cecila, če so morda seje anglelHe- {dkina in Vrangla v Parizu, je is-ga kabineta javne, nato je dosta- javilManes, da vojna z boljieviki vil: "Ako je ' angleiki delegat v Rusiji že ni končana, čep»v je tako vnet za javno diplomacijo J baron Vrangel isginil z ruskega zakaj prej ne reformira angleški obtorja. Mak lak o v pravi, 4a v t« 1 Afriko. Tam se bo rmavHa ^'Hja. ki bo kmalu tekmova ' ' «mi Hiko. Id takrat se men * "»ln-m in tovarii spomnijo - MUelfli velikega koda, ko ' d.tex »H, d® se prepove lase- " m.».j«. dHavoer k Evrope nsj si zapomni, da vabi ev e delavce n^ljjo y nji. In iMiiaas nekaki dne ^•nkiinutfajft SAruieotti držav. FRANCIJA BO NA-DAUEVALA VOJNO PROTI SOVJETOM. Polom Vrangla ni spametoval t rancoskih imperialistov in podpirali bodo tri nove zvezde. PORAZ BELIH ČET V JOTI. UKRA- Varftava, 17. nov. — Is Tarno-pola v Galiciji javljajo, da so ruske sovetske čete reokupirale Ka-menec-Podolsk in armada generala Pavlenka beži v divem neredu. Poljske qblasti so odredilo, da se razorože in internirao Pavlenko-vi vojaki, ki prekoračijo reko Zbruč. |Marbin, Mandžurija, 15. nov.— Boljieviki so pričeli veliko ofenzivo proti četam generala Seme-nova v Sibiriji. Tri dni že trajajo ljuti boji v okoližu Darije ob kitajski meji. Japonci grose, da posežejo v boj, ako se bojevanje zanese na kitajska tla. ■fcondon, 17. nov. — Poročilo is Moskve, datirano v pondeljek, se glasi, da so sovjetske čete isvoje-vale veliko zmajro nad četami Pavlenka in Petlure v,Ukrajini. Tri sovražne d i visi je so bile uničene* KavkaAka rdeča armada je o-kupirala pristanilčno mesto Ba-tum v Georgiji.. I Brzojavka is Hekingforsa sporoča, da je Lenin v svojem gfevo-ru pri slavnostnem praznovanju zmage na Krinru dejal: "Komuni-z«m je dosegel zmago, o kakrtni ni nikoli sanjal, toda zmaga ae bo popelna toliko Časa, dokler ne bo vsa Evrdpa revoluoionisira* NAROČILA SOVJETSKI RUSI JE V BOLWAUKEEJU. Milwaukce, VVis. — B. L. Bo broff, predsednik Foneign Trad-ing Co., izjavlja, da je sovjetaka vlada v Rusiji ponudila podjetnikom v Milvvaukeeju in državi Wisconsiiiu naročila v vrednosti 60 miljonov dolarjev. Bobrof^ova tvrdka je sprejela naročil sa Aest miljonov dolarjev. Sovjetska vla-ogostoms ponsvljajotfs nesreča •m govori, kako malo skrbe pre mogovnlškl podjetniki sa varnost rudarjev, ki jim gromadljo njih bogastvo. AMERIKA PRIZNALA JADRANSKI PAKT. Vlad« Združenih držav, Anglija in Francija 00 odobrila diraktno "rašitav" jadranskega vprašanja. Diplo-v prizorVAjO| J|J^fl^lt^ Srbski poalaniški krogi 00 prianallv da j« 400,000 Slo-vancav anaktiranih k Italiji. Raka t raegli oansura. Rim, 17, nor.—Ministrski pred--Hat^ OloUttt je da sa Združene 1 države, Anglija in Francija prteud0 pogodba med Italijo in lagaolafftjo, pbWbano v Rapallu sadajl teden, 0 Moro je til končaa spor glada Boks in drugega tofitoiija. Ajaorižka la savezniiks vlado 00 sadovoljno g izidom dlrsktnsga pogajanja med Italijo ia Jugoslavijo ta prisaava-jo zaključek, da jo R4ta neod visna in da 00 Italija odreče Dal- godba is lota 1010. postala avto- ■Is Zadra javljajo, da so Itall-janski šovinisti v Dalmaciji orga-nislrsll domonstraclje proti ra-pallskemu kompromisu. Milan, 17. iIdv. U. Tukajšnji u-radnl krogi sa prejeli poročilo, do je d'Annunno isginil s Reke, D'Annuniljevs vlado jo uvedla strogo eensaro In od 14. novembro se nič ae vo, kaj 00 godi na Reki. . '-V*,,,*, ,' a . , Italijanski vaerai Usti la poli-tlčnl krogi selo napadajo d'An-nunzija. Cele major Eejaa, Id je lani isdelal našit sa okupacijo ODMEVI VRANGL0VE8A PORAZA V ANGLIJI. Uoyd Ooorgo Jo aopot njo sovjstov, ko jo oigVoško delavstvo naredilo močan '...j,. | RAZKOL llioadon, 17. nov. Delavski odbor akcije Je objavil v "Doli? Hersldu" poslv na vse dolanko organlsacljc v Angliji, do noj prično s mogočnimi demonstroei. jeml sa mir In trgovino s sovjetsko Rusijo. Poras barona Viaag-lo in izguba Krima sa imperlallsto Je velik udarec sa mtlltorlstttno kllko v Londonu, ki pridno podpira Francijo v boju proti Rvnilji. Ta klika si je lo parkrot podvrglo Uoyds Oeorga, da jo bron-kal na njeno strune. Ooorgo jo postal sopst omahljiv ia 00 pri- Fivlja sa novo mirovno akcijo, prinaša otvoritev trgovine in priznanje sovjetsko vlado f sMeriit! ^ Angloškodela vst v o pa hoče Is-v rabiti to v(Bnn moment ln je orga- MAMEVAMJB ODPODENIH ŽELEZNIŠKIH ROPARJEV. Deaver, Oolo. — Vzhr»dfio od lego mesta so trije predrzni to ovaji napravili napad no želez-nitki vlak, ki Je po ponesrečil. Sprevodnik še nI dokončal svojegs poročil s, kako Je zayinrf pro-podil tolovaja, ko Je došlo poro-č»o, da so roparji spravili rss tir roeldslondekl vlak. ki je vodi po tistem tiru kot napadeni paeiftč ni vlak. želttznltti uradniki iz iavljajo, da so hsaditje na •dprll ogffia|i*če. da se talco ma Šhijsjo ca ponesrečeni bsndltski napad na vlad AVTOMOBIL m DRAOULJI 00 iu. Chiosgo, m — Brsnd 4 k/miponljs naznanja, da Ji js nekdo ukradel avtomobil, v kote rem so MU kovčegl s dragulji. Vrednost drsgulj" esal tvrdks sa tri tisoč dolarjev. Avtomobil Js sUl prod vratssl t foolopja, ko Je bil t* roden. • Brzojavka U Ancone, datirana 15. npvembra, so glasit D'Annun-zlo je sapustll Reko donos zjutraj na rušilcu "Nullo"; Istočasno >■ Millo odplul U nekega ega pristanišča na rušil-*u "Indomlto"^ Obe ladji sU se sešli sredi Jodranokego morja In oledil Jo dolg intervju med d'An-nunzijem in Millom." Poznejše depeše kporočajo, da m Annunslo ni vrnil na Reko. London, 17. nov. — Tukajšnji diplomatje pravijo, da je jadron-ski pakt lo sočasen. Pskt je dosegel le to, da, jo od vrnjena ne-varnost vojne meti Italijo In Jugoslavijo. Razmerje med obema državama jo bilo vsi od Jadran skega spora že tako napoto, da je obstajala rosna krlso V obema državama sta milita risi Ičn I stranki, ki sta hujsksll ns vojno. Rs psllska pogodba je pa porezalo >erutl mllitaristom na ol>eh strs ičh vssj zaenkrat. Pogodba je kompromis, s katerim ni zadovoljna nobena stranka, najmanj pa Jugoslovaai*. Toda mir je bil Kitrebcn. V tukajšnjih srbskih krogih prtsnsvsjo, da- jer Italija onektl rsla 400,000 čistih Mloveneev. Nova iulljanska mejo vključuje vso Istrijo In Mburnljo s Mnežni kom vred, kar js dslsč naprej ml Wilsonove črte. Kastavsko okrož Je jo razdeljeno na tri dele, to Je med Jugoslavijo, Ralljo In reško rspubllko. Mvobodns Keks je ss gosdrns med Jifgoslavljo in Italijo. Italijo je dobile tudi Zader In otoke Cres ter Ijostovo/ Otok V Is je ostal Jugoslovanom. SMOLA PRI KBAJI tOAN/A. Obioogo, m. - Policija v Iflgh land Parka jo naletela na trojieo bsndltov, Id je nakladala žganje k tovornegs vosa na tovorni a v tossoldl. Pričela Js bkks. v kale ti je bil sa bsstdit obstrsljsn, dro gi Js Ml ojet, tretji Jo pa ušel. | OEVA SLADKORJU PADLA T TBOOVINI MA nlzlrslo močan pritisk na vlodo v prid miru s Rusijo. Poslv v "OailT Hersldu" je podpisan od mnogih dolovoklh voditeljev, Bed katerimi Js tudi Wllllam Adam-son, predsednik unijo transport- ' nlh del s ves v. ** Istočasno prihsjs vest Is saneo-jlvih virov, do je angleški kabt^ net razdvojen glede bodoče politike napram Rusiji. Uoyd Ooorgo, Horne, Bonar Uw In Klsher 00 sa mir in da se takoj otvorl trgovina s sovjoti na kar ima sledit) diplo-matično prisnanje. Ostali ministri — Curson, Chsmberlsln, Long in Churchill — so ps proti vsakemn prisnanju ln odobravajo bodisi Urektno vojaško akcijo proti Rusiji aH podpiranje vsakogar, Id bo vodil protlrevolucljo. Notranji problemi Anglije 00 tudi težki. Nojtežje vprašanje jo zdaj brespooelnoot. Okrog pol mlljons delavcev jo broo dela la zagovorniki miru s Rusijo ao-vdsrjajo, da M trgovina 0 ^»vjetl omogočilo povečano produkcijo In smanjšanj« brssposelnostL ZELO VAŠKO> ZA POTUJOČI U.f INOZEMSTVO. Now Toik V. T. - (Ia ursda smer. Kdečegs križa, lafor. od-delsk.) — Državni departmont Je Izdsl 1, novembre sledečo u-rodno tfbjavot Oselie, ki potujejo v inozemstvo v svrhe, ds «4>iščejo ovoje oo-rodnike, sUriše sli i^loh svojee, naj ss vsdno preAriiijo dovolj denamlk sredstev, da labko neo vlrsno potujejo aszaj v Zdr. države. Pripel i fo se js šs veliko slučajev, da se oliračajo osebe, ki so prlils is Zdr. držav v njih staro domovino, na komtularae urade za pomoč, ker so brez vsakih do-nsrnlh sredstev. Ameriški koosu-lati nimajo v te svrhs nobeosga sklada, is kstgregs bi zalagali take osebe In jim onu*.»«ll povra-tek v Zdr. drŽave, ttleberai, kdor potuje v stsro domovino « nam* rum, da Olthlče svojee ia da 00 potem vrne v '/Ar. driUvs, aaj vmiw dovolj denarja o seboj,— Moar Toik, M. T. — Coas fua ta sirovega slsdkorjs js sopel padla so pol eeau Ilirov sladkor s Porto Bika 00 prodojsll po «J1 r*hi«sgo In okollea: V Jasno. Menjajoči so vetrsfi perstura v zsdnjib 34. uroki najvišja nsjnižjs 21. Belaoo la-Ide ob 42, zaide ob 4J& PtOSV*£TA |: DOPISI PROSVETA ^ IlOVIKitf NAJtOPftE JgPMOTg LASTNINA SLOV«*!« NARODNI PODPORNE JEPN0T1 Cm* oglasov po 4 ogovoril. Rokopbi-— ae vsslajo. Potevaajs v Naroin.n.: Zedisjaas driavs (tor.a Chl«^) Š6.0« ^Jsto, ■ol l«U in $1.25 M tri msssc«; Chicaao 11.60 na loto, M M sn pol MU, llii as tri BtMN, ia sa loosscsstTo $8.00. mr Um »tik s "prosveta" »•87 »o. UmiJalo Amu, CUsaf. THE ENUGHTENUMTr ■ ef As lans smo 'epeziB, da IjudsIfrO ne trpi posebnega potnsnjkanja. To-da, k« smo prišli bliao bejltfs v /gornji Italiji, amo pa opazili že znake zadnje velike vojna. Od mejo namen potovat* e staro do-! n to vino. da naj se premislijo in da ni j raje tukaj ostanejo. Kaj S kdor tu*n: United Statas (tzcopt Chlesgo) and Caaada $6 psr fsei; Cbfcago f«.Š0, aad forslgn eosuUlsa ft.f Data« t Mmpmmim a. pr. eU, da bi Ha naša prtljaga z nami naprej. Ko smo pa začeli mazstl, je pa šlo vse gladko. Iz Trsta do4ve*tk*< L.><)0|0a sme potrebovali de ve* IV, V Logatcu amo pa zopet ime- MASKA, MASKA JE KRIK PO VEČJI PRODUKCIJI. rojllke, ameriški državljani 1 in ki inmjo namen potovati v * w in sieor naj vloši prošnjo so do. bavo istega v mestu, kjer stanuje, da ne bo imel take sitnosti kot sem jih imel.) Vsled tega sem se obrnil k ne ki tako .zelo hvalisani slovenski aerisj v start* domovini. Spldi je pa narod- ▼ stori daH movini tako zelo nezadovoljen s katere pa aploh | nI— d« W najraje/ae vse isselilo v Ameriko sit kamor sibodi. To (jU pa ni noben "špas" iti v Ainerrkt). Kajta **»daj htatn sa. Misterij o smrti dveh igralk razvozljan. UBILO JU JU PREOBILO ZA VZlTO ŽGANJE Mlada fante sta izpovedala, kaj se je godilo v usodspolni noči. Nekateri podjetniki Se vedno kriče, da je treba po- prel^rameriški potni list množiti produkcijo, če hočemo znižati cene, velebizntfko1 -1 -1-1" —- časopisje jim pa prav pridno sekundira in razglaša njih krik po povišani produkciji za*največjo modrost. Ali gospodje, ki tako na glas kriče, da le.pomnožena ^ produkcija lahko zniža cene, se prav nič ne ozirajo na | ^fkl^tafl^T ' .TgeHturi, ki r«|a dejstvo, da se produkcij^ ne more pomnožiti, če drugi kari rojake prod drugimi šjf- , i »j I kartaši in o kateri sem ze touKo tovarnarji zapirajo svoje tovarne, tfgajo mezdo svojim I fitfll v H{oVfmakQm dnevniku, da delavcem ali pa omejujejo delavno moč v svojih tovarnah, bi mi poidagali pri dobavi potne- Cim več je delavcev brez dela in#čim nižja Je njih I mezda, toliko manj zaslužijo delavci in toliko manj imajo ti de««t dolarjev. Cnt fe»t d*l' denarja, da kupijo potrebščine, ki jih izdeluje industrija, tt ali pa pridelke, ki jih producira farmar. Ni pa samo to, in odločil sem ae potovati a pr-kar postavlja na glavo besede tovarnarjev, da le pomno-1 žena produkcija more znižati cene, ampak vsak pameten Uivoi" in odplui je proti Hav-človek prizna, čim več tovarn je zaprtih in čimbolj se ome- Vsled \TiiT . , Tr .. , . . i .... a. n« . j . ral predložiti moj potni list v pl- juje število delavcev v industriji, toliko manj se producira. tpdUo francoskemu, ■ italijanski v Kdor odpušča/ delavee in zapira tovarne, nima volje, mu In srbskemu konzulat«, in go- produkcijo poitjnoži, ampak njegova akcija pvori d.H" ft hoče produkcijo ztiižati z edinim namenom, da obdtii vi- t0 ^ so preskrbeli uradniki te Hoke cene, . « I 4ifkarajsko Kot pa za Sibijo. Tako so kilogram sladkorja 75 kron, aa zadovoljni s Srtnjo. kilogram soli It kron, in veliko , y m tiče politične zre stvari* pa Še sploh za dobiti ni. logt| v gjoveniji, so zelo daleč za Obleka sploh ni ekoro mogoče ^ Pos^buo še . naV kmetih. P1 \n Jfiffi&ŽJL kfbi *-**^ neauj ■ ^ nisem Opazri ciove*a, ki di ^. pomagati si na morene imel zakrpane ofcteke in na- m ■safc.i^Ja.nl a|iil k 1 'j Wnika na hAtu. ' ^ vasj dOieli Stoank In strafefc tKo sem vse to videl, vse te de- na iAli1rni ^ ^ ,kmHin preiskavo/ zumejo niti abecede gospodarstva. Ce podjetniki, k^a, d%j^tre cijo, da padejo cene, U$4aj ljudstvd ne opiti njih^tez,« k visoke cene. To je jasno kot be ali bolje nsčeno sfbekega pa zo- L' I pet enajst dolarjev in ^noleg vsfe-l proqUK- Ua tega pa Še dva dolarja, ket * za tnid dotičnemu "pisaHti, ki i^i js vse to preskrbel. Toda kak^r f w l,ozneJtl «ved^, je jjpntojilji- ------- * - » r^ -k. iJ > i da ravno taico raz- na i4fttero računata francoski In galjena je njih želja, da Jjttfjfetniki obenem žele potisnit! jagodo venski konzuiat^damo^ ameriško delavstvo še v nižje življenske razmere, kot sil«?64 dolarjev in italijanski ko* nnhninin tAa\ y*u,ftt pft menda TafrlIia 8BTO0 nanajajo zaaj. ali pa fie manj. in nazadnje pa še Take poteze bi mogoče posrečile podjetnikom brez njemu nekaj. "t^tageida." in še odpora od strani delavcev, če bi delavci ne bili inteli- t0 n»i kakor hoče, toda gentni in bi ne spoznali podjetniških intrig. In ker A^I^^JfJS. V™*' Imel sem namreč s seboj Čtfk sa 3000 dolarjev, katerega mi je izdala neka banka v Salt Late City, Uta/h. In omenil aem nekemu uradniku te agenture, da nfcj bi Ael kdo cmcnoj na banko, ki ga posnsjo, da.bi rad zsmenjkl danes delavstvo prav dobro razume, kaj hočejo doseči s svojimi potezami, se delavci ne bodo podali kar tjeven-dan, kot Žele podjetniki, marveč se jim bodo vprli z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagajo. Pri neorganiziranih delavcih je seveda ta igra ložja aa podjetnike, pa tudi tam se že svita, tako da podjetniki ne bodo našli gladke poti, kadar se navale na delavstvo in bodo hoteli svoje načrte|u ^ ^ * »r '!ioj oglasi, da je mogoče ts ČOk Izmenjati le takozvanim "colee- POJ Podjetniki ho slepi za vse dogodke zadnjih Jet. .Po-|ti<>n" potonit j., da mora doti (Mlinoma so pozabili, da je komaj končala svetovna vojna, nnt ® tedaU „». _ » 1 11 j A, ^ 1 1 t .. I no naksanieo poalati to vsoto aa ki je miljonom odprla oči, da sfc spregledali in spoznali battko VH New Yorku. JM resnico. Gospodje še vedno sanjajo, kako prijetno bi biloLem al pa mislil, da imam dovelj za podjetnike, če bi bile vse delavske orgahizadje strte I4"* i" t^0^0 v eni noči. Oni mislijo, da takrat napoči paradiž zanje, g * Podjetniki bi pa v resnici zelo pametno ravnali, ako bi|*m ^ korenito zmotlL Preie spoznali, da SO Časi za uresničenje takih sanj minili, da klo je 13 dni in denarja, pa Xe ed ma kdo ismed potnikov uM. Ako med fbemarji prepričanje, da so ' ..........." "— ■ —ga takoj polljejo ip*Maatje največ zakrivili, da jO padla ena Htn. Ko je padla cena, ae pa mlinarji nakupili žito, da kasneje prodajo moko po ao «nje .icer vabljivo in omamljive, nikakor pa ntao ^ C&Z gralka rekla, idn hoče zapustiti avtomobil. Fanta sta argumentirala z njima, toda izdalo nič. Pustila sta ju na mestu in so odpeljala z avtomobilom proti sever-ju. Kasneje s so ju našli mrtvi. Mestni kemičar izjavlja, da v njunih želodcih ni našel strupa in lesnega alkohola, ampak pravi žitni alkohol. Kaj policija stori, fie ni znanp. Mogoče se zadovolji s to izpoved- ■«, sem vse to videl, vse te de- pft t0U]c0) ^ ^ ,kmalo , - ^ • - vsak svoaa. Na kmetih imata šo _ JaaeZ, tuksj pa nl življa- fa4me«t«r in kaplan glav- ' - njrfrsa te;,mart nazaj P^^ ^Km tem ni treba MBIAOT Ittjto VLADE s zaniha n^Uti da je ljudstvo ie vedno dni v svabodni Jugoslavl- . ^^ w ^ u^ orea ' — potem sem se pa pričel od- fS^or no -- Državni department je informi Povijati nazaj. In sedaj »e *o- ^ J ~ . ' U da so sedanji voditelji Mahi pl letanje po konzulatih in pov- viZ H SS' odlteti nekaj deharft kor ^^.IJT^^oda^ l tega se ne opravi' nlSesak4 ki.Ifwssd^>ffmo a, osla n#, »lo- Weoval sem prsko Nietnlke Av- ^ Štifte, Švice in Krsndje, — Ko " UZT se^ potoval prfAco kemike Av- f;«^ ['stnje, sem opazil Se večjo rov- naVad Wo kot pa v Jugoslaviji, »icer «> pet do šest s^o rudarjev, 1- je mogoče nekatere stvari do- ** ^Tt ^ biti, katerih ni mogoče v Ju- rudarjev. Brugi rudniki Je gbslaviji, toda kruhapa nI. - Pol«e.! paro, ^ toda Ko sem izmenjal srbeke di- bre^oselnrfi ^lavcev „ pa opa narje, sem dobil devet kron za v Tu" v^aki dinar hi tako sem «vel na M " bakreni rudn^ci. - potovanju preko avstrijske re-F publike še dovOlj ceno. Liter vi« Zimo smo tudi dobili že precej ostro in otroci imajo veliko vese I je e sankami. — John Saiatc. — NAPAD KA TSUDfflUKO BOR-, , fSO KUPČIJO II PW-PRAVUA. na stsnei 64 kron, vrček piva šest kros tn dobili smo tudi šampan> ca. ki stane Steklenka 120 kron. V Jugoslaviji sem pa moral plačati sa liter vina od 20 do 24 kron, vrček piva 4 krene, pa. ničvredne. Ko amo pa prišli j dvi>| ee> sem pa osasil, da ljudstvo le Hpfoh ne občuti nobenega pomanjkanja In je vsega v isobilju in lakko jrsčemo, da vlada večjel_____f ___^__ razkošje, ko pa v Ameriki po me- nlk C Frank lievi 4 Nebiiske stih. Ke smo prišli v Beael, ame j0 ob-svejem prihodu v Waehlng »e pa v pnnounjsm aongresnem Htoju. . mimmm D. C. r- Kongres* morsli biti tri dni v karanteni, 4fta so nam eepHi kose in pustiti smo se morali zdravniško pre!* skati Zeie atrogo pazijo, da ni- P*WV«- I Hifksrtaški agenturi mi tudi nW Danes so razmere popolnoma drugačne, kot so bile hoteli dati ameriškega danska pred šest leti in zaradi tega delavstvo tudi drugače čuti,T ^jj^toLhulL^^ misli in sodi. Tudi maske prav dobro vidi danes delav-1noo*ilenTpa prišel vLhfl* stvo, organizirano in neorganizirano, a katerimi pod jet- ijsno, ps nobenegs denarja is niki maskirajo svoje priprave za napad na delavgkvo. Tli Wlo. Po preteku de^et fakU bi pa mbrali strezniti podjetnike, če hočejo ^^^^ dobro, da je zanje najbolje, ako žtye z delavstvom v miru k,„ „ fcroiM» ja bil takrat m in se pogajajo o njih zahtevah mjmo in stvarno, pri tehUrou« sa ea dolsr, tsko me je o-pogajanjih pa opuste vse grožnje, ker te nimajo v danai* Mw,h€r,,B u T?^* njih dneh najmanjšega vpliva na delavstvo. iZ^Z^ S takim ravnanjem lahko dosežejo, da bodo stroji iih. in potem ps fe kričijo Mpa-ropotali v incfliatrijah in blago se bo razvajalo po potih, H? določenih za njegovo trans|>orUcljo. Nikakor pa naj pod- ^ -jetniki ne tipajo, da bodo z napadom na pridobljene pra-Uot pri tej šitksrtsški sgenturi. vlce delavstva kaj dosegli. Zgodilo ae bo rapno narobe. «• te uslugo. m|a- Podjetniški napad na delavske pridohfett bo izzval od Jl°? P/J^1'1 * ** strani delavatva najhujši odpor, ker vsaki tlak proizvaja * * kni "" tudi protitlak. ' t ( j Volnja proti .l.mmvini je I4la O pravilnem delovanju te*« fir.ičnvga zakona ao ne ,m'riu l«»rii ni*ma ni pa razkašijo r pari. — V Cherbourgu smo aonovao morali dati /.(lrsvniško preiskati in tudi so nam cepili kose, da se js katera prijela, če le ni sam vrag. Ks smo se iakr- esli s malega pernika ^^^fiSKvitt;^ s^odj^^ig^Tlf ga, sopet sdravnMka —— podjetniki že ve^kr^ prepričali in prsitlniflH ga ne bmlolu^ ****** znova, če so pametni. |JJ| leleznlri. Na mj voš po Krsnrlji do Turins in Hi Pri tej preiskavi se zavrnili neto mlsdo Blovenko in jo )x»slali na-saj v staro domovino. Kaj je bff varok. nisem psuzvedoval. IVrko K v rope sem potoval o-sem dni ia Ia tega lahke vsakdo sklepa, kako hitra vošaja js pe evropajakih šelecnicah. • Tošnja 90 sseeju pa ni bil* več take prijetna kot je bila na poti is AasMke v Evropo. Mer-je je bile seU nsmihio. Potovali smo devet dni in kooečne smo vendarle srečno prispeti v New Vork, kjer smo aopet morali hoditi od IWlja do Pilatnšs. Dovolj nem Imel te vošnjs in aič več me ne vwU potovati v staro domovino. Dovolj je sam« kar mri videl in skvll. Vsled te ga svetujem vsem rojakom, ki i- ton rekel, da se tkongreKniki iz s redil j ega zapaha pripravljajo za ht mlkiarski truat. Kongresa* Izjavlja. da>poetoji Kongrešnik zahteva, da bodo kongresUiMf^ls srednjega zapads tom na borzi. 4 (b bo njegova zahteva prodrla, je odvisno od kongrma, kajti rijani niso ljudje, ki ae bodo podali brez boja. Kadtr bodo borzi jeni spoznSBj da pošto jI nevarnost ca odpravo borznih Apekula elj, takrat b«do'i)ri«vii poAiijaii svoje najfcatj navihane tslorihni-ke v Waahingto>n. da tam a protl-poteaaml uničijo zahteve farmarjev. Ce bi imeli odloČiti o zahtevi farmarjev le kongresniki iz _ „ , . srednjega zspada. bi bila to lahka ► reč. Ali v kongresu bodo zadevo P- ^ rrn,} reševali vsi kon«re»nHd, ki bodo! zvernemu •odnikui VrT navzoči. T takem slučsju je pa 1 »o. M j* P"™*"1 FWrfi«kivl F 1 rdbrnu HMM farmarje O tem se prepričajo I rojaSkl dolšnosti. farmarji, ko pride njik sskteva ns dognala, da je Aelejr dnevni red. 'pred tremi Isti Preisksva umri^B vabilo na veliko veselico */itrt> "VSE NASE" ka^ro priredi DRUŠTVO "VENERA" ST. Id2, S. N. P. X ▼ nedeljo 21. novembra, t L ▼ Harmonja dvorani, Mi1waukee, Wi». Uljudno vabimo vaa aoeedna drvi t v« in vse pevake klub«, ter vse rojake in rojakinje, da aa mnogoštevilno udeleie naše zabave. Vatopnina pri vre tik 40c, e pradprodaji 35«. Pftletek točne ob t uri puP«.ldaa.' l«ra prliaa eb pel aamlk evelpe. i FHtfite vat in »e zabavajte z nami. Vabi Odbor. Podpor* Jodooti. Monarhistično gibanje na Bavar •TA* nav-ae ta lawndale ave, chicago. illinois. hrrševalni qdbor. upaavNi ooauc. aear-ee a i SSaiSSSS^dflTaTtt Aatta tolar. a*a UM. Qraaa_ Kaa* Nadfcorni odbor. iirfiiaBmf lil* An. CM srečnp in Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE doveljatve vtakema. U M ebrae de ae*. V,l M.veUje 4ajaj* breapiešpf, Mira la naznanjam, ia poetreteni; torej rojaki • evojl k »vojim ep, vpm uljudno priporola andrej spolar« Chicago, III. 2230 Blue ItUnd Avetiuc »VAM NtMATH, pmdmi NEW VORK komun PROSVETA SljsjM shod sie. din. ■stranke v IjiMiini. " (Konte.) Sodrag BtUa Kriftaa: Ze socijalno rotacijo 'je ved »o boli n^mAmo Mo t&d**p ki ae mu Slove*© *odl *** r ki ftrf v MoU^kdormididejebadare. voludjonamn Bede U- sivarja ia človek* Uspas, berjr do ia stevkofcsse. Ako no rešiš vprašanja »kje dobiti koe kruh* M e tem odpravljene m drugo vprM to kruha ee celo prode*. Zato je ke-pitslistična drufto ustvarjala »r-breapoeelnih, katsre jo moglo izrabljati proti delavcem, ki ho ai le kaj pribor*!. I®** mon' ss> delavce, ki »ve v dobrih raz-merah. Vzemite preprostega de lgvca, ga lepo oblačite vodite v gledališče in konoerts in tploh dajte vlivati vae ugodnorti, ki jih |Mioj malomeščanatva a katerimkoli drugim delom: veliki odločil ni boj ae vrti mod mogočno ka-phelfeti&io buržoezijo na eni in »roletarijaltom na drugi etrani-BlVtam boju ae kapitalisti prav lahko zbližuje j p brez ozira na posebne politične tendenoe. Klerikalci in liberalci ao pri naa to atoriH le neitetokrat, le da ao bi-li navadno liberalci opeharjeni ne da bi ae kaj aramovali. Tako sklepanje kapitalističnih vrat je povaod običajno, kjer ae pokale mod organiziranega delavatva. Vpričo tega raodvajati delavatvo a praznimi fračami ac pač pravi igrati v roke kapitalistom. Svojo dnžavo moramo politično tako urediti, da bo ustrezala našim potrebam ir\ razmeram. Nič ne amemo na alepo preeajati a tujih gredic. Če velja to za polit. uredbe, velja tudi za boj pro in ho rma pa prihajajo iti dffki%miraj< oolitiki. To kratkim zgražali nad njo. Inter-oaeiolnala jo potrebna za končno zmago proletarijata, ker ae aod-;aiizem ne more ureeničiti v no-»esii poeamesni deželi. Kadar dozori aocijalizem v vach kulturnik iffffUk ae-uveljavi internacijo nala. Bojna krtarnackmala proletarijata ae pa ne ojeČi, ako kričimo zanjo, a pri tem razbijemo proletarijat. Ako ko vaak proletarijat doma -zbral svoje moči in ae doma uveljavil z enako uveljavljenim proleUiHjatotai ootalega sveta bo rešna in W aobtia mternactjonala TeelUdra-na. Zadnji dve leti kažeta dovolj jasno, da je ta politika ponesrečena. ^ * Koledar do 28. novembra velja za naa ka^or za druge ljudi. Vsakdo ai lahko izračuna, koliko imamo le čaea do volitev. Preveč gani m kdor noče doživeti presenečenj ga mora porabiti — aa delo. Na bojišču smo, pred sov rožnikom. Tu ne bi smelo iti s^ prerekanje m preklinjanje o metodah in taktikah temveč za to, da ae izvrši boj, ki nam je pred pisan, ki ga ne moremo odložiti 28. november ae ne (da odgoditi. ljL Vae glave ne morejo enako vi,-.Uiti, poriulati, misliti. Ako bi bilo tako, bi namesto mislečih in zavednih delavcev dobili čredo tankov, ki ao jo včaaih temni go-tg>odje hoteli napraviti iz ljud-atva. Jasno je, da delavatvo toliko ..jea ne zmaga, dokler ne bo njegova vojaka močnejša od kapita-stične. Dobiti morate absolutno večino v narodu, ako hočete zmagati Te pa ne morete doeeči, ako joate od članov zahtevali, da prisegajo na vsake vaše besede, ka-tor prisegajo katoličani na sveto pismo. Pred vami je en cilj, za katerim morate utrenrfti in ki ae imenuje aocijalizem. Od njega n, odmlaknkve. Nespremenljiva ao DVX STO OSEB AJUBTCRANIH ZARADI VAOABONDAŽE » Pittaburgh, Pa. — Tukaj je po-icija v enem dnevu aretirala več 10 dve ato oseb zaradi postopa-štva. Peljali ao jih pred eodnika Najmanje ne tajim, da ip^ebate in diskusije o nazorih dOTtre in potrebne, toda ne takrat kadar ato j i sovražnik na pragu in je treba proti njemu obrniti meč in ščit,. Imel sem v življenju že precej debat in sem pripravljen še v b vi JI* _IU. ramo, kdo je naš, hovra^nik v Ju gosi a vi ji, kakšen je v Jugoslaviji, kakšno j« orolje tega sovražnika, kako je njegovo nastopanje v Jugoslaviji, in akkšno mo^l ims v Jugoslaviji, »pognati a>oe*mo, kakpr ae nam je v Jugoslaviji organizirati da pridobimo v Jugoslaviji dovolj moči za boj proti sovražnikom v Jugoslaviji. Nič ne pozabljam pii* tem inter* rmelonalo: Tudi ta beaeda naposled ni talko nova za nas, kak mislijo nekateri, ki jo imajo zdaj venomer v ustih pa ao ae #e raŽnika Naj omenim še eno. Nazori ao različni, Kdor misli, da bo to pre-drugačil, se moti. Oim več delavstva bo organiziranega, tem več bo raz Učnih nazorov. Vaak nov delavec prinese v dnganizatfjo novo glavo. Z glavami ne da tako delati, kakor je Tavwil Pro-krust a svojimi popotniki 'ki jih je polagal v avojo postelj in če jim je bila prekratka jim je poee-kal noge, če jim je bila predolga, pa natesal toliko časa, da Ao !HiU ves pros^pr f poatl- načela, ki se tičejo socijalizma, a poU in mnenja o njih ao lahko t H/.lična. Veliki bogU le tedaj, če boste lahko prenašali mnenja, k se z vašimi ne strinjajo. To je e-dina pot, ki vodi do zdrulltve Jugoslovanskega in internacionalnega proletarijata |Tudi jaz ne podpisujem brezpogojno vsega, kar se fodl A če misUm, da je kaj napačnega, zavedam, da smo val ljudje, ne morejo, živeti m delati, ne da bi včasi storili kako napaka Napaka S« ni g^h, ako ^ spoznamo in afldenemo, da se je bomo v bodoče varovali. Napačno je le, ako svojevoljno in trmasto ostanemo v zmoti in povzročimo, da drvi ljudstvo v pogin. Proletarci vseh dežei združite, se! Ta Marxov nanl« čitamo sedaj pogosteje, kakor v vseh prejšnjih časih. Pri vsem tem pa o-požarno vedno več razkola, vedno vOČ razdružitve. To ne bo privedlo nikamor. Ostanite v eni organizaciji, v eni stranki in če EADA BI IZVEDELA Sweeneyja in druge sodnike, ao te žrtve sedanjega krivičnega sistema dbsojali na denarne globo od pet do petdeae^ dolarjev. Med aretiranimi osebami ni bi-snsga bogatina, ki vsaki dan Štiri in dvajset ur krade čas. Tem judem je postopanje in lenobno življenje dovoljeno. Le delavec, ki je brez dela, je^tako srečen, da so napravili postavo, da ga lah ko kaznujejo, če je bres dela proti njegovi volji za naslove mojih sester in brata, Marije Bohte in Joliane Potokar in Alojzije Gabrovšek, ter Franka Kastelic. Cenjene rojake uljudno prosim, tla mi naznanijo njih naslove, ali se naj sami prijavijo avoji sestri na naslov: Cecilija Kronovlek, 1523 North Webster St., Kokomo, Ind. (Adv.) NAZNANILO DT ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjam žalostno vest vsem sorodnikom, znancem in prijateljem Sirom Združenih držav, da se je dne 19. oktobra 1920 moj preljubljeni *°Pr?g AuAftvidHp ponesrečil, padel je v rudnik kakih POZIVI S tem pozi valjem gos. Frank Snidar ali ŽnldariHča, 961 Comu-loa Street, Los Angalea, Oalif., , da O VEST Ohranilo aa je la plamo, ki ga je piaal tiate dni Mirko PodHpnik avojemu prijatelju Josipu Korenu. Olaai as doalovnot Dragi prijatelji V Trstu aem, le več kot dva lu pol mcawa. In v vsem tem dolgem čaau nisem imel toliko ča-sa, da bi TI bil vaaj enkrat piaal. Oprostit Danes J* pa tukaj velik praznik, starodavni praznik Sv. JtttS in namesto da bi ae bil pomešal med pestro mtioMco, ki vrvi po mesti In iz mosta« sem se zaprl v svojo sobo, da aa pAgovbrim s Teboj, zopet enkrat nemoten in prav od srca. Mnogo Ti mo-ram povedati, aato me poslušaj potrpežljivo, ako Te je volja in ako imaš čaa. Toda Čakaj nekoliko, da pogledam skoal okno. Pravkar prihaja po, ull-rl stoglava tolpa, mlado in ataro, giadalinako in beralko, moško in žensko, stopajoč in zibajoč se po Uktik godite, ki avira. 'Kvviva Han Giušto". Pthala hrešče, da odbija od zidov, raana pokrivala ae ziblje jo na ragretlh glavah, dvigajo se pa-llee, mahajo rake, prerivajo ae rame, in vsak hip se sai«*ne iz mladih ln atarih grl vpitje, da bi morale »glnšetl slane. Kakor velika zagozda sili dalje akosi ulico la poteaa sa seboj vsakega, ki ga en*** Nekateri ss trudijo ,da hi se rešili is sred« tn ae odpočili ter oddahnili. H eellm Životom se u-plrsjo navalu, a zastonj. Val jih lene a seboj do , bližnjega križišča, tam iU le uplahiM in sagosda se raasepi. Toda zopet ae akoro strne, od druge strani prihajajo novi roji. In grv dalje- ia uHee v ulico. itatba se sliši še is daljave, šum polega nekje kh obali. Vidiš, to so pravi rojeni Trlačanl, ki ds-ve dsnea svojega svetnika in ki bodo nadaljevali to hI® v j® do rsnega jutra. Ps ne vprašaj me,' keks. la vsake gostilne v ulici se raslega petje in vrišA, te nekaterih prihsjajo ssripli oblami, mot-, ne oči, nlinaate ustne. Tsm na koneu si js prav-kar Ockdn postlsl ns tlaku pod svetilko. Nekoliko ča»s %t> je oprijemal »Mu ln tlščsl vanj a glavo, g je polsgoms sdrknll ns tis. istegnil noge, In o-hl<-!al tia trebtikn. Prišel je kmalu sa njim nje-* g*»v pivski bratec, zpetakni ae na njegovrm hrbtu Tako IHUta aedaj oba v lepi slogi In amrčHa, oni r gostilni jima prepevajo uspavanki v Dovolj tega: Vrnem naj ss šepet k predate-U. Najbolj T* bo gotovo • saalmalo, kako se mi tukaj godi, kako sssa ssdovolj« i> sli ne-zadovoljen, torej moje raamara, slulbene in dni lakoe. Ko aem se predstavil gospodu Barlsitij i druge jutro po svojsaa prikodu v Trst, ms j« sprejel zelo milostno v svojem kontoaru* Ni «i-cer vstsl ob mojem prihodu, sodel je na mehkem fotelju kakor prilepljen in njegova precajlna o. bilnost jo popolnoma ispoljnevala ves oblazinjen sedež. A podal ml je prijazno avojo majkao tolsto roko Čez mizo, Zableščali ao na njej dnagoc* ni protsui in v njih vdolbeni kameni, da se mi j*, zdelo, kakor bi bil prijel žensko in ne moško roko. To mo je nekoliko motilo ln zadelo neaimpa-rično. Saj veš, da od nekdaj nisem mogel trpeti molkih, ki so ae lepotičlli kakor Ženske, zlasti na onih, ki so se obkladali a zlatom in arebrom. Y# njih nise.n slutil nikdar trdnih značajev in zoprni so vili bili le. preden sem jih dobro spoznaj. Tudi aedaj me je obšla neka nezadovoljnost navzlic vsej priljudnosti novega gospodarja. Zazde-la hipoma ta priljudnost hinavska in ponarejena, no Izvirajoča iz pravega studenca. V tem mf je tudi potrdil njegov pogled, nemiren }n nestat len, begajoč, Hklenll sem da bom v občevanju I njim vedno pozoren, da me kje ne prehiti in zasužnji. Takšni možje stopajo brezobzirno, brps-čutno in s smehljajočimi obrazi čez podlegla trupla. Ali jo bila moja tedanja prva eodba prava, pokaže bodočnost. Zdi se mi pa le danes, da me moj čut ni varal, zato aem potrojil avojo opreznost. Ko mi je dopovedoval natanko vse moje nove službene dollnosti in met vpeljal v najpotrebnejše skrivnosti aVoje trgovine, me je predatavil ostalemu oaebju v kontoarjih in v prodajalni. Mnogo jim je, nočem Ti popiaovgti vaakega posebe, večinoma so sami Italijani, dva Nemea In v kontoarju tudi mlad FVstreoz, ki TI govori in piše tudi sngleško. Slovana ni med njimi, nI potreben, saj Slovenci itak dopisujejo nemlki in Hrvsti italijanski, a drugimi Slovani je pa zvesa še prerahla. V Skladiščih ao pač večinoma sami Slovenci in istrski Hrvati; Italijan* ski ia nemški Jiri>ti ao prenežni sa takšne posle. Dajo ae lepšo porabiti drugod, na priliko zs nadzorovanje in priganjvije, ta Špionažo in denuu-eijantstvo, sa prenašanje in inkasirsnje rsčunov po meatu. Gorje mu. dor pride s njimi navzkriž Oblajajo in ob grizejo ga kakor gladni psi ln a družino je na ceati. Med vajenci v prodajalni pa je mlad Krašcvec, ki me zsnims in se mi je prikupil. Kakor vidim, je dobil saupsnje v mene, zakaj skuša mi ustreči v vsem in njegova oči n»e sp remije js pri vsskem opravilu. Ako česa ne ve ali ne raaume, y>raAs samo mene. Nska tajna ves je med nama. nevidna sicer, pa trdna Piše se m Svsro in ime mu je Andrej, priden, ns telesu ln duhu aelo razvit dečko Njegov oče gs je prišel nedolgo temu obiskst. Daai sna dobro laško, je govoril vedno le slovensko. In Čisto, izgovarjajoč razločno a log aa zlogom, kakor bi zvonit* Iraški pomočniki ao ae musall in drezali, nekdo ja eelo pomolil figo za njegovim hrbtom Toda mol se nI dal motiti. Pri alovesu se je obrnil proti njim ta dejsl s povtdignjenlm glsaom: *'Ae radi se boste učili našega jestka, kakor psi boste lazili okoli ns»r Odšel je skozi vrata kakor prorok. (Dalje prikodnjU.) všeč, obrnite ae na seji tako ga ne bodte gledali. Ako pride do kakga nesporamimljenja, poravnajte se sami med seboj. Ne hodke pa v javno*, da ae kapitalizem ne bo amejai češ, svet hočejo osvoboditi Pa niso sposobni združiti niti ene same prganim-cUfV ' . Osvojiti svet je res naloga ao-cijsAizma in proletarijata, ker je prešgtarijata tisti, razred,' ki; najtežjo prenaša peze današnjega kapitalističnega aistemat Za to o-svoboditev mora biti proletarijat resno pripravljen in organiziran tako, da kadv udari, ve, da na-pod udarcem pade in da potem na mesto mrtvega nekaj boljšega, živega in vljenje sposobnega, nočemo socijelizirati revščine, temtveČ bogastvo! Socijali-zera koče družbo samih bogatih ljudi in ne revežev, družbo, ki bo znala razmere urediti, da bo boje za vse, da bo povzdigovala judi Aavzgor, ne pa jih potego-vada doK. Tam, kjer je več aoln ca svobode ter voS materijalnega in duševnega lepega življenja tam se. uresniči aocijalizem, do tja pa naa vodi pot, na kateri imamo vg-ik kos dela tudi do 28. h o vem bra. (Sledi burno odobravanje.) Ker je že pozno, so ae drugi priglašeni govorniki odrekli bfe-sedi in predsednik naznani konec ahoda. t Dslavse brss dalavaksga čaao-piaja js kakor vojak breg puške. Naročite se ia Urite svoja glasilo ■SBSlM^Htf * 126 čevljev globoko in bil na Ifeatn mrtev. Doma je bil iz IGIA pri Ljub-jani in star 86 let. Pokopan je bil na katoliikšm ; pokd^flllšču 81. okt. 1.1, v Buhlj Minn. Moja naj-toplješa zahvala vsem, fa so ga spremili k zadnjem počitku, Iakreoa hvala članom društva It. 314, SNPJ„ katerega član je Ml tudi on, za njih velikoštevilno u-dele^bo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so mi stali ob strani in me tolažili v žalostni uri nesreče. Se enkrat najiakrenejŠa hvala vsem. Tebi moj dragi aoprog in oče pa želimo, počivaj mirno v hladni ameriški zemlji. Žalujoči ostali: Ivana Svigelj, rojena' Hribar, bo-proga. Frajjk, Ivanka, Milja dva Minn; fr^i .i SLAVONIC IMMIGRANT BANK pošiljala v start loraj jogesle-vaaska krona ia dlaare po ti U ' cenil iiV • ' • i ' Cena denarja d« drage odredbei 1000 kron za. .$ 8.00 5000 kron za.. 39.50 10000 kron aa.. 78.00 50000 kron sa.. 385.00 100000 kron sa.. 750.00 1000 dinara sa. 30.40 Cene kronam in dinarjem se vsaki dan menjajo, rastejo ali padajo. Slavonie Immi^rant Banka, vam bode računala po ceni onega dna ko sprejme od vas denar. SIAVOMC IMMIGRANT MNK 436 WMt,23rd Street, ' VOSK, d dekleta. Novost! kis usi- k rune uatora u <>kn«. kot jih vsa ka* ts slik«T V m-■M nskafm« M val« J, kš rsMItS i«delk» M kar JsMatma. Enakih nito-rov n« dobite siti as 115.000. Prodajamo jih po ll.tt. po-■ebna mh ss ts m«M«. Ako •I takoj naroČite Iti,.i pa««, prihranit« «1.00, kar vam jih damo aa flt.O«. Km, bo ta poaebna ponudba t« aa kratko dobo, vam •vohljamo. da in lotov* Pilit« I« dane«. M t na ashUvuno denarja v naprej. Samo iapojnlt« ts __ ___ sms« s»*>- jih takoj n«raiU blaso dom. Naalov Js: na va* WBSTERN MKSCHANDUUE COMPANV. SOSS W. Chlcaco Ava, Dept. 3S. Chlea#e, IM. KUrONi Polljite mi.........parov asatorov kot doloda poaebna ponsdba Jas vam U prilo4«no potil jam SSe v poštnih m ------------ ksh sa psilljatven« Mote ims i « | Na.lov >1trnu .................................. Pismo lahko vsakdo piten Tod« potrdilo pošto T starem kraju o pra vilnem dostavljanju denarja se no more ponarediti. Tukaj imate pravi vzorec. eeee«..........■.... t..eaeeeeeeeee.ee.........ee.eeeeee...................••....Me........e......eeeeeee.ee*..«••••• - roi.s krsMevstva sns. PRVA HRVATSKI STBOIMICA. ZA6RCI Na temu potrdilu je podpis na-slovljenca, pod- rad poštnega u-Jnika in pečat poštnega urad* ki pričajo, da ja naalovljenee pre- jel denar. je bU poslan 2. ZA ______ NJE OSEB v Ameriko, vam bomo navedli la druga (skazila, ki so gotovejla ln imajo več jamstva kot imsna v Časnikih. Za dobavo svojcev s starš domovine Obavijest vrhu dostave Nil« --^____ trUaa fcs& jrnJAk gr. vnedr. M M- Potptssni ujsvlp ds je gorojs potil)ks po piophu urafiena sisir ji,*!, ___> ■ um ki smr» , USiS »sili I a. a $ lOlnSH Se-lsvenea msSl Ao mm Mm rSriSS • h »4* pod sshCI imos ps* ssaTliSare—1■ ** * m , S I* - a. aa . m __" w w BI ■■ ■ m semap vSUgM Wl ******* MS nrm* • — vore*, sestavno p o tf>gas 1 s kateiUI ssItiT ' o b v e s uj ih!' .....nr^Dv' C 7ADfl sem. Za vss, kar potrebujete, obrnite ss k svojemu HfcnlKl ts IARV "^tk^r^n ;,^"10 " °"b* M m°"* ^ 39 Ceeper Sq., New Yo«k, N.Y.