------ 211 ------ Slovensko slovstvo. * Občna aritmetika za učiteljišča. Sestavil in založil L. Lavtar, c. k. profesor v Mariboru. — V Ljubljani natisnila narodna tiskarna 1879. Kedar koli se prikaže kaka šolska knjiga v slovenskem jezika na beli dan, vselej smo je srčno veseli, kajti gradivo je, ki ga nabiramo za čas, ko tudi pred slovenska tla zaaije solnce narodne ravnoprav-nosti, io, Bogme, da ta čas ni več dalječ! Temveč pa smemo Slovenci veseli biti te knjige, ker je v bistvu stvari in v obliki jezika res vse hvale vredna. Kakor čujemo , se je pisatelj lotil episovanja te knjige po posebni spodbudi slavnoznanega c. k. deželnega šolskega nadzornika KIodiča, ki je take šolske knjige v prvi vrati želel učiteljiščema v Kopru in Gorici. Prof. Lavtar je zaželeno delo v vsacem oziru izvrstno dobro dovršil. Njegova „aritmetika" je izvirno delo, se ve da sestavljena s pomočjo drugih knjig, kakor vsaka druga šolska knjiga. Ustrezala bode prav dobro potrebam slovenskih učiteljišč, in še tudi tam, kjer učni jezik ni slovenski, posebno zarad tega, ker se ozira na metodiko računanja na ljudski šoli, toliko važoo za ljudskega učitelja. Srednjim šolam knjiga ni namenjena, ker se na teh šolah podučuje po drugačnem načinu, vendar se lahko tudi v srednjih šolah porabi za pomožno knjigo. — Kar se tiče jezika, v katerem je knjiga pisana, moremo reči, da je lep, pravilen in lahko umeven. Tako se strinja vse, da moremo ^aritmetiko" toplo priporočiti obširnim krogom, katerim vsem več ali manj je na korist pisana. Naj temu toplemu priporočilu dodamo še nekoliko vrstic iz ^predgovora" pisateljevega. „Pisatelj te knjige — piše prof. Lavtar — pogrešal je ves čas svojega poučevanja na slovenskem učiteljišči aritmetike, pripravne namenu tega zavoda. Zbirati je moral tvarino za pouk iz knjig za nižje in višje srednje šole — večinoma iz Močnikovih m Viliicusovih — da je zadoščevai načrtu za učiteljišča, ki je zdaj veljaven po ukazu vis. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje od 2Q. maja 1874. leta št; 7114. To zbirko je pisatelj po svoji izkušnji uredil in izročil vis. deželnemu šolskemu svetu v Gorici, da jo presodi — in potem vvede na slovenskih učiteljiščih. Presodil jo je gosp. prof. Križnic prav natanko — hvala mu za njegov trud! — ter nekatere nedostatke prav jasno določil, katere je potem pisatelj odpravil. Tvarina je v obče tako urejena, kakor v drugih aritme-tikah. Občna števila so za marsikoga nova in do te stopinje neznana. Njih bitje se le osvetljuje na znanih slučajih. Dasetasto uredbo števil pa kandidati in kan-didatinje uže poznajo iz ljudske šole. Oni živo torej spoznajo pomen in tudi potrebo občaega števila, ko napišejo desetasto število v občnem obrazu, ki ga izvajajo iz posebnih slučajev. Učitelj splob, in tudi v ljudski šoli ne sme svojim učencem pravil v glavo ubijati, ako jih niso poprej razumeli. To pravilo mora na tolikih primerih pojasnjevati, da učenec sluti: „pri vsakem drugem takem primeru bom pa tako računal", da torej konečno posebnih primerov občno pravilo posnema. Zategadel so vaje v tej knjigi tako urejene, da kandidat najprej dokaze na posebnih in potem na občnih primerih izvršuje, da se torej vadi iz posebnega na obče prehajati. S kratka — pisatelj je hotel to-le doseči: 1) Ucrjenje dekadičnega številnega sistema. 2) pojme števil in razumno računanje ž njimi, posebno kar se tiče desetastih števil. 3) Jasno izpoznanje izrekov io njibovo porabo za računanje na pamet ali s pridobit-kom. 4) Spoznanje metode, po kateri učitelj v ljudski šoli računati mora. 5) Ne strokovnjakov v aritmetiki, ampak takih učiteljev, ki imajo tvarino popolnoma v ___ 212 ___ svoji oblasti, iz katere sami poučujejo. — Akoravno je ta knjiga namenjena učiteljiščem, vendar jo morejo tudi gimnazijalci rabiti, kedar jim je v njihovi aritmetiki kaj nejasno, ker je tukaj vse bolj na kratko izraženo." — Ker se je pisatelj toliko žrtvoval, da je sam založil dragi tisek knjige, naj bi ga za veliki njegov trud odškodovali rodoljubi vsaj s tem, da sežejo po knjigi, ki se dobiva pri pisatelju samem v Mariboru v koroškem predmestji štev. 36. in kateri cena je 1 gld.