------    211    ------
Slovensko slovstvo.
* Občna aritmetika za učiteljišča. Sestavil in založil L. Lavtar, c. k. profesor v Mariboru. — V Ljubljani natisnila narodna tiskarna 1879.
Kedar koli se prikaže kaka šolska knjiga v slovenskem jezika na beli dan, vselej smo je srčno veseli, kajti gradivo je, ki ga nabiramo za čas, ko tudi pred slovenska tla zaaije solnce narodne ravnoprav-nosti, io, Bogme, da ta čas ni več dalječ!
Temveč   pa   smemo Slovenci   veseli   biti   te knjige, ker je v bistvu   stvari   in v obliki jezika res vse hvale vredna.    Kakor čujemo ,   se je  pisatelj lotil episovanja te knjige po posebni spodbudi  slavnoznanega  c. k. deželnega šolskega nadzornika KIodiča, ki je take šolske knjige v prvi vrati  želel   učiteljiščema v Kopru in Gorici.    Prof. Lavtar  je  zaželeno   delo  v vsacem   oziru izvrstno dobro dovršil.   Njegova „aritmetika" je izvirno delo, se ve da sestavljena s pomočjo drugih knjig, kakor vsaka druga  šolska knjiga.    Ustrezala bode prav dobro potrebam   slovenskih  učiteljišč,   in   še  tudi tam, kjer učni jezik ni slovenski,   posebno zarad tega,   ker se  ozira  na metodiko  računanja  na  ljudski šoli, toliko važoo za ljudskega učitelja. Srednjim šolam knjiga ni namenjena,   ker se na teh šolah podučuje po drugačnem načinu, vendar se lahko tudi v srednjih šolah porabi   za   pomožno knjigo.  —  Kar se tiče jezika, v katerem je  knjiga  pisana,   moremo reči,   da je lep, pravilen in lahko umeven.  Tako se strinja vse, da moremo   ^aritmetiko"   toplo  priporočiti  obširnim krogom, katerim vsem  več ali  manj je   na   korist  pisana.    Naj temu toplemu priporočilu dodamo   še nekoliko vrstic iz ^predgovora" pisateljevega.    „Pisatelj te knjige — piše prof.   Lavtar — pogrešal je   ves   čas  svojega  poučevanja na slovenskem učiteljišči aritmetike, pripravne namenu tega zavoda.    Zbirati je moral tvarino za pouk iz knjig za nižje  in  višje   srednje  šole —  večinoma iz Močnikovih m Viliicusovih — da je  zadoščevai   načrtu za učiteljišča,   ki je zdaj veljaven po ukazu vis. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje od 2Q. maja 1874. leta št; 7114.    To zbirko je pisatelj po svoji izkušnji uredil in izročil  vis. deželnemu  šolskemu  svetu v Gorici,   da jo presodi — in potem vvede na slovenskih učiteljiščih. Presodil  jo  je   gosp.   prof. Križnic  prav natanko — hvala  mu  za  njegov  trud!  — ter  nekatere nedostatke prav jasno določil,   katere  je   potem pisatelj   odpravil. Tvarina je v obče tako urejena, kakor v drugih aritme-tikah.    Občna števila  so  za   marsikoga nova in   do   te stopinje neznana.    Njih bitje se  le osvetljuje na znanih slučajih.    Dasetasto uredbo števil   pa  kandidati in kan-didatinje uže poznajo   iz   ljudske   šole.    Oni   živo torej spoznajo pomen in tudi potrebo občaega števila, ko napišejo desetasto število  v občnem  obrazu,   ki   ga izvajajo iz posebnih slučajev.  Učitelj splob, in tudi v ljudski šoli ne   sme svojim učencem pravil v glavo ubijati, ako jih  niso  poprej razumeli.    To pravilo mora na tolikih primerih pojasnjevati, da učenec   sluti:  „pri   vsakem drugem takem primeru bom pa tako računal", da torej konečno posebnih primerov občno pravilo posnema. Zategadel so vaje v tej knjigi tako urejene,   da kandidat najprej dokaze na posebnih in potem na občnih primerih izvršuje,   da  se  torej  vadi iz posebnega na obče prehajati.    S  kratka — pisatelj je hotel  to-le doseči: 1) Ucrjenje dekadičnega številnega sistema.    2) pojme števil in razumno računanje ž njimi, posebno kar se tiče desetastih števil. 3) Jasno izpoznanje izrekov io njibovo porabo   za   računanje na pamet   ali   s pridobit-kom.    4) Spoznanje metode, po kateri učitelj v ljudski šoli računati mora.    5)   Ne  strokovnjakov v aritmetiki, ampak takih učiteljev,   ki   imajo  tvarino  popolnoma v
___   212    ___
svoji oblasti, iz katere sami poučujejo. — Akoravno je ta knjiga namenjena učiteljiščem, vendar jo morejo tudi gimnazijalci rabiti, kedar jim je v njihovi aritmetiki kaj nejasno, ker je tukaj vse bolj na kratko izraženo." —
Ker se je pisatelj toliko žrtvoval, da je sam založil dragi tisek knjige, naj bi ga za veliki njegov trud odškodovali rodoljubi vsaj s tem, da sežejo po knjigi, ki se dobiva pri pisatelju samem v Mariboru v koroškem predmestji štev. 36.  in kateri cena je 1 gld.