Št. 21 (2023) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 26. maja 1988 Cena: 600 din
13.	februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
SKS UST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
smrnm
DOLENJSKI. LIST
I
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Slovenski jamarski zbor v Črnomlju
15. zbor na temo »Onesnaženje podzemnih voda in površja«
ČRNOMELJ — V soboto in nedeljo, 28. in 29. maja, bo v Črnomlju 15.
I zbor slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa, ki se ga bodo udeležili preds-j tavniki več kot 30 jamarskih klubov iz I Slovenije ter iz Trsta, Gorice in Beljaka. Tokratni zbor, ki bo potekal na temo »Onesnaženje podzemnih voda in površja«, prvič organizira Belokranjski jamarski klub iz Črnomlja, ki bo prihodnje leto proslavil 25-letnico uspešnega delovanja.
V črnomaljskem kulturnem domu so pripravili razstavo o delu jamarjev, jutri bodo za občinstvo pokazali filme in diapozitive, ki sojih posneli udeleženci I zbora, v soboto pa bo v kulturnem do-mou 12 strokovnih predavanj o onesnaženju podzemnih voda in površja ter o hidroloških in geoloških raziskovanjih Bele krajine, spremljanih z diapozitivi. Sledil bo pogovor o ekologiji Bele krajine. Popoldne bo občni zbor Jamarske zveze Slovenije, v nedeljo pa ogled krajinskega parka Lahinja ter obisk najlepše belokranjske jame Kašči-ce. Mladi jamarji iz vse Slovenije bodo v Črnomlju opravljali izpite.
SPET POLETNI VEČERI V KRŠKEM
KRŠKO — Lanska poletna poživitev kulturnega in družabnega življenja se je pokazala kot primerna osvežitev, zato bo-ido v Krškem tudi letos nadaljevali z organizacijo poletnih večerov. Prvi poletni .večer bo že 19. junija ob 19. uri, ko se bo pred Delavskim kulturnim domom Edvarda Kardelja predstavil Malmo Brass, pihalni orkester s Švedske. Naslednji poletni večer bo 26. junija od 20. do 23. ure, ko bosta na kulturnem večeru sodelovala delavska pihalna godba Svoboda s Senovega in mešani pevski zbor Viktor Parma. Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja hkrati vabi v svoj kinematograf, kjer bodo vstopnice samo po 1.000 dinarjev!
V Straži 11 godb na 11. srečanju
Sobotni nastop godb
STRAŽA — V soboto, 28. maja, bo tu že XI. srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. Na prireditvi, ki se bo začela ob 14. uri s tradicionalno povorko na prostor pred gasilskim domom, bo nastopilo devet orkestrov, članov Združenja pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. To so orkestri iz Šentjerneja, Novega mesta, Črnomlja, Ribnice, Kamanja (na Hrvaškem), Trebnjega, Metlike, Kočevja in Straže. Kot gosta bosta na letošnjem srečanju sodelovala zamejski orkester z Doberdoba in orkester iz Loč pri Dobovi. Na prireditvi bodo podelili priznanja OF in najrazličnejša druga priznanja zaslužnim.
Sobotno srečanje pihalnih orkestrov bo vrh in obenem zadnja prireditev Straških kulturnih dnevov, ki potekajo ta teden. V torek so pripravili skupen koncert domačega in šmihelskega pevskega zbora, včeraj je bil kulturni večer z razstavo o XV. diviziji v OŠ Jožice Venturini v Vavti vasi, danes bo v Straži ponovno začel delovati krajevni kino, jutri zvečer pa bodo pri gasilskem domu igrali harmonikarji iz Straške krajevne skupnosti.
Hitra cesta se nam ne odmika
V regiji še nekaj odprtih vprašanj glede gradnje bodoče avtomobilske ceste — Za katera kmetijska zemljišča nadomestila? — Projektni svet_
NOVO MESTO — Po eni strani je res, da je za nadaljevanje priprav na gradnjo bodoče avto ceste, ki trenutno kasnijo za približno leto dni, bistven sprejem zveznega zakona o financiranju ceste, s katerim ni predvideno financiranje dokumentacije in premoženjskopravnih zadev. Vendar po drugi plati nič manj ne bolijo še vse do sedaj odprta vprašanja v regiji.
Na Dolenjskem očitno kljub številnim dolgotrajnim pogovorom še niso
PAPIRNIČARJI SEV SE BODO SESTALI V KRŠKEM
KRŠKO — Tu se je 24. maja začelo 17. zasedanje sveta pooblaščenih in bo trajalo do petka 27. maja. Svet pooblaščenih je skrajšano ime sveta za koordiniranje in sodelovanje na področju razvojno-razisko-valne dejavnosti za celulozo in papirno industrijo v okviru Sveta za medsebojno gospodarsko pomoč vzhodnoevropskih držav (SEV). Svet pooblaščenih se sestane enkrat na leto in to vsako leto v drugi državi, največkrat v bližini velike tovarne za proizvodnjo celuloze in papirja. Na tem srečanju običajno sodelujejo direktorji vseh nacionalnih institutov in strokovnjaki za posamezna področja. Jugoslavija se udeležuje tega zasedanja kot pridruženi član. Pokrovitelj letošnjega srečanja je Splošno združenje industrije celuloze in papirja pri Gospodarski zbornici Jugoslavije, kot sopokroviteljica pa sodeluje tudi Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj iz Krškega.
nepreklicno dorekli trase bodoče hitre ceste na njenih posameznih odsekih, zapečatili take ali drugačne usode srednje kmetijske šole, ter se domenili,
• Na seji, na kateri so med sklepe zapisali ustanovitev projektnega sveta, so priznali neenotnost dolenjskih občin glede avto ceste in podčrtali, da morajo občine pred republiškimi organi nastopiti z enakimi stališči. Že zdaj pa je treba misliti na možen odliv kadrov in druge vrste slabitve Dolenjske.
kako bo s spremljajočimi objekti opremljena avtocesta, kako se bo ob novogradnji znašel novomeški turizem s Krkinimi »Zdravilišči« na čelu in kaj bo bodoča prometnica pomenila za razvoj
območja regije in k le-tej usmerjenega širšega zaledja.
O tem so pred časom razpravljali na konstitutivni seji sveta za izgradnjo avto ceste pri svetu občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje in menili, daje treba zavzeto pripravljati dokumentacijo za pričetek del. V teh pripravah naj bi tudi ugotovili, koliko nadomestnih kmetijskih zemljišč potrebujejo, s tem da ne bi nadomeščali vseh površin, pač pa le zemljišča občanom, ki se preživljajo s kmetijstvom.
Glede več objektov, ki naj bi jih na Novomeškem postavili v bolj ali manj odmaknjeni prihodnosti, so predlagali vrstni red gradnje, po katerem naj bi cestni trasi prilagajali električne daljnovode, plinovod idr.	l.	M.
DELEGACIJA IZ KRAKOWA V PIONIRJU
NOVO MESTO — V začetku tedna je obiskala Pionir 4-članska poljska delegacija iz Krakowa, ki so jo sestavljali načelnik ene od četrti tega poljskega mesta, glavni mestni arhitekt in dva predstavnika Wa-vel-Tourista. Poljaki so se z gostitelji med drugim pogovarjali o idejno-urbanistični zasnovi in vsebini programov skupnega poljsko-jugoslo-vanskega hotela v Krakovvu. Hotel predstavlja v poslovnem pogledu mešano družbo, ki jo pripravlja Pionir skupaj z ljubljanskim Imos inženiringom in Atlas inženiringom iz Dubrovnika. Ko bo hotel s 500 ležišči, ki je vreden okrog 20 milijonov dolarjev in bo v kakovostnem razredu štirih zvezdic, zgrajen, ga bosta skupno izkoriščali jugoslovanska in poljska turistična agencija. Trenutno so že parafirali pogodbo o omenjeni mešani družbi.
VEZISTI V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ — V soboto, 28. maja, bo v Črnomelj prišlo okoli 300 partizanskih kurirjev in vezistov. Zbrali se bodo pred spominsko ploščo na hiši pri črnomaljski železniški postaji, kjer je bil med vojno njihov sedež, predstavnik PTT Novo mesto jih bo pozdravil pred pošto, v črnomaljskem garnizonu, kjer bo tovariško srečanje, pa jim pripravljajo tudi kulturni program.
SEMINAR O INDUSTRIJSKI LASTNINI
LJUBLJANA — Regionalni center za patente v SRS in zvezni zavod za patente bosta organizirala 30. in 31. maja v Ljubljani mednarodni seminar o industrijski lastnini. Sodeluje evropski patentni zavod. Prijave sprejemajo do 27. t. m. na tel. (061)314-477.
KAČIČEV A ODPRLA SEJEM — V avli poslovne stavbe Krke v Ločni so v ponedeljek zvečer s slovesnostjo odprli 11. dolenjski knjižni sejem, na katerem so pokazali knjižne novosti vseh slovenskih založb od lanskega do letošnjega maja. V programu so se najprej predstavili pevci mešanega zbora Srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve pod vodstvom Tatjane Mihe-Ičičeve, kitarist Dušan Pavlenič, pesmi pa sta brali Jerica Pezdičeva in Staša Vovk. Gostja večera je bila pesnica, gledališka in filmska igralka Mila Kačičeva.
Kljub vsemu pohvala za Krško
Čeprav podatki iz prvih treh mesecev niso povsem primerljivi, kažejo, da krška občina še najprej ostaja gospodarsko najbolj uspešna v Posavju_______________
KRŠKO — Četudi v poročilu krške SDK ugotavljajo, daje bila v prvih treh mesecih tega leta dosežena visoka rat skupnega prihodka in dohodka ter pri tem poudarjajo, da novi obračunski sistem ni zagotovil stvarnega prikazovanja finančnih rezultatov, podatki kažejo na velike razlike v poslovnih uspehih posavskega gospodarstva. Kljub zadržkom glede verodostojnosti primerjav je vendarle očitno, da so v prvih treh mesecih najbolje poslovali v krški občini.
Toda ta medalja ima tudi drugo stran, saj so v krški občini pridelali tudi največ izgub v regiji, v celoti več kot za polovico. In tako kot vedno doslej se tudi sedaj kaže, da moč krškega gospodarstva sloni na dveh velikanih, kot sta TCP Djuro Salaj in Jedrska elektrarna Krško. Sicer pa je bilo letos v prvih treh mesecih v posavskem gospodarstvu zaposlenih 31 delavcev manj kot lani v enakem obdobju. Ustvarili so 270 milijard celotnega prihodka (148 odst. več kot lani), porabljena sredstva so znašala 189 milijard dinarjev, dosegli pa so 81,6 milijard dohodka (za 204 odst. več kot
Simbolični	m
Po lanskem sklepu zvezne konference ZSMJ, naj se ukine štafeta in naj zaključno slovesnost meseca mladosti pripravijo nekje zunaj stalnega prireditvenega prostora, so mladi ponekod vendarle pognali lokalne štafete. Zagato, ki so ji botrovali zagovorniki dobro utečenega načina izkazovanja pripadnosti jugoslovanski skupnosti in manj ali sploh ne zagreti pristaši štafete, so rešili preizkušeni scenaristi. Kaj so z včerajšnjo predstavo prispevali v zakladnico domoljubnih čustev občanov, bodo le-ti po morebitnem očiščenju in pomlajenju presodili sami po tihem premisleku. Glasna razmišljanja pa bodo mimo tega še naprej opozarjala, da mladi nimajo »dan pozneje« na plečih nič manj bremen, v dušah nič manj grenkobe in na jezikih nič manj jedke kritike kakor dneve pred tem. Očitno je, da dan mladosti in mesec mladosti vse težje premagujeta nakopičeni gnev osiromašene mlade generacije, ki zlasti v Sloveniji bruha ogenj na politično hinavščino, ideološke spone in »intelektualni« despotizem vseh barv. Kakor stoje zadeve v družbi, mladinske nejevolje ne bo veliko manj. Navsezadnje pa je le res, da si vsaka generacija poskuša prikrojiti svet po svoji podobi. Če naša sedanja družba te možnosti mladim ne hi priznala, bi se le h valisala s svojimi prednostmi, ki jih ima ali pa jih tudi nima.
MARTIN LUZAR
lani in za 128 odst. več od porabljenih sredstev). Rast dohodka je bila naj višja v krški občini, kjer je dohodek narastel za 204 odst. (brez JE Krško, ki sicer
• Nesporno je, da je akumulacija najboljši kazalec gospodarske uspešnosti in tudi tuje gospodarstvo krške občine ustvarilo največji delež, ki znaša 71 odst. vse ustvarjene akumulacije v regiji. V krški občini je akumulacija narastla za 475 odst., kar je realna rast, odločilen delež pri tem pa je imela TCP Djuro Salaj, kije pridelala domala 60 odst. vse akumulacije v krški občini. V brežiški in sev-niški občini pa je bila rast akumulacije nižja od rasti skupnega prihodka, v sevniški celo za 107 indeksnih točk.
ustvari približno tretjino dohodka v občini). Tuje zlasti opazen delež TCP Djuro Salaj, ki je ustvarila petino dohodka v regiji.
ŠETINC V KRŠKEM
KRŠKO — Medobčinski svet ZK za Posavje organizira v petek, 27. maja, razgovor s Francem Šetincem, članom predsedstva CK ZKJ, o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v Jugoslaviji pred konferenco ZK Jugoslavije. Razgovor bo v veliki dvorani občinske skupščine v Krškem.
Združeno delo v Posavju ustvari 14,5 odstotka skupnega prihodka na tujih trgih (brez JE Krško) in ti prihodki so bili za 192 odst. višji kot lani v istem času. Tudi tu se kaže poslovna uspešnost gospodarstva v krški občini, ki je na tujih trgih dosegla višje prihodke, a je bila rast teh prihodkov v obeh ostalih občinah višja od rasti skupnega prihodka, kar kaže na spodbudna gibanja.
Kljub intervencijskim zakonom in družbenim dogovorom je razporeditev dohodka sledila resolucijskim usmeritvam le v krški občini, saj so samo v njej znižali delež dohodka za splošno in skupno porabo.	j	g
BERITE DANES!
na 3. strani:
• Nad pšenico je nova nadloga
na 5. strani:
• Usmeritve so le začetek poti
na 7. strani:
• Prehud zalogaj za Novo mesto?
na 9. strani:
• Premije za razprtije
na 11. strani:
• Jugoslavija ima prestreznike MIG—29
na 12. strani:
• Pravi, da je podaril milijardo mark
na 17. strani:
• Ali je ponarejevalcem končno odklenkalo?
na 18. strani:
• »Pomiloščene« davčne utaje
Podelili
Tomšičeve
nagrade
Med nagrajenci tudi Marjan Bauer iz Dolenjskega _________lista___________
LJUBLJANA — Ob 46-letnici smrti narodnega heroja Toneta Tomšiča, organizatorja partizanskega tiska, so v petek v veliki dvorani republiške skupščine podelili letošnje Tomšičeve nagrade in priznanja.
Tomšičeve nagrade za življenjsko delo so prejeli: Stanka Godnič (Delo), Srečko
„m*£.
Marjan Bauer
Golob (Radio Maribor) in Breda Kovič (RTV Ljubljana). Dobitniki Tomšičevih nagrad so: Branko Podobnik (Delo), Janez Sever (Delavska enotnost) in uredništvo otroškega ter mladinskega programa RTV Ljubljana. Nagrade sklada Toneta Tomšiča so dobili: Marjan Bauer (Dolenjski list), Marjan Doba (Radio Ljubljana), Vojko Flegar (Delo), Silvestra Rogelj (Delo) in Vinko Vasle (Kmečki glas). Urednik Priloge Dolenjskega lista Marjan Bauerje prejel nagrado za komentarje v stalni rubriki V neobvezen premislek.
Na slovesnosti v Ljubljani so ob tej priložnosti podelili tudi zlata odličja Toneta Tomšiča, ki sojih prejeli: Jurij Gustinčič, Janko Jeri, Nena Luzar, Dušan Moravec, Jelka Peštaj, Radko Polič st., Ciril Šter, Miran Šuštar in Marija Vilfan, ter srebrne plakete in diplome Zveze novinarjev Jugoslavije za 25-letno delo v novinarstvu.
OBISK IZ PRIJATELJSKE OBČINE
RNOMELJ — V petek, 20. maja, je Črnomelj obiskala 7-članska delegacija šolnikov in predstavnikov prijateljske italijanske občine Terzo d’Aquillea. Ogledali so si črnomaljski vrtec, srednješolski center in osnovno šolo, kjer so prisostvovali tudi pouku angleščne. Na pogovoru z gostitelji je beseda tekla o obeh šolskih sistemih, o materialni in kadrovski problematiki, dogovorili pa so se tudi za nadaljnje sodelovanje obeh prijateljskih občin na raznih področjih. Tako bodo 18. junija v Črnomelj prišli mladi nogometaši iz prijateljske italijanske občine, njihovi ribiči pa se bodo istega dne udeležili ribiškega tekmovanja za pokal Bele krajine.
DANES ZBIRALNA AKCIJA
LJUBLJANA — Rdeči križ Slovenije organizira danes po vsej republiki zbiranje oblačil, perila, posteljnine, šotorov in tekstilnih odpadkov. Občane obvešča, naj material zavežejo v svežnje in le-te označijo, ali vsebujejo uporabno ali neuporabno blago. Svežnje naj oddajo na zbirna mesta po krajevnih skupnostih ali pred vhode na ulici do 17. ure.
Danes in jutri bo še sončno in toplo, ob koncu tedna pa se bodo pojavljale plohe in nevihte.
DAN LET ALSTV A V CERKU AH — Na sobotni slovesnosti ob 46. obletnici vojnega letalstva in protizračne obrambe Jugoslavije na letališču v Cerkljah je komandant garnizije Nedeljko Ivkovič orisal prehojeno pot našega vojaškega letalstva in dejal, da so na to ponosni, kakor tudi, da nadaljujejo tradicije teh enot. Ob tej priložnosti so prebrali številne čestitke našim čuvarjem neba, v imenu posavskih občin pa seje tem voščilom pridružil tudi brežiški župan Stane Zlobko. Na slovesnosti so bili tudi mladi iz raznih krajev Jugoslavije, ki so pisali »Pismo najboljšemu pilotu«. Najboljšim oficirjem in vojakom so podelili pohvale in priznanja. Visoko priznanje VL in PZO — zlato plaketo —je prejel Nedeljko Ivkovič, srebrno pa tudi Vinko Šebrck. (Foto: P. Perc)
Brigadam še manjka denarja
S skupščine ZMDA Suha krajina
ŽUŽEMBERK — 20. maja seje tu sestala skupščina zvezne mladinske delovne akcije Suha krajina in ocenila priprave na začetek akcije, ki bo tudi tokrat potekala na območju občin Trebnje, Kočevje, Grosuplje in Novo mesto. Udeleženci so menili, da med drugim še ni določeno, kdo bo prevažal brigadirje na delovišča in za koliko. Zaenkrat še ni urejeno celo vprašanje ureditve naselja pred prihodom brigadiijev, vendar se bo ta zadeva očitno uredila, saj so bile na skupščini nejasnosti v zvezi s tem največ le okrog organiziranja prihoda mladincev v Žužemberk, medtem ko dobre volje za urejanje vendarle ni manjkalo. Skupščine sta se med drugim udeležila Mara Rupena-Osolnik, ki je govorila o v svetu precej poznanem suhokranjskem projektu FAO in pohvalila Suhok-ranjcc za dobro sodelovanje z bri-gaditji, in Zdravko Troha, ki je zbrane pozdravil v imenu slovenskih sindikatov. Na skupščini so se sicer odločno zavzeli, naj občine, kjer bodo delovišča, nakažejo denar, kot predvideva samoupravni sporazum.
Tehnični kulturi vso veljavo
9. delovno srečanje kovinarjev, avtomehanikov in obratnih elektrikarjev Posavja — 83 tekmovalcev se je v soboto pomerilo v brežiški občini_
Naša anketa
DOBOVA — Tekmovanja posavskih kovinaijev imajo že kar lepo tradicijo, značilno zanje pa ni le to, da prispevajo k boljšemu delu, ampak po mnenju vodje tekmovanja letošnjega 9. delovnega srečanja kovinaijev, avtomehanikov in obratnih elektrikaijev Posavja v brežiški občini (v Trimu v Dobovi), Milana Lokaija ta odlična šola za obvladovanje kakovosti navaja posameznike tudi k inovativnemu razmišljanju.
Seveda so bila mnenja tudi drugačna. Stane Zorko, vodja službe kakovosti v krškem Sopu, je menil, da so bili izdelki pri varilcih preenostavni za tako raven. »Čas je malo prehitel naša tekmovanja, saj je tehnična kultura delavcev zdaj precej drugačna kot pred 10 leti, to je premalo zahteven teoretični in tudi praktični preizkus znanja,« je razmiljal Zorko, kije usposobil že vrsto odličnih tekmovalcev.
Pogovarjali smo se tudi s tremi zmagovalci v svojih kategorijah. MARIJA POVHE z Arta pri Studencu oz. iz SOP, tozd Oprema Krško, je med obratnimi elektrikaiji ugnala v kozji rog
vso moško konkurenco, zato so njeno zmago najbolj burno pozdravili.« Začela sem kot elektrikarka (sicer pa sem končala srednjo tehnično šolo v Kr-
Marija Povhe Darko Janc
m*
SPREJEM V MLADINSKO ORGANIZACIJO
SMUK — Včeraj, na dan mladosti, je bila na Smuku nad Semičem slovesnost ob sprejemu pionirjev v mladinsko organizacijo. Na Smuku so v mladinsko organizacijo sprejeli šolaije iz vseh treh črnomaljskih osnovnih šol ter iz OŠ Semič.
OBISK UKRAJINSKE DELEGACIJE — Na povabilo republiškega sveta Zveze sindikatov je prišla 16. maja na večdnevni obisk v Slovenijo delegacija republiškega sveta Zveze sindikatov Ukrajine, ki jo je vodil predsednik Vitalij Sologub, član CK KP Sovjetske zveze in član politbiroja ukrajinske partije. V delegaciji sta bila še Anatolij Pivnenko, načelnik mednarodnega oddelka ukrajinskih sindikatov in Zoia Jarmolenko, predsednica sindikalne konference kombinata, v katerem je zaposlena kot tkalka, je pa tudi poslanka v vrhovnem sovjetu ZSSR. V petek se je delegacija mudila v Novem mestu ter obiskala delovni organizaciji Labod (na sliki) in Krka. V obeh delovnih organizacijah so se pogovarjali o vlogi sindikalnih organizacij, pa tudi o samoupravljanju, saj v Sovjetski zvezi s perestrojko uvajajo tudi svete delovnih kolektivov. (Foto: J. Pavlin)
Četrt stoletja ne vedo za izgube
V Jutranjki dobro gospodarijo — Preveč morajo dati za nerazvite_
škem), zadnji dve leti pa delam bolj pri pripravi elektromateriala. A če le imam čas, še rada zvežem kakšno omaro ali komandni pult. Moški kolegi me obravnavajo kot sebi enako, zato se dobro počutim. Na teh tekmovanjih je premajhna udeležba. Ko sem bila lani 5. na republiškem tekmovanju med 21 tekmovalci, mi je to skoraj več pomenilo kot tu 1. mesto med peterico.«
DARKO JANC, zmagovalec pri varilcih T1G: »Že četrtič tekmujem in kar trikrat sem bil drugi. Letos mi je končno uspel prodor na sam vrh. Zelo sem zadovoljen in upam, da še nisem rekel zadnje besede.«
• REZULTATI 9. delovnega srečanja kovinaijev, avtomehanikov in obratnih elektrikaijev Posavja: varilci MAG — 1. Josip Špeljak (IMV Brežice), 2. Brane Golob (Metalna Krmelj), 3. Franc Pleterski (SOP Krško); varilci PL — 1. Ivan Oštir (TCP Djuro Salaj Krško), 2. Franc Novak (IMV Brežice), 3. Ivan Zak-šek (SOP); varilci REO — 1. Ivan Se-ler (ŽG Tozd za popravilo voz Dobova), 2. Stanko Jamnik (Metalna Krmelj), 3. Martin Herakovič (ŽG Tozd za popravilo voz); varilci TIG — 1. Darko Janc (SOP), 2. Milan Pelko (Metalna Krmelj), 3. Lojze Bizjak (SOP); konstrukcijski ključav-ničaiji — 1. Franc Pečnik, 2. Franc Groznik (oba Metalna Krmelj), 3. Jože Žnidaršič (SOP); strugaiji — 1. Alojz Hočevar (Metalna Krmelj), 2. Beno Ulčnik (Metalna, tozd TGO Senovo), 3. Darko Omerzu (TCP Djuro Salaj); rezkalci — 1. Alojz De-ržanič (TCP Djuro Salaj), 2. Boris Hrušovar (Kovinarska Krško), 3. Mirko Avsenak (SOP); avtomehaniki OTTO — 1. Ivan Tomše (Kovi-noplast Jesenice na Dolenjskem), 2. Jože Žibert (Zastava avto Krško), 3. Dane Boškovič (TRZ Bregana); avtomehaniki DIESEL — 1. Martin Naglič (Transport Krško), 2. Anton Ferenčak (Agroservis Brežice), 3. Ivan Zupančič (Transport Krško); obratni elektrikaiji — 1. Marija Povhe (SOP), 2. Jože Zakšek (Metalna Senovo), 3. Jože Bohorič (SOP).
SEVNICA — »Konfekcionarji smo že lep čas vajeni, da delamo v tržnih pogojih, zato smo v časih, ko standard prebivalstva nenehno pada, vedno v skrbeh za poslovni izid. Z negotovostjo smo začeli tudi letošnje leto. Kupci so zaostrili plačilne pogoje, kljub temu pa je prodaja v sicer ne preveč zimskih mesecih stekla. Tudi zato skoraj dvakratno povečanje celotnega prihodka, ob čeravno visoki inflaciji, štejemo za uspeh,« je povedal direktor delovne skupnosti skupnih služb Industrije otroške konfekcije Jutranjka, diplomirani ekonomist Janko Marušič.
In katere so še stvari, ki navkljub omejitvenim ukrepom zvezne vlade še vedno navdajajo 1500-članski delovni kolektiv sevniške Jutranjke z zadovoljstvom? Prav gotovo je na prvem mestu dohodek, ki so ga ustvarili toliko, daje zadostoval za pokritje vseh obveznosti. Tudi za osebne dohodke bi lahko namenili toliko čistega dohodka, da se Jutranjka glede na dosežene povprečne osebne dohodke uvršča med prvih 10 delovnih organizacij v svoji panogi.
Seveda pa delavcem v Jutranjki, podobno kot ostalim konfekcionarjem v Sloveniji, ne more biti vseeno, da ob visoki, zahodnoevropski storilnosti in
dobri kakovosti izdelkov plače še vedno zaostajajo povprečno za okrog 17 odstotkov za drugo industrijo v Sloveniji. Vedeti je tudi treba, da konfekcionarji akumulacije skorajda ne rabijo zase, ampak da gre večina denarja za »družbo«.
»Vsega tega pa seveda nismo dosegli brez številnih problemov. Med največje gotovo spadajo visoke zaloge, predvsem nedokončane proizvodnje in zagotavljanje likvidnosti, ki je v tesni povezavi'z višino zalog. K slabši plačilni sposobnosti v preteklih mesecih pa je prispevala tudi uradna monetarna politika (obvezna rezerva bank na plasmaje
bank); denarna masa seje zbirala v Narodni banki, gospodarsto pa je ostalo brez likvidnih sredstev ob razmeroma visoki rasti cen. Menice je bilo težko eskontirati, posojila pa so banke odobravale samo do konca meseca. Še dodatno je zaostril problem lividnosti poračun za nerazvite za leto 1987. Čeprav smo že plačali 180 milijonov akontacije, smo morali v treh obrokih do aprila letos plačati še dodatnih 150 milijonov dinarjev. Nihče od tistih zgoraj se ne vpraša, če denarje, mi ga moramo enostavno dati, in to gotovino. Mislim, da bi morali končno glede tega prispevka za nerazvite nekaj reči. Za malo sevniško
■miOPAr--
-"‘•‘T..,,
Cesar je gol!
Zakaj dogajanje spominja na Andersenovo  pravljico________________
MARIBOR — Zadnje razprave o učinkih preoblikovanja nekdaj ene mariborske občine v zdajšnjih šest — referendum je bil pred osmimi leti — so precej podobne znameniti Andersenovi pripovedki o cesaijevih novih oblačilih. Že nekaj čaša je bila v Mariboru javna skrivnost, da praktično nihče v mestu ni zadovoljen z novimi občinami in da mnogi že resno razmišljajo o njihovi ponovni združitvi v eno. Skoraj nobena od nekdanjih referendumskih napovedi in obljub se ni uresničila: administracija seje po občinah še bolj razbohotila, odločanje zaradi kopice birokratskih ter mnogih drugih objektivnih in subjektivnih ovir ni nič bližje ljudem, upravne službe bi lahko tako, kot delajo zdaj, delale tudi v eni občini.
In zakaj prispodoba z Andersenom? Ker je očitno bila potrebna
DOLENJSKI LIST
javna pobuda, izrečena na nedavnem zboru skupščinskih delegacij v mariborski Tovarni avtomobilov, da je tema postala »legitimna«. Dotlej so v političnih forumih o morebitni vnovični združitvi občin razpravljali v rokavicah, vedoč, da je »cesar gol«, a si tega niso upali priznati, torej je bil potreben delavec iz Tama, da je vzkliknil: »Saj je cesar res gol!« pa so mu začeli še vsi ostali pritrjevati.
Predlog iz Tama, ki so ga posredovali svoji občinski skupščini, je bil namreč nedvoumen: sedanjih šest občin ponovno povezati v eno, ker bo to bolj gospodarno in učinkovito. V svoji pobudi so opozorili na »zavajanje javnosti v pripravah na referendum«, ko so uvodničarji zatrjevali, da oblikovanje novih občin ne pomeni novih uradnikov in funkcionarjev ter novih stavb. (Resnici na ljubo: že tedaj je vsakdo ob malce logičnem razmisleku lahko podvomil o takšnih obljubah, zlasti glede novih delovnih mest, medtem ko je pri kasnejši gradnji novih občinskih poslopij v resnipL šlo za čisto manipulacijo z javnosp* jo, pač po načelu cilj opravičuje sredstva.) Čimprej bi se morali sprijazniti z dejstvom, daje bila delitev občine premalo utemeljena, je še rečeno v pobudi.
Ker smo pri nas vajeni na hitro ukinjati, s krči pa postavljati novo, bi bilo kajpada napak zdaj na vrat na nos slediti tej pobudi. Dobro pa je, da je tak radikalizem sprožil v mestu trezno in široko razpravo o problemu, ki že vrsto let tišči Mariborčane. Cesar je ostal gol in zdaj mu bo zares treba sešiti nova oblačila.
MILAN PREDAN
Janko Marušič: »Ukrepi ZIS, ki jih pričakujemo te dni, bodo lahko pravo podobo gospodaijenja kolektivov pokazali šele ob tričetrtletju!«
občino je že okrog 100 milijonov občutno preveliko breme,« je dejal Janko Marušič.
P. PERC
NOVI DEVIZNI TEČAJI
Trnju lota št. 99 x dat 23. nuja 1988
država	valuta	tečaj velja za	11 devize, efektivo, čeke, kreditna pisarn ia poštae nakazake		
			utripaj	srednji	prodajni
Avstralija	a. dolar	1	1206,30	1208,11	1209,92
^Avstrija	šiling	1U0	12785,29	12804,50	12823.71
ks. '	dolar	1	1233,00	1234,85	1236,70
Danska	krona	100	23583,71	23619,14	23654,57
Finska	marka	100	37981,84	38038,90	38095,96
Francija	frank	100	26636,49	26676.50	26716,51
ZR Nemčija	marka	100	90027,49	90162,73	90297,97
Grčija	drahma	100	1123,24	1124,93	1126,62
Irska	funt	1	2403,70	2407,31	2410,92
Italija	Ura	100	121,37	121,55	121,73
Japonska	jen	100	1227,37	1229,21	1231,05
Kuvajt	kv. dinar	1	5595,52	5603,93	5612,34
Nizozemska	gulden	100	80415,61	80536,41	80657,21
Norveška	krona	100	24729,58	24766,73	24803,88
Portugalska	escudo	100	1098,99	1100,64	1102,29
Švedska	krona	100	25871,78	25910,65	25949,52
Švica	frank	100	108077,44	108239,80	108402,16
V. Britanija	runt	1	2860,24	2864,54	2868,84
ZDA	dolar	1	1532,01	1534,31	1536,61
C
ZMAGOVALCI — Priznanje in nagrado za 1. mesto med najštevilčnejšo konkurenco — 22 konstrukcijskimi ključavničarji — je zasluženo osvojil Franc Pečnik iz Metalne, tozd TLK Krmelj (skrajno desni). Izroča mu jo predsednik OS ZSS Brežice Jože Tomc. (Foto: P. Perc).
Na zaključni slovesnosti seje predsednik brežiškega občinskega sindikalnega sveta Jože Tomc zahvalil vsem 83 tekmovalcem, pokroviteljem in soorganizatorjem — tozdu za popravilo voz Dobova, Trimu, Kovinoplastu Jesenice na Dolenjskem in Agroservisu Brežice. Prav tako so pomagali tudi v TCP Dj u-ro Salaj, nuklearki, Kovinarski in Sopu Krško.
P. PERC
DELO NA JADRANU
KOČEVJE — Tudi kočevska mladinska delovna brigada se bo udeležila delovne akcije Jadran 88, ki bo v Šibeniku. Mladinske organizacije že zbirajo prijave mladincev za akcijo. Določeno je tudi že, da bo kočevska delovna brigada na akciji od 24. julija do 20. avgusta.
»Našim« še zaupamo?
Slovenski delegati se iz zvezne skupščine pa tudi iz drugih organov federacije vse pogosteje vračajo »praznih rok«. S svojimi stališči o vodenju državne politike se glede konkretnih rešitev pogosto znajdejo v oporečju z delegati iz drugih delov Jugoslavije, ostajajo osamljeni in preglasovani. To je bilo zlasti jasno čutiti ob zadnjem zasedanju zveznega zbora skupščine Jugoslavije, ko je prišlo na dan vprašanje zaupnice ZIS. Takrat jim je bilo z najvišjh državnih vrhov očitano celo sektaštvo in neupoštevanje mnenja baze. So naša stališča res tako različna od drugih ali pa jih naši delegati ne znajo dovolj zavzeto uveljavljati? In če velja to zadnje, ali jim še lahko zaupamo? Ima ravnanje naših predstavnikov dovolj podpore v svoji bazi?
Jg0«	MARJAN	VUČAJNK,	prosvetni	dela-
vec iz Dobove: »Od novembra lani, ko je tekla beseda o paketu protiinflacijskih ukrepov, je našim delegatom v zvezni skupščini narasel ugled. Stlaišča, kijih prenašajo, temelje na tržnem gospodarstvu in mednarodni menjavi ter izhajajo iz poštenega, trdega dela. Taka, kot jih delegati predstavljajo, se ujemajo s pogledi večine Slovencev.«
JANEZ PRELOVŠEK, vodja priprave dela v TCP Djuro Salaj tozd Papirkonfekci-ja, Krško: »Lahko rečem, da popolnoma zaupam našim delegatom, kar seje nazadnje pokazalo tudi na zasedanju jugoslovanske skupščine v Beogradu. Seveda so v izjemno težkem položaju, kajti njihovi predlogi so večinoma v opreki s splošnimi jugoslovanskimi stališči. Zdaj je namreč tako, da seje nabralo veliko problemov, ki jih je treba hitro reševati. Tudi v naši delovni organizaciji imamo zveznega delegata in mislim, da nas dobro zastopa.«
ANICA JUVANC, frizerka iz Ribnice: »Položaj je vedno slabši in delegati so končno uvideli, da so se dolžni bolj potegniti za svoj narod. Vsak narod -— in še posebno njegovi izvoljeni predstavniki — je odgovoren za svoj razvoj. Za nerazvite daje največ Slovenija. Z veseljem pomagaš nekomu, ki tudi sam nekaj naredi, da se izkoplje iz težav, ne pa tistemu, ki pomoč nekoristno zapravi. T udi oče ne bi pomagal sinu 40 let, če vidi, daje vsa pomoč zaman. Upamo, da bodo naši delegati v zvezni skupščini upoštevali taka razmišljanja.«
MILAN KOS, uslužbenec v DO ITAS Kočevje: »Naši delegati so na zadnji seji zvezne skupščine prvič prav nastopili. Menim, da se morajo v bodoče še bolj zavzemati, da le slovenski narod odloča o narodnem dohodku, ki ga ustvaija. V 45 letih odraste in dozori vsak človek, da ni potreben več podpore, mi pa še vedno podpiramo republike, ki niso dozorele. Jaz sem začel dvakrat iz nič in se zopet pobral. Menim, da bi se tako lahko tudi podpirani narodi v Jugoslaviji, saj imajo boljšo zemljo in tudi ogromno surovin, rud. itd.«
SILVAN TRPIN, gradbeni tehnik iz Novega mesta: »Podpiram slovensko delegacijo, čeprav njeno glasovanje kaj malo koristi, naj pa v Beogradu vedo, da v dveh republikah mislijo drugače. Tudi takšna oblika glasovanja ne sodi več v čas računalništva. Sicer pa obsojam tudi početje Marjana Rožiča, ki seje slovenski delegaciji dobesedno izognil, ko so zbirali podpise. Kaj bosta sedaj počela Mikulič in izvršni svet, se bo kmalu pokazalo, mislim pa, da je bilo zaupanje tudi to pot preuranjeno.«
MARTIN LOGAR, vodovodni inštalater iz Metlike: »Prav je, da slovenski delegati kljub večinskemu nasprotovanju niso popustili in odstopili od svojih stališč. Po moje bi marsikatero zadevo lahko postavili še bolj ostro. Tokrat so res vztrajno in neomajno zastopali stališča, ki imajo v Sloveniji najširšo podporo. Prav je tudi, da so v razpravi odgovarjali in zavračali očitke predsednika vlade. Prvič so bile na takem nivoju stvari jasne in odkrite.«
DRAGO BABIČ, rudar iz Črnomlja: »Z nastopom slovenskih delegatov na zadnji seji zvezne skupščine sem zelo zadovoljen. Trdno so zastopali slovenska stališča, ki niso samo uradna stališča slovenskega vodstva, ampak imajo podporo v najširšem krogu v Sloveniji. Čeprav se bojim, da še naprej ne bo razumevanja za slovenske pobude v nekaterih delih Jugoslavije, je pri tem treba vztrajati, tako kot se pač postopa v demokratični skupščini.«
SLAVI KOLAR, upokojenec, sekretar OO ZZB NOV Sevnica: »Kolikor sem se pogovarjal z ljudmi, se mi zdi, da zelo podobno ocenjujemo nastop slovenskih delegatov v zvezni skupščini. Mislim, da so se fantje dobro držali, da so odkrito opozorili na napake ZIS, ki so nas zapeljale v globoko krizo. Mikulič jih že dolgo ni toliko slišal kot tokrat, a ne samo od slovenskih delegatov. Nikakor mi pa ni bilo všeč ravnanje Marjana Rožiča. Zdi se mi, da le ne bi smeli tako pozabiti na bazo.«
MIRO STR A JN AR, sprevodnik iz T reb-njega: »Za politiko se prav malo zanimam, zadnje dogajanje v naši zvezni skupščini pa je tudi mene nekoliko pritegnilo. Čeprav že od samega začetka nisem verjel, da bodo slovenski delegati uspeli s svojim predlogom o (ne)zaupnici Mikuličevi vladi, mi je bilo všeč, da so vprašanje sploh načeli. Pa tudi to, daje večina naših delegatov govorila slovensko.«
Št. 21 (2023) 26. ma
B.
t
kmetijstvo
%
Razkorak med načrti in izvedbo
V krški občini so si tudi letos zastavili obsežen načrt agromelioracij, a je vprašanje, če ga bodo lahko izpolnili — Spori zaradi različnih pogledov
KRŠKO — V preteklih letih je bilo v krški občini veliko narejenega na področju agromelioracij, v zadnjem času pa pohoja sapa tudi krški kmetijski zemljiški skupnosti. Plane so sicer sprejeli, imajo tudi resen namen, da letos postorijo marsikaj, kar je ostalo še od lani in iz preteklih let, a bo za izvjanje načrtov očitno odločilen denar in pa priprava dokumentacije, ki sedaj ni več tako preprosta, kot je bila nekdaj.
PROFESOR O STABILIZACIJI
V Jugoslaviji ne bo stabilizacije, dokler ne boste v časopisih prebrali, da je, denimo, rast kmetijske proizvodnje stalna. Brez dodatne proizvodnje se ne bomo izkopali iz krize, še nobena družba se ni. Še nobena država, kaj država, še nobena družba ni izpeljala nič, kar bi se lahko imenovalo stabilizacija, brez dodatnega dela, brez dodatne produkcije.
(Prof. dr. Davor Savin v Kmečkem
glasu
o novi ekonomski politiki)
PRIPRAVLJAJO AGROKARTO
KRŠKO — Kmetijska zemljiška skupnost v Krškem je že dobila strokovne podlage za izdelavo agrokarte. Pred kratkim so že imeli instruktažo strokovnjakov s kmetijskega instituta, geodetskega zavoda in drugih strokovnih institucij, na kateri so se seznanili z načinom dela. Pri izdelavi agrokarte bodo sodelovali domači kmetijski strokovnjaki. Računajo, da bo prva faza ugotavljanja produktivnosti zemljišč končana do konca junija, agrokarta pa naj bi bila izdelana februarja prihodnje leto. Agrokarta je pomemben sestavni del vseh dokumentov za družbeno planiranje in bo torej marsikaj bolj jasno, kar zadeva kmetijstvo, šele potem, ko bo izdelana.
• Polovično znanje je nevarnejše od neznanja.
Bolivijski pregovor
• Izkušnja je vsota naših razočaranj.
AUGIER
O _ *	'	v	v
Sejm/scsi
BREŽICE — V soboto so imeli naprodaj 185 do 3 mesece starih prašičev in 63 starejših. Prvih so prodali 95, in to po
2.000	do 2.200 din po kg žive teže, drugih 15, in sicer po 2.600 do 2.800 din po kg žive teže.
»Najbolj se zatika pri ureditvenih načrtih in pri spremembah družbenega plana, k delu pa moramo sedaj pritegniti tudi varstvenike narave z ljubljanskega regionalnega zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine. Seveda vse to dodatno zapleta postopke in ne moremo opraviti toliko del, kakor si jih zastavimo z načrti,« je povedal Rafko Kranjc, strokovni delavec kmetijske zemljiške skupnosti v Krškem.
Letošnji plan so že začeli izvajati, a so v kmetijski zemljiški skupnosti že sedaj
prepričani, da ga v celoti ne bodo mogli izvesti. Osušili naj bi namreč 220 ha zemljišč, namakali 500 ha, opravili nižinske agromelioracije za 376 ha, 100 ha naj bi agromeliorirali na področju Gorjancev in Bohorja, okoli 60 ha zemljišč pa naj bi pripravili za sadne nasade. Skupna vsota hektarov, ki naj bi jih tako ali drugače izboljšali v prid kmetijstva, je v primerjavi s prejšnjimi leti nekako poprečna, vendar so sedaj ostale za te namene samo slabše površine, ki so vrhu tega še dokaj razpršene, to
Izguba prihaja iz hleva
Zaradi nesorazmerij v cenah je tozd KZ Črnomelj Živinoreja prvo četrtletje zaključil z izgubo
ČRNOMELJ — Prvo letošnje trimesečje jj: tozd črnomaljske kmetijske zadruge Živinoreja zaključil z dobrimi 23 milioni dinarjev izgube. Kot pravi direktor tozda Franc Kure, je izguba v glavnem nastala v klavnici, ki deluje v okviru tozda kot delovna enota. »Izguba je posledica cenovnih nesorazmerij med nabavno ceno živine in prodajno ceno mesa. Stanje seje na tem občutljivem področju še poslabšalo po 20. februarju, ko je začel veljati zakon o zaščitnih cenah mlade pitane govedi in prašičev. Nekai več kot pol mlade pitane govedi za oskrbo črnomaljske občine ter delno Ljubljane in Duge Rese dobimo od naših kooperantov, ostalo je živina iz naših hlevov oziroma jo moramo kupiti drugje, največ na Hrvaškem. Če smo hoteli dobiti živino, smo morali rejcem doplačevati, in tako seje seveda naš tozd izčrpaval. Od tod tudi izguba,« je povedal Kure.
Izgubo, ki nastaja pri preskrbi z me-
• V zadnjem mesecu dni imajo nemalo težav pri preskrbi občine in ostalih njihovih kupcev z govejim mesom. Zaradi prenizkih odkupnih cen kmetje držijo živino v hlevih in ponudba se je močno zmanjšala.
som, je od 1. do 20. februarja pokril republiški sis, od takrat naprej pa naj bi jo občinska interesna skupnost za pospeševanje pridelave hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe. Razlika pri preskrbi za široko potrošnjo znaša od
20.	februarja do konca marca 17 milijonov dinarjev. Nekaj tega denaija jim je občinska interesna skupnost že dala, ostalo jim še bo. Razliko v ceni, ki nastane pri preskrbi raznih menz in drugih obratov družbene prahrane, kijih oskrbujejo z mesom, pa seveda uveljavljajo pri njih. Že nekaj časa v tozdu Živinoreja uslužnostno pitajo govedi za Mercatorjev tozd Zunanja trgovina.
Kmetijski
Zatiranje sadne pršice
Rdeča sadna pršica (panychus ulmi) ali rdeči pajek, kot jo nepravilno tudi imenujemo, sodi med najnevarnejše škodljivce sadnih dreves in vinske trte. Najraje se pojavlja na jablanah in slivah, pogosti pa je tudi na vinski trti, čeprav jo včasih najdemo tudi na ostalem sadnem drevju. V intenzivnih jablanovih nasadih spada med najnevarnejše škodljivce.
Sadna pršica je 0,4 do 0,5 mm dolga, jajčaste oblike, z malo izobčeno hrbtno stranjo z močnimi redkimi ščetinami. Je rdeče barve, ki pa se v odtenku lahko spreminja. Vedno je samec manjši in svetlejše barve. Jajčeca so karminasto rdeča in čebulaste oblike. Prezimijo zimska jajčeca na enoletnem, dvoletnem ali starejšem lesu v bližini brstov v skupinah, kjer jih lahko tudi opazimo, poletna jajčeca pa praviloma najdemo na spodnji strani listov. Napad ličink se začne v drugi polovici aprila in sovpada z razvojnim stadijem »D«. Ponavadi traja izleganje od 14 dni do 3 ali 5 tednov kot letos, ko so se močnejše pojavile šele sredi maja.
Sadne pršice spremljajo rast pogankov in se selijo z razvojem mladih listov navzgor, kjer z vbadanjem in sesanjem soka delajo škodo, saj se listi lahko zvijejo, porjavijo in celo odpadejo. Poškodbe naprej opazimo kot fine svetle lise na zgornji strani listov ob bližini žil kot posledico vbodov. Ob sončnem vremenu lahko lepo vidimo samice pršic, ki pridejo na vrhnjo, sončno stran listov.
Rdečo sadno pršico uničujejo nekateri naravni sovražniki (tripsi, ta-nčičarice), zato moramo biti pri izbiri zaščitnih sredstev previdni. Izogibaj-
• Priporočamo uporabo nissoruna, dikofola, neoorona, dovoljena pa je še tudi uporaba prejšnjih zalog plieztrama. Po naših izkušnjah so vsi ti akaracidi dovolj dobri ob ustrezni uporabi. Dobro bi bilo dodajati še cosan, in kjer je nevarnost črne pegavosti, tudi antracol, dithane, folpet ali podobne fungicide. (Inž. J. B.)
mo se predvsem ostrih insekticidov, fungicidov na osnovi ditiokarbamatov, fungicidov z akaracidnim delovanjem (karathane, acricid) in nekaterih akaricidov (neoron). Ker pa se teh pripravkov ne moremo čisto odreči, jih uporabljamo redko, po predhodni ugotovitvi škodljivca. Znano je, da nekateri pripravki, zlasti fungicidi iz skupine ftalinidov (ortocid), fosfornih insekticidov (metasystox, ekatin, dimercon, diazinon), ultracid in nekateri karbamati (sevin), pospešujejo razvoj škodljivca, zato jih ne uporabljamo.
Zaradi kompliciranosti pri uporabi kemičnih sredstev se torej odločimo za tretiranje šele po predhodni ugotovitvi škodljivca, da ne pride do odpornosti ras, izogibajmo se ostrim insekticidom, po možnosti pa izbirajmo fun-grcide, ki zaviralno delujejo na razvoj pršice. Manjšega ševila škodljivcev ne “tiramo, ukrepajmo šele, ko je v maju 50% naseljenih listov, v juniju in juhju 60% in v avgustu 30%.
Inž. J. HROVAT
4
4
4
\
I
4
4
\
4
4
4
\
Če ni pravih kmetov, je tudi družba revna
STRŽIŠČE — »Vse manj ljudi ostaja na domačijah v hribovitih predelih. To je slabo. Če ni pravih kmetov, je tudi družba bolj siromašna,« je povedal 66-lctni Matija Bri-novar iz Stržišča, gručastega naselja zahodno od Trnovca in južno od ceste Sevnica—Zabukovje—Blanca.
Pravi, da zdaj tudi odgovorni ljudje že malo bolj resno gledajo na ta problem. In prav vesel je bil, ko mu je nečakinja iz Lončarjevega Dola rekla, da ne bo šla v tovarno, ampak da bo ostala na kmetiji. Se bo še več mladih odločilo za tak korak, se sprašuje Matija, pri tem pa se /
Matija Brinovar: »Čeprav meje v letu dni že drugič obletelo, upam, da se bom tudi po drugem infarktu, ki me je začasno privezal na posteljo v Trubarjevem domu v Loki, lahko kmalu ponovno vrnil na domačijo k sestri Ani in mojim čebelicam.«
dobro zaveda, da takšna ali drugačna poteza ni odvisna le od mladih.
Kolikor mu zdravje še dopušča, Matija kot invalidski upokojenec družno s svojo sestro kmetuje na malo večjem koščku zemlje; vse je za 5 ha, obdelovalne pa 2 hektarja. Njegova velika ljubezen je čebelarstvo. Čebelariti je začel že leta 1938 kar sam, ne da bi ga kdo k temu posebej spodbujal. »Že dobrih 10 let sem Medeksov kooperant. Lani sem šel na cvetni prah, ker je bolje plačan kot med. Imam že tudi nekaj propolisa.« Predlani je imel še 70 panjev, skrhano zdravje pa ga je prisililo, da jih je nekaj prodal. Velika ljubezen in volja do čebelarjenja pa sta ga kmalu po tistem, ko ga je zadela možganska kap, spet dvignila iz invalidskega vozička.
P. PERC
pa dodatno draži izvedbo del. O kakovosti izvajalcev del v kmetijski zemljiški skupnosti ne govore prav radi, še posebej, kadar dela izvajajo skupaj z novomeško območno vodno skupnostjo, ki pri izbiri delavcev pa tudi pri njihovem nadzoru nima vedno najbolj srečne roke.
»Poleg tega, da se je spremenila zakonodaja, ki sedaj zahteva lokacijsko dokumentacijo in ureditvene načrte, nam gre navzkriž, ker čakamo na spremembe planov, pa nam dodatne težave
V proizvodnem smislu je tozd v prvem trimesečju dobro delal, vsi njihovi hlevi, v katerih imajo 550 stojišč so bili polno zasedeni. V okviru tega tozda z 49 zaposlenimi deluje še perutninska farma na Krasincu, ki tesno sodeluje z ljubljansko Jato. Pri tem delu sicer, pravijo, ni zaslužka, a vsaj stroški so pokriti,	A.	B.
Rafko Kranjc, strokovni delavec kmetijske zemljiške skupnosti Krško
povzročajo tudi spori zaradi različnih gledanj na te posege itd. Varstveniki narave, pa tudi upravni organi in siceršnji družbeni interesi se ne pokrivajo vedno z našimi. Toda mi si prizadevamo, da najdemo skupen jezik z vsemi, čeprav je naš prvenstveni interes, da ohranjamo zemljo za pridelavo hrane,« meni Kranjc.	J.	S.
PAŠA NA MRZLEM POLJU
ŽIROVNICA — Na Mrzlem Polju nad Žirovnico so sredi maja živinorejci Jurgelj, Kajtna, Koren, Kosem, Volarič in Zupančič spustili na pašo na lani urejenih pašnikih 17 glav živine. Pašnike so lani ogradili z električnim pastirjem, mladinci pa so med kmetijskim taborom posekali grmovje,
O ZADRUŽNIŠTVU
KOČEVJE — Pri Kočevskem tisku je izpod peresa Aleksandra Videčnika izšla knjiga Zadružno povezovanje kmetov v Gornji Savinjski dolini. Kakor pravi Matjaž Kmecl v spremni besedi, je Aleksander Videčnik eden tistih popisovalcev naših krajev in ljudi, ki družno s poklicanimi vedami, pa spet nekako mimo njih, skrbijo za živo reko zgodovinskega spomina. Sam Videčnik pa v zadregi in kot opravičilo pravi, da piše za preproste ljudi. Čitljivo in z bogatim znanjem obogateno delo je za tisk pripravila novomeška Grafika, lektoriral pa Tone Gošnik.
EN HRIBČEK BOM KUPIL~
Ureja Tit Dober šek
Teden cvička
po vsej
Dolenjski
V prejšnji številki smo sporočili vinogradnikom in ljubiteljem dolenjskega cvička, da bo Društvo vinogradnikov Dolenjske letos priredilo teden dolenjskega cvička pod Trško goro v posebej zgrajenih prostorih nove Srednje kmetijske šole v dneh od 10. do 12. junija. Premestitev iz Novega mesta pod lepe trškogorske gorice bo prireditev zlasti približala vinogradnikom, ki to dragoceno vino pridelujejo, ostalim pa bo lepa okolica pod Trško goro dobrodošlo razvedrilo v naravi.
Razširitev prireditve na vso Dolenjsko
Prireditveni odbor, v katerem so v glavnem člani upravnega odbora društva in oba pokrovitelja, Kmetijska zadruga Novo mesto in Srednja kmetijska šola, je 18. maja sprejel sklep, naj prireditev Teden dolenjskega cvička traja ves teden, in ne le zadnje dni v tednu, torej od 5. do 12. junija. Zaključki pa bi bili od 10. do 12. junija kot vrh prireditve. Zato bodo podružnice društva po vsej Dolenjski z gostinci svojega območja poskrbele, da bodo v času prireditve vsi gostinski obrati na Dolenjskem točili le cviček, in to cviček, ki je bil pozitivno ocenjen na glavni degustaciji v Novem mestu ali ima vsaj potrdilo kmetijskega inštituta o analizi vina, da je cviček primeren za promet. Gostinci, ki trenutno nimajo na voljo ustreznega cvička, naj se obrnejo na vodstvo svoje podružnice društva vinogradnikov ali pa na tajnika društva (tel. 22692). Gostilne naj bodo ta teden posebno slovesno opremljene z ustreznimi napisi o prireditvi in s cvetjem, da se bo videlo, da je Teden dolenjskega cvička resnično praznik našega glavnega vina.
S tem da bodo Dolenjski gostinci v času od 5. do 12. junija v svojih lokalih točili le cviček in poskrbeli za slovesno opremljenost lokalov, bodo pomagali vinogradnikom Do-
lenjske. Tako bodo delno poras n: 'i svoj dolg in obveznost do deže'«, v kateri živijo. Ta moralna obveza: i gostilničarje ni nobena grr tr« obremenitev, zahteva le dobro vc'-jo in nekaj več dela ter razumevar za domače vinogradnike. Zato Dru štvo vinogradnikov in vsi dolenji .i vinogradniki upravičeno pričal ;-jemo, da na Dolenjskem (obšit e Novo mesto, Trebnje, Sevnic«, Krško, Brežice, Grosuplje) ne bo gostilne, ki te obveze ne bi spreieia.
Cviček sodi v dolenjsko narodno zakladnico
je aprila 1985 v Dolenjskem list v vinogradniški rubriki napisa' znani trebanjski vinogradnik, pol j-ni Pavle Miklič. Jože Likar je ■< knjigi Naš cviček (Ljubljana 1 ?5C' napisal, daje cviček po svoji sest vi eno najbolj svojstvenih in b’a«o dišečih vin v Sloveniji, pa tudi eden najbolj edinstvenih vinskih pridelkov v Jugoslaviji. V cvičku se :r li bogastvo dolenjske prirode i.. d' lenjske zemlje. Cvičkova čudo\ 'a, kristalno čista, rubinasto rdeča barva vliva v človeško telo toploio lu budi slast do jedi. Cviček je p.ii^t nega, značilnega vonja, s prikupnim, svežim okusom, ki povezuje lastnosti tega vina v harmoniči >t.i jačo. Zato je cviček živ, v dr i pričujoč utrip Dolejske in njt.iega prebivalstva, resnična dolenjska r. • rodna zakladnica.
V tednu dolenjskega cvičk- bomo cviček kulturno uživali ob d -mači klobasi, svinjski krači in dc -mačem kruhu. Cviček (bolj bot druga vina) že od nekdaj velj.. kci del ljudske prehrane, kar spoznas a-jo tudi mnogi strokovnjaki. Ol _-nem učinkuje kot poživilo in buja prijetno razpoloženje. Vemo, da no vsebuje mnogo snovi, ki pns pešujejo delovanje našega organizma in koristijo prebavi. Za'o zmerno in redno uživanje cvičke ni pijančevanje, ampak potreba.
Miklič v navedenem prisp.:\' a pravi; če Primorci cenijo svoj rebulo, merlot in teran, Štajerci svoja sortna vina, Belokranjci svojo Čl lino, smo lahko tudi Dolenjci ponosni na svoj cviček, njegovo priljubljenost kot dolenjsko narodno pijačo.
T. DOBERŠFK
VVWVVVVWSAAAAAZVV'oA
m
Nad pšenico še nova nadloga
Na poljih se je močneje razpasla pseudocercosporella herpotrichoides
Na območju Dolenjske se je na posevkih pšenice pojavila bolezen. Najprej je rastlina rumena, kljub zadostnem gnojenju, nato pa se začne sušiti. Če jo podrobneje pogledamo, vidimo, da jo je med prvim kolencem ali celo pod prvim kolencem napadla bolezen. Na tem mestu pšenica porjavi, pege so ovalne oblike, prekine se pretok, steblo pa se rado zlomi. Bolezen imenujemo poleganje, ki jo povzroča gliva pseudocercosporella herpotrichoides.
Pri nas ta bolezen zelo redko napade v tolikšni meri kot letos. Pri nas se je močneje pojavila ne le zaradi ozkega kolobarja, marveč tudi zaradi škropljenja z herbicidi, posebno tam, kjer je
bilo za škropljenje hladno vreme. Tako je posevek poškodoval herbicid, pšenica je bila manj odporna, zato seje lažje razvila omenjena gliva.
Kaj je potrebno storiti?
• Vsak naj dobro pregleda posevek pšenice, posebno če daje rumen videz, če opazite to bolezen, ocenite, kolikšna škoda bo. Če ostane na kvadratni meter manj kot 250 dobrih, zdravih klasov, priporočamg pšenico preorati in posejati koruzo. Škropiv zoper to bolezen v Jugoslaviji še ni.
• Pšenico, ki ni preveč napadena, je potrebno pogledati tudi glede pepelaste plesni, ki stanje lahko še močno poslabša. V primeru močnega napada pepc-
DRUŽENJE UČENCEV KMETIJSKIH ŠOL — Na srednji kmetijski šoli Grm pod Trško goro je v petek in soboto potekalo ie tretje tradicionalno srečanje učencev srednjih kmetijskih šol Slovenije. Mlade kmetijce in njihove mentorje je na otvoritvi srečanja najprej pozdravil ravnatelj Miha Žmavc, zatem pa je spregovoril član predsedstva RK SZDL Niko Rihar. Kot nekdanji ravnatelj te šole je tudi danes dodobra seznanjen s položajem kmetijstva v Sloveniji. »Kmetijstvo smo v letih po vojni pripeljali na rob družbenega dogajanja, storili smo vrsto napak, ki se bodo težko popravile. Največja škoda je, da s kmetij bežijo mladi, zmanjšuje se tudi zanimanje za vpis v kmetijske šole. Nekatere so tudi pred tem, da jih bodo zaprli,« je med drugim povedal govornik. Gostitelji iz Dolenjske so mladim kmetijcem pripravili bogat program srečanja. Gostje so bili še na obisku konjušnice v Strugi, pripravili pa so tudi okroglo mizo na temo »Kam po končani kmetijski šoli?« (Foto: J. Pavlin)
VNETIM ŠKROPILCEM V PREMISL EK
Po statistiki Zavoda za ribič, vo iz Ljubljane je bilo od leta 1960 do sredine maja letos kar 961 pogmov rib. Dobro desetino vseh je zakrivilo malomarno škropljenje kulturnih rastlin in lahkomiselno odmetavanje ostankov škropljenja. To le ena slaba plat kemičnega varstva rastlin, brez katerega si ne mo ‘mo več misliti učinkovitega kmeova-nja. Koliko pa je še drugih m oljenih vzoprednih učinkov, kol'ko je uničenih drugih koristnih organizmov v tleh, to pa lahko le sli ‘imo. Pač, po močno poslabšani strukturi rodovitne zemlje ali po čudnih goju-vih v živalskem svetu, predvsem v carstvu žuželk, lahko domnevamo, da se v naravi ruši naravno ravnovesje, zaradi česar nam bo lahko še zelo žal A li mislijo nato vsi tisti ki s škropljenjem pretiravajo ali ravnajo malomarno?
Krma iz oblancev
Rusi raziskujejo
laste plesni je potrebno pšenico takoj poškropiti s tiltom in sicer z 0,5 do 0,61 na hektar.
• V primeru manjšega napada pepelaste plesni lahko počakamo še kakšen dan ali teden. S tem delovanjem tilta podaljšamo, tako bo deloval tudi proti rji in septoriji. V primeru napada strgača pa bomo lahko škropili tudi z insekticidom.
• V naslednjih letih je potrebno bolj paziti na kolobar.
Inž. T. HROVAT Kmetijski zavod Ljubljana
Sodelavci lesnotehničnega inštituta iz Arhangelska v Sovjetski .;ve-zi so izpopolnili postopek izdelave kalorične in cenene živinske krme iz odpadkov lesnopredelovalne in papirne industrije. S posebno obdelavo teh odpadkov so dosegli, daje mogoče živino krmiti tako rekoč z oblanci, kar je bila doslej le duhovita šala o ribniški iznajdljivosti, k> pa ima eno samo manjšo pomanjkljivost, namreč, z oblanci krmljena žival Ribničanu na koncu pogine.
Lesovina je v glavnem sestavljena iz polisaharidov in celuloze. Po parjenju postane slajša, vendar še vedno ni prebavljiva. Če pa jo z dodatkom kisline hidrolizirajo. se prebavljivost močno zveča, tako da je stvar primerna za živinsko krmo. Naredili so že preizkuse, ki so pokazali, da bo mogoče gore lesnih odpadkov, ki zdaj običajno končajo v peči, koristneje porabiti zlasti lam, kjer primanjkuje živinske krme, rastejo pa obširni gozdovi in so zgrajeni veliki lesnopredelovalni obrati. (Iz Inovacije 88)
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
E
Tri stotnije čakajo na
zaposlitev
Ni potreb po delavcih
NOVO MESTO — Ob kocnu marca je bilo v novomeški občini po podatkih strokovne službe občinske skupnosti za zaposlovanje 376 iskalcev zaposlitve. Od teh je bilo 171 žensk, 203 osebe so bile mlajše od 26 let, kar 137 ljudi z uradnega seznama brezposelnih pa išče zaposlitev prvič, s tem da jih med temi 57 čaka na pripravništvo. Med 376 iskalci je 196 težje zaposljivih,
• Zaposlovanje v občini Novo mesto je minuli ponedeljek obravnaval tudi občinski sindikalni svet, kije med drugim poudaril, da je treba zagotoviti delo zlasti mladim, omogočiti občanom, da sovlagajo v proizvodnjo, in odpreti vrata tujemu kapitalu. Več o tej razpravi v prihodnji številki časopisa.
med drugim tudi zaradi neustreznih poklicev. Izobrazba iskalcev zaposlitve je v 182 primerih prva stopnja, 40 jih je končalo drugo, 10 tretjo, 11 šesto in 9 sedmo stopnjo šolanja. Tako imajo med višje- in visokošolci inženirje in diplomirane inženirje kmetijstva, strojništva in kemijske tehnologije, ekonomiste, pravnike, organizatorje dela, učitelje, socialne delavce in profesorje; po številu prevladujejo družboslovci. Med 376 iskalci zaposlitve jih je ob koncu letošnjega prvega trimesečja 28 prejemalo denarno nadomestilo in 9 denarno pomoč.
Na zaposlitev čakajo prosilci različno dolgo. Izračun kaže, da večina dobi delo že v treh mesecih, čeprav številni, zlasti težje zaposljivi, čakajo tudi prek enega leta.
RAZSTAVA
LABORATORIJSKE
OPREME
NOVO MESTO — V petek, 3. junija, bodo ob 8. uri v prvem nadstropju hotela Metropol odprli prvo demonstracijsko razstavo laboratorijske opreme, ki jo pripravlja Metalka, tozd Tehtnica iz Železnikov, v sodelovanju s servisom Janeza Ravbarja iz Novega mesta. Razstavljene bodo analitske, precizne in posebne tehtnice elektronskih in mehanskih izvedb, razne vrste uteži, centrifuge, mešalci, oprema in druga laboratorijska oprema. Razstava bo odprta samo ta dan, in sicer do 14. ure.
MLADI KEMIKI SO TEKMOVALI
NOVO MESTO — Na Srednji šoli pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve je bilo minuli četrtek srečanje mladih kemikov iz 15. osnovnih šol dolenjske regije. V skupini sedmih razre-
dov so največ znanja pokazali: Tomaž Urbič iz Trebnjega, Andrej Baudek iz Žužemberka in Sebastjan Kos iz Šent-
jerneja. V skupini osmih razredov pa so
bili najboljši: Irena Hočevar iz Mokronoga, Milinka Glavan iz Žužemberka,
Mitja Baša iz Žužemberka in Robi Mohorčič iz OS Katja Rupena Novo mesto.
STOPAR V ŠOLI
NOVO MESTO — V avli bršljinske osnovne šole so v počastitev dneva mladosti včeraj popoldne odprli razstavo del kipaija, grafika in pesnika Rudija Stoparja iz Sevnice. Učenci so pripravili kulturni program. Razstava bo na ogled štirinajst dni.
Spomin
na vec obletnic
Pred proslavo petnajste
NOVO MESTO — Člani organizacijskega odbora proslave ob 45-letnici ustanovitve 15. udarne divizije NOVJ so pred dnevi obravnavali nekatere iz vrste prireditev, ki jih bodo občani sklenili z zaključno proslavo 18. junija letos v Ragovem logu v Novem mestu. Ena od teh bo množični pohod ob žici okupiranega Novega mesta, za katerega se je skupnost borcev 15. divizije skupaj z odborom proslave odločila na podlagi programov ZTKO Novo mesto, ki so predvideli tudi množične športne prireditve. To velja poudariti, ker so pripravljala programa prazničnih prireditev že od vsega začetka trdno na stališču, da mora potekati praznovanje v znamenju varčevanja, in torej množični pohod ni širitev začrtanih okvirov. Na pohodu, ki ga imajo za eno večjih tovrstnih akcij zadnjih let, pričakujejo blizu 5.000 udeležencev. Množičnost pričakujejo tudi na kolesarskem maratonu po poteh 15. udarne divizije NOVJ, ki ga bo 29. maja organiziralo na pro-
gi od Dolenjskih Toplic preko Novega mesta, Šentjerneja, znova No-
vega mesta in Soteske na Bazo 20 KD Krka.
Doslej so med drugim že izvedli taborniki odredov Goijanskih tabornikov, Zelene Krke in Samotnega hrasta včeraj v Novem mestu akcijo partizanski kurir, in strelci 21. maja na strelišču v Bršljinu prvo strelsko tekmovanje s polavtomatsko puško za pokal 15. udarne divizije.
Razen o tem so na omenjenem sestanku govorili o junijski slovesnosti, za katero je pripravil scenarij Jože Škufca, ki seje pri tem oziral na obletnice, kot so 45-letnica ustanovitve divizije-slavljenke, 45-letni-ce zasedanja Kočevskega zbora, 2. zasedanja AVNOJ in prve začasne osvoboditve Novega mesta ter 40-letnice spora z Informbirojem. Člani odbora so se dotaknili tudi sode-
lovanja z občani območja Žumbe-rak-dorjanci, ki naj bi se ob obisku
v Novem mestu med drugim pogovarjali s tukajšnjimi mladinci in Vladom Ambrožičem-Novljanom ter seznanili z zbirko Muzeja NOB in mestnimi znamenitostmi.
L. M.
Potniki bi bržda plačali več
ŽTO Novo mesto v prvem trimesečju med zgubarji
r. »Dražji c
cene in visoki stroški — Rešitev: »Dražji prevozi ali več v S
Glavni vzrok so predpisane
NOVO MESTO — Med 13 organizacij združenega dela v občini, ki so v letošnjih prvih treh mesecih poslovale z izgubo, seje zapisala tudi Železniška transportna organizacija Novo mesto. V treh tozdih je zabeležila skupno 2,9 milijarde dinarjev bilančne izgube, medtem ko ocenjuje svojo realno izgubo na 3,2 milijarde.
Rdečih številk, ki pomenijo v tozdu za promet 1,06, v tozdu za vleko vlakov 1,1 in tozdu za upravljanje in vzdrževanje prog 0,8 milijarde dinarjev izgub v prvem četrtletju, z zaključnim računom v ŽTO niso prikazali, in sicer zaradi pokritja lanskih stroškov z letos prisluženim denarjem. Te poteze se železničarji kesajo, češ da so s prenosom izgub na začetek letošnjega poslovnega leta padli pod udar zakona o sanaciji. Če bi le-ta obveljal, bi morali delavcem izplačevati osebne dohodke v višini 80 odst. lanskega povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu, povečanega
za rast življenjskih stroškov v Jugoslaviji, vendar sojih v ŽTO izplačali neokrn-
ŽE 21.
SREČANJE Z BORCI
NOVO MESTO — Na predvečer Dneva mladosti so praznovali tudi v Domu za učence Majde Šilc. Pripravili so že tradicionalno 21. srečanje z borci 10. SNOUB ljubljanske, s katerimi so že dvajsetič po vrsti odšli na celodnevni izlet v neznano. Zvečer so sedli v dvorano in pripravili kviz tekmovanje, vodstvo doma pa je ob tej priložnosti izročilo 18 učencev knjižne nagrade.
ZAKAJ SO ONEMELI TELEFONI
NOVO MESTO — Medtem ko so telefoni na novomeškem območju ta čas vse manj »nemi«, so se še pred kratkim naročniki pritoževali, da praviloma zlepa ne dočakajo signala za prosto linijo v telefonski centrali. Vsem ugibanjem o razlogih nenadne začasne ohromelosti telefonskega omrežja dodajajo pri PTT Novo mesto uradno pojasnilo, da je pred časom porasel telefonski promet celo do 40 odst., kar je bilo znatno več od zmogljivosti vgrajenih naprav. Vzrokov za takšno zgostitev niso ugotovili, sodijo pa, da so verjetno mimo, saj v drugi polovici maja prei omenjenih motenj skorajda ni.
Čeprav gre v navedenem primeru slej ko prej za neobičajen porast telefonskega prometa, na pošti ne izključujejo možnosti podobnih motenj tudi v bodoče. Ugotavljajo namreč, da zdajšnje cene telefonskih storitev omogočajo le enostavno reprodukcijo,
MLADINSKA VESELICA
OTOČEC — Na jasi na Otočcu bo jutri ob 16. uri velika mladinska veselica, na kateri bo zabaval obiskovalce aasambel Cof. Veseljačenje na ob režju Krke, ki ga organizira OK SZSM Novo mesto v sodelovanju s konferenco osnovnih organizacij ZSMS delovne organizacije Krka Novo mesto, spada v okvir praznovanja meseca mladosti.
Vedno težje je dobiti službo
Število iskalcev zaposlitve se v metliški občini povečuje
združenem delu zaposlili le 62 novih delavcev
Letos naj bi v občini v
METLIKA — Lani je bilo v metliški občini zaposlenih 3352 ljudi, kar je manj, kot so zapisali v resoluciji, in manj, kot so načrtovali v združenem delu. Povprečno je bilo v lanskem letu na skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 79 iskalcev zaposlitve, kar je skoraj tretjina več kot leto poprej. Konec leta pa je bilo prijavljenih 96 ljudi, kar jasno govori, da se nezaposlenost povečuje. Več kot pol iskalcev zaposlitve je bilo mlajših od 26 let.
O vse bolj perečem vprašanju zaposlovanja v metliški občini je beseda tekla tudi na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta, kjer so stanje na tem občutljivem področju ocenili kot zaskrbljujoče in kot kaže, se bo letos še poslabšalo. Za letos organizacije združenega dela načrtujejo le 0,6-odstotno stopnjo rasti zaposlovanja, in to v gospodarstvu 0,4-odst. stopnjo, v negos-
podarstvu pa precej višjo 3,9-odst. V združenem delu naj bi letos nanovo zaposlili le 62 delavcev, od tega komaj 16 pripravnikov, upokojilo pa se bo predvidoma 35 delavcev. Vse organizacije združenega dela v metliški občini načrtujejo, da bodo letos zaposlile le 11 svojih štipendistov.
Kot kažejo podatki, bo letos v metliški občini iskalo delo 179 ljudi, če jih
jene. V letošnjem prvem trimesečju so njihovi delavci prejemali skupaj z vsemi dodatki v povprečju nekaj čez 413 tisoč dinarjev, torej še zmeraj manj od republiškega povprečja 430 tisoč din.
Za naprej ne vedo, jasni pa so jim vzroki za izgubo vseh treh tozdov. Nekaj jih, tako kot vse gospodarstvo, vpisujejo med posledice hitro menjajočih se zveznih predpisov, zlasti o revalorizaciji, glavni vzrok pa vidijo v dejstvu, da železnici zvezni predpisi določajo cene njenih storitev, republiška gospo-
DALEČ OD INOVATIVNE DRUŽBE — V naši domovini letno prijavimo le 55 inovacij na milijon prebivalcev, v Ameriki 388, v Sovjetski zvezi 550, Japonci so na prvem mestu, saj letno zabeležijo kar 2300 inovacij na milijon prebivalcev. Namen razstave, ki sojo minuli četrtek odprli v prostorih Ljubljanske banke, je tudi ta, da bi z nagrajenimi inovacijami spodbujali delavce, da z lastnimi zamislimi, znanjem in ustvarjalnostjo prispevajo k izboljšanju rezultatov v lastnih delovnih organizacijah. Le z novim znanjem bo mogoče iz gospodarskih težav in zasnovati svetu konkurenčne programe. Ob otvoritvi je zbranim govoril predsednik občinske skupščine Franc Sali (na sliki), povabjeni pa so se zatem v GIP Pionir seznanili z njihovim kreativnejšim odnosom do dela, imenovanim pionireka. Razstavo je pripravila raziskovalna skupnost Slovenije skupaj z gospodarsko zbornico in Ljubljansko banko. (Foto: J. Pavlin)
darska stvarnost pa stroške poslovanja. Slednji so tolikšni, da ŽTO Novo mesto v prvem letošnjem četrtletju s celotnim
menijo, da bi bili potniki v Sloveniji pripravljeni plačevati več od tistega, kar jim naložijo v Beogradu. Ali ta rešitev ali pa večji prispevki gospodarstva v SIS za železniši in luški promet, predlagajo skupaj s slovenskimi novomeški železničarji. Po njihovi oceni bi to naredilo konec sedanjim razmeram, ko iz meseca v mesec najemajo posojila, krajši čas pa so imeli celo blokiran žiro račun.
Sicer si nekaj obetajo od notranjega načrta varčevanja, po katerem naj bi v ŽTO Novo mesto letos prihranili skoraj 2 milijardi dinarjev. Druga plat te medalje je, da skrajšani vlaki ne bodo več ustavljali na nedonosnih postajah, da se bo zmanjšalo zdaj potrebno število osebja na vlakih ipd.
M. LUZAR
prihodkom ni mogla pokriti niti materialnih stroškov. »V tovornem prometu
domala ni izgube. Skoraj vsa izhaja iz potniškega prometa, ki je prepoceni,« ugotavljajo v ŽTO. Zato vidijo rešitev v takojšnjem, vsaj 60-odst. dvigu cen prevozov v potniškem prometu in v poznejših podražitvah, skladnih z rastjo stroškov poslovanja. Zavzemajo se za približanje svojih cen avtobusnim, saj
KRKIN ZBOR NA PTUJSKI GORI
NOVO MESTO — Pevski zbor Krke je minulo nedeljo nastopil v cerkvi na Ptujski gori. Gostovanja je bil še posebej vesel njihov dirigent skladatelj Miro Kokol, ki je v teh krajih doma.
SAMOPRISPEVKA V GABRJU NE BO
Ena gospa je pred kratkim, znabiti prevzeta od kakega jedkega čustva, Gabrčanom prerokovala skorajšnjo obnovitev samoprispevka, češ da so si udeleženci Spominskega večera Toneta Srebrnjaka na krvavih ljudskih žuljih pretirano tešili svoj pradavni nagon po prehranjevanju. Mize so bile resda polne, toda Podgorcu ne da srce, da ne bi povabil na kozarček ali k polni skledi prijatelja. Tako je bilo nekdaj in je še danes. Ničesar mu zato ne manjka, da pa bi gostije plačeval s samoprispevkom, mu ne pade na kraj pameti. Vrag pa vedi, kaj je potemtakem kanilo na um eni gospe, da si sladi življenje z nevoščljivostjo.
Izgubo pregnal priliv
Skoraj toliko dobi od domače zdravstvene skupnosti zdravstveni dom iz priliva od drugih
METLIKA — Na račun velikega priliva denarja iz drugih zdravstvenih skupnosti je metliški zdravstveni dom v prvem letošnjem četrtletju posloval pozitivno. Od drugih zdravstvenih skupnosti, od koder so njihovi zavarovanci pacienti metliškega doma, in od soudeležbe pacientov je dobil metliški zdravstveni dom dobro polovico od 232 milijonov dinarjev, kolikor je znašal celotni prihodek te ustanove v prvih letošnjih treh mesecih. Samo priliva od drugih zdravstvenih skupnosti, v prvi vrsti iz sosednje ozeljske, je bilo za 96 milijonov dinarjev, od metliške zdravstvene skupnosti pa je zdravstveni dom za to obdobje dobil 115 milijonov dinarjev.
Nekaj je iz prvih treh mesecev ostalo še neplačanih računov. Medtem ko so, pravijo v Metliki, stvari z ozeljsko zdravstveno skupnostjo urejene in so ti njihovi sosednje dobri plačniki, pa imajo več težav s skupnostjo iz Jastrebar-skega, čeprav bi morala ta poravnavati neprimerno manjše zneske kot ozeljska.
Kot rečeno, je metliški zdravstveni dom v prvem četrtletju posloval pozitivno zgolj na račun visokega priliva sredtev od drugod. Če bi bili odvisni samo od občinske zdravstvene skupnosti, se nikakor ne bi mogli ogniti izgubi.
V prvih treh mesecih so materialni stroški stali dom 51 milijonov dinaijev, kar je 194 odst. več kot v enakem lanskem obdobju, od občinske zdravstvene skpnosti pa so za te stroške dobili le 58 odst. več od povprečja za celo lansko leto. Nekateri zobozdravstveni in drugi materiali pa so se v enem letu podražili tudi za 400 odst. Samo za formularje za recepte letos je dom plačal 2 milijona dinaijev.
Število zaposlenih se je v metliškem zdravstvenem domu od lani zmanjšalo
za dva, tako da je sedaj zaposlenih 38 ljudi. Povprečni osebni dohodek v prvem trimesečju je znašal 586.000 din in je za 71 odst. večji od lanskoletnega povprečja.
A. B.
bodo res zaposlili samo 62, bo 117 ljudi, v glavnem mladih, ostalo brez dela. Največji presežek bo pri prvi in četrti stopnji strokovne izobrazbe (48 oz. 45 ljudi), s peto stopnjo bo brez dela 17 ljudi, medtem ko bo glede na potrebe šest strokovnjakov z visoko izobrazbo premalo.
Čeprav seje lani število nadur v primerjavi z letom poprej zmanjšalo, jih je
bilo še vedno več kot 64.000, najpo-gostnejši vzrok za nadurno delo pa so bolniška, izredna dela, premajhen obseg del za polno zaposlitev in sezonski značaj del.
A. B.
Metliški »Jurček«
Velika ponudba v novem lokalu — Pohvalne prve ocene gostov
METLIKA — Prejšnjo sredo je metliški Mercatorjev tozd Trgovina na Paritzanskem trgu odprl okrepče-valnico Jurček. Že obisk v prvih dneh je pokazal, da si tak lokal, ki ni nekaj novega samo v Metliki, ampak v celi Beli krajini, ljudje želijo. Ne samo, da so prenovljeni prostori v nekdanji trgovini lepo urejeni, osebje pa prijazno in ustrežljivo, novost je predvsem ponudba te okrepčevalnice, ki ne skriva, da so se zgledovali po priljubljenem ljubljanskem lokalu Miška.
»Že sedaj imamo veliko izbiro hitro pripravljene in delikatesne hrane,
Branko Ivičič: »Že v prvem tednu seje pokazalo, da bo treba število osebja povečati. Razmišljamo pa tudi o razširitvi lokala.«
pico, lignje, žabje krake, razne palači-
BODOČI VOJAKI — Prejšnjo sredo seje pred naborno komisijo v prostorih metliške občine zvrstilo 50 mladeničev iz vse občine, ki so se rodili leta 1970. Naborna komisija je glede na njihovo šolo, potrebe JLA in zdravstveno stanje pa tudi želje fantov določila, v katerem rodu bodo služili vojaški rok. Izročili so jim vojaške knjižice, v vojsko pa bodo fantje odšli prihodnje leto, tisti, ki nameravajo po končani srednji šoli študirati, pa že letos. (Foto: A. B.)
nkc, pikantne solate, sadne kupe, pleskavico v lepinji, hamburger, ponud bo pa bomo še povečali; občasno bomo imeli tudi rake,« je povedal vodja Jurčka Branko Ivičič, dosedanji sekretar OK ZSMS Metlika, ki je prekinil svoj drugi mandat, da se je lahko zaposlil tukaj. V Jurčku, ki je odprt od 7. ure zjutraj do devetih zvečer, so se odločili, da bodo točili le vina iz metliške Vinske kleti. »Imamo vsa vina iz metliške kleti, gost lahko dobi tudi samo kozarec najboljšega buteljčnega vina.« Poleg metliških vin imajo še 11 vrst piva, od tega dve vrsti temnega. Pred okrepčevalnico so uredili prostor za šest miz Prve ocene gostov o Jurčku so zelo pohvalne. »Če bodo ponudba, postrežba in odnos osebja ostali takšni, kot so sedaj, bomo zelo zadovoljni,« pravijo. V Jurčku pa obljubljajo, da bodo vse še izboljšali.
A. B.
Novomeška kronika
NEVESTA — Kako resna zadeva je danes poroka, govori primer iz Gabrja,
prestolnice Podgorja. Iz vasi je šla nevesta, “i far
vendar je domači fantje niso bili pripravljeni dati poceni. Ženin je sicer ponujal 30
starih milijonov, bilo pa je premalo. V jezi fai
je nato pustil gabrskim fantom ves denar, ki ga je imel pri sebi: 110 milijončkov. Gabrčani so staknili glave skupaj in po daljšem napetem premišljevanju sklenili, da je nevesta vredna 50 milijonov,
, osta-
nek denarja so vrnili, skupaj z darilom v obliki dveh odej. Zaradi pretira
odej. Zaradi pretirane draginje gabrskih deklet bi se znalo zgoditi, da bodo ostale samice, bolj slab znak pa so tudi darila odej. So mar gabrske neveste premalo vroče?
BARVE — Avtomobilisti, ki so v četrtek ob 11.35 čakali pred semaforom na avtomobilski cesti v Lešnici (popravljajo most), so lahko videli, da voznik vojaškega džipa P 78-34 ne razlikuje zelene in rdeče barve. Na splošno začudenje je namreč veličastno speljal naravnost v rdečo luč.
PARKIRIŠČA — Cena parkiranja v našem mestu je prehitela, to je bilo pričakovati, ljubljanske tarife. V slovenski metropoli je dve uri parkiranja 350, v dolenjski pa 400 din. Vedno budni reporter je opazil tudi nekatere nove navade mož, ki pobirajo ne posebno jasno davščino. Pred dnevi se je pred kavarno ustavila katrca z napisom Goijanci. Čuvaj parkirišča se je jadrno odpravil k njej, nakar so se odprla vrata, iz vozila je skočil možiček in začel čuvaja z vso silo trepljati jx> plečih, videti je bilo, da mu bo utrgal ramo. Uradni mož se je režal do ušes in spravil blok z listki. Nasvet: če vam je odveč plačevati parkirnino, se naučite nekoliko močnejšega trepljanja čuvajev.
Ena gospa je rekla, da so začeli Novomeščani živeti od sreče. Vsako nedeljo imajo tombolo, čez teden pa stoje v vrsti za vplačilo lota, športne napovedi in tri krat tri.
V času od 12. — 18. maja so rodile: Ema Miklič iz Cegelnice pri Novem mestu — Anjo, Silva Jankovič s Senovega — Matejo, Mojca Gramc iz Podbočja -— Mi-o, Zuhra Dedič iz Črnomlja — Alena, Milena Grubar iz Polhovice — Marka, Ljudmila Oberč iz Kržišč — Matejo, Natalija Gorenc iz Šentjerneja — Matjaža, Frančiška Klobučar iz Ždinje vasi — Malo, Stanislava Brajkovec iz Gornjega Suhorja — Melito, Anica Završnik z Vrhka Roka, Dragica Laič iz Jurova — Kristijana, Marija Pirc z Gorenjega Pijavškega
Jerneja, Marija Vidmar iz Lašč Uroša, Štefka Čeh iz Dola pri Trebnjem
— Anjo, Brigita Ivančič iz Žužemberka Damjana, Irena Kovač iz Tržišča — Gorazda, Vlasta Krapež iz Malih Vodenic Marka, Vida Božič z Gornjega V rha — Katjo, Slavica Majhan iz Kohanjca — Manuelo, Ana Jerele iz Čadraž — Majo, Helena Slobodnik iz Metlike — dečka, Tatjana Toman iz Dragatuša — dečka, Alojzija T ršinar iz Martinje vasi — dečka, Sonja Bevc iz Tihaboja — dečka, Olga Zaman z Male Strmice — dečka, Jožica Kastelic iz Dešeče vasi — deklico, Elizabeta Avguštin iz Meniške vsi — deklico,
Fanika Štrajnar iz Gorenjega Globodola — deklico, Darinka Šteingel iz Sadinje
vasi — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Emilija Golo-vršič iz Kosove 7 — Desiree, Silva Vidmar, K Roku 132 — Roka, Dijana Lešnjak s Ceste herojev 32 — Majo, Andreja Legiša z Drske 11 — Simono, Ankica Ba-rišič s Ceste herojev 30 — deklico. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
PA JE KONKURENCA! — Na malem prostoru treh metliških trgov so štirje gostinski lokali: gostilna Mežnaršič, bistro Krokar, Mercatorjev Jurček in bife Raj-mer. Pa še peti bo odprt čez približno dva meseca. Julij Brine namreč ureja vinoteko v Zalokarjevi hiši. Za goste se bo treba potruditi.
NAJLEPŠI ŠANK NA VINSKI VIGREDI 88 so imeli Drašičani, ki jim šaljivo pravijo purice. Izrezljali so ga, okrasili so ga, da je bilo lepo videti. Nemalo obiskovalcev »velefešte« ga je prišlo pogledat, kar je Drašičanom povečalo promet, saj od njihove stojnice ni odšel nihče suhega jezika ali grla.
OB PRIPRAVAH NA VINSKO VIGRED 88 se je pokazalo, da so metliški trgi slabo osvetljeni. Da bi se pivska in za-bavajoča se večtisočglava množica bolje videla, so morali dodati več reflektoijev. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi kdo nesel poln kozarec za lastni vrat namesto v usta. To bi bila velika škoda.
NEKATERI IZ PRIPRAVLJALNEGA ODBORA se sprašujejo, kdaj bo dobil najskromnejše priznanje za pripravo te največje dolenjske turistično-vinarske prireditve prav odbor, ki ima največ zaslug, da prireditev sploh je. To bi se morali spomniti člani Društva belokranjskih vinogradnikov, pa se ne, ker preveč razmišljajo, kako bi odlikovali lastno članstvo.
DOLENJSKI LIST
St. 21 (2023) 26. maja 1988
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NkŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir Jl!1^
JAMARJI — Črnomaljski jamaiji, ki te dni gostijo predstavnike vseh slovenskih jamarskih društev, ki so se v Črnomlju zbrali na 15. jamarskem zboru, imajo kot številna druga društva precejšnje težave z denaijem za svoje tudi širše pomembno in koristno delo. Jamaiji so še na slabšem, ker je področje njihovega dela zavito v podzemno temo. Zato so v kulturnem domu pripravili razstavo o svojem delu.
F1ČO — Direktor črnomaljske uprave za družbene prihodke se na delo iz Metlike vozi s starim in zdelanim fičkom, ki ima seveda tudi svoje muhe. Ena od teh je, da nerad vžge. Črnomaljci avto »gasarbajer-skega« prvega davkaija kar radi porinejo po parkirišču pred gradom, da se mqžak lahko odpelje nazaj v rodno Metliko. Čim dlje so dvakarji, tem bolj varni in veseli so nekateri.
TEHNOLOŠKI VIŠEK — S tem nelepim izrazom zadnje čase označujejo vse tiste ljudi, ki so glede na obseg dela v delovnih in drugih organizacijah odveč. Seveda se skušajo tega »tehnološkega viška« tudi znebiti. Na črnomaljskem sindikatu opozarjajo, da bodo prvi na udaru delovni invalidi, vendar na sindikatu zagotavljajo, da bodo storili vse, da ti »odpisani« ne bodo postali socialistični hlapci Jerneji.
• Nasveti starca dajejo svetlobo, a ne topline; kot zimsko sonce.
V A UVENARGUES \
• Zaupanje v samega sebe je prva skrivnost uspeha.
EMERSON |
• Reka resnice teče po prekopih zmot.
TAGORE |
• Slava tudi najbolj znanih ljudi počiva vedno z enim koncem na kratkovidnosti oboževalcev.
LICHTENBERG
Drobne iz Kočevja
UPOKOJENCI NA IZLET — Društvo upokojencev pripravlja za 18. junija izlet v Kranjsko goro, na Vršič, v Trento, Bovec, Kobarid, Novo Gorico, Ajdovščino, Postojno in Cerknico. Trajal bo en dan. Prijave še sprejemajo.
SATELITSKI SPREJEM — V zvezi z akcijo za uvedbo kabelske televizije v Kočevju bo med 30. majem in 3. junijem demonstracija satelitskega sprejema. Na osmih televizoijih bodo gledalci lahko videli 8 različnih tv programov. O natančnejšem datumu prikaza boste obveščeni s plakati.
PRITISK MERIJO — Meritve krvnega pritiska za občane opravljajo vsak torek med 18. in 19. uro v domu starejših občanov v Kočevju. S temi meritvami so začeli konec aprila, trajale pa bodo 10 tednov. Občani, ki bodo prišli na meijen-je, se bodo o svojem pritisku in njegovem vplivu na zdravje lahko tudi posvetovali z zdravnico.
Ribniški zobotrebci
Trebanjske iveri
PIRJA — Jutri, v petek, 27. maja, ob 9
i K..............................
\
Usmeritve so le začetek poti
Črnomaljski komunisti o uresničevanje usmeritev konference ZKS — Velika pričakovanja, a tudi bojazni — Demokracija prinaša tudi neprijetna vprašanja
ČRNOMELJ — Na zadnji seji občinskega komiteja ZKS Črnomelj je beseda tekla o dveh aktualnih sklopih vprašanj: o konkretizaciji usmeritev konference Zveze komunistov Slovenije v občinski organizaciji ZK in o gospodarskih gibanjih v letošnjem letu v črnomaljski občini.
V Črnomlju se zavedajo, da z usmeritvami in sklepi, sprejetimi na republiški konferenci ZK, s katerimi se strin-
ja in jih podpira tudi množica nečlanov Zveze komunistov, zadeva nikakor ni in ne sme biti končana. »To je začetek poti, usmeritve same po sebi ne morejo prinesti nič novega, za njihovo uveljavljanje se moramo komunisti prizadevati in boriti v vseh okoljih in na vseh ravneh. Koliko dobrih sklepov ostaja neu-
resničenih, ker se pot konča že z njihovim sprejetjem!« je med drugim dejal sekretar predsedstva OK ZKS Crno-
TISOČ KAZNOVANIH — Sodnik za prekrške je lani pravnomočno obsodil 774 polnoletnih storilcev, 156 mladoletnikov, 12 odgovornih oseb in 10 pravnih oseb. Skupno znese to 949 sodb, kar je 5,9 odstotka več kot leto prej. V največ primerih je šlo za prometne prekrške.
ŠE V NOVO MESTO — Ribniški slikar Milan Čirovid-Čira je razstavljal do sredine maja svoja dela v domu JLA v Ribnici. Obisk razstave je bil dober. Razstavo so te dni preselili v Dom JLA v Novo mesto.
OKUŽENI PANJI — Pri nekem čebelarju na Gori so ugotovili, da so panji okuženi, in sojih zato uničili. Zanimivo pa je, da lastnik čebel dolgo ni vedel za okužbo. Čebele so mu sicer poginjale, izpraznjene panje so pa kar hitro zasedle čebele, ki so sem priletele od drugod.
NAPAČNA DIAGNOZA — Pri plemenskem govedu je bila lani na osnovi krvnih vzorcev ugotovljena spolna bolezen mehurčasti izpuščaj. Na srečo živali niso takoj pokončali, kot je predpisano, ampak so veterinarji na lastno pest ponovili pregled, ki pa ni potrdil prvotne diagnoze.
TRAVA IN ZASTAVA — Pisci teh rubrik ste dostikrat prav vsi, dragi bralci, ki hodite po svetu z odprtimi očmi in nam zaupate, kaj vas moti v vašem okolju. Bolj poredko nam sporočate kakšne hvale, a v tokratni rubriki bo prostora za to in za grajo. In tako smo se s pomočjo vas prepričali, da za krajevni praznik KS Trebnje, Štefan, Račje selo, Dolnja Nemška vas niti na zeleni hiši niti v bližnji soseščini pri nunah res ni bilo nobene zastave. Razlika je med obema hišama precejšnja, tudi po vnanji podobi, saj bi okolica zelene hiše vsaj vsake kvatre enkrat potrebovala kakšno marljivo nunsko moč, da bi vsaj pokosila travo.
ZBOR PRIDELOVALCEV KROM-
uri bo v prostorih Kolinske na Mirni 16. zbor pridelovalcev kronmirja. Pozdravni govor bo imela Marinka Škufca, o pregledu dobav krompirja letnika 87 in pogojih za letnik 88 bo govoril Jože Babnik ter o usmeritvah in obsegu predelave krompirja Marinka Česen. Kmetom kooperantom bodo podelili priznanja, upajmo pa, da bodo tudi prisluhnili njihovim odkritim, čeprav še tako kritičnim besedam in da jih ne bodo tako učinkovito utišali ali celo Potolažili s prezgodaj servirano malico, kot je bil to primer lani.
ZA DAN MLADOSTI
ČRNOMELJ — V okviru prireditev I ob dnevu mladosti bo jutri v Dragatušu občinsko tekmovanje mladih iz znanj in veščin s področja SLO In DS. Za občinskega prvaka se bodo pomerile po dve ekipi iz osnovnih šol v Črnomlju in Semiču ter po ena ekipa iz OŠ Dragatuš, Vinica in Stari trg. V tepi mesecu bodo v mladinskem klubu v Črnomlju pripravili tudi razstavo dveh mladih slikaijev, Saša Pavloviča iz Semiča in Robija Lozarja iz Črnomlja. V mladinskem klubu bodo organizirali tudi šahovski turnir.
TRI POBUDE OSILNIČANOV
OSILNICA — Na nedavni skupščini krajevne skupnosti Osilnica so delegati sprejeli tudi nekatere pobude in predloge. V trgovinah naj bi prepovedali prodajati ali deliti plastične vrečke. Plastične vrečke namreč ne razpadejo in zato še posebno onesnažujejo okolje. Takih vrečk je vse polno tudi v Kolpi in ob njej. Osilničani so predlagali, naj bi občinski izvršni svet posredoval to njihovo pobudo tudi hrvaškima občinama Delnice in Čabar. Naslednja pobuda govori o turistični taksi. Prav je, da seje del porabi za turistično reklamo, preostali del pa tudi za razne komunalne ureditve, kijih turist uporablja, plača pa ne. Predlagali so še, naj bi za čolnarjenje po Kolpi zaračunavali na slovenski in hrvaški strani Kolpe posebno takso.
melj Lojze Šterk. Prva pot za konkretizacijo in uresničevanje usmeritev slovenske konference ZK pelje v osnovne organizacije, ki morajo te usmeritve in stališča vgraditi v svoje akcijske programe in takoj v skladu s tem tudi delovati. »Tudi v drugih delih Jugoslavije so že ali pa še bodo spoznali, daje to, kar ponuja Slovenija kot izhod iz krize, prava pot,« je bilo še rečeno, »vendar moramo to najprej sami dokazati.«
Vsi se otepajo Romov
Kje jih naseliti? Kaj pravi posebno poročilo
• Člani CK ZKS Jože Matekovič je med drugim opozoril, da se tudi komunisti še ne zavedajo dovolj, daje za uresničitev usmeritev in sklepov konference ZKS potrebna resnična, ne samo formalna prenova, in to prenova tudi ali predvsem v mišljenju ljudi. »Nujna je nadalnja demokratizacija, demokracija pa prinaša tudi neprijetna vprašanja, ki smo jih doslej večkrat .reševali* tako, da smo spraše-valce ožigosali, namesto da bi odgovarjali na taka vprašanja. Demokracije ni brez oblasti argumentov, javnosti dela in boja proti dogmatizmu na vseh nivojih,« je dejal Matekovič. Milan Krajnc pa seje ponovno zavzel za dosledno odgovornost vsakega komunista, od osnovne organizacije do CK ZKJ. »V zvezni skupščini pa glasujejo, če bodo sploh glasovali o ugotavljanju odgovornosti oziroma o zaupnici zveznemu izvršnemu svetu.!«
RIBNICA — Potrebno je čimprej I najti ustrezne lokacije za postavitev sta-| novanj za Rome, pomagati pri šolanju in zaposlovanju Romov, v res nujnih primerih pa jim tudi denarno in drugače pomagati. To je glavna misel iz poročila ribniškega centra za socialno delo, o ka-
V Osilnici veliko slavje prijateljstva
Ob prazniku sodelovali tudi Hrvatje
OSILNICA — Ta konec tedna so bile glavne prireditve ob prazniku KS Osilnica, 21. maju. V petek, 20. maja, je bil tradicionalni tek skoz Osilnico, v soboto proslava in nedeljo razvitje prapora GD Osilnica. Na vseh prire-ditvh so sodelovli Slovenci in sosedje Hrvatje.
Na proslavi so zaslužnim podelili priznanja. Bronasti znak OF so prejeli Veljko Rašperič, Anton Volf in Nedeljko Poje, priznanje za 9 let dela v KS pa še Albin Erent. V kulturnem delu programa so sodelovali z recitacijami učenci domače šole; s pevskimi in instrumentalnimi točkami pa učenci Osnovne šole Peter Zrinski iz Čabra pod vodstvom Dragice in Zvonka Gašparac. Osilničanom je v imenu Čabrancev čestital za praznik še direktor njihovega srednješolskega centra Ivan Janeš. Domačini so gostom iz Čabra pokazali poleg kraja še obrata LIV in Tekstilane, kjer delajo skupno Slovenci in Hrvatje.
V nedeljo so slavili gasilci, ki so razvili prapor. Na slovesnosti je predsednik občinske gasilske zveze Kočevje Pavle Pogorelc pohvalil prizadevne osilniške gasilce — lani so dobili brizgalno, letos razvijajo prapor — saj so dokazali, da se da tudi v težkih časih uspešno delati, če je volja. Čestital jim je za 35-letnico obstoja društva. Svečanosti so prisostvovali tudi gasilci okoliških gasilskih društev iz Slovenije in Hrvaške. Po razvitju osil-niškega prapora so se prapori vseh GD še pobratili. Na svečanosti so podelili priznanje in zahvalo obratu LIV iz Osilnice.
Ob prazniku Osilnice bosta v soboto, 28. maja, še dva pohoda: tretji pohod po pot.eh Notranjskega odreda in pohod v Taborsko steno. Oba se bosta začela ob 8. uri izpred spomenika v Osilnici.
J. P.
terem bodo v kratkem razpravljali tudi organi občinske skupščine Ribnica.
Poročilo ugotavlja, da so leta 1975 imeli v občini Ribnica le 14 stalno prijavljenih Romov (tri družine), danes pa jih je 39, ki žive na osmih naslovih, od tega ima pet družin sodobna družbena stanovanja na Trgu Veljka Vlahoviča v Ribnici (od teh so se štiri vsaj delno vklopile v življenje ostalih krajanov). Največ težav in pritožb pa leti na tri družine, katerih otroci skoraj ne obiskujejo šole, odrasli pa so brezposelni.
Stanovanjska skupnost in Inles sta izrazila pripravljenost, da bi oskrbela stanovanjske kontejneije tudi za ostale romske družine, vendar se zatika pri lokaciji, ker Romov nihče noče imeti za sosede. Vendar bo prostor le treba najti.
Socialna služba se prizadeva, da bi se romski otroci šolali. Večina otrok redno obiskuje šolo, za nekatere pa je potrebna tudi prisila. Razen tega želijo čimveč odraslih Romov vključiti v redno delo. Vendar le redki zdržijo na rednem delu dalje kot čez zimo. Trenutno so zaposleni le štirje Romi.
J. P.
V razpravi so opozorili, da ljudje v Sloveniji veliko pričakujejo od usmeritev, sprejetih na konferenci ZK, in se hkrati boje, da bo spet vse po starem. Tudi v osnovnih organizacijah ZK v črnomaljski občini so konferenca in njene usmeritve naletele na podporo in odobravanje. »To je pot iz krize, pokazala se nam je res zadnji čas, delovanje pa mora biti odločno in neomajno,« je dejal član komiteja iz Vinice. ^ g
KOČEVSKI ZGUBARJI
KOČEVJE — Prve tri mesece je v kočevski občini zaključilo v izgubo šest OZD, in sicer: Hotel Pugled z okoli 26,7 milijona dinarjev izgube, LIK -tozd Blagovni promet s 105,5 milijona, LIK-tozd Tovarna masivnega pohištva z 269 milijoni, LIK-tozd Žaga s 111 milijoni, Zidar-tozd Strojni obrati s 165 milijoni in Zidar-tozd Gradbeni sektor s 468 milijoni dinarjev izgube.
Tudi za otroke vse manj denarja__________
Zveza prijateljev mladine to nadomešča z delavnostjo
ČRNOMELJ — Zveza prijateljev mladine v črnomaljski občini združuje sedem društev, sodeluje pa tudi z vrtci, šolami in drugimi, ki se ukvarja-jo z mladimi. Vsi pionirski odredi v tej belokranjski občini so po usmeritvah občinske Zveze prijateljev mladine izdelali programe, kijih tudi uspešno izvajajo, o čemer govorijo tudi uspehi na različnih področjih. Pri tem je zveza sodelovala tudi pri izvedbi nekaterih akcij pionirske organizacije.
Tako je občinska pionirska konferenca o varstvu okolja zbrala ugotovitve in stališča razprav po posameznih šolah, tu so še kurirčkova pošta, tekmovanje za bralno značko, vesela šola, republiško šahovsko prvenstvo za mlajše pionirje, občinska zveza je prevzela stroške udeležbe na srečanju mladih zgodovinarjev v Kranju, na zboru pionirjev v Kopru so črnomaljsko občino zastopali pionirji iz Starega trga; 10 črnomaljskih pionirjev je zastopalo Slovenijo na medrepubliškem taboru Sutjeska v Srbiji; mladi likovniki iz vseh belokranjskih šol so se srečali na Vinici. In še bi se kaj našlo iz široke palete dejavnosti pionirske dejavnosti in občinske zveze prijateljev mladine.
Manj uspeha je v prizadevanjih za vključevanje mladih v tehnična, športna in kulturna društva, ki sicer že vključujejo mlade, vendar ne množično, Poleg upadanja volje za mentorstvo je žal problem pri tem tudi pomanjkanje denarja. Pomembna naloga zveze je tudi organiziranje rekreativne in počitniške dejavnosti mladih. Med drugim je lani zveza na 10-dnevno letovanje na moij u poslala 100 socialno ogroženih otrok iz vse občine, starši pa so za to prispevali le petino potrebnega denarja. Žal pa je vse manj denarja za novoletne prireditve in obdarovanje otrok. Kljub temu pa so ob koncu lanskega leta pripravili več izredno dobro obiskanih prireditev.
A. B.
OPRAVIČILO
KOČEVJE, DRAGA — Aloj Pantar iz Podpreske nas je opozoril, da je bil on razpravljalec na skupščini ZZB Kočevje, ki je požel aplavz in o čemer smo poročali v prejšnji številki pod naslovom »Plove-mo v pogubo««, in torej ne Ferdinand Kateren iz Srednje vasi. Obema družbenopolitičnima delavcema iz KS Draga sc zaradi zamenjave opravičujemo.
Ribničanje še dobro gospodarijo
RIBNICA — Ribniško gospodarstvo je tudi v prvem četrtletju letos doseglo dobre rezultate. Fizičnega obsega industrijske proizvodnje niso povečali le za načrtovane 4 odstotke, ampak kar za 8 odstotkov. Izvoz je večji za 70 odstotkov, uvoz pa je porastel le za 29 odstotkov. Število zaposlenih je porasti« za 3 odstotke in je ribniška občina edina v ljubljanski regiji, kjer število zaposlenih še vedno narašča.
Indeks porasta celotnega prihodka ribniškega gospodarstva znaša 271, dohodka s 327, čistega dohodka 355, žal pa so narasle tudi obveznosti iz dohodka (indeks preko 360), zaradi česar so se sredstva za poslovni sklad skromno povečala le (indeks 107), kar ob upoštevanju inflacije pomeni, da so se zmanjšala. Izguba je znašala le 19 milijonov. Povprečni čisti mesečni osebni
odstotkov svoje proizvodnje, letos pa že 35 odstotkov. Zaposlovanje se počasi umirja in je upadlo od lanskih 5 odstotkov porasta na 3 odst. Zaskrbljuje le rast akumulacije, ki je ob upoštevanju inflacije zelo skromna, iri to predvsem
Preuranjeni
opomini
Nepotrebno vznemirjanje kočevskih občanov
KOČEVJE — Konec minulega tedna so začeli občani Kočevja dobivati opomine-račune, takoimenovane »Obvestila o obračunanih zamudnih obrestih od 1. januarja do 31. marca letos«, na katerih piše, da so plačali račune Komunali (ne piše. za katere storitve) namesto do 18. v mesecu kar po 4 ali 5 dni kasneje. Niti ni bistveno, da novi račun ni posebno razumljiv, saj sta na njem kar dva končna zneska, nikjer pa ni napisano, če je dolžnik dolžan plačati prvega ali drugega ali celo oba Tudi ni pomembno, da pri sosednji Komunali v
• OPRAVIČILO KOMUNALE — Te dni so občani, ki plačujejo račune Komunali preko trajnika pri banki, dobili obvestilo Komunale, da niso dolžni plačati zamudnih obresti, za katere so jih terjali nekaj dni prej. Za napako so se tudi opravičili, kar sicer v naši poslovni praksi ni navada, je pa zato toliko bolj razveseljivo.
Ribnici pošiljajo opomine za plačilo šele teden in več dni po zapadlosti računa
Bistveno pa je, da kočevska Komunala s temi zahtevki po nepotrebnem vznemirja občane. Račune za plačilo zamudnih obresti so namreč prejeli tudi občani, kijim banka po njihovem naročilu vsak mesec (natančno 18. v mesecu) poravnava iz njihovega tekočega računa razne obveznosti, za kar so jo pooblastili s tako imenovanim trajnikom.
Prav bi torej bilo, da bi Komunala in banka to sami uredili, brez nepotrebnega vznemirjanja občanov. Komunala je v tem primeru sicer gotovo hotela ravnati kot dober gospodar in hitro obračati denar, vendar si je nakopala le več dela in stroškov, saj zahtevanega od občanov ne bo dobila plačanega.
J. PRIMC
Zato imajo manj težav kot v drugih občinah — Zaradi naraščajočih dajatev pa imajo manj za razvoj — Največje težave v zdravstvu______________________________
zaradi naraščanja različnih oblik porabe. Na področju negospodarstva ima Zdravstveni dom 161 milijonov izgube, zdravstvena skupnost pa že blizu 700 milijonov dinaijev primanjkljaja. Velike so obveznosti do Kliničnega centra. Ni še znano, kako bodo izgubo pokrivali. Vse je odvisno tudi od novih intervencijskih ukrepov. Boje se tudi, da bo potrebno bistveno zmanjšati prispevne stopnje, zaradi česar bi bilo negospodarstvo v še večjih težavah, kot je že.
J. PRIMC
MAJ IN MLADOST V KOČEVJU
KOČEVJE — V okviru praznovanja dneva mladosti je bil 18. maja v mladinskem klubu v Kočevju večer indijske klasične glasbe, 22. maja pa je predsednik Zveze prijateljev mladine Stane Jajtič prikazoval filme o kurirčkovih poštah in Zboru pionirjev na Kočevskem. V klubu mladih je bilo 23. maja tudi več predavanj. 24. maja je bila okrogla miza ob sodelovanju novinarke Mojce Drčar-Murko. Še posebno živahno je bilo na sam dan mladosti, 25. maja. Dopoldne so svečano sprejeli pioniije v mladinsko organizacijo. Sprejem je bil v Šeškovem domu. Nato je bil za nove mladince in starše v mladinskem klubu ples, najmlajši pa so na ploščadi sredi mesta risali v kredami. Popoldne je bil na ploščadi koncert ansamblov iz Kočevja, Straže, Opatije in Ilirske Bistrice (nastopilo je 7 ansamblov), zvečer pa je bil v klubu disco ples. Praznične prireditve se bodo končale danes zvečer z gledališko predstavo kočevskih srednješolcev, ki se bodo v mladinskem klubu predstavili z Mišelovko Agate Christie.
dohodki na delavca so znašali 489.086 din (indeks 280).
Predsednika občinskega izvršnega sveta Petra Levstika smo zaprosili za njegov komentar o teh gospodarskih dosežkih. Odgovoril je, da so rezultati v okviru pričakovanj. Izgubo je zabeležila le Komunala (pri centralnem ogrevanju), kar pa bo v kratkem poravnano. Gospodarstvo je še lani izvozilo pod 30
Borci za živ stik s sedanjostjo
Z letne skupščine občinske borčevske organizacije v Trebnjem
TREBNJE — Navkljub temu da je povprečna starost članstva trebanjske občinske borčevske organizacije okrog 70 let in je zato v njenih vrstah vse več bolehnih ali celo priklenjenih na posteljo, so bile letne skupščine krajevnih organizacij ZB dobro obiskane. Iz poročil na letnih skupščinah je več kot očitno, da seje borčevska organizacija kot celota tudi lani uspešno vključevala v razne akcije v posameznih krajevnih skupnostih.
trebanjski občini, je treba še nadalje razvijati slovensko identiteto, naš jezik in odločno zavrniti očitke, da gre v teh
V NEDELJO V RIBNICI REFERENDUM
RIBNICA — V nedeljo, 29. maja, bo po krajevnih skupnostih ribniške občine referendum za uvedbo krajevnih samoprispevkov. Povsod, kjer bo izglasovan, bo znašal 2 odstotka, plačevali pa ga bodo pet let. Tudi tokrat bo del samoprispevka namenjen za skupne (občinske) naloge (tu ima prednost telefonija), večji del pa za uresničevanje programov krajevnih skupnosti. V ribniški občini imajo občinske samoprispevke že od leta 1965 in so si z njimi zelo izboljšali standard.
TREBANJSKI INVALIDI BODO ZBOROVALI
TREBNJE — Društvo invalidov občine Trebnje vabi vse svoje člane na redno letno konferenco, ki bo v nedeljo, 29. maja, ob 8.30 v prostorih Kluba upokojencev v Trebnjem. Pogovorili se bodo o zagatah, ki so spremljale njihovo delo in življenje v preteklem letu, hkrati pa se bodo tudi dogovorili, kako izboljšati položaj invalidov v domačem in širšem okolju.
Na nekaterih skupščinah, zlasti v Trebnjem in na Mirni, so zelo kritično spregovorili o naših gospodarskih zagatah. Borci niso zadovoljni z ukrepom ZIS, da se pokojnine od 1. aprila izplačujejo za nazaj, ne pa za naprej, kot je bilo to doslej urejeno za starejše upokojence. S tem ukrepom so prizadeli skoraj vse upokojence borce.
Kot je posebej poudaril na letni skupščini občinske organizacije ZZB NOV Trebnje prejšnji teden v uvodnem poročilu njen predsednik Ivan Longar, frontno dogovorjene naloge na občinski ravni uspešno uresničujejo. Povedal pa je tudi, da so borci kritizirali sredstva javnega obveščanja, ki največkrat v slabi luči prikazujejo razmere.
V razpravi na letni skupščini občinske borčevske organizacije so menili, da bi morali mladi v večji meri prevzemati na svoja ramena širjenje in obujanje revolucionarnih tradicij kot stalno nalogo. V trebanjski občini razpolagajo z veliko monografij in drugega pisnega gradiva o NOB, to pa ne more odtehtati pomena živega stika preteklosti in sedanjosti. Ta se lahko lepo izrazi tudi pri obeleževanju krajevnih praznikov, ki pa, žal, marsikje pešajo. Borci se morejo vseskozi boriti za vrednote iz NOB, za lastno identiteto tudi zavoljo pisanja Nove revije, Tribune itd., prav tako pa zoper nespametno politiko ZIS in izsiljevanje mednarodnega denarnega sklada. Kot je dejal predstavnik borcev II. grupe odredov, ki ima tudi domicil v
• V trebanjski občini živi še 605 borcev NOV, od tega 262 s priznano posebno dobo v dvojnem štetju. Osebnih vojaških invalidov imajo 56, družinskih invalidskih upravičencev pa 77. Skrhano zdravje naglo redči vrste borcev, saj jih je od zadnje letne skupščine maja lani umrlo kar 32, ki so se jih na letošnji skupščini spomnili z enominutnim molkom. Na tem zelo dobro obiskanem zasedanju prejšnji teden so za predsednika OO ZZB NOV Trebnje ponovno izvolili Ivana Longarja, za podpredsednika Cirila Bukovca, za sekretarja pa Janka Ovna. Sprejeli so tudi programe dela.
in drugih stvareh celo za kontrarevolucijo in specialno vojno.
P. PERC
Št. 21 (2023) 26. maja 1988
DOLENJSKI UST
IZ NKŠIH OBČIN
Ekipa iz Pečic bo šla prvič v Ljubljano
Med moškimi gasilskimi enotami zmagal PPV, med ženskimi Tovarna _____________pohištva_____________
BREŽICE — Na stadionu seje v nedeljo, 22. maja, zbralo nad 550 pripadnikov civilne zaščite iz brežiške občine. Ekipe prve medicinske pomoči so se pomerile dvanajstič, gasilske enote civilne zaščite pa petič. Na preizkus znanja in sposobnosti pred očmi ocenjevalnih komisij so se pripravljale več tednov in organizatorji so bili tokrat izredno zadovoljni z rezultati.
Tekmovalo je 27 ekip prve medicinske pomoči, od tega 17 ekip iz krajevnih skupnosti in 10 iz delovnih organizacij. Na prvo mesto se je uvrstila ekipa KS Pečice, ki bo brežiško občino 18. junija zastopala na republiškem tekmovanju. Druga je bila ekipa Slovi na iz Brežic, tretje mesto pa si delita ekipa iz Tovarne pohištva in občinska enota civilne zaščite.
Na javnem preizkusu znanja iz gasilskih veščin je sodelovalo 13 gasilskih enot ci-vine zaščite iz krajevnih skupnosti in devet enot iz večjih delovnih kolektivov. Tokrat sta se odlično izkazali obe moški ekipi iz tozda Železniškega gospodarstva za popravljanje voz iz Dobove. Zasedli sta prvo in drugo mesto, na tretje mesto pa se je uvrstila občinska gasilska enota.
Med ženskimi gasilskimi ekipami so zmagale gasilke iz Tovarne pohištva, druga je bila ekipa krajevne skupnosti Brežice in tretja ekipa Jutranjkincga tozda Orlica iz Brežic.
J. T.
PREDLOGI ZA PRIZNANJA
KRŠKO — Komisija za odlikovanja in priznanja občine Krško je pripravila predlog letošnjih dobitnikov priznanj ob prazniku občine Krško. Komisija predlaga zborom občinske skupščine za veliki znak občine Krško inž. Janeza Dularja, dosedanjega direktorja Jedrske elektrarne Krško, in Ivana Medvedca, namestnika direktorja JE Krško. Za znak občine Krško predlaga komisija Antona Pleterskega st. s Senovega in Ladka Kukca iz Kostanjevice. Za priznanja občine Krško pa predlaga Janka Avsenaka iz Brestanice, Janeza Ceglarja s Senovega, Zvonko Gale iz Krškega, gasilsko društvo Veliki Podlog in občinski štab civilne zaščite. Vsi trije zbori občinske skupščine bodo o prejemnikih priznanj odločali na seji 31. maja.
V LOKI SO SE SPET ODLOČILI ZA SAMOPRISPEVEK
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU — Nedeljski referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Loka je zelo lepo uspel. Od 930 volilnih upravičencev jih je preteklo nedeljo glasovalo 883 ali 94,9 odstotka, za 1,5-odstotni samoprispevek, ki ga bodo plačevali naslednjih 5 let, pa se je odločilo 582 vkrajanov, to je 63,7 odstotka. Na Žirovnici so glasovanje najprej zaključili, in sicer okrog 11. ure, za samoprispevek pa se je odločilo 87,5 odst. volilnih upravičencev, na Čclovniku 63,3, Okroglicah 81,9, v Loki 70,9, Radežu
67,4	Račiči 55,4 na Bregu 60,2 in na Razborju natanko 50 odstotkov volilnih upravičencev. Karajani bodo po uspešnem referendumu mnogo lažje uresničili zajeten program, predvsem načrt posodobitve cest v krajevni skupnosti.
9
Ivan Tomše
Za zdaj samo en telefon na tri številke
V letu 1990 ga bodo dobili vsi naročniki v KS Jesenice
JESENICE NA DOLENJSKEM — Veliko Save je preteklo, odkar so v krajevni skupnosti začeli akcijo za telefon. Peto leto se trudijo in najmanj dve leti bosta še minili, preden bodo vsi prišli na vrsto za priključek.
Marca letos so dodelili po en telefon na tri številke. Na vprašanje, po kakšnem ključu, je predsednik krajevne konference SZDL Ivan Tomše odgovoril, da so upoštevali vložene delovne ure, redno plačilo vseh šestih obrokov po deset tisočakov in prizadevnost pri organizacijskih pripravah. Na ta način so razdelili 44 številk. Toda to ne zadošča in nekatere vasi so bile prikrajšane. Skupaj s krajevno skupnostjo Velika Dolina so se dogovorili za vgraditev 40 novih številk v centrali, 20 za Jesenice in 20 za Vel. Dolino. Vrednost dodatnega dela in naložbe je 8 milijonov dinarjev in vsaka KS je prispevala polovico.
Krajani so se med potekom akcije od njenega začetka dalje večkrat pritoževali, da PTT gleda nanjo kot na osebni interes, ne kot na skupna prizadevanja za napredek kraja. Ivan Tomše je omenil, da seje to res dogajalo, vendar zdaj upa, da se bo odnos PTT spremenil. Dokaz za to bo uresničenje nalog iz samoupravnega sporazuma, ki sta ga s PTT podpisali obe krajevni skupnosti. Dodatnih 40 številk naj bi v vsaki KS priključili tri mesece po vplačilu in ta rok se bo iztekel julija. Ostali interesenti bodo dobili telefone v letih 1989 in 1990.
Razen telefonije tečeta v KS Jesenice še dve dejavnosti. Zdaj se dogovarjajo za asfaltiranje ceste do pokopališča. Denar za asfalt se steka iz krajevnega samoprispevka, iz katerega so do zdaj zgradili vežico in adaptirali gasilski dom.
J.T.
IZ NtkŠIH OBČIN
Naveličali so se akademij
Mladi so za sproščenost brez dolgoveznih referatov in pokroviteljstva
BREŽICE — »Mesec mladosti poskušamo tudi Brežičani zapolniti z novo vsebino, zato je podoba naših prireditev drugačna, manj manifestativna in manj toga,« je dejal predsednik občinske konference ZSMS Bojan Petan.
Povedal je, da akademije, na kateri nimajo pokazati nič novega, letos ne bo in da so najnujnejši protokol v zvezi z dnevom mladosti povezali z uličnim tekom po mestu, ki so ga preložili na 24. maj. Ob tej priložnosti so podeljevali tudi srebrne znake mladinske organizacije. Najzanimivejši del majskega programa sta po Petanovih besedah obe okrogli mizi. Prvo so si zamislili kot sproščen pogovor internega znašaja v krogu mladih, da bi ti povedali, kakšno ZSMS si želijo, opozorili na probleme, kijih vznemirjajo, a jih v življenju nihče ne razrešuje.
Druga okrogla miza je povezana s športom in je napovedana za nocoj v Domu učencev. Sklicali sojo pod naslovom financiranje tekmovalnega športa. Te vrste šport seje namreč znašel v velikih težavah, odkar neprestano zmanjkuje denarja zanj. Mladinci javno sprašujejo, če je tekmovalni šport v
BREŽICE: KRVODAJALSKA AKCIJA
BREŽICE — V domu učencev se bo
1.	in 2. junija zadrževala ekipa transfuzijskega zavoda iz Ljubljane in sprejemala prostovoljce za odvzem krvi. Občinskemu odboru Rdečega križa pomagajo pri obveščanju in zbiranju krvodajalcev sindikalne organizacije in aktivisti RK v krajevnih skupnostih. V občinskem središču napovedujejo 3. junija tekmovanje mladine v obvladovanju veščin za nudenje prve medicinske pomoči. Naslednji dan bodo na radiu s posebno oddajo obeležili dan krvodajalcev. S tem bo Rdeči križ zaključil obsežen program majskih dejavnosti.
»ŽIVIMO Z JEDRSKO ELEKTRARNO«
KRŠKO — V petek, 27. maja, ob 18. uri bo v veliki dvorani zaključna prireditev prvega občinskega nagradnega tekmovanja »Živimo z jedrsko elektrarno«, ki sta ga organizirala OK ZSMS in JE Krško. Na tekmovanju se bodo pomerile po tri najboljše ekipe iz krških osnovnih šol in osnovnih organizacij ZSMS. To bo hkrati tudi osrednja občinska prireditev ob dnevu mladosti. V zabavnem delu prireditve bodo sodelovali ljubljanski pevec zabavne glasbe Davor Božič in plesni pari plesne skupine Urška ter člani domače skupine Luna.
občini potreben ali ne, in če bo odgovor pritrdilen, bodo zahtevali sistemsko financiranje in takojšnjo ureditev športnih objektov, da bodo vrhunski športniki lahko nemoteno vadili. Mladi se nadejajo kančka razumevanja tudi v delovnih kolektivih.
Tudi dijaki srendje šole v Brežicah
uspešno izrinjajo nedejavnost in dolgočasje iz svojih vrst in so mesec mladosti popestrili z lastnimi okroglimi mizami, z modno revijo in stojnicami, na katerih razstavljajo in prodajajo svoje izdelke. Majske prireditve v občini končujejo z jutrišnjim nastopom skupine Gastarbajters na vrtu srednje šole. Sestavljajo jo domačini, ki z uspehom nastopajo tudi v tujini, v domačem mestu pa je to njihov prvi koncert.
J. T.
Še naprej živa vez s kulturo
V OŠ Jožeta Gorjupa v Kostanjevici niso pozabili na kulturo, a hkrati razvijajo nove dejavnosti
KOSTANJEVICA — Ravnatelj osnovne šole Jožeta Gorjupa v Kostanjevici, Matjaž Zajelšnik, pravi, da je njegov predhodnik Lado Smrekar naredil čudež in v šoli ustvaril tako zbirko umetniških slik, kakršne nima nobena šola na Slovenskem. Zajelšnik se zaveda, da je bilo na tem področju doseženo že vse, zato pa si v kostanjeviški šoli na vso moč prizadevajo, da bi doseženo ohranili in svoje delovanje okrepili tudi na drugih področjih.
»Seveda to ne pomeni, da smo zanemarili kulturno poslanstvo šole. Tudi letos smo organizirali ob dnevu šole, ki ga praznujemo delovno, pionirski ekstempo-re, naš mladi oder vsako leto pripravi otroško igrico. Vseh proslav in drugih kulturnih prireditev pa tudi ne kaže naštevati, ker jih je preveč,« pripoveduje Zajelšnik.
Matjaž Zajelšnik, ravnatelj OŠ Jožeta Gorjupa v Kostanjevici.
Posebno pozornost posvečajo na šoli interesnim dejavnostim, pri čemer jim pomaga združeno delo. Zlasti seje pri tem odrezala Iskra-tozd Tovarna energetske elektronike, katere inženirji vodijo predvsem tehnične krožke. Zdaj se dogovarjajo z Novolesovim tozdom, ki bo priskrbel mentorja za modelarstvo.
Pomembno vlogo ima tudi šport in Kostanjevica seje na tem področju uvrsti-
Mnoge novosti Papirkonfekcije
___Z	novimi	stroji	in	tehnologijo	bodo	izdelovali	izdelke	za	tuji	trg_
KRŠKO — V tozdu Papirkonfekcija so pretekli četrtek organizirali predstavitev novih fotostavnih strojev, s katerimi bodo v tej temeljni organizaciji močno posodobili tehnologijo tiskanja. Računajo, da bodo z njimi izboljšali svoje storitve in si tako spet pritegnili nekdanje in nove odjemalce. Vendar fotostavek ni edina novost v Papirkonfekciji.
V tozdu je zaposlenih 118 delavcev, od tega pol v tiskarni, pol pa v predelavi papirja. V tiskarni izdelajo okoli 1000 ton izdelkov, v predelavi pa predelajo po 5600 ton papirja, vendar bodo svoje predelovalne zmogljivosti povečali za približno 2000 ton. V tiskarni imajo stroje za ofset in visoki tisk in pred kratkim so v njej instalirali nov ofset tiskarski stroj planeta, ki je vzhodnonemške proizvodnje. Na njem bodo tiskali predvsem etikete in blankete. Na manjših strojih bodo tiskali koledarje in plakate. Predelava papirja obsega izde-
lavo formatnih papirjev, vse bolj pa se preusmerjajo v proizvodnjo kvalitetnih parafiniranih oziroma povoščenih ovojnih papirjev za potrebe prehrambene industrije pa tudi izdelavo vrečk. Povpraševanje po teh izdelkih je precejšnje, saj take papirje in embalažo večinom uvažamo. Vse bolj zanimiv izdelek tako za domači kot za tuji trg so navijalni koluti oziroma stročnice za tekstilno industrijo, kjer pa se zahteva še posebej dobra kakovost, ker nanje navijajo preje in niti.
»Seveda potrebujemo za takšno pre-
usmeritev proizvodnje veliko novih strojev pa tudi znanja,« pravi direktor tozda Marjan Preskar. »Naložba v vse stroje je vredna 5 milijonov nemških mark, vendar smo si stroje izposodili od avstrijske firme Hago, kjer je solastnik Slovenijapapir, pripravljamo pa se tudi na sodelovanje z italijansko tvrdko Imexo iz Milana. Prvi izdelek glede na zahtevnost in količine bo ovojni papir, izpopolnjujemo pa tudi proizvodnjo stročnic. Tu bomo potrebovali stroje za flekso tisk, s katerim bomo potiskali ovojne papirje. Nove stroje bomo potrebovali tudi za izdelavo stročnic, kjer moramo kupiti še stroje za obrezovanje, žago itd. Naš cilj je, da čim večje količi-
Uspešnost je najboljša izkaznica
Sevniški obrtniki menijo, da je nujna večja prilagodljivost zahteval jadikovanje, da sta država in družba krivi za neuspeh
ivost zahtevam trga, ne pa
SEVNICA — Sevniško obrtno združenje povezuje 278 članov. Navkljub zelo težkim tržnim razmeram so obrtniki lani v sorazmerno ugodnem ozračju in ob razumevnaju do razvoja drobnega gospodarstva v občini uveljavili davčne olajšave za vlaganja za proces obrtnikov, ki so izdelali razvojne programe, in sicer v višini 50 odstotkov od davčne osnove.
K razvoju je bistveno pripomogel tudi lani ustanovljeni sklad za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Sevnica, ki je po zelo ugodni obrestni meri razdelil 39 milijonov dinarjev zbranih sredstev obrtnikov. Kot omembe vredne dosežke vodstva sevniš-kega obrtnega združenja in njegovega članstva bi lahko zapisali tudi, da so dosegli nekatere spremembe predpisov, ki določajo slab socialni položaj obrtnikov, ter zagotovili ustrezno vlogo obrtnikov v občinskih in republiških organih itd.;
»Edina potrditev, da delaš prav, je tvoja uspešnost. Ko nam zmanjkuje na-
ročil, moramo spremeniti poslovno usmeritev, sicer bo po nas. Metode trženja bomo morali spremeniti, na stari način ne bo šlo več. Nobenega iskanja vzrokov v državi in družbi za neuspešnost! Sami se moramo prilagoditi, za to pa je potrebno novih znanj in sprememba mišljenja,« razmišlja predsednik OZ Sevnica Slavko Vilčnik.
In v sevniškem obrtnem združenju se očitno dobro zavedajo, da bo leto 1988 še zelo razgibano, ko bodo tudi v luči sprejemanja sistemskih aktov padale pomembne odločitve o obrti. Seveda obrtniki upajo, da bo družba končno oblikovala željeno in tolikokrat napo-
vedovano podobo drobnega gospodarstva. Pričakujejo, da bo družba dala zgolj ustrezen okvir, potem pa v resnici
• Tudi sevniški obrtniki upajo, da bo družba »spregledala« in sprejela še pomembnejše ukrepe, predvsem v smeri prostorskih omejitev (70 kv. metrov?!), omejitev števila zaposlenih, ter da bo spodbujala večjo storilnost in tehnološki razvoj. Majhne, tehnološko zaokrožene proizvodne ali storitvene enote, kjer je poistovetenje s cilji in strah pred propadom ali želja po uspehu skupna, so lahko precej bolj uspešne od velikih, okorelih podjetij.
na daljši rok prepustila besedo delovanju tržnih zakonitosti.	p	p
la tudi med pomembne slovenske organizatorje množičnega teka. Vsako leto je na teku vse več športnikov, ki menijo, da je kostanjeviška proga ena izmed najlepših. Seveda je organizacija teka dobra nadgradnja kostanjeviške usmeritve v atletiko. »Prav tu pa občutimo najhujšo stisko,« meni Zajelšnik. »Naša šola tako rekoč nima šolskega igrišča, potrebovali pa bi tudi atletsko stezo, a je vprašanje, če bomo vse to zmogli v času, ko nam denarja še za kaj drugega primanjkuje.« Pa v Kostanjevici nikakor ne mečejo puške v koruzo, zato kljub pomanjkanju denarja z uspehom organizirajo tudi zimske in letne
• Kostanjeviški rojak slikar Jože Goijup bi bil prav gotovo ponosen na šolo, ki hrani njegovo zapuščino. Kostanjeviški šolaiji in učitelji praznujejo 20. aprila, ko se je Gorjup rodil, kot dan šole. Tudi letos so ob dnevu šole pripravili več prireditev.
šole v naravi. Letos se bodo za šest dni odpravili v gorjanske gozdove, prihodnje leto pa bo na vrsti Krakovska hosta. Pri tem jim pomagajo v štabu TO, ki posodi šotor, pa v GG Brežice. Tudi starši o navdušeni nad takimi akcijami.
J. S.
Marjan Preskar, direktor Papirkonfekcije Krško
ne papirja predelamo doma, kjer je naša prednost predvsem v tem, da imamo lastno surovino. Imamo tudi naprave za izdelavo cigaretnih filtrov, kjer smo tudi dosegli izjemno kakovost, vendar sedaj ne proizvajamo tega izdelka, ker še nimamo kupca, računam pa, da ga bomo našli v Aziji, na Poljskem in na Madžarskem. Naši ljudje so se za to novo proizvodnjo šolali v Zagrebu na Višji grafični šoli, s katero tesno sodelujemo, pa tudi v tujini,« Pravi Preskar.
J. S.
Sovražnika sta korupcija in birokracija
Ostre besede na letni skupščini sevniških borcev
SEVNICA — »Nas borce in vse poštene ljudi skrbi čedalje večja moč birokracije in nenehne spremembe predpisov. Žal imamo take predpise, ki jih izigravajo in povzročajo razne afere, kot je na primer
• Sevniški borci opozarjajo na nesprejemljivo prakso zvezne vlade, ki ukinja zvezni komite za varstvo borcev in invalidov. Borce žali tak predlog ZIS. V tem komiteju je namreč zaposleno komaj 21 delavcev od skupno 15.000-glave zvezne administracije! Na petkovi letni skupščini občinske organizacije so sevniški borci za svojega predsednika ponovno izvolili Slavka Štruklja in za sekretarja Slavija Kolarja.
Agrokomerc, kjer so bili vključeni tudi naši stari borci in revolucionarji, nosilci pomembnih funkcij,« je poudaril predsednik občinskega odbora ZZB NOV Sevnica. Slavko Štrukelj na petkovi letni skupščini občinske organizacije zveze združenj borcev NOV.
»Kako naj zaupamo in krepimo zaupanje, ko kriminal, nepravilnosti in delikte odkrivajo novinarji, ne pa organi, ki so za to postavljeni. Sprašujemo se, ali je to družbeni red ali anarhija in ali so vse te nepravilnosti posledica demokracije in pluralizma. Ko govorimo o sovražniku, ne pozabimo na najnevarnejšega — korupcijo in birokratsko samovladje!« je še dejal Štrukelj v uvodnem poročilu.
Na razne kritike in žalitve, češ da so borci krivi, da bodo mladim zapustili tako zapuščino, in na tisto, da so proti spravi, morajo borci odločno in jasno odgovoriti. Glede sprave med borci NOB in domobranci poudarjajo, da so z vsemi tistimi, ki niso imeli krvavih rok in na vesti zločinov, naredili spravo že leta 1945 in borci ne gojijo do njih nobenega sovraštva. Poudarjajo pa tudi, da ne morejo iti v spravo z organizatorji sodelovanja z okupatorji, klavci in plačanci, morilci slovenskega civilnega prebivalstva in celo nedolžnih otrok.
P. P.
DIPLOMATSKO DO SIMPATIJ — Mladinci se bodo danes popoldne na igrišču pred gimnazijo spoprijeli z direktorji v malem nogometu. Ekipo direktorjev bo okrepil predsednik občinske skupščine Stane Zlobko, ekipo predsedstva mladinske organizacije v občini pa Tone Anderlič, predsednik republiške konference ZSMS. Takoj po tekmi vabijo mladi športno razpoloženo direktorsko moštvo za okroglo mizo. Na tihem upajo, da bodo tekmovalci svoje simpatije do športa prenesli v delovne organizacije. Potem se bo tam laže odprl kak denarni ventil.
OBLJUBITI JE LAŽE, KOT NAREDITI — Predstavniki občine, komunalnega podjetja in Dinosa so lani pazljivo premijah pionirsko konferenco o okolju. iolarji sojih povabili medse tudi letos, ko so razpravljali o zdravju, a se ni nihče odzval. Škoda, saj bi lahko na lastna ušesa slišali, da se medtem ni nič spremenilo. So se odgovorni umaknili z odgovorom ali pa rodcenjujejo prizadevanja učencev? Za-caj neki so jih pa potem lani vsi poprek hvalili?
PRAZNE POLICE — Brežiške trgovine so do kraja izpraznjene. Nekaterih živil sploh ni več mogoče dobiti, dokler ne bodo prispele nove pošiljke. Celo v diskontni trgovini so ostali praznih rok in olje je imela na zalogi ena sama trgovina. Tudi sladkor so ljudje pokupili v strahu pred podražitvijo. Če nič drugega, si bodo slabo plačani prodajalci za maj popravili osebni dohodek, saj je promet nenavadno toskočil. Kako bo potem, seveda ne vedo. Najbrž bi jim prišlo prav, če bi večkrat napovedali kak sodni dan.
Novo v Brežicah
V času od 14. do 20. maja so v brežiški orodnišnici rodile: Martina Plevel iz upjeka — Denija, Ljiljana Lazič iz Ključa — Leo, Ljudmila Kramar iz Jeres-lavca — Dejana in Darka, Silva Sajevec s Senovega — Roka, Sonja Humek iz Brežic — deklico, Dragica Paukovac iz Kostanjevca — Ivano, Nisera Morina iz Suve Reke — Ščiprona, Stanka Simo-nišek Senovega — Lauro. Lidija Pirc iz Žejnega — Janija, Divna Šimič iz Brežic Josipa, Tatjana Jager iz Strmca — Saro, Bojana Jamnik iz Kočne — Saro, Branka Jakupčič-Miškovič iz Kumrovca — Andrija, Zlata Barčan iz Prosinca — Eduarda, Marijana Runtas iz Dubrave — Vladimira, Silva Baškovč iz Kladja — Dejana, Velida Brkič iz Brežic — dečka, Valerija Lipar iz Dobove — Stanko, Vida Turk iz Broda — Ana Marijo. Čestitamo!
Krške novice
OPRAVIČILO — V prejšnji številki smo poročali, da sije Slavko Kunej, tajnik krške občinske turistične zveze, nameraval ogledati vilo Branka Mamule. Žal moramo bralcem sporočiti, da si vile še ni ogledal, ker to ni bilo mogoče. Hkrati se zahvaljujemo tovarišu Kuneju, ker je zaradi netočne informacije odstopil od tožbe, čeprav nam je v posebnem dopisu znova zatrdil, da smo »flavzarski« časopis, ki ga on sploh ne bere. Tovariš Kunej namreč bere samo Delo, največkrat pa svoje članke, v katerih obravnava največkrat zvezne probleme, medtem ko v občinske ne dreza.
SPET KUNEJ — Odkar so ustrezne službe v krški SDK odkrile, da v Mercatorjevem gostinskem tozdu v Krškem nimajo najboljših poslovnih uspehov, je tudi Stane Kunej, direktor SDK, malce poostril nadzor na delovno enoto hotela Sremič. Opažen je bil namreč pri konzumi-ranju piva, kar v teh klimatsko in tudi drugače vročih dneh seveda ni noben greh. Pri tem je tudi budno spremljal delovanje hotela, ki pa je bil v času njegovega obiska spet, tako kot je pač v navadi, precej prazen.
VARČNO.ZA 13. MAJ — Vsa leta doslej so imeli delavci posavskih organov za notranje zadeve ob svojem prazniku vsaj majhno tovariško srečanje. Letos tega srečanja ni bilo in delavcem je kar žal zaradi lega in nekateri med njimi so izjavili, da bi bili za skromen požirek pijače in sendvič pripravljeni poseči tudi v svoje denarnice.
Sevniški paberki
NAJBOLJE DOSLEJ — Tudi borci in aktivisti kozjanskega okrožja iz brežiške občine so bili vsi po vrsti izredno zadovoljni s srečanjem na Lisci. Pravijo, da zanje doslej še ni bilo nikoli tako poskrbljeno. Organizatorjem prvomajske proslave se za gostoljubje iskreno zahvaljujejo. Komentar k temu ni potreben, pač pa bi dodali, da si tako brežiški kot drugi borci Kozjanskega odreda želijo, da bi tako steklo tudi delo pri mnogorafiji te partizanske enote. Sevničani pripominjajo, da se tudi do monografije Sevnice ne bodo kaj kmalu dokopali, če bo šlo vse tako počasi. Tistih, ki bi lahko precej povedali o nekaterih dogodkih iz polpreteklosti, pa je po bioloških zakonitostih vse manj.
VENCI — Sevniški borci so na petkovi letni skupščini opozorili na hudo betežno zdravstveno stanje v svojih vrstah pa tudi v blagajni občinske organizacije ZB. Tako se žal dogaja, da nimajo denarja niti za venec na grob svojih članov kljub temu, da varčujejo in skromno nagrajujejo tudi delo svojega vodstva. Drugje imajo organizacije celo za kakšna dva deci vina za svoje člane po opravljenih pomembnejših sejah, sevniški borci pa so vajeni za take stvari posegati kar v svoj žep ali vinograd. Tako seje skupščina, navkljub muhastemu vremenu, le končala v prijetnem razpoloženju in iz Mastnakove domačije na Zajčji Gori je zadonela tudi pesem.
t, 21 (2023) 26. maja 1988
kultura
in
izobra-
ževanje
Še ena potrditev
Republiški gledališki vrh spet brez dolenjsko-posavskega predstavnika — Usiha še to, kar je živelo
NOVA GORICA — Tu je bilo prejšnji teden že 31. srečanje gledaliških skupin Slovenije, tradicionalna in preizkušena prireditev, ki pa si je tokrat prvič nadela ime dramatika A ntona Tomaža Linharta in se bo poslej imenovala precej krajše, kar Linhartovo srečanje. Vtrehdneh, kolikor je trajal ta slovenski ljubiteljski Talijin vrh, se je zvrstilo štirinajst izbranih predstav gledaliških in lutkovnih skupin (selektorja sta bila Sergej Verč in Iztok Tory). Na koncu, ko seje vse skupaj srečno izteklo, so podelili številna priznanja za trud na področju gledališkega amaterizma, strokovna žirija pa je določila skupine oziroma predstave, ki bodo dosežke ..... cnskega ljubiteljskega gledališča predstavljali na gledaliških festivalih.
Spet pa je zaključna republiška prireditev kot srečanje najboljših slovenskih ljubiteljskih gledališčnikov, letos prvič pa kot Linhartovo srečanje, minila brez deleža in sodelovanja naših, se pravi belokranjskih, dolenjskih in posa vskih skupin na njej. Še več, to sezono gledališke skupine v dolenjski in posavski regiji selektorjema niso dale niti možnosti, da bi si njihove predstave ogledala na območnih srečanjih. Prvič zato, ker takšnih srečanj v tej sezoni sploh ni bilo, drugič pa zato, kerje bilo v obeh regijah tako malo predstav, da območnih srečanj niti ni bilo moč organizirati
Tokratje odreklo celo Posavje, od koder so se skupine največkrat uvrščale na republiško prireditev, kar velja še posebej za brežiški Amaterski oder, kije le eno sezono po tem, ko seje u vrstil na republiško prireditev (v No vem mestu), povsem utihnil, in nič manj za sevniški Oder mladih, obetavno mlado skupino, ki letos tudi ni ničesar zmogla. Zgodilo se je celo to, da so tokrat čast posavskega gledališkega amaterizma branili le brežiški srednješolci V novomeški občini so aktivne le tri »primestne« skupine (v Straži, Prečni in Mirni peči), a se bržčas še nobena ni obrusila do kvalitetne ravni, kijo zahtevajo od izbrancev za vrh. Samo Novo mesto že lep čas ni dalo ničesar od sebe, niti povprečne predstave ne (beseda ni o mladih), pa tudi v Beli krajini in trebanjski občini ni bilo nič takega, kar bi morali posebej omeniti Tako v dolenjski in posavski regiji na področju ljubiteljskih gledaliških prizadevanj še naprej v glavnem vlada praznina. Najbolj zaskrbljuje dejstvo, da se praznina širi in poglablja, da izginja tudi tisto, kar je še včeraj kaj pomenilo. Z republiškega vrha je pogled na to praznino še bolj strašljiv. Bodičasti televizijec Jože Hudeček bi nedavni komentar o dolenjski kulturi upravičeno lahko tudi tako zaključil »BeTt dolenjska bela lisa se samotno...«
I. ZORAN
Pesem Posavja iz več kot 300 grl
Na medobčinski pevski reviji v Krškem nastopilo devet zborov, po trije iz vsake posavske občine — Najštevilnejši zbor »Viktor Parma« iz Krškega
KRŠKO — V vseh treh posavskih občinah deluje nekaj nad 30 pevskih zborov, kar pomeni, daje zborovsko prepevanje tudi v tej regiji najbolj razširjena oblika ljubiteljskega kulturnega delovanja. Pevski sestavi so sila pestri, saj v zborih eden ob drugem vadijo in nastopajo kmet, delavec, izobraženec, upokojenec, vsi vseh starosti, pri čemer pa je zelo spodbudno, da se v te oblike vključuje tudi mladina. Zbori so številčno dokaj močni, saj nekateri štejejo nad 40 in celo nad 50 članov.
Podobno kot druge oblike ljubiteljske kulture pozna tudi zborovsko petje v^none *** in
mcj doživi vsa* predvsem pa tisti, ki ima za seboj dolgoletno trdo delo. Po svoje se na zborih pozna tudi prepo-gostno menjavanje pevovodij, ker seje težko hitro privaditi novemu »gospodarju«. Vendar pa kvaliteta zlagoma le raste, kar potrjuje, da se strokovno delo in sploh delo s sodelovanjem strokovnjakov za zborovsko petje mora nekje pokazati. Posavci so letos pritegnili k delu prof. Jožeta Gregorca, univerzitetnega profesorja iz. Ljubljane, kije svetovalec in obenem ocenjevalec na pevskem področju. Z njegovo pomočjo so v tej sezoni izvedli že več koristnih strokovno svetovalnih sestankov za zborovodje, prof. Gregorc pa je tudi izbral na občinskih revijah zbore za nas-
• Na letošnji medregijski zasavsko-posavski reviji bodo Posavje zastopali: mešani zbor »Viktor Parma« iz Krškega, mešani zbor PD bratov Milavcev iz Brežic in moški zbor DKD Svoboda iz Brestanice.
top na regijski reviji, kije bila pod naslovom Pesem Posavja minulo soboto zvečer v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja.
Na prireditvi, k ise je začela ob 20., končala pa precej čez 22. uro, seje pos-'	«	-liki	d' Oiz~' delavskega
kulturnega doma Edvarda Kardelja predstavilo devet zborov, po trije iz vsake občine, ki štejejo skupaj nad 300 pevcev in pevk. Prevladovali so mešani zbori, saj sta bila med devetimi nastopajočimi zbori le dva povsem moška pev-
OSNOVNOŠOLCI RAZISKUJEJO DEDIŠČINO
ČRNOMELJ — Posebna skupnost za jurjevanje je za belokranjske osnovnošolce razpisala raziskovalno nalogo o temi pastirska glasbila, da bi tako zbrala čimveč gradiva za nadaljnje delo otroških folklornih skupin in s tem pripomogla k ohranjanju kulturne dediščine Bele krajine. Kaže, da bo odziv velik, prva pa je aktivnost svojih učencev že predstavila semiška osnovna šola, in sicer je ob nedavni reviji otroških folklornih skupin, ki je bila v Semiču, pripravila bogato razstavo piščali in drugih predmetov. Vse raziskovalne naloge belokranjskih osnovnošolcev pa bodo predstavili ob letošnjem jurjevanju, 11. in 12. junija, in to v okviru etnološke razstave o Beli krajini.
Knjiga za ozaveščanje
Predstavitev najboljšega
Letos na republiški pevski reviji v Zagorju tudi Trebanjci in Novomeščani
ZAGORJE — XI. republiške revije mladinskih pevskih zborov, ki je potekala prejšnji teden od četrtka do sobote v tem zasavskem mestu, se je udeležilo blizu petdeset izbranih zborov iz vse Slovenije. To so pretežno šolski zbori, saj pojo v njih v glavnem osnovnošolci in srednješolci, nekaj mladinskih zborov pa deluje tudi v okviru kulturnih društev in drugih organizacij. Zbori so se predstavili na sedmih koncertih revije, med njimi pa sedem otroških in po okoli dvajset mlajših mladinskih in mladinskih zborov.
Razveseljivo je, daje imela dva predstavnika na tej reviji, ki jo sicer priredi-jov vsako drugo leto, tudi Dolenjska. To sta mlajši mladinski pevski zbor glasbene šole v Trebnjem, ki ga vodi ravnateljica Tatjana Mihelčič, nastopil pa je na drugem koncertu v petek dopoldne, in mešani mladinski pevski zbor srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič iz Novega mesta, katerega zborovodja je Franc Može, predstavil pa se je na četrtem koncertu v petek zvečer.
V okviru revije sta bila tudi dva posveta na zborovodje. Na prvem je beseda tekla o virih in možnostih pridobivanja glasbene literature, na drugem pa je bil pogovor s skladateljema jubilantoma, s Pavlom Šivicem, ki praznuje 80-letnico, in dvajset let mlajšim Jakobom Ježem, rojakom iz Loke pri Zidanem mostu, ki slavi 60-letnico življenja.
V BELI KRAJINI SNEMALI »PESMI« CERKVENIH ZVONOV
Elektronika je segla že vse do votlin zvonikov in čedalje bolj prevzema vlogo zvonarjev, ki so znali včasih iz zvonov izvabiti čudovite melodije. Da vse te melodije, ki pomenijo del ljudske kulturne dediščine, ne bi sčasoma povsem tonile v pozabo, seje Glasbeno narodopisni institut v Ljubljani odločil, da bo naredil posnetke še ohranjenih »napevov« pritrkavanja zvonov oziroma klenkanja. Belokranjski nri-trkovalci so ekipi omenjenega instituta omogočili tako snemanje pred kratkim v cerkvici na Doblički gori.
ČRNOMELJ — Tudi poljudnoznanstvena knjižna zbirka novomeške založbe, ki deluje pri Dolenjskem muzeju, je dočakala izid prve knjige. Gre za delo Belokranjske vode, ki ga je napisal dr. Dušan Plut, belokranjski rojak, izdajo pa so omogočile obe belokranjski raziskovalni in komunalni skupnosti ter območna vodna skupnost v Novem mestu. Knjiga, ki jo je tehnično uredil Janko Saje, je ilustrirana z nekaj fotografijami mag. Mirka Kambiča, dodan pa je tudi povzetek v angleščini (v prevodu J. Mc Collisteija). V 1000 izvodih jo je natisnila Tiskarna Novo mesto.
Na predstavitvi, združeni z novinarsko konferenco, kije bila minuli petek v prenovljenem in razširjenem črnomaljskem hotelu Lahinja in na kateri se je zbralo prek 50 ljudi, je o avtorju in knjigi govoril urednik poljudnoznanstvene knjižne zbirke mag. Marjan Ravbar. Poudaril je, da je dr. Plut izredno plodovit strokovnjak, saj so Belokranjske vode že njegova tretja samostojna knjiga, omeniti pa je treba še vrsto člankov, ki jih avtor objavlja v najrazličnejših publikacijah. Pričujoča knjiga je nastala kot v poljudnoznanstveno obliko prelita disertacija, ki jo je Plut uspešno branil pred tremi leti, vsebina pa je razširjena še na posledice onesnaženosti Krupe s PCB in razmišljanje o pomenu zdravih voda.
Dr. Dušan Plutje pojasnil, daje podatke, ki jih je uporabil v tej knjigi, zbiral in preverjal kar deset let, in dodal, da so mu domačini širokogrudno pomagali. Vse je moral ustvariti nanovo, saj se ni imel tako rekoč na kaj nasloniti. Po njegovem mnenju najbolj zaskrbljuje ugotovitev, da se kvaliteta virov pitne vode in rek v Beli krajini slabša. Pred tremi leti je bila že četrtina vse belokranjske pitne vode nezdrava zaradi vse večjega onesnaževanja, ta problem pa še posebej čutijo v metliški občini. Dr. Plut je povedal, da je najtežje pisal o Krupi, ker se je kot rojak ves čas čutil osebno prizadetega in čustveno obremenjenega, a je resnico kljub temu moral povedati. Se več, dalje tudi pobudo, da bi posledice onesnaženosti Krupe, predvsem antropogeno nesrečo, celovito sanirali s pomočjo republiškega sklada za odpravljanje posledic naravnih in elementarnih nesreč, pa mu niso prisluhnili. »Čeprav sem to pobudo sprožil na javni tribuni in na republiški pro-
S KOMEDIJO PO POSAVSKIH ODRIH
BREŽICE — Gledališka skupina, ki deluje na tukajšnji srednji šoli, je s komedijo Dan oddiha ruskega avtorja Valentina Katajeva prejšnji teden gostovala po Posavju. V četrtek zvečer je nastopila v gasilskem domu v Sevnici, v petek zvečer pa v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem. Igro, v kateri nastopa štirinajst igralcev, je režirala prof. Marija Lalič. Ti dve gostovanji oziroma predstavi je kot pokroviteljica omogočila krška Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj.
OTROŠKA FOLKLORA IZ VSE SLOVENIJE
SODRAŽICA — V tem slikovitem kraju v ribniški občini bo v soboto, 4. junija, srečanje otroških folklornih skupin iz vse Slovenije. Sodelovale bodo skupine, ki delujejo v osnovnih šolah ali v okviru kulturnih društev kot podmladek folklornih skupin odraslih. Srečanja sc bodo udeležile tudi nekatere skupine z našega območja. Nastop, ki bo prav gotovo vsaj za en dan razgibal kulturno življenje v tem delu ribniške občine, pripravljata ribniška in republiška ZKO.
blemski konferenci SZDL,« je pojasnil, »se odgovornim ni zdelo potrebno, da javno in argumentirano odgovorijo. Pobudo ponavljam tudi na tem mestu.«
Knjiga Belokranjske vode ni povest, ki bi jo prebrali in pozabili, je pa zbirka preverjenih podatkov in ugotovitev, ki opozarjajo, kako je življenje v Beli krajini odvisno v prvi vrsti od tega, ali so vode, ki se pretakajo po površju in v podzemlju deželice na sončni strani Gorjancev, zdrave ali nevarno bolne. Torej naj bi to knjižno delo predvsem pripomoglo k označevanju vsega prebivalstva in k spoznanju, da tudi višje kvalitete življenja ni moč doseči brez reševanja problematike, kiji na kratko in z eno besedo pravimo ekološka.
I.	ZORAN
KONCERTI ZA DAN GLASBENE MLADINE BELE KRAJINE
ČRNOMELJ — V ponedeljek, 23. maja, je bil dan Glasbene mladine Bele krajine. V gosteh so imeli Klemena Ramovša (kljunasta flavta) in Igorja Krivokapiča (tuba), ki sta v Črnomlju nastopila za učence srednje šole Edvar-
da Kardelja, v Starem trgu pa za osnovnošolce. To gostovanje po Beli krajini je omogočila Glasbena mladina Ljubljane,
USTANOVILI FOLKLORNO SKUPINO
DRAGATUŠ — Da folklora v tem kraju ne bo zamrla, so poskrbeli mladinci, ki so ustanovili folklorno skupino in že dalj časa marljivo vadijo. Prvič se nameravajo predstaviti na letošnjem jurjevanju v Črnomlju.
Šolarji gojijo ljudsko izročilo
SEMIČ — Revija otroških folklornih skupin Bele krajine, ki sojo izvedli v nedeljo, 15. maja, v tukajšnjem kulturnem domu, je slavila mali jubilej: bila je že petič zapovrstjo. Nastopilo je šest skupin, ki delujejo na petih osnovnih šolah, in sicer s črnomaljske, dragatuške, metliške in viniške šole po ena ter mlajša in starejša skupina s semiške osnovne šole. Program je bil pester in zanimiv, kar kaže, da se skupine vse bolj ukvarjajo z ljudskim izročilom. Mlajše skupine so v glavnem izvajale razne otroške igre, primerne njihovi stopnji, to pa seje najbolje videlo iz nastopa, ko so se otroci vživeli v igro in jo tudi z lahkoto obvladali. Starejše skupine so se predstavile z belokranjskimi plesi. Od lani so precej napredovale tako glede izbire programa in oblačenja kot tudi izvedbe, za kar gre zahvala požrtvovalnim mentorjem. Tudi le-
• Po reviji otroških folklornih skupin Bele krajine, na kateri so sodelovali tudi mladi tamburaši iz Adlešič in Gribelj, so se mentorji skupin pogovorili s strokovnimi sodelavci republiške in občinske (črnomaljske) ZKO o sami reviji in nadaljnjem delu. Za republiško srečanje otroških folklornih skupin, ki bo v soboto, 4. junija, v Sodražici v ribniški občini, pa je bila izbrana mlajša semiška skupina, ki jo vodi Marija Gregorič.
tos so navdušili semiški folkloristi. Mlajša skupina je k0t nekakšna rdeča nit prireditve povezovala program s tem, da je med nastopi drugih skupin prikazala po en običaj. To so običaji na jurjevo, križevo in ob kresu, igre na dvorišču in tepežkanje z novoletno kolednico. Številni obiskovalci so si poleg nastopov mladih folkloristov lahko v preddverju semiškega kulturnega doma ogledali zbirko pastirskih glasbil (piščalke in rogove) in raznih drugih strumentov (palice, to-bolčke), ki so jo skrbno pripravili semiški šolarji.
KSENIJA KHALIL
ska sestanv. Vsak zbor je zapel tri pesmi.
Potem ko je Zoran Šoln, predsednik krške občinske skupščine, pokroviteljice posavske medobčinske pevske revije, nastopajočim izrekel dobrodošlico, poslušalce pa povabil, da zbrano prisluhnejo, programu, je prvi zapel mešani zbor »Primož Trubar« iz Loke pri Zidanem mostu pod vodstvom Mance Vidic. Za njim so se na odru zvrstili: mešani zbor KUD Rudi Rožanc iz Zdol z zborovodjem Francem Kene-tom, mešani zbor sevniške Lisce, ki ga je na oder pripeljal Jože Pfeifer, pa moški zbor Planina iz Cerkelj ob Krki, ki ga vodi Juriča Grakalič, za njim mešani zbor sevniške Jutranjke z zborovodjem Cirilom Udovčem, mešani zbor PD Oton Župančič iz Artič pod vodstvom Mihe Halerja, potem moški zbor brestaniške Svobode (najstarejši med vsemi) z dirigentom Jankom Avsenakom, mešani zbor bratov Milavcev iz Brežic, ki ga izmenjaje vodita Elizabeta in Drago Križanič, in kot zadnji mešani zbor Viktor Parma iz Krškega, najštevilnejši od nastopajočih, ki mu tudi dirigira Janko Avsenak. Ta zbor bo letos jeseni praznoval 15-letnico ustanovitve, ob koncu tega tedna pa se bo udeležil mednarodnega pevskega tekmovanja v Nemčiji.
Najpomembnejša posavska pevska prireditev te sezone je torej mimo. Kako so se na njej odrezali nastopajoči zbori, kateri ie bil bolj in kateri manj uspešen, je prof. Jože Gregorc medtem gotovo že povedal, saj so ga prosili, naj spremlja tudi medobčinsko revijo. Za poslušalce je bil nastop deveterice najboljših ljubiteljskih zborovskih interpretov ljudskih in umetnih pesmi v Posavju pravi praznik. Prihodnje leto bo Pesem Posavja v Sevnici.
I.	ZORAN
LITERARNI VEČER V NOVOMEŠKEM DOMU JLA
NOVO MESTO — V ponedeljek, 30. maja, bo ob 18. uri v mali dvorani tukajšnjega Doma JLA literarni večer, na katerem se bodo s svojimi deli predstavili besedni ustvarjalci drugih narodov in narodnosti, ki živijo v Sloveniji. Nastopili bodo: Miljana Boškovič, Anton Lovrič, Jure Drljepan, Dušan Cunjak (vsi iz Ljubljane), Fikret Ima-movič iz Celja in Branislav Banič iz Novega mesta. Program bo vodila in povezovala Jadranka Matič-Zu-pančič.
FOLKLORNA REVIJA
ČRNOMELJ — Tukajšnja folklorna skupina »Zeleni Jurij« se že dalj časa pripravlja na nastop na reviji folklornih skupin zletnega območja Bratstvo in enotnost. Ta bo letos v Bosni, in sicer v nedeljo, 5. junija, v Dvoru na Uni.
Je slovenski grafični bienale prehud	zalogaj z
Na okrogli mizi na Otočcu: zamisel o uvedbi take prireditve so vsi pozdravili, zataknilo pa se je pri vprašanju, ali je moč v tako kriznih časih prenesti tako breme
OTOČEC — Ali slovenski grafični bienale na Otočcu bo ali ga ne bo, je vprašanje, na katero, kot kaže, še lep čas ne bo moč dobiti povsem jasnega in prepričljivega odgovora. Proti temu, da bi ta del Slovenije dobil nekaj, kar bi prekrvilo njegovo kulturo in mu pomagalo odpreti vrata za pomembnejša in odmevnejša dogajanja, nima načelno nihče nič in tudi samo Novo mesto kot prav gotovo najbolj zainteresirano je za to, da se naredi tak korak. Beseda pa postane tišja in jecljava, ko se vplete vprašanje, alijevteh kriznih, gospodarsko nestabilnih in kulturi skrajno nenaklonjenih časih sploh moč računati na uvedbo česa takega.
Približni izračuni namreč kažejo, da bi samo za prvi bienale, če bi ga priredili letos, potrebo vali kakih 30 starih milijard, to pa je zalogaj, ki vzame sapo celo naj večjim optimistom. Sama vsota sicer ni toliko strašljivo velika, da bi se morali takoj in za vse čase odreči taki prireditvi, močno pa bega spoznanje, da nihče ne ve, kako priti do tolikšnega denarja.
Na novomeško kulturno skupnost, ki bi bila seveda prva poklicana podpreti bienale, ni računati, ker nima denarja niti za financiranje obstoječe dejavnosti, poleg tega pa bi bili do sredstev, če bi jih imela več, bolj upravičeni Študijska knjižnica Mirana Jarca, da bi se rešila prostorske stiske in sploh neustreznih prostorov, pa Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ima podobne probleme, in tudi dolenjsko-belokranjska enota Zgodovinskega arhiva, ki niti pravih prostorov za skladišča nima, in še kaj in koga bi lahko navedli
Ko je beseda o slovenskem grafičnem bienalu in pro-
blematiki v zvezi s tem tekla minuli četrtek za okroglo mizo v otoškem Gami hotelu, je bilo jasno in nedvoumno povedano, da tudi na sofinanciranje republiške kulturne skupnosti ni moč računati, ker komaj zagotavlja denar za tako imenovano nacionalno kulturo, in je edino realno razmišljati, da se denar za bienale najde v novomeških oziroma dolenjskih logih. Kot je dejal Franci Šali, predsednik novomeške občinske skupščine, je morebitni rešitelj združeno delo, na katero bi se morali obrniti in ga prepričati z argumenti, da bi sprejelo ta izziv.
Izziv pa slovenski grafični bienale vsekakor je, naj ga gledamo skoz finančne ali le skoz kulturno strokovne naočnike. Izziv v tem smislu, ker bi bilo škoda zavreči nekaj, kar bi kulturno bledo Dolenjsko in z njo še posebej Novo mesto dvignilo na raven nacionalne pomembnosti
Slovenski likovni umetniki in kritiki si kajpak še posebej goreče želijo, da se zamisel o slovenskem grafičnem bienalu na Otočcu, za katero ves čas trdno in z velikim upanjem stoji tudi pobudnik akademski slikar in
frafik Branko Suhy, novomeški rojak, vendarle ostvari 'etose, bi se Novo mesto z Otočcem v zgodovino slovenske grafike vpisalo kot kraj, kjer se je začel pono ven razcvet slovenske grafike. Po mnenju dr. Ivana Sedeja se je slednja, kerje predolgo živela od doseženega visokega mednarodnega renomeja, nekoliko utrudila in bi zato na otočcuprav mladi grafični umetniki dobili možnost, dajo osvežijo.
I. ZORAN
KDO IMA KOBETOVE SLIKE ?
NOVO MESTO — Dolenjski muzej pripravlja ob 45-letnici XV. divizije razstavo likovnih del Borisa Kobeta iz cikla Po poteh Gubčeve brigade. Otvoritev bo v ponedeljek, 13. junija, ob 18. uri v prostorih Dolenjske galerije. Vse • lastnike slik tega cikla muzej vljudno prosi, da posodijo slike za to razstavo, za kar se jim že vnaprej najlepše zahvaljuje. Informacijo o tem, ali imajo slike in ali so jih pripravljeni posoditi, naj lastniki hkrati s svojim naslovom pošljejo v Dolenjski muzej, Muzejska 7, 68000 Novo mesto, ali sporoče po telefonu na št. (068)
21-169.
JUBILEJNO SREČANJE NESLOVENSKIH LITERATOV
Letošnje, že 10. srečanje pesnikov in pisteljev začetnikov drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji, bo oktobra na Jesenicah. Kot velja tudi za srečanje slovenskih literatov, lahko na jeseniškem srečanju sodelujejo samo avtorji, ki še niso izdali samostojne knjige razen v samozaložbi. Tudi postopki so znani in ustaljeni. Vsa dela, ki bodo prispela do 20. junija na ZKO Slovenije v Ljubljani, z oznako, da gre za 10. srečanje literatov drugih narodov, bo prebrala in ocenila tričlanska žirija ter izbrala najboljša za predstavitev na literarnem večeru in za objavo v posebni publikaciji.
Zanimiv slikar
V Brežicah razstavlja Edo Starc, ki je začel slikati šele po upokojitvi
BREŽICE — Galerija Posavskega muzeja ima od minulega petka novega razstavljalca. To je 55-letni Edo Starc, v Ljubljani udomljeni rojak iz Leskovca pri Krškem. Brežiškemu občinstvu se predstavlja s slikami, ki kažejo, da ga kot slikarja najbolj zanima narava z neizčrpnimi motivi krajine. Razstava bo odprta do 12. junija.
Starc je po osnovni stroki gradbeni tehnik. Slikati je pričel pred desetimi leti, potem ko se je razmeroma še mlad upokojil. V tem času je ustvaril dokaj obsežen opus in tudi veliko razstavljal. Razstava v Brežicah je že dvajesta sa-
• Ob otvoritvi razstave slikarskih del Eda Starca minuli petek zvečer v Posavskem muzeju so si obiskovalci lahko ogledali predstavo Klopce, dela sodobnega sovjetskega dramatika Aleksandra Gelmana, v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. V vlogah sta nastopila Franc Markovčič (On) in Marjana Klanšek-Jaklič (Ona).__________________________
mostojna predstavitev njegovih del, nekaj desetkrat pa je sodeloval na skupinskih razstavah. Vseskozi pa seje izobraževal in likovno izpopolnjeval na raznih tečajih.
Razstava v galeriji Posavskega muzeja pove, da je Starc samosvoja likovna samorastniška osebnost. Narava je zanj, kot še za vrsto likovnikov, ki se niso šolali na ALU, neizčrpen vir navdiha. K njej se nenehno vrača in ob odkrivanja lepot in veličastju gora, poljan, travnikov, morja prenaša doživetja in občutenja na platno. Sčasoma so se krajinam pridružile vedute mestnih ulic in obmorskih mest, čedalje pogosteje pa seje slikar začel zatekati tudi k tihožitjem. Na kratko: razstava kaže, da so možnosti Starčevega in sploh tovrstnega slikarstva neizčrpne.	[.	Z.
SREČANJE OKTETOV V LUTROVI KLETI
SEVNICA — Zdaj, ko so vse revije zborovskega petja v Posavju za nami, bo v Lutrovi kleti pod sevniškim gradom še srečanje oktetov in drugih manjših pevskih skupin iz Posavja, ki štejejo do deset pevcev. Srečanje bo v soboto, 4. juniji.
DVA KONCERTA V CERKVI
NOVA ŠTIFTA — V cerkvi pri Novi Štifti v ribniški občini bo 3. junija koncert okteta Zvon iz Ljubljane. Na sporedu bodo pesmi vzhodne (pravoslavne) liturgije. 16. julija pa bo v isti cerkvi koncert slovitega Slovenskega trobilnega kvinteta.
UMETNIKI IZ ZRN
LJUBLJANA — V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo del likovnih umetnikov iz nemškega Leverkusna. Na otvoritvi razstave, ki bo na ogled do 17. junija, bosta nastopila glasbenika Katarina Ma-linger in Igor Saje.
PESNIK MED UČENCI
VINICA — Pred dnevi so se v rojstni hiši Otona Župančiča zbrali mladi literarni ustvarjalci iz belokranjskih osnovnih šol. Srečanja se je udeležilo osemnajst učencev, pogovarjali pa so se o tem, kako pisati in kakšne možnosti za predstavitev svojih del imajo. Med njimi je bil kot gost pesnik Janez Kolenc iz Novega mesu, ki je ob koncu minulega leta izdal zbirko otroških pesmi Otroštvo v srcu. S pesnikom so mladi literati prisrčno pokramljali in dobili marsikak koristen napotek za pisanje. Svoja dela so potem predstavili na literarnem večeru, ki so ga z glasbenim programom popestrii učenci črnomaljske glasbene šole.
Št. 21 (2023) 26. maja 1988
DOLENJSKI LIST
pisma
odmevi
»Pazite se takšnih obrtnikov«
Še o Ivani Vreček
V Dolenjskem listu sta izšla v decembru 1986 in v marcu 1987 zapisa B. Budje v zvezi z izplačevanjem lažnih računov v zadevi Ivane Vreček in »Beti« Metlika. Pišem zato, ker me je Vrečkova v času kazenske preiskave, za katero sploh nisem vedel, ogoljufala za 22.000 švicarskih frankov, časopisnemu prispevku pa gre zahvala, da ni ogoljufala mene oz. mojega znanca še za 10.000 ŠF. Izdajala se je za veliko in v občini najbogatejšo obrtnico z velikim številom zaposlenih, zato sem mislil, da vlagam denar v razširitev proizvodnje in v zaposlitev ali partnerstvo.
Smešno je, da meje Ivana Vreček kasneje prijavila zaradi »nezakonitega« oderuškega posojanja denaija, čeprav nisva določila nikakršnih pogodbenih obresti. Javno tožilstvo v Ljubljani je zavrglo njeno krivo ovadbo.
Zadevo sem prijavil na sodišče v Trebn-jem in javnemu tožilstvu v Novem mestu. Da ne bi imeli občani podobnih sitnosti zaradi sodelovanja s takimi in podobnimi »velikimi« obrtniki, kot je Vrečkova, menim, da je dobro, če časopis opozarja na to. Če vas zato zadeva zanima, lahko stopite v stik z menoj ali greste v Veliki Gaber, kjer boste kaj več zvedeli od Vrečko-ve ali njene namestnice Marije Horvat, ki je odprla še eno obrtno delavnico na isti lokaciji.
I.	STANIŠIČ Novakova 1 Ljubljana
S SKUPNIMI CILJI DO USPEHA
Krajani krajevne skupnosti Veliki Podlog so na referendumu dne 8.5.1988 za uvedbo samoprispevka pokazali veliko mero zavzetosti za reševanje skupnih življenjsko važnih komunalnih problemov. Sredstva iz samoprispevka so namenjena za posodobitev ceste, ki pelje preko vasi z asfaltno zaporno plastjo, ter ostalih zadev. Tudi do sedaj so krajani ogromno prispevali v denarju in s prostovoljnim delom za napeljavo elektrike, vodovoda, telefona, javne električne razsvetljave, izgradnje prostorov za skupne sestanke vaščanov in drugih manjših urejevanj za boljše in lepše počutje.
Henčkov »Bančni rop«
Kakšna pota ubira znani dolenjski glasbenik?
Da ne bo kdo od bralcev že takoj na
začetku pomislil, da je ta nekdaj priljub-. rop! Se
ljeni muzikant zakrivil bančni rop! zdaleč ne, ampak gre za njegovo najnovejšo skladbo »Bačni rop« z zadnje kasete z naslovom Lepa mora bit’. To kaseto sem med drugimi kupil ob zadnjem obisku v domovini. Domača glasba mi v tujini veliko pomeni, polepša mi urice, pričara košček domovine in me v mislih popelje domov. Zato sem vesel vsake nove kasete, seveda dobre, pa naj bo zabavna ali narodnozabavna. Pri zadnji Henčkovi pa sem bil krepko razočaran! Najprej sem pomislil, da je
prodajalec kaset pomotoma vstavil v tkast
ovitek Henčkove kasete kakšno drugo, moderno. Potem sem ob natančnejšem poslušanju le ugotovil, da je to kaseta Henčkovega ansambla, seveda z novim stilom in z novimi »divjimi« besedili, ki spominjajo na vse, samo na narodnozabavno glasbo ne!
Lepo in prav, da si Henček kot tudi mnogo drugih ansamblov prizadeva na področju narodnozabavne glasbe poiskati nekaj novega, neizrabljenega, nekaj, kar gre poslušalcu v uho. Rad mu verjamem, daje bilo o podoknicah, rožicah in mamicah napisanega veliko in preveč, zato menim, da je bila njegova kaseta »Polka, valček, rock and roli res presenečenje in nekaj prijetno svežega. Lepo je nadaljeval z naslednjo, zlato.
Vem, da kot vsak ansambel tudi on gleda na komercialno plat in gre kaseta bolje v prodajo, če je na njej kaj posebnega. Na njegovi zadji so posebnosti, vendar je šel z njimi le predaleč. Če na kratko ocenim celo kaseto, lahko rečem, da so skladbe z nekaj izjemami popoln kič. Niso kakšni posebni hiti, kot je po tihem upal Henček, ampak pomenijo norčevanje iz slovenske narodnozabavne glasbe. Zato pozdravljam stališče Radia Ljubliana, da skladbe Banči. . vr '	.
in obenem upam, da jih vsaj še nekaj s kasete ne bodo predvajali v radijskem sporedu. Naj ob koncu svojega dobronamernega pisanja povem, da nimam osebno nič proti Henčku, saj ga niti ne poznam razen preko kaset m plošč. Predlagam mu le, naj se vrne nazaj na stara, dobra pota, saj njegov moderni stil ne pelje nikamor. Mislim, da je takega mnenja še marsikdo, tudi v domovini. Pa brez zamere, tov. Henček!
FRANCI SMREKAR Švica
Od skupno vpisanih 550 volilcev se jih je referenduma udeležilo 497 ali 99,45%. Ob tako veliki udeležbi se jih je pozitivno opredelilo 476 ali 86,55%. Najboljši rezultat so dosegli v vasi Veliki Podlog s 96% pozitivnih glasov; sledijo Mali Podlog s 95%, Gržcča vas (86%), Gorica (85%) in Jelše (66,6%). Krajani sedaj z obtimiz-mom pričakujejo, da bo tudi SK1S Krško izvršil svojo plansko dogovorjeno obveznost. Volilne komisije so z zadovoljstvom zaključile delo že ob 11. uri.
Dragi krajani, tako smo skupno dokazali svojo pripadnost in zavzetost za skupno reševanje naših problemov. Upam, da bo tudi v bodoče tako, kajti v slogi je moč!
Predsednik skupščine KS FRANC JUVANC
Prošnja borcem
Skupnost NZ pripravlja
ja monografijo
Po vojni so bili borci »Narodne zaščite« nekako pozabljeni. Krivda za to tiči v glavnem v njih samih, seveda pa tudi pri drugih, ki so nanje pozabili. Po zaslugi Republiškega sekretariata za notranje zadeve je bila pred leti njihova anonimnost prekinjena. Trije prizadevni ljudje so se lotili zahtevnega dela in tako so začele po vseh slovenskih pokrajinah rasti skupnosti borcev »Narodne zaščite«. Pokrajinska skupnost borcev NZ za Dolenjsko in Belo krajino je bila ustanovljena
• Ker skupnost pripravlja monografijo, prosi vse živeče borke in borce kakor tudi svojce umrlih, da pomagajo s podatki, k čim boljši pripravi monografije, ki bo predvidoma izšla leta 1992. Podatke oziroma vaše naslove lahko sporočite na naslov: Lado Stibrič, Novo mesto, Paderšičeva 19, ali pa: UNZ Novo mesto, Jerebova 2, mi pa vas bomo obiskali.
11. decembra 1985 in zdaj uspešno deluje.
Glavna naloga skupnosti je, da zbira gradivo o delu Narodne zaščite na Dolenjskem in v Beli krajini, hkrati pa tudi pripravi evidenco vseh še živečih, v NOB padlih in po vojni umrlih borcev.
Za popularizacijo Narodne zaščite na Dolenjskem in v Beli krajini je prav gotovo največ pripomogla razstava delovanja NZ med vojno, ki je bila organizirana v okviru novomeškega občinskega praznika leta 1986; obisk te razstave je bil res izreden. Hkrati velja omeniti, daje skupnost dobila domicil v vseh štirih dolenjskih in belokranjskih občinah, prav tako pa je tudi razvila svoj prapor.
L. STIBRIČ
ODGOVOR PRIHODNJIČ
Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli obširen odgovor Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje ter Komiteja za urbanizem in varstvo okolja Novo mesto, v katerem izčrpno odgovarjata na pismo Boruta Simiča pod naslovom »Stran s kostanji in z ljudmi,« ki smo ga objavili prejšnji teden. Posebej v njem poudarjata, kako pomembno je pravočasno, to je še v času javnih razprav, s svojimi pripombami in predlogi sodelovati v pripravljanju rešitev, ne pa jih zgolj kritizirati šele tedaj, ko so že v fazi uresničevanja. Sicer pa več v odgovoru, ki ga bomo v celoti objavili v naslednji številki.
Uredništvo DL
O TOMŠIČEVCIH
KOČEVJE — Tomšičeva brigada, ki je bila ustanovljena v vasi Cesta na Kočevskem, bo imela 16. julija proslavo. O brigadi in njeni bojni poti sta doslej izšli dve knjigi, letos in prihodnje leto pa bosta še dve. Nekaj težav je bilo z zbiranjem zgodovinskega gradiva za knjige pa tudi z zagotovitvijo potrebnega denarja, vendar so vse uspešno rešili.
Katica Prijanovič
Prebivalcf Tribuč so pospremili k zadnjemu počitku svojo dobro prijateljico sovaščanko Katico Prijanovič, po domače Melinkovo. Katica je bila dobra soseda in vaščanka ter zvesta žena, skrbna gospodinja in otrokom ljubeča mati in je lahko vzornica mnogim ženskam. Bila je mirna in tiha in je z upanjem v srečo gledala v bodočnost. V očeh ji je sijal plamen čistega srca in duše, saj je bila skromna in pravična in je želela vsakomur le dobro. Katica je svoji družini želela srečo in ji tako pomagala
oblikovati lepšo bodočnost, a kruta ela
usoda je hotela drugače. V znak prijateljstva in spoštovanja je Katici ob grobu spregovorila Darinka Vranešič, lepe poslovilne besede je spregovoril tudi gospod župnik, pevke iz Adlešičev pa so ji lepo zapele. Katica nam bo ostala v lepem spominu, saj bomo povsod pogrešali njeno nasmejano dobrodušnost. Naj ji zaželimo miren počitek in se sprijaznimo s tem, da usoda vedno odvzame najboljše. LOJZKA PUHEK Tribuče
Še: Pusto in dolgočasno Kočevje
Odgovor kolektiva Kulturnega centra Kočevje na pismo bralke
V Dolenjskem listu je bilo 28v. aprila objavljeno pismo bralke Jane Žagar o razmerah v kočevskem kinu. Naš kolektiv je pismo obravnaval na zboru delavcev in ugotovil, da marsikaj v pismu ne drži.
Filmi so v našem kinomatografu še vedno razvrščeni po žanrih. Mesečnih sporedov ne razpošiljamo več po kolektivih, ker obisk predstav po naši oceni
zaradi tega ni bil boljši. Obisk upada že vse od uvedbe TV, barvne TV in zdaj še ob razmahu videa. To ne velja le za Kočevje in Slovenijo, ampak za ves svet. Filme še vedno predvajamo po željah gledalcev (imamo knjigo pripomb in pritožb, razen tega pa še posebni poštni predal za pripombe in želje gledalcev).
Do nekulturnega obnašanja mladin-
Še: Goljufanje s kartami
Ugovor na pismo, objavljeno prejšnji teden
cev prihaja zelo redko, uslužbenci kina pa v takih primerih ukrepajo skladno s hišnim redom, kije izobešen na vidnem mestu. Predvajalec filmov ima ustrezno izobrazbo za to delo in se trudi, da kar najbolje upravlja z aparaturami, ki so še iz leta 1953 in na ročni preklop.
Filme predvajamo običajno po dva dni, filmske hite po 3 dni, po en dan pa le filme, za katere ne pričakujemo velikega obiska, in filmsko gledališče (v slednjem primeru je v reklamnih omaricah obvestilo, da film predvajamo le en dan).
Škoda je uspehe javne razprave z zavrnitvijo osnutka lokacijskega načrta o HE Boštanj, kar so nam priznavali celo strokovnjaki, sprevračati v osebna obračunavanja, kot skuša delati Ciril Kolešnik, sodelavec krškega Sava-projekta.
Mi smo se udeležili javnega sestanka, javno sem pisal, torej smo delovali povsem legalno, kjer so tudi mnenja različna, zato tudi so razprave. Ciril Kolešnik nam ne more biti za zgled, saj vemo, da, ko gre zanj, ravna povsem drugače. Zakaj je metal ven robnike, ko so širili brežiško vpadnico? Bodi torej dovolj o osebnostih. Vsekakor pa je čudno, da ob poznavanju stroke ravna tako, nam pa zameri že razpravo.
Na srečo je izjema. Vendar mu povem v brk, da se bom tudi za ceno takšnih javnih diskvalifikacij boril proti zgrešenim rešitvam. Hrabri nas, da seje tok dela okrog te elektrarne preokrenil.
Stvari se končno proučujejo v inačicah. Ljubljanski strokovnjaki so odprti pri sodelovanju, obvestila so tudi za navadne smrtnike. Če pa se Ciril Kolešnik še po toliko mesecih spogleduje z zrcalcem in razmišljanjem, kako kdo izgle-da, je vredno pomilovanja in o tem ne nameravam več razpravljati.
ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 27. V.
9.45	— 12.30 in 14.25 — 23.55
TELETEKST
MOZAIK
10.00 TEDNIK
11.00 ZGODOVINA, ponovitev 3. dela italijanske nadaljevanke
14.40	VIDEO STRANI
14.44	MOZAIK, ponovitev TEDNIKA
15.55	RALLY SATURNUS
17.15	PORTRET PAVLA KUNAVERJA' «'vt VOLK
20.22	GOSPA MONSOROJSK A, 5. del
francoske nadaljevanke
21.20	PRVI RAJ, 3. del dokumentarne
17.50	GRIZLI ADAMS, 18. del nani-
18.15	GRAFIKI BIH: Djevar Hoza
18.45	RISANKA
19.01	OBZORNIK
19.18	ZRNO
19.30	DNEVNIK
19.59	ZRCALO TEDNA
serije
22.10	DNEVNIK
22.25	BLAGOSLOVLJENI PAR, švedski film
S tem filmom, posnetim 1986, se končuje ciklus švedskega režiserja Ing-marja Bergmana. To je zgodba o dveh samotnih, izkoreninjenih bitjih, ki se v duševni stiski odločita za skupen odhod s 'veta. l.iuhezen zrn- ' konca in onstran njega, tako nau rojenjem kot nad zlom. Vendar je ta zmaga le individualna, obsojena na skupni grob, zgodi se namreč za zaprtimi vrati, brez prič.
23.45	VIDEO STRANI
kdor ga ima — 18.00 Znanstveni almanah — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 Ansambel Marela —
19.30	Dnevnik — 20.00 Narodna glasba
— 20.45 Poročila — 20.50 Festival JRT
— 22.30 Izganjalec hudiča (film)
TV ZAGREB
DRUGA TV MREŽA
17 10 Dnevnik — 17.30 Ljubo doma,
8.20	Poročila — 8.25 Ljubo doma, kdor ga ima — 9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli —12.30 Poročila —
14.50	TV v šoli — 15.50 Vedno z vami —
17.30	Ljubo doma, kdor ga ima — 18.00 Znanstveni almanah — 18.30 Risanka —
18.40	Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik
— 20.00 Nezgodni center (serijski film)
— 21.00 Kvizkoteka — 22.10 Dnevnik
— 22.30 (Kulturni magazin — 00.00 Bis (nočni program — 01.30 Poročila
SOBOTA, 28. V.
7.35	— 00.40 TELETEKST
7.50	VIDEO STRANI
8.00	RADOVEDNI TAČEK IŠA
8.15	PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
8.20 MAKEDONSKE NARODNE PRIPOVEDKE
8.50 PRVE LJUBEZNI: MOČ LJUBEZNI
9.20 ERAZEM IN POTEPUH, 4. del nadaljevanke
9.50 PERISKOP
10.50 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGOREJ 86
11.20 OMIZJE, ponovitev
13.20 JUBILEJNA TEVETEKA, ponovitev 17. oddaje
14.40	VIDEO STRANI
16.55 SREČA NA VRVICI, slovenski film
18.25	D A NE BI BOLELO: OPEKLINE
18.45 RISANKA
18.55 VIDEO STRANI
19.01	KNJIGA
19.30 DNEVNIK
19.59	NAŠ UTRIP
20.22	ŽREBANJE 3x3
20.30 DOLGO VROČE POLETJE, 3. del nadaljevanke
21.20	KRIŽ KRAŽ
22.45 DNEVNIK
23.00	CHARLOTTIN STIL, francoski film
00.30 VIDEO STRANI
ofenziva — 17.05 Dallas — 17.55 Rokomet (m) Jugoslavija:Švedska —
19.30	Dnevnik — 20.15 Glasbeni večer — 21.45 Poročila — 21.50 Feljton —
22.20	Športna sobota — 22.50 Festival JRT
TV ZAGREB
9.00	TV v šoli —10.30 Poročila —10.35 Bis (ponovitev) — 15.00 Majske igre — Narodna glasba —16.30 Liga mla-
16.
DRUGA TV MREŽA
15.40	Kako biti skupaj — 16.10 VIII.
dih lingvistov — 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar — 17.45 Sedem TV dni —
18.30 Teleobjektiv — 19.15 Risanka —
19.30 Dnevnik — 20.15 Boljše življenje
— 21.05 Avtocesta nasilja (ameriški film)
— 22.35 Dnevnik — 22.50 Festival JRT
— Gospod Abel (francosko-švicarski film) — 02.00 Poročila
NEDELJA, 29. V.
8.55	— 23.20 TELETEKST
9.10	VIDEO STRANI
9.20	ŽIV ŽAV
10.15 GRIZLI ADAMS, ponovitev 18. dela
10.50	DOLGO VROČE POLETJE, ponovitev 3. dela nadaljevanke
11.30	VIDEOSTRANI
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 VIDEOSTRANI
13.15 SINOVI IN HČERE STEKLAR-
JA JAKOBA, 8. del nadaljevanke
14.25	DAMA IN PODZEMLJE, nemški film
15.55	PLENARNO ZASEDANJE KONFERENCE ZKJ, prenos
17.00	ŠOPEK DOMAČIH
IGRE — KRZNENI PLAŠČ
21.15	ZDRAVO
22.45	KRONIKA KONFERENCE ZKJ
23.05	VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.30 EX LIBRIS: MODA SKOZI ČAS,
2.	del
18.30 OB KONFERENCI ZKJ
19.01	TV MERNIK
19.30 DNEVNIK
20.17	K. Klarič: TRI LAHKOTNE
8.55 Poročila
9.00	Danes za jutri in igrani film — 14.00 Športno zabavno po-
poldne —19.30 Dnevnik — 20.00 Po letu 2000 (poljudnoznanstveni film) —
20.45	Včeraj, danes, jutri — 21.05 Mali koncert — 21.30 Dirke formule 1
PONEDELJEK, 30. V.
9.45	— 12.00 in 16.00 — 23.20
TELETEKST
MOZAIK
10.00	NAŠ UTRIP
10.15 ZRCALO TEDNA
10.30 SKRIJ SE MED LJUDI, ameriški film
16.15 VIDEOSTRANI
16.30 MOZAIK, ponovitev
17.00 MAKEDONSKE NARODNE PRIPOVEDKE
17.30	ČAS, KI ŽIVI
18.00 OB KONFERENCI ZKJ
18.30 RADOVEDNI TAČEK
18.45	RISANKA
18.55	VIDEOSTRANI
19.01	OBZORNIK
19.18	ZRNO
19.30 DNEVNIK
20.17	TISOČLETNA ČEBELA, 2. del slovaške nadaljevanke
21.15	OMIZJE
22.45	KRONIKA KONFERENCE ZKJ
23.05	VIDEO S JR A NI
DRUGA TV MREŽA
17.10	Dnevnik 17.30 Čudežna soba —
17.45	Otroška oiidaja — 18.00 Beograjski TV prograr* — 19.00 Indirekt
TOREK, 31. V.
7.40 — 12.20 in 16.10 — 23.10 TELETEKST
7.55	KONFERENCA ZKJ, prenos
12.00	TUJI JEZIKI: ANGLEŠČINA, 43. lekcija
16.25	VIDEO STRANI
16.40 ŠOLSKA TV: KEMIJA TELESNA VZGOJA
17.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
17.45 EX LIBRIS: MODA SKOZI ČAS, ponovitev 2. dela
18.45 RISANKA
19.01	OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
20.23	KONCERT DIMITRISA SGOU-ROSA
21.15	OSMI DAN, oddaja o kulturi
21.55	RAZSVETLJENI POGLED, film o Evgenu Bavčarju
22.45 DNEVNIK
23.00	VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10	Dnevnik — 17.30 Angleščina, 43. lekcija — 17.55 Rokomet Jugoslavija:SZ — 19.30 Dnevnik — 20.00 Oddaja iz kulture — 20.30 Tekmovanje mladih glasbenikov — 23.00 Poročila
Opomba: Sterijino pozoije
14.00	— 17.55 Tenis
Žrebanje lota
SREDA, 1. VI.
23.55
9.45 — 11.20 in 16.15 TELETEKST MOZAIK
10.00 KONCERT DIMITRISA SGOU-ROSA, ponovitev
10.40	OSMI DAN, oddaja o kulturi
16.30 VIDEO STRANI
16.45 MOZAIK — OSMI DAN, oddaja o kulturi
17.25	TUJI JEZIKI: ANGLEŠČINA, 43. lekcija
17.45 ERAZEM IN POTEPUH, 5., zadnji del
18.15	RAZMIŠLJANJE OB JELŠI, dokumentarna oddaja
18.45 RISANKA
19.01 OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
20.05	MEDNARODNA OBZORJA
20.45 NAJBOLJŠA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA, ameriški film
S tem filmom se začenja cikel, posvečen pomembnemu režiserju Williamu Wyler-ju, kije povezan z razcvetom ameriškega zvočnega filma.
23.30 DNEVNIK
23.45 VIDEO STRANI
18.15	SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: Prekmurje, 2. oddaja
18.45	RISANKA
19.01	OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
20.05 TEDNIK
21.10	IZGUBE, 1. del angleške nadaljevanke
22.05 DNEVNIK
22.20	JUBILEJNA TEVETEKA, 21. oddaja
23.25	VIDEO STRANI
15.30	dogodki in odmevi, 16.00 lestvica zabavne glasbe, 17.00 mladinska oddaja,
18.00	kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri
DRUGA TV MREŽA
14.00	Tenis, odprto prvenstvo Francije —
18.30	Atletika za Hanžekovičev memorial — 20.00 Filmoskop — 22.30 Poročila — 22.35 Odprta knjiga
SOBOTA
12.00	začetek programa, napoved, pozdrav izbor pesmi tedna, 12.30 novice, nekoč bilo je tako..., 13.00 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 14.00 nagradni kviz, 15.30 dogodki in odmevi, 15.00 zanimivosti, predstavitev znanih in manj znanih oseb, prireditve, 16.30 modra kronika, 18.00 kronika, biba leze-biba gre, studio—D jutri
No0,6
V Kočevskih novicah je spored brez datumov, ker imamo z distributerji tržne odnose, in ne planskih. Zato ne moremo za mesec dni vnaprej točno napovedati datumov, ker pride včasih do nepredvidljivih sprememb.
Za zaključek naj povemo, da smo prenovili dvorano, kupili novo ozvočenje, hitro dobivamo atraktivne filme, mnoge filme vrtimo v predpremieri, najemamo pa predvsem nove filme
DRUGA TV MREŽA
in manj reprizne. T udi o pomanjkljivos-v. Za:
tih pri kadrovskih zadevah tov. Žagarjeva nima prav in prav žaljivo objavlja napačne podatke.
To je le kratek odgovor na pismo. Tov. Jana Žagar ali kdorkoli drug pa lahko dobi podrobnejše podatke pri upravi kina.
KOLEKTIV KULTURNEGA CENTRA KOČEVJA
17.10	Dnevnik — 17.30 Kdo, ali jaz? —
18.00	Izobraževalna oddaja — 18.30 Video godba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer — 21.30 Poročila —
21.35	Umetniški večer Opomba: Pariz: tenis
studio
NEDELJA
8.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 8.30 kmetijska oddaja,
9.30	kronika, nekoč je bilo tako..., repiče-va draga, 10.00 vse manj je dobrih gostiln,
11.00 mali oglasi, 12.30 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 18.00 konec programa
PONEDELJEK
12.00	začetek programa — pesem tedna,
12.30 novice, nekoč, je bilo tako..., 13.00 modra kronika— ponovitev oddaje, 13.30 pogovarjamo se z vami, 14.30 šport,
15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica narodno zabavne glasbe, 17.00 aktualna tema, 18.00 kronika, pesem ledna, biba leze-biba gre, studio D—jutri
Spored Studia D
ČETRTEK, 2. VI.
16.30
23.35
9.45 — 12.15 in TELETEKST MOZAIK — ŠOLSKA TV
10.00 GLASBENA VZGOJA
10.50 VOLČJA URA, švedski film
16.45 VIDEOSTRANI
17.00 MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.50 INDIJANSKE LEGENDE, 8. del kanadske nanizanke
ČETRTEK,
12.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., 13.00 strokovnjak, 15.30 dogodki in odmevi, 17.00 turistična oddaja,
18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri
TOREK
12.00	začetek programa, pesem tedna,
12.30	novice, nekoč je bilo tako... iz organizacij združenega dela — mozaična oddaja, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 pomagamo vam, 16.30 minute za narodno glasbo, 17.00 odgovarjamo na vaša vprašanja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-bila gre, studio D—jutri
PETEK
12.00	začetek programa, napoved, pozdrav, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., skriti mikrofon, 14.30 šport,
SREDA
12.00	začetek programa, pesem tedna.
12.30	novice, nekoč je bilo tako... 13.00 vaš in naš studio—D, 13.30 glasbena odri' J-, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 želje in čestitke naših poslušalcev, 17.00 aktualna tema, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri
8
DOLENJSKI LIST
Št. 21 (2023) 26. maja 1988
Premije za razprtije
Razvrstitev kmetijskih zemljišč v nižinske, višinske ter kraške, ki v Sloveniji velja od lanskega oktobra, je med nekaterimi kmeti vnesla nemalo novega nezadovoljstva. Od razvrstitve je namreč odvisna višina premije za meso in mleko ter za povečanje staleža živine. Kmet, katerega kmetija je razvrščena v višinsko območje, dobi za liter oddanega mleka 39,78 dinarjev premije, v nižinskem pa 15,30 dinarja; pri kilogramu govejega mesa dobi višinski kmet 340 dinarjev, nižinski še enkrat manj, pri povečanju staleža živine dobi višinski 200 tisočakov na glavo, nižinski 100.000 dinarjev. Seveda se to močno pozna pri kmetovem že tako skromnem in težko prigaranem dohodku. Ta kategorizacija, kot ji pravijo kmetje, ali opredelitev območij z omenjenimi dejavniki za kmetijstvo, kot se tej razvrstitvi uradno reče, je bila seveda izdelana zato, da bi spodbudila voljo do kmetovanja v višinskih, kraških in drugih za kmetijstvo težkih območij, prnesla pa je, kot rečeno, tudi nezadovoljstvo in hudo kri. Med nezadovoljnimi so tudi belokranjski kmetje iz krajevne skupnosti Dobliče—Kanižarica.
Kmetijska zemljišča v tej krajevni skupnosti, razen vasi Grič, so razvrščena v nižinsko območje. Na pogovoru pri Martinu Banovcu v Dobličah, enem največjih kmetov v teh krajih, so se zbrali še Franc Flek iz Jerneje vasi, Alojz Verderber, Stanko Turk in Jože Žugelj iz Jelševnika. Vsi razen Žuglja so čisti kmetje, Žugelj, predsednik sveta te krajevne skupnosti, pa poleg službe v črnomaljskem Beltu še kmetuje. Vsi so tudi kooperanti črnomajske Kmetijske zadruge.
Ti in ostali kmetje iz teh krajev trdijo, da se jim je s tem, ko so njihove kmetije razvrščene v nižinske, zgodila krivica. Ta razvrstitev je potekala brez njih In mimo njih, po njihovem je bila vsa stvar narejena površno, na hitro in trdijo, da v njihovem primeru razvrstitev ne ustreza dejanskemu stanju. Martin Banovec je med največjimi kmeti, a ima več zemlje okoli Mavrlena, to območje pa je razvrščeno v višinsko. »Po sedanji razvrstitvi ni pomembno, kje imaš zemljo, ampak kje imaš stalno bivališče,« se razburjajo kmetje. »Vsi v teh krajih imamo nekaj zemlje v nižinskem in nekaj v višinskem predelu, tako mi iz Doblič, Jerneje vasi, Jelševnika, kot oni z Griča ali Tanče gore, le da oni pri premijah dobijo še enkrat več kot mi, ker imajo pač stalno bivališče v območju, ki je opredeljeno kot višinsko. Če bi se vsi mi preselili tja gor, kjer imamo trtje, bi tudi čez noč postali višinski kmetje, ne da bi se dejansko stanje kakorkoli spremenilo.«
Banovec ima v hlevu 14 glav živine in živinoreja je
njegova glavna dejavnost. »Na njivah v nižini sejem pšenico in tržne presežke vsako leto prodam, krmo za živino pa kosim le v višinskih predelih, vozim jo tudi 15 kilometrov daleč iz Bukove gore. In tako delajo vsi kmetje iz teh krajev, kosimo okoli Starega trga, kjer so ostali smo še starci in se s prvim kmetijstvom nihče več ne ukvarja. V višinskem predelu danes kmetov ni več, ti kraji so prazni, kar mi ne pokosimo, tam zgnije in travnike zarašča grmovje. Če bo šlo tako naprej, bo kmalu grmovje zaraslo tudi nižinske predele.« Banovec je zaradi svoje »nižinskosti« od oktobra pri premijah za mleko izgubil 230.000 dinarjev, s tem pa bi lahko plačal eno od štirih akontacij za pokojninsko invalidsko zavarovanje, ki so se od prve do druge povečale za sto odstotkov.
Alojz Verderber trdi, da ima samo eno njivo, na katero gre lahko s silažnim kombajnom, pa tudi velja za nižinskega kmeta. Poleg tega so povedali, da so tudi tiste njihove parcele, ki so res v nižini, pogosto poplavljene in niso primerne za drugo kot za travnike, in to s slabo krmo. »Pol mojih njiv tudi trikrat na leto poplavi Dobličica,« pravi Franc Flek. »Ko pride poplava, je od Jerneje vasi do Dragovanje vasi jezero, prav tako v Jelševniku, a tega nam nihče ne upošteva, poplavnega območja sploh ni v razvrstitvi zemljišč.«
Z razvrstitvijo kmetijskih zemljišč res ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. »Kriterije za opredelitev območij z omejenimi proizvodnimi dejavniki za kmetijstvo nam je posredovala Zadružna zveza Slovenije. Ti kriteriji zajemajo obdelovalne razmere, možnost uporabe strojne mehanizacije, podnebno-pridelovalne možnosti, dostopnost kmetije, oddaljenost od prometnih zvez, nadmorsko višino. Po teh kriterijih je morala skupina pri občinski zemljiški skupnosti oceniti in razvrstiti kmetijska območja v črnomaljski občini. In po teh kriterijih vasi v KS Do-bčiče—Kanižarica razen Griča niso mogle priti v višinsko območje, zato res kmetij v teh krajih niti nismo testirali,« je povedal Peter Malenšek, tajnik črnomaljske zemljiške skupnosti. Pri določevanju še enega pomembnega kriterija, ali je določeno območje kraško ali ne, je sodeloval Inštitut za geografijo ljubljanske Univerze. Naročilo za prvi elaborat v tej smeri so dobili pred leti, nihče jim ni povedal, za kaj bodo ta elaborat uporabili in časa je bilo zelo malo, tako da so pri določevanju uporabljali tudi avionske posnetke.
Ko se je na osnovi številnih pritožb kmetov iz naselij, ki so bila uvrščena v nižinsko območje, črnomaljska Kmetijska zadruga pritožila na Republiški
komite za kmetijstvo, je šla posebna skupina, v kateri sta bila tudi dva člana republiške skupine, na teren, da bi si ogledala sporna naselja, ki so bila razvrščena v nižinska območja. Vendar večjih sprememb tudi po tem ogledu ni bilo. Dobliški kmetje pravijo, da je bil tudi ta ogled, pri katerem prav tako niso sodelovali, bolj površen, iz avtomobila. Pri argumentaciji, da se sporna naselja ne uvrstijo v nižinska oziroma kraška, so se sklicevali tudi na elaborat Inštituta za geografijo. Potem pa je črnomaljska zemljiška skupnost na svoje stroške naročila pri tem inštitutu ogled vseh naselij v občini, ki naj bi jih dodatno uvrstili med naselja s kraškim površjem. Strokovni svetnik inštituta, ki je sodeloval tudi pri izdelavi pravega, menda na hitro pripravljenega elaborata, je res opravil podroben terenski ogled, tako rekoč od parcele do parcele, se na kraju samem prepričal o dejanskem stanju in potem strokovno utemeljeno predlagal 20 naselij za dodatno uvrstitev med naselja s kraškim površjem, med njimi tudi vse sporne v KS Dobliče—Kanižarica. Med drugim v utemeljitvi piše, da imamo zemljišča, ki pripadajo tem naseljem, zaradi kraških pojavov zmanjšano proizvodno vrednost tal, da je pogosto treba trebiti kamenje, da ob deževjih močni kraški izviri poplavijo precejšen del površin pod pobočji Poljanske gore, da gre za veliko zemljiško razdrobljenost in da imajo vsi kmetje košenice za krmo za živino nad vinogradniškim pasom na pobočjih, ki so ekstremno zakrasela. »Delo belokranjskega kmeta je pač vseskozi povezano s kraškim površjem,« končuje svojo utemeljitev strokovnjak. Odgovor delovne skupine za recenzijo občinskih elaboratov pri Zadružni zvezi Slovenije je bil zelo kratek, končuje pa se: »Dopolnilnih mnenj Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani ne moremo upoštevati.« Nobenih argumentov ali pojasnil, zakaj ne morejo ali nočejo upoštevati »dopolnilnih mnenj«, ki so v resnici utemeljen strokovni predlog, narejen po podrobnem terenskem ogledu. Očitno pa lahko upoštevajo prvi elaborat tega istega inštituta, ki je bil očitno narejen preveč na hitro in ne dovolj natančno in podrobno.
Seveda prizadetih kmetov tak odgovor ni pomiril, ravno narobe, še bolj jih je razburil in vznejevoljil. Zahtevajo, da se ta stvar uredi v čim krajšem času in da se v to vključita poleg Kmetijske zadruge tudi občinska skupščina in Socialistična zveza. Tajnik črnomaljske zemljiške skupnosti je povedal, da je.v Sloveniji veliko pritožb na razvrstitev kmetijskih zemljišč in da je čas, da se vse argumentirane pritožbe dostavi Zadružni zvezi Slovenije do konca
junija. Zahtevali bodo, da se vsa kmetijska območja v črnomaljski občini uvrstijo v višinsko oziroma kraško območje.
V črnomaljski Kmetijski zadrugi pravijo, da sedanja razvrstitev zelo slabo vpliva na kmetijsko proizvodnjo in tudi na odnose med ljudmi. Iz sosednjih vasi, od katerih je ena v višinskem, druga pa v nižinskem območju, nosijo mleko v isto zbiralnico, premije pa so za ene še enkrat večje kot za druge. Stroški kmetijske proizvodnje pa se ne pokrivajo niti z najvišjo premijo.
Kmetom v bistvu niti ne gre za tako ali drugačno premijo, ampak za priznanje njihovega dela, položaja in stanu, ki se mora kazati v ekonomski ceni njihovih pridelkov in proizvodov. In o tem je tudi tekla beseda v Dobličah. »Pri nas mora imeti vse ekonomsko ceno, celo pesek, pšenica, mleko In meso pa ne,« je dejal Franc Flek. »Jaz se kot kmet že od malega počutim zapostavljen. Zame v šoli ni bilo malice, ker sem bil kmečki sin, veleposestnik mi je rekel učitelj. Kmet ni enakopraven in enakovreden član naše družbe, zato sina ne bom nikoli silil, naj ostane na kmetiji. Raje vidim, da propade kmetija kot sin. Nikoli ne bom pozabil, da sem moral plačati za porodnišnico, ko je žena rodila prvega otroka, vse ostale ženske so pa lahko zastonj rodile. Za kmeta je res najbolje, da se niti ne rodi. Po drugi strani pa imam še danes doma neporavnane obveznice, ko je med vojno oče dajal hrano za partizane!« »Mi starejši bomo tudi te krivice preboleli in vlekli, dokler se bo dalo, mladi pa tega ne bojo prenašali, in prav imajo. 31 hektarjev zemlje imam, sin je naredil kmetijsko šolo, te dni pride iz vojske in bo šel takoj v službo. V takih razmerah ni mogoče, da bi se mlad človek odločil za kmeta,« pravi Banovec. »Žena in jaz imava veliko veselje do kmetovanja, žena je po devetih letih pustila službo, da bo lahko samo kmetica, sedaj ji je pa žal.« »Našim proizvodom drugi postavljajo cene, in to nizke, vse moramo kupovati pa po njihovih cenah, in to visokih,« se hudujejo kmetje. »Kilo moke prodajajo po toliko, kot mi dobimo za pet kil pšenice. Tepen je kmet in potrošnik, nekje vmes pa nekdo krepko profitira. V končni ceni moke ima nedelo še enkrat večjo ceno kot kmetovo delo. Je kmet zato, ker ima traktor, kaj bogatejši? Mi zase potrošimo zelo malo, kar pojemo, pa po dve srajci, hlače in škornje Imamo, drugo vse vložimo nazaj v kmetijo. Dopustov, morja in zdravilišč za nas ni. Samo nekaj vemo: da nikjer nič ne opravimo in da nam krampa in motike ne bo vzela nobena vlada. Potreben bi bil nov Gubec.«
A.	BART~
r
V neobvezen premislek
OBRAMBA Z DIMOM NAD OBRAMBO
Prepričan sem, daje polomija z dimnimi bombami v trebanjski osnovni šoli, ko se je vaja oziroma tekmovanje enot civilne zaščite za prvo medicinsko pomoč prelevilo v pravo nesrečo, ki je spravila v bolnišnico štiri zastrupljene otroke,
mu ga zaupali Trebanjci in družba. Za takšno trditev je več razlogov.
Morda bi bilo treba na prvem mestu povedati, da sekretar sekretariata za ljudsko obrambo neke občine gotovo ne sme biti oseba, ki jo veseli pravzaprav banalno aktiviranje dimnih škatel in podobnih pripomočkov. Prvi možje občinskih ljudskih obramb imajo najbrž kopico pomembnejšega in bolj odgovornega dela, ki, mimogrede rečeno, gotovo zahteva tudi nekaj miselnega napora. Ravno slednji je pri aktiviranju dimne bombe reduciran na najmanjšo mero, aktiviranja mora biti sposoben tako rekoč vsak mlečnozobi regrut, kar postavlja sekretarja Žlajpaha v še bolj mučen položaj.
Ne samo da se je ukvarjal z rečmi, ki so pod ravnijo njegovega službenega položaja; ko se je samovoljno pojavil v vlogi tehničnega izvajalca, se je izkazalo, da tej nezahtevni nalogi sploh ni kos, vedel ni niti tega, da uporaba dimnih bomb v zaprtih prostorih ni dovoljena, med drugim tudi zato, ker njihov gosti dim izpodriva zrak in vsebuje tudi 2 odstotka kihavca. Oseba, ki aktivira škatlo, mora to absolutno vedeti, to vednost je vseboval tudi scenarij tekmovanja, ki je dim predvidel ob vhodu in ob vogalih šole. Isti scenarij je videl Jureta Žlajpaha kot govornika in podeljevalca priznanj po koncu vaje, kar se nedvomno sklada z nominalno težo njegove funkcije, pa še nobene škode ni mogoče narediti.
Načeloma se obrambne vaje ne bi smele končati nesrečno oziroma s polomijo. Že zato, ker je to nadvse neugledno, pozabiti pa ne bi smeh niti na velika sredstva, ki jih namenjamo za obrambo in zoper nesreče vseh vrst. Še zlasti pa ne bi smeli dovoliti, da z velikimi napori in entuziazmom pripravljena vaja konča v bolnišnici in dimu zato, ker si je čelni človek občinske obrambe pod masko obrambe zaželel nekoliko neodgovornega igračkanja. Bolj milo ravnanja Jureta Žlajpaha ni mogoče ovrednotiti, huje pa vsekakor.
MARJAN BAUER
_____________________________  J
primer negativne kadrovske selekcije. Z drugimi besedami: Jure Žlajpah, sekretar sekretariata za ljudsko obrambo pri skupščini občine Trebnje, je s svojim nerazumljivim ravnanjem dokazal, da ni dorasel nedvomno pomembnemu položaju, ki so
o3 *rt
'•H M
'd O © d
O.®
f-H e.
©
d® ► 2
s © d
Čeprav so se nekateri posamezniki s tem ukvarjali vse živl-jeje, še nikomur doslej ni uspelo najti dveh zeber, ki bi bili enako progasti.
Od leta 1959 je Angležinja Hilyra Crane honorarna članica londonskega simfoničnega orkestra. Nastopa samo, ko je na sporedu simfonija Lulu, takrat mora na dirigentov znak spustiti iz prsi strašen krik, ki naj bi ponazoril bolečine in stiske glavne junakinje, ko jo zabode Jack Razparač. Zaradi tega krika so nekateri kritiki dali simfoniji naslov Simfonija za krik in orkester.
Najstarejše uniforme na svetu, ki so še vedno v uporabi (kroj namreč), so uniforme švicarskih plačancev, ki služijo v pa-peživi gardi v Vatikanu. Te obleke je po naročilu v začetku XV. stoletja narisal sam Michelangelo. Kroj je bil nespremenjen 450 let, malenkostno so uniforme spremenili leta 1975, da bi gardisti lahko nosili bombe s solzilcem.
Med stotinami ameriških sekt je še pred 20 leti obstajala tudi sekta »verniki elektricitete«, katere uradni prerok je bil brez svoje volje Thomas Alva Edison, izumitelj žarnice in še mar-
sičesa. Sekta je imela nekaj tisoč članov.
V Melbournu v Avstraliji imajo psa labradorca po imenu Rustus, ki zna smučati na vodi.
Čeprav sami o tem nimajo pojma, so sloni edine živali, ki imajo štiri in ne samo dvoje kolen.
Sodišče v Bernu, glavnem mestu švice, je pred nekaj leti obsodilo na nekaj let zapora krajevnega proizvajalca sirov, ki je s posebnim orodjem lastne konstrukcije delal luknje v siru, ki je bil kasneje prodan kot ementalski.
Leta 1914 je bila družba, za katero je delal slavni ameriški
režiser D. W. Griffith, tako na psu, da je moral Griffith svoj slavni film Vojna spolov posneti v samo štirih dneh, sicer bi za igralce in tehnike zmanjkalo denarja.
Pred kratkim so v Liverpoolu odprli vrata izredno koristne ustanove. Njen edini namen je dajanje nespodbitnih alibijev. Stranke, največkrat možje, ki so se odpravili na nezvesta pota, dobe od strokovnjakov navodila, kako je treba lagati sumov polnim ženam. Po potrebi priskrbi . firma tudi priče, ki trdijo, da je bil mož v inkriminiranem času nekje drugje, če pa je bil soprog zaloten in flagranti, je mogoče dobiti potrdilo, da se je trudil poslovno. Baje v firmi, ki ji cveto rože, razmišljajo, da bi zaposlili tudi kakšnega jugoslovanskega strokovnjaka za omenjene zadeve.
Gotovo ste o nas že slišali. Tudi pot, ki smo si jo začrtali, je znana: nadaljujemo z modernizacijo proizvodnje, razvijamo nove izdelke s poudarkom na robotiki, uvajamo poslovno industrijski računalniški inženiring, osvajamo nova zahtevna tržišča.
Do sedaj smo bili uspešni; dosegali smo cilje, ki smo si jih zastavili. Morda je vzrok to, da smo Ribničani. Toda nismo še zadovoljni in bi radi še več - morda tudi zato, ker smo Ribničani in nas delni uspeh ne zadovoljuje.
Za nas je dovolj dobro samo najboljše.
M Nočemo samo slediti. Zato pa potrebujemo še več strokovnjakov, ki nam bodo pomagali držati korak s svetom.
Strokovnjaki, ki vas zanima ustvarjalno, samoiniciativno in zanimivo delo na področju računalništva, robotike, trženja
— pridružite se nam in bodite soustvarjalci našega uspeha.
RIKO
Vaše ponudbe za sodelovanje pošljite v tajništvo DO RIKO. RIKO 61310 RIBNICA tel 061/861-611
i
priloga	dolenjske
Intervju Dolenjskega lista
»KO GOVORIM, BI LAHKO ORAL NJIVO«
»Boj slovenskega kmečkega stanu za pravico traja že tisoč let. Ko je leta 1848 končno prišla zemljiška odveza, seje rodil nov gospodar, kapitalist, ki je kmeta izkoriščal naprej. Po zmagi revolucije leta 1945 je nova oblast socializem razglašala kot družbo pravičnosti. Toda ali se ni ta socializem sprevrgel samo v novo obliko fevdalizma, v novo tlako, v novo desetino in v nov način zapostavljanja kmetov?! Prav v zadnjem času se je prižgala nova luč — slovenska Zveza komunistov razglaša socializem po meri ljudi, naj bo ta socializem tudi po meri kmečkega človeka. Zato se ustanavljamo, da končno izbojujemo svoj boj za staro pravdo — pa ne s silo, sekirami in vilami kot v časih Matije Gubca, ampak z argumenti, javno in s kulturo dialoga.« Tako je govoril zbranim kmetom Ivan Oman iz Zminca pri Škofji Loki na javni kmečki tribuni v ljubljanski Unionski dvorani. Na tem zboru slovenskih kmetov so ga izvolili za prvega predsednika Slovenske Kmečke zveze. Zato smo Ivana Omana obiskali na njegovem domu, kjer kmetuje na 35 hektarov veliki kmetiji in se ubada z vsemi tistimi težavami, s kakršnimi se ubadajo vsi slovenski kmetje.
DL — Tovariš Oman, postali ste prvi predsednik Slovenske kmečke zveze. Kakšni občutki so vas obhajali, ko ste prevzemali to dolžnost?
Oman: »No, o občutkih skoraj ne bi govoril, ker ne vem, ali ima to smisel. Ta dolžnost bo zame vsekakor veliko breme, zagotovo pa čas, ki ga bom posvetil temu delu, ne bo zapravljen. Sicer pa me kakšni posebni občutki ali celo čustva niti ne bi mogli obhajati, ker sem na te reči že nekako navajen. Prej sem bil predsednik zadružnega sveta in nasploh sem v zadrugi deloval od svojega 22. leta dalje, ko sem se vrnil iz vojske. Takrat je bil na kmetiji gospodar še oče, a je mene pošiljal na take zadeve. Med leti 1970 in 1980 sem se iz te dejavnosti čisto umaknil, pa kasneje spet začel z ustanavljanjem kmečkega sindikata. A tudi tedaj sem moral odnehati, ker je bila politika proti temu, da bi imeli svoj sindikat.«
DL — Zakaj ste hoteli ustanoviti sindikat?
Oman: »Ustanavljanja sindikata smo se lotili iz istih razlogov kot sedaj ustanavljanja Slovenske kmečke zveze. Hoteli smo se na nek način organizirati, ker smo hoteli zagovarjati naše interese. Ti naši in-tersi pa so bili vedno odrinjeni na stranski tir. Letos pa so takšno pobudo sprejeli mladi na problemski konferenci v Žalcu in že tedaj so mene predlagali za predsednika iniciativnega odbora. Seveda sem bil z veseljem pripravljen sodelovati. Na kmečki tribuni v Ljubljani pa me niso nič več spraševali, ampak so me kar izvolili za predsednika in kaj sem hotel, funkcijo sem sprejel. Ta naloga je dosti nehvaležna.«
DL — Ali bo kmetija zaradi tega trpela?
Oman: »Ta čas, ko se pogovarjam z vami o Zvezi, bi lahko oral njivo. Na srečo imam sina, ki mi na kmetiji pomaga, kadar ima manjše obveznosti na fakulteti.«
DL — Kot predsednik boste gotovo zagovarjali določena načela, po katerih boste uravnavali tudi svoje delovanje v Zvezi?
Oman: »Jaz sem demokrat in bom poskušal pri svojem delu zagovarjati to načelo. Vsekakor pa se bom trudil, da se bo slišal glas nas kmetov. Tudi doslej smo poskušali govoriti na zadružnem svetu ali na občnem zboru Zadružne zveze Slovenije, ampak vse tiste naše razprave so ostale za štirimi stenami. Sedaj pa tega ne smemo več dovoliti. Doseči moramo, da se bo slišal naš glas. Za to pa bomo uporabili Socialistično zvezo, da nas bodo bolj slišali.«
DL — Socialistično.zvezo je na tribuni v Ljubljani zastopal Viktor Žakelj in meni se zdi, da je on še najbolj ljudski slovanski politik, in to v
Ob dnevu letalstva
JUGOSLAVIJA
IMA
PRESTREZNIKE
MIG-29
Tanjug je pred dnevom letalstva jugoslovanski javnosti potrdil neuradne govorice, češ da imata jugoslovansko vojno letalstvo in protiletalska obramba nekaj prestreznikov mig-29, imenovanih v paktu Nato tudi »fulcrum«. Skopa agencijska novica pa ni ničesar povedala o lastnostih tega letala, kar pa ni nikogar presenetilo, Tanjug slovi po doslednem skrivanju pravih in nepravih vojaških skrivnosti. Prestreznik mig-29 to že nekaj časa ni več, letalski strokovnjak Jelko Kacin je o njem pisal že decembra 1986, ko je bilo to letalo dejansko še uganka, vendar so specialisti zvedeli ali pa sami izluščili prenekateri podatek in lastnost. K temu so precej pripomogli tudi sami Sovjeti, ki so skupino šestih letal mig-29 julija 1986 pripeljali na prijateljski obisk v finsko letalsko bazo Rissala. Migi so izvedli zanimiv letalski program, ki ga je videlo tudi nekaj zahodnih vojaških strokovnjakov. Napisane so bile nekatere ocene, ki uvrščajo mig-29 med vrhunske prestreznike, s pripombo, da ima to letalo (kot vsako) tudi nekaj hib.
Prestreznik mig-29 je plod dela konstrukcijskega biroja, ki nosi ime po Artemu Mikojanu in njegovem sodelavcu Mihailu Gurjeviču. Biro razvija bojna letala že več kot 45 let, migi so hrbtenica sovjetske protiletalske obrambe, če
najbolj žlahtnem pomenu besede. Vprašanje pa je, če njegovo naklonjenost z njim delijo tudi drugi?
Oman: »Na svetu za organiziranost in razvoj SZDL, ki se je sestal v sredo, dan pred tribuno, je bila razprava tudi o naši Zvezi. In jaz sem med vsemi razpravljalci slišal samo dva, ki sta bila nekoliko zadržana. Vsi ostali pa so s simpatijami spremljali naše gibanje in zato pričakujem, da v SZDL proti nam ne bo nasprotovanja.«
DL — Kako si razlagate izjemno priljubljenost Slovenske kmečke zveze, do katere je prišlo tako rekoč v trenutku. Ali bi to lahko pripisali tudi temu, da ste kmetje veliko bolj jasno izrekli, kar je bilo doslej vec ali manj samo slutiti?
Oman: »Rekel bi, da je pri nas sedaj politična pomlad, ki je toplejša, kakor so bile dosedanje. T udi že dalj časa opažam, da je ljudem všeč, če jasno govoriš, posebej o takih stvareh, o katerih bi radi govorili sami, pa si nekako ne upajo.«
DL — Kako to, da imate ravno kmetje to korajžo?
Oman: »Kmetje smo bolj samostojni in nismo odvisni od mesečne plače kot delavec.«
DL — Torej zemlja da[e neko gotovost in oporo za izražanje tako načelnih zahtev, kakor ste jih vi izrekli?
Oman: »Mi še vedno čutimo, da smo na svojem, čeprav so nam to že poskušali vzeti. Ko so k nam prišli Nemci kot okupatorji, so rekli, da je gospodar dežele tisti, ki ima zemljo. Zato smo bili obsojeni na to, da nas izženejo iz Gorenjske. In za primer, če bi zmagali Nemci, so bili za nas že pripravljeni kraji na Krimu.«
DL — Koliko kmetov bo vključenih v Zvezo?
Oman: »Sedaj nas je okoli tisoč, pričakujem pa, da nas bo 30.000.«
DL — Ali je po vsej Sloveniji čutiti zanimanje za Zvezo?
Oman: »Kar nas je v iniciativnem odboru, ne pokrivamo cele Slovenije. S koroškega konca ni nobenega, Primorska ni najboljše zastopana, tudi na Gorenjskem se ne moremo pohvaliti.«
DL — Potem je prva naloga popularizirati cilje Zveze in pritegniti vanjo čimvec kmetov?
Oman: »Sedaj bomo po terenu organizirali aktive, in to v vsaki krajevni skupnosti. Hkrati pa moramo takoj začeti sodelovati z oblastmi. Sedaj se dogovarjamo za pogovore s predsednikom republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milanom Kneževičem.«
DL — Kako pa je Kneževič sprejel Zvezo? Oman: »Jaz sem ga kar malo za besedo prijel. Rekli smo, da ne poskušamo prevzeti oblasti, ampak da hočemo nanjo samo vplivati. On pa nam je s tribune ponudil delitev oblasti. Rekel je, da bomo skupaj vladali. In seveda bi bili neumni, če te ponudbe ne bi sprejeli. Seveda upam, da se bo dalo pametno pogovarjati.«
DL — Kako vas sprejemajo v domačem okolju, ki je često veliko bolj ozkosrčno kot politični vrhovi?
Oman: »Nemo propheta in patria. No, pa vendarle ni tako hudo. Mislim, da imam ljudi za sabo v vsej občini, in nihče mi ne nasprotuje. Direktor naše kmetijske zadruge, ki je tudi sam kmet, se je takoj vpisal v Slovensko krnečo zvezo.«
DL — Prav gotovo pa bo nekaj časa trajalo, da bo Zveza dobila resnično vseslovenski značaj, da bo dobila svojo notranjo trdnost?
Oman: »Seveda sedaj nimamo časa, da bi hodili po Sloveniji in ljudi vpisovali v Zvezo. Mislim pa, da se bomo v enem letu že organizirali in potem tudi delovali.«
DL — Koliko ljudi bo v upravnem aparatu Zveze? Ali boste imeli tudi profesionalne funkcionane?
Oman: »Sedaj pripravljamo pravila in v osnutek smo zapisali, da bo v ožjem vodstvu okoli 15 ljudi. Ti ljudje bodo sestavljali upravni in nadzorni odbor. Ko nas bo toliko, da se bomo lahko financirali iz članarine, bomo imeli tudi poklicnega tajnika. Drugače vsega dela samo na prostovoljni osnovi ne bi mogli opravljati. Sedež bomo imeli v Ljubljani, kjer nam bo prostor dala SZDL, tako nam je obljubil Žakelj.«
DL — Ali ne bo potem obstajala nevarnost, da se bo tudi v Slovenski kmečki zvezi naselila neka birokracija, ki bo v imenu kmetov sklepala posle z oblastmi?
Oman: »Tudi v Ljubljani je bilo zastavljeno to vprašanje, vendar se tega ne bojim. Že v izjavi za javnost smo zahtevali demokratične volitve in take. volitve bomo imeli tudi v Zvezi. Člani bodo neposredno izvolili delegate za občni zbor in zdaj razmišl-
pri tem mislimo na taktične lovce. Letalo mig-29 so prvič opazili leta 1977 v znanem poskusnem središču Ramen-skoje. V operativni rabi je šele od 1985, kar priča, da so Sovjeti imeli precej razvojnih težav. Prestreznik je naslednik ne preveč uspelega miga-23, ki mu očitajo, da ima »vidljivost kot oklepni avto in okretnost kot super tanker«. Mig-29 je po trditvah zahodnih strokovnjakov vse kaj drugega. Pogled od spredaj spominja na ameriški F-14 tom-cat, čeprav je sovjetski aparat precej manjši, v nekaterih drugih projekcijah in podrobnostih pa spominja tudi na preostanek vodilne ameriške četverice, ki jo poleg F-14 sestavljajo še lovci F-15, F-16 in F-18. Mig-29-je nizkokri-lec, motorja sta ločena in postavljena pod krilo. Gre za dvostopenjska turboventilatorska agregata Tumanski R-33D, ki imata vsak po 49 kN potiska, v režimu dodatnega izgorevanja pa 81 kN. Taka moč je namenjena doseganju velikih hitrosti, na višini zmore prestreznik 2450 km/h ali z drugimi besedami 2,3 macha. Ocenjujejo, da zunanji bojni tovor bistveno ne vpliva na te sposobnosti, o katerih govori tudi velika hitrost dviganja, kar 250 m v sekundi. Čeprav mig-29 primerjajo z ameriško štiriperesno deteljico družine F, pa mu očitajo, da kabina ne omogoča tako izvrstnega pregleda, kot ga imajo piloti v omenjenih ameriških aparatih. Posebno slaba naj bi bila vidljivost nazaj. Letalo nima vzvratnega ogledala, presenetljivo nizko pa sta tudi odprtini za dovod zraka v motorje, kamor lahko med vzletom in pristajanjem prileti tudi kak tujek.
Pravijo, da je bil ravno nizek dovod zraka vzrok, da so letalo razvijali tako dolgo. Zadevo so rešili z dodatnimi odprtinami na zgornji strani kril, kar je precej nenavadna rešitev.
Miga-29 ne morete zgrešiti, spoznate ga po dveh smernih stabilizatorjih (Podgorec bi rekel, da ima avion dva repa). V podaljšku korena krila na levi strani je top, na površini pa bočne antene različnih sistemov. Glede topa si strokovnjaki še niso enotni, eni menijo, da ima mig-29 enocevni top kal. 30 mm, drugi pa prisegajo na šestcevni top kal. 23 mm. Krilo ima eno predkrilce in dvoje zakrile,
jamo o tem, da bi tudi predsednika izvolili vsi člani Zveze na neposrednih volitvah.«
DL — Program delovanja ste okvirno že spre-
ieli. Ali bi o tem programu lahko povedali kaj >olj konkretnega?
Oman: »Glavno v programu je, da vplivamo na kmetijsko politiko in zagovarjamo kmečke interese. Seveda je to kar se le da načelna izjava. Program imamo sicer dokaj izdelan v osnutku pravil, vendar menim, da ga bomo morali sproti konkretizirati.«
DL — S kakšnimi konkrentimi zahtevami naj bi sedaj prišli kmetje na dan? Prve so verjetno cene?
Oman: »Seveda, nasploh pa bo treba urediti trg, kjer so razmere do kraja nemogoče. Zahtevamo tudi odpravo zemljiškega maksimuma, spremembo zakona o kmetijski zemljiški politiki, tako da bomo onemogočili prehajanje zemlje v nekmečke roke, špekulantske, bi rekel. Ob tem naj povem, da jaz, ki imam zaščiteno kmetijo, zemlje ne morem nikomur prodati, sosed, ki ima dva ali tri hektarje zemlje, pa lahko zemljo proda komur koli. Vendar jaz te zemlje zaradi maksimuma ne morem kupiti, mogoče bi jo lahko hektar, pa tudi za ta hektar nimam denarja.«
DL — O dosedanjem položaju kmetov se je na tribuni v Ljubljani govorilo, kot da je bil kmečki človek najbolj izkoriščan v našem sistemu. Ali se vam zdi, da je ta slika v resnici tako zelo črna? Lahko bi tudi rekli, da je kmetijstvo vendarle naredilo kakovosten preskok?
Oman: »Seveda ga je, kajti čas prinaša svoje in nihče se razvoju ne more popolnoma upreti. Lahko pa se ta razvo) zavira in mi smo zaradi tega začeli močno zaostajati. Pred desetimi leti smo dosegli naše severne sosede, čeprav smo bili do gospodarske reforme leta 1965 hudo zadaj. Prav reforma pa nam je dala močan zagon in tedaj smo marsikoga prehiteli. Pa tudi tu so bile razlike: razmere so bile kar ugodne za pridelovalce krompirja, medtem ko smo imeli živinorejci vseskozi težave. Marsikdo si seveda želi prav take razmere, ko eno leto ne dobi nič, naslednje pa res veliko denarja.«
DL — To si želijo špekulanti.
Oman: »Ja, nekdo mi je rekel nekaj takega: Čim dalj imejmo tako neumno vlado!«
DL — Na tribuni v Ljubljani je bilo mogoče nekatere razprave razumeti tudi tako, da bi kmetje lahko pomaglai pri reševanju iz krize. A kako, saj že sedaj pridelamo 80 odst. hrane za slovenske potrebe. Hrane bi bilo lahko celo več, a kam naj bi izvažali presežke, ko ima Evropa hrane dovolj in velike tržne presežke mleka, masla itd.?
Oman: »Tudi pri nas so lahko kaj kmalu zgodi, da bomo imeli preveč mleka in masla, vendar se kmetijstvo lahko prestrukturira. Družbene živinorejske farme — seveda samo tam, kjer imajo za to možnosti — bi morale opustiti živinorejsko proizvodnjo in preiti na pridelovanje žit. To bi lahko naredili na Gorenjskem in štajerskem, na Kočevskem pa ne. Seveda to v primeru, ko se bo začelo kazati, da imamo mleka preveč. Sicer pa mislim, da naša kriza ni potrebna. Ždajle se veliko govori o spremembi gospodarskega sistema, jaz pa pravim, da gospodarstvo ne potrebuje nobenega sistema, ampak samo svobodo in denar. Pa nič drugega.«
DL — Točno.
Oman: »Lahko vam zatrdim, da smo v Sloveniji v enem letu iz krize.
DL — Kaj pa Jugoslavija?
Oman: »Ta pa v naslednjem letu.«
DL — To pomeni, da zaupate v sposobnosti naših ljudi in tudi v socializem kot sistem?
Oman: »Prepričan sem, daje socializem družbeni red prihodnosti. V to bo pripeljal razvoj. Vendar bodo imeli socializem veliko prej tam, kjer bodo pustili razvoju svobodno pot, kjef pa ga bodo uvajali s silo, socializma še ne bodo kmalu dosegli. S silo narejen socializem ni pravi socializem in tudi veliko časa traja, da se nasila pozabi. Moram pa poudariti, a je to moje razmišljanje, dopuščam možnost, da kmetje drugače mislijo.«
DL — Socializem se bo moral znebiti dogem, med drugim tudi te, da lahko socalizem gradijo samo ateisti?
Oman: »Jaz pravim temu religiozni predsodki, a v Sloveniji bomo počasi opravili z njimi, prav tako upam, da se jih bodo znebili tudi na jugu. Važno je, da so ljudje pošteni drug do drugega. Jaz sem kristjan, a ne sovražim ne budista ne muslimana ne ateista. Tu okoli so tudi ateisti, pa se razumemo med sabo in tudi delamo skupaj brez problemov.«
DL — Lahko bi rekli, da vam sedaj piha na dušo tudi marsikateri tak, ki nima zveze s kme-
tijstvom? Ali so v Zvezi mogoče tudi provokacije?
Oman: »V članstvo bomo sprejemali kmete, pa tudi ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Torej tudi kmetijske strokovnjake v zadrugah pa učitelje itd. Nikakor ne nameravamo preseči področja kmetijske politike. Ne mislimo delati revolucije, nobenih revolucionarnih sprememb na področju zadružništva, kajti to nam je lahko samo v škodo. Spreminjali bomo samo toliko, kolikor je nujno potrebno. Mislim, da se moramo pametno obnašati.«
DL — Pa so med vami nemirni duhovi, ki hočejo več, kot je v trenutnih razmerah mogoče?
Oman: »Seveda so. Poglejte samo zahtevo, daje treba vrniti vso zemljo, ki je bila odvzeta. Najbrž bi bilo pravično, da bi jo vrnili. A moramo biti realisti in pričakovati samo tisto, kar je realno, kar je mogoče doseči.«
DL — Potem se boste kot realist zavzemali za politiko kratkih korakov, to pa že kaže na neko politično izkušnjo.
Oman: »Že dolgo se ukvarjam s takimi stvarmi. Zato mislim, da se da marsikaj doseči s pametno besedo in argumenti.«
DL — Kaj pa bi rekli o nastopu Veselinova?
Oman: »Nekoliko centralističen je. Razlika med njim in nami je taka, da nas on pošilja v Beograd, mi pa pričakujemo, da bo naše slovensko kmetijstvo ščitila naša država, republika Slovenija. Mi zahtevamo nacionalno agrarno politiko, kajti zvezna kmetijska politika se ravna po Vojvodini, zaradi tega slovenski kmetje vedno potegnemo krajši konec. Zato zahtevamo, naj naše probleme najprej rešijo v republiki, potem pa naj se pogovarjajo z Beogradom. Rus pravi, da je zanj »bog visoko in car daleko«, za nas pa je Beograd predaleč in Ljubljana veliko bližja.«
DL — Kako pa boste nastopili v odnosu do Zadružne zveze Slovenije?
Oman: »Predsednik Zadružne zveze Leo Frelih je član iniciativnega odbora.«
DL — To je paradoks, da predsednik Zadružne zveze pomaga ukinjati svojo lastno organizacijo.
Oman: »Je, do neke mere. Vendar mi ne mislimo biti proti Zadružni zvezi. Mislim, daje potrebna, in že ves čas govorimo, naj se ukvarja tudi s poslovnimi zadevami. Sicer pa naj bi se doslej ukvarjala s podobnimi zadevami, s kakršnimi se ukvarjamo mi. A ugotavljamo, da pravih učinkov doslej le ni bilo.«
DL — Zadružna zveza se je vedno podrejala uradni politiki, vi se pa ne mislite?
Oman: »Mi se ne mislimo, in zato smo.«
DL — Kakšna sredstva boste uporabili? Bo to štrajk?
Oman: »Štrajk se je v živinoreji že začel. Jaz pa vem za eno samo pot, in to je pot v Socialistično zvezo, je argumentirana razprava v njej.«
DL — Imate zaupanje v SZDL kot družbenopolitično organizacijo?
Oman: »Po naši ustavi je to tista pot, po kateri naj poteka politično delo občanov. Mislim, da se v SZDL te poti že odpirajo.«
JOŽE SIMČIČ
domnevajo, da se ukazi do krmilnih površin prenašajo klasično, torej mehansko. Gorivo je menda shranjeno le v tankem trupu, domnevajo, da letalo nima dodatnega rezervoarja za gorivo, pač pa so izvedenke mig-29, ki natakajo gorivo v zraku. Slednje v Jugoslaviji seveda ne pride v poštev.
Pri elektroniki prestreznika mig-29 velja začeti z radarjem, ki naj bi imel sposobnost »look down-shoot down« ali po naše »odkriti od zgoraj in sestreliti od zgoraj«. Do te tehnologije naj bi se Sovjeti dokopali z vohuni. Radar naj bi imel podobne zmogljivosti kot ameriški AGM-63, ki ga nosi F-15, konični lovec ameriškega letalstva. Pred pilotovo kabino je v zastekljeni kupoli infrardeča naprava za odkrivanje in spremljanje ciljev, ki podpira in delno nadomesti že omenjeni radar. Vrsta anten na repu in trupu kaže, da ima mig-29 vgrajeno tudi opremo za aktivne in pasivne protielektronske ukrepe. Razen s topom je prestreznik oborožen še z raketami, običajna kombinacija vključuje dve raketi zrak-zrak srednjega dosega in 4 rakete majhnega dosega na dvojnih lanserjih. Gre za nove rakete AA-10 srednjega dosega in AA-11 majhnega dosega, čeprav mig-29 verjetno lahko nosi tudi starejša orožja z infrardečim in polaktivnim vodenjem.
Kaže skratka, da je mig-29 vsega spoštovanja vreden nasprotnik, ki je v primerjavi z migom-21 bis (to je bil in je še naš sedanji prestreznik) veliko okretnejši po vertikali in horizontali in hkrati presenetljivo tišji. Letalo po hitrosti, okretnosti, oborožitvi in .elektronski opremi v ničemer ne zaostaja za najsodobnejšimi podobnimi letali z Zahoda. Od slabosti tuji opazovalci omenjajo velik bočni profil, nizke motorje, ki zahtevajo natančno vodenje in dvojni sistem dovajanja zraka. Poglavitna slabost letala naj bi bili majhni tanki za gorivo, ki omejujejo bojni radij na kakšnih 370 km. V Jugoslaviji, ki je po dolgem in počez majhna dežela, ta slabost ni tako očitna, razen tega pa smo ta hip najbolj deficitarni s hitrimi prestrezniki, ne pa z lovci za doseganje premoči v zraku ali neposredno podporo na tleh.
Mig-29 očitno je hitri prestreznik, opora protiletalske obrambe. Od tod tudi njegovo ime v kodu Nato: »folerum« — torej opora. Po dosedanjih podatkih naj bi imele poleg SZ te prestreznike še Sirija, Indija in DR Nemčija (v sestav sovjetskih enot na njenem ozemlju). Tem državam se je zdaj pridružila še Jugoslavija. Koliko je teh letal pri nas seveda ni znano, logično pa lahko sklepamo, da bi migi-29 lahko zapolnili praznino, ki bo nastala z odpisom naših \> mnogih pogledih zastarelih migih 21 -bis, našega novega supersoničnega lovca namreč še ne bo tako kmalu na nebu, če sploh kdaj bo. Mig-29 bi bil logično nadaljevanje miga-21. Do poleta našega lastnega nadzvočnega love; ali do kakšne tretje rešitve. Ne glede na odločitev, ki ni sa mo v naših rokah, pa velja zapisati, da je mig-29 precej bol kakovostno letalo, kot sta bila v svojih najboljših časih mig
21 in mig-23.	_	.	..	.. D
Pripravil: M. B
priloga dolenjskega lista
bodo okrog prinašali!' In postal sem dimnikar. Mojster je pil, jaz sem se pa ukvarjal s sajami, lezel v dimnike in tu in tam sunil tudi kakšno klobaso. Delo mi je šlo kar dobro od rok. Bil sem suh in v dimnike sem plezal kot veverica.
Dimnikarska popotovanja od hiše do hiše so se zame končala, ko so me poklicali k vojakom. V vojski so me zrih-tali, zato vsa čast armadi. Pisati so me naučili, med najboljšimi vojaki sem bil in medaljo sem dobil. Takrat, ko so mi jo podeljevali, je bil v kasarni tudi tovariš Tito. Predstavili so mu najboljše vojake in potrepljal me je po ramenu. Tako sem se navezal na vojsko, da sem kar šest let ostal v tito-grajski kasarni kot šofer v civilu. Potem se se ponesrečil, za volan nisem bil več. Spet sem prijel za dimnikarsko metlo. Leta 1963 sem pobegnil v Nemčijo. Klatil sem se po njivah in hribih, se končno sam prijavil nemški policiji in prosil, naj me zaprejo. V zapor me niso dali, temveč v begunsko taborišče, saj so menili, da je bolje, da delam. V lagerju so mi že prvo noč pokrali vse borno imetje, ostal sem v čisto navadnih gatah. Do tedaj sem mislil, da kradejo samo Balkanci. Kasneje sem dobil delo kot čistilec v kemični tovarni v Duisburgu.
Priden delavec sem bil in direktor bolniške blagajne me je povabil k sebi na dom, da sem mu očedil avto, pokosil travo in podobno. Ko je on postal direktor duisburške bolnišnice, me je povabil v bolnišnico. Oblekli so mi belo haljo, nadzoroval sem umetne ledvice, ki so bile takrat nekaj novega v svetu. Opazili so, da kažem veliko zanimanja, zato so me poslali na šolanje v Anglijo in Ameriko. Že takrat sem predlagal nekaj izboljšav, v kratkem pa sem postal strokovnjak za dializne aparate.«
Tukaj je konec prvega dela življenja Ivana Krambergerja. Končno je imel dovolj denarja, celo preveč.
Nemci so poslej velikokrat slišali zanj. O njegovih izumih je težko pisati, saj jih je veliko. V njegovi zbirki umetnih ledvic so takšne, ki so težke nad petdeset kilogramov, pa tudi take, ki tehtajo le nekaj gramov. Vse to so bile Ivanove izboljšave. Pa to ni bilo vse, kar je počel jugoslovanski gas-tarbajter. Ko je hodil po bolnišnicah in pregledoval umetne ledvice, ga je bilo groza, ko je videl, v kakšnem stanju so. Organiziral je demonstracije. Na kamion je naložil bolnike z dializnimi posteljami vred in jih zložil na cesto pred stavbo parlamenta. Zbrala se je velika množica ljudi in Ivan je kričal v megafon in zahteval zakon, ki bo predpisoval obvezen pregled vseh medicinskih naprav. Danes je ta
zakon v Nemčiji že postal resničnost. Demonstriral je še velikokrat, ustanovil je društvo za pomoč revnim in bolnim. Pomagali so tako zdomcem kot tudi nemškim družinam. Z ženo Marjeto sta živela zelo skromno. V vseh 24 letih bivanja v Nemčiji si niti enkrat nista privoščila kina. Za ljudi, potrebne pomoči, pa sta žrtvovala veliko časa in denarja. Novinarji so ju oblegali, reveži častili, oblasti pa ni bilo prav, da se je tega humanega dela lotil tujec.
Pri nas smo ob njegovi vrnitvi v domovino osupnili, ko je bolnišnicam poslal 41 dializnih aparatov. Umetne ledvice so dobile bolnišnice v Srbiji, Ruju, Mariboru, Murski Soboti in drugje. Dializne aparate je Ivan jemal od tovarn proizvajalk kot nadomestek honorarja, ki bi ga mu morali izplačati. Z aparati je pošiljal tudi ogromne količine zdravil, ki jih je pri nas primanjkovalo. Veliko tega so dobii tudi Poljaki, pošiljal je v vročo Afriko, največ pa v domovino. Koliko premoženja je Ivan do sedaj že razdelil, ne ve niti sam. V svoji knjigi je zapisal, da je vse skupaj vredno najmanj milijardo nemških mark. O njegovi dobroti priča na tisoče pisem, ki jih Kramberger hrani v svoji garaži. Tam je tudi zahvala poljske matere, kateri so njegova zelo draga zdravila rešila hčer. V garaži ima kup nemških časnikov in revij, ki so pisale o njem. Nekateri so ga kovali v oblake, drugi niso mogli prikriti, kako jim gre njegovo početje na živce.
Ivan je že tri leta doma ob Negovskem jezeru. Zgradil si je veliko gostilno, ki jo vsak dan obišče mnogo romarjev. Gostilna ne slovi še po nobeni specialiteti, edina posebnost je Kramberger sam. Obiskovalci so srečni, če se jih dobrotnik dotakne, presrečni pa tisti, s katerimi tudi pokramlja. O sebi je na koncu svoje knjige Trnova pot zapisal: »Mnogi ljudje, tudi tisti na položajih, se ne morejo privaditi mojemu čudaškemu obnašanju. A svet me ne bo spremenil. Boli me, da sem domovini toliko daroval in še darujem, pa me ne razumejo. Kdo ve, koliko kazni sem že plačal! Nikoli pa ne takšne, kot so mi jo pripisali, vedno sem nakazal vsaj desetkrat toliko. Če so ti dinarji v prid domovini, bom kazni še naprej vesel.« Obiskovalci se čudijo tudi grobnici, ki jo je za svoje zadnje počivališče uredil v neposredni bližini svojega doma.
Na koncu je povedal še tole: »V Nemčiji ni lahko dobiti invalidske pokojnine. Meni so jo dali, da so se me lahko znebili, zlasti tisti, ki večino delovnega časa preživijo v foteljih.«
JANEZ PAVLIN
Fotogalerija Novo mesto
NAPREJ V RAST ALI
V USIHANJE?
Pred novomeško Fotogalerijo se je dvignila previsna stena: zahtevna, naporna, a neizogibna na njihovi poti k vrhu, ki so jo tako odločno začeli in doslej tudi uspešno premagali. Zagnanost, volja, navdušenje, vse to, kar je bilo morda doslej dovolj, ne zadošča več. Zdaj je potrebna poklicna spretnost, poklicno orodje, da bo stena premagana in vrh na dosegu.
Tako bi lahko nekoliko preveličano označili trenutek, v katerem se je znašla na svoji razvojni poti fotografska dejavnost v Novem mestu. Sicer pa pojdimo lepo po vrsti.
Fotogalerija v Novem mestu je bila ustanovljena 1985. leta, torej dela že tri leta in pol in kakovostno nadaljuje poprejšnjo fotografsko razstavno dejavnost v Novem mestu. Začeli so v Dolenjski galeriji pri Dolenjskem muzeju in nadaljevali v razstavnem salonu gostilne Pri slonu, potem je štafetno palico prevzela novoustanovljena Fotogalerija, katere ustanovitelj je bil Foto-kino klub Novo mesto ob podpori ZKO in ZOTK Novo mesto.
Do danes je bilo v prostorih Fotogalerije v Domu kulture že 35 razstav, med njimi 3 skupinske razstave, na katerih so predstavili svoje delo domači fotografski ustvarjalci. Sicer pa je seznam gostujočih fotografov pisan tako po ustvarjalni usmerjenosti kot po geografski opredeljenosti. V Fotogaleriji so razstavljali fotografi iz Slovenije, ostale
Jugoslavije, a tudi iz sveta, iz evropskih držav in ZDA. Vsako razstavo so organizatorji opremili s fotografsko razglednico izbranega dela razstavljajočega ustvarjalca, plakatom in občasno še s katalogom.
Tako bi lahko zapisali, da je novomeška Fotogalerija zabeležila fotografski utrip ne samo znotraj meja domovine, marveč kar utrip zanimivega dela tega, kar se ta čas v fotografiji dogaja v svetu. Po tem je gotovo nekaj edinstvenega v vsej Jugoslaviji. Ne poudarja zaman njen umetniški in seveda tudi organizacijski vodja Bojan Radovič, daje danes Fotogalerija edini razstavni prostor v Jugoslaviji, kjer teče stalna in neprekinjena fotografska razstavna dejavnost. Pomembno je tudi, da v prostorih v Domu kulture ne predstavljajo javnosti avtorjev, ki ne žive več ali niso več ustvarjalno prisotni v tekočem fotografskem dogajanju, marveč dela tistih avtorjev, ki so ta čas v vzponu in sredi ustvarjalnih prizadevanj.
Razumljivo je, da organiziranje razstav ne poteka v preskušani izmenjavi med kulturnimi središči, marveč preko neposrednih osebnih stikov in dogovorov. Fotogalerija je sama spodbudila in pripravila nekaj takih razstav in jih tudi posredovala naprej. Lep primer je zadnja razstava avstrijskega fotografa Christiana VVachterja, ki je pripravil svoj cikel fotografij Palindrom različnih raznoterosti za razstavo prav na pobudo novomeške fotogalerije in je tu doživela svojo premiero.
Človek bi v ozadju tako uspešne dejavnosti pričakoval poklicnega organizatorja, a ni tako. Jedro Fotokino kluba, ki ga tvorijo Bojan Radovič, Gregor Čampa, Marko Švent, Stojan Golob in Mitja Pelko, je ljubiteljsko (vtistem pravem, plemenitem pomenu). Fantje so v začetku sami s prostovoljnim delom uredili prostore, pleskali in čistili prostore tudi takrat, ko so v njih še gostovale druge dejavnosti, skromne dinarje so pametno in koristno obrnili, da so zagotovili najnujnejše za pripravo razstav, sami zbirajo pomoč po podjetjih (omeniti velja, da jim znajo v nekaterih delovnih organizacijah, kot je Tiskarna, razumevajoče prisluhniti), so skratka deklice za vse.
A njihove ambicije se niso ustavile pri doseženem. Pot, če naj bo uspešna, vodi samo naprej k še boljšemu, še odmevnejšemu, še kakovostnejšemu. V teh nekaj letih delovanja se je Fotogalerija uveljavila znotraj Jugoslavije, odmeve pa je zabeležila tudi v svetu. Omenimo, da je uvrščena v seznam znanih fotogalerij v tujih revijah, kjer objavljajo, kaj se zanimivega dogaja v londonskih, pariških, newyorških in drugih fologalerijah, med njimi pa je omenjena tudi novomeška. Vsekakor družba, v kateri je ne more biti sram.
V pripravi je redno izhajanje ta čas edine jugoslovanske fotografske revije. Prva, vzorčna številka je že izšla. Revija X je zasnovana dvojezično, v slovenščini in angleščini, kar kaže, da skuša ohranjati odprtost v svet, omogočiti prodor
jugoslovanske fotografije zunaj naših meja in pripeljati utrip svetovnega dogajanja k nam. Zasnovana je zares ambiciozno. Zakaj pa ne? Z njo bi si Novo mesto nedvomno utrdilo svoj ugled in učvrstilo svojo kulturno identiteto, ki jo je že začrtalo.
V programih Fotogalerije pa je še več. Želijo potrditi svojo vlogo tudi z organiziranjem bienalnega fotografskega simpozija, ustanovitvijo stalne zbirke, kar vse bi obogatilo kulturno dogajanje v Novem mestu in Sloveniji.
Po vsem povedanem je jasno, da je fotografska dejavnost v Novem mestu prišla na tisto točko razvoja, ko se mora organizacijsko preroditi v novo kvaliteto. Fotogalerija je na prostovoljni osnovi in ljubiteljstvu naredila toliko, če ne celo več, kot kje drugje poklicne ustanove. Ljubiteljstvo, pa naj bo še tako zagnano in dejavno, preprosto ne bo
zmoglo nalog, ki se zastavljajo. Profesionalizacija je nujnost, če naj razvita in priznana dejavnost ne začne sicer neogibno pot navzdol. Marsikaj pri nas se je tako začelo z navdušenjem in uspehi, potem pa, ker nismo zmogli zagotoviti pogoje delovanja tudi na višjih ravneh, ko amaterizem začne odpovedovati, je tudi propadlo ali zvodenelo nazaj v obrobnost, od koder se je rodilo Bo tudi s Fotogalerijo tako? Bo Novo mesto izgubilo to dejavnost,, ki dolenjski metropoli daje močne odtenke v siceršnji dokaj brezbarvni kulturni identiteti? časi res niso prijazni kulturnim prizadevanjem. Toda, ali so sploh kdaj posebej bili?
»Bolje je, da stvar propade, ko je na vrhuncu, kot da začne usihati in klavrno konča,« pravi Bojan Radovič.
M. MARKELJ
Posebneži
PRAVI,
DA JE PODARIL
MILIJARDO
MARK
Ivan Kramberger, znani slovenski dobrotnik, izumitelj in posebnež iz prekmurske vasi Negova, se je v maju dvakrat mudil v Novem mestu. Prvič se je s svojim ročno izdelanim avtom pripeljal na Glavni trg, drugič pa se je pojavil in tudi spregovoril množici na tomboli kolesarskega kluba Krka, Novomeščani so tako spoznali v črno oblečenega možakarja srednjih let z dolgimi lasmi in vihrajajočim klobukom, o katerem so bodisi že brali v slovenskih tednikih, ga slišali na radiu ali videli na televiziji. Krambergerjev obisk ni bil turističen ampak posloven. Tu je sin viničarja, ki je odraščal v strahotni revščini, ponujal svojo knjigo T rnova pot. Prodaja jo zato, da z denarjem lahko pomaga ogroženim otrokom in v drugih dobrodelnih akcijah po domovini in tujini. Marsikomu, ki je stal ob njegovem za današnje dni dokaj čudnem vozilu, in poslušal njegove komentarje, se je kar samo ponujalo vprašanje: »Ali niste vi, Ivan Kramberger, malo nori? Ljudje, ki bi jim uspelo s tako trdim delom zaslužiti toliko denarja, kot ste ga vi, bi ga
gotovo stlačili v nogavico in prijatelju še za brizganec ne bi dali«.
»Moje početje in obnašanje je mogoče razumeti samo, če vam povem vse od začetka. O tem govori tudi moja knjiga. Rodil sem se v nadvse siromašni koči pri Benediktu kot osmi od enajstih otrok. Takrat so rekli, da je treba imeti toliko otrok, kot jih bog dš, in pri nas je že bilo tako. Tri je ugonobila revščina in lakota, ostali smo se kmalu razšli, kruha je vedno bolj primanjkovalo. Toda kam? Za pastirja, saj se viničarski otrok rodi za pastirja in hlapca. Potem ko so odšli starejši štirje, je tudi zame prišel črn dan. štiri leta sem imel, ko sem moral na Voličino k bogatemu kmetu za varuha krav. V hlevu sem spal, krave štrigljal in pasel. Večkrat sem bil lačen kot sit. Krava Seka je postala moja mati. Mleko sem pil iz njenih seskov, zvečer pa sem se zvil ob njeno telo, da me je grela. Dolgo nisem zdržal, preveč grdo so delali z menoj, pa tudi mater sem si želel videti. Neko noč sem odšel na pot proti domu, ne da bi vedel kam. V domači hiši so bili drugi gospodarji, naši so se preselili v Negovo. Pritaval sem ves lačen in izmučen na prag in se vrgel pred materjo na kolena. Ljuba mama, sem lahko doma? sem jo prosil, pa me je morala poslati nazaj, od koder sem prišel. Srečanje z očetom bi bilo prehudo. Še jesti mi ni imela kaj dati. Pa sem se spet vrnil v hlev na Voličino. Kmeta je razjezilo, da mu je pobegnil hlapec, zato se me je dobro privoščil. Navezal me je na vrv in me pomakal v vodnjak. Komaj sem ostal živ. Takšnih stvari človek nikoli ne pozabi.
Potem so me poslali v šolo, saj je bila obvezna. Le enkrat na teden sem sedel v klopi, učitelj pa se ni jezil zaradi moje odsotnosti, saj sem mu prinesel masti in jajc. Sošolci so se me izogibali ne samo zaradi smradu, tudi zaradi uši, ki so me žrle. Končal sem osemletko, ne da bi znal pisati in brati. Neznansko sem si želel priti do kakšnega boljšega poklica, kot je hlapec in pastir. Obvezno šolanje sem končal šele po vojni, ko se meje usmilila stara učiteljica iz Benedikta in mi napisala spričevalo za četrti razred. S polovico osemletke pa sem lahko postal dimnikar. Pa sem se odpravil v Ljubljano v dimnikarsko šolo. Tam so kmalu pogruntali, kakšnega tepca so dobili v šolo, in so me hoteli poslati domov. Padel sem na kolena in prosil, naj me pustijo, da postanem vsaj dimnikar, da ne bom vse življenje hlapec. Zasmilil sem se vsem sošolcem, učitelju in ravnatelju. ,Pa naj bo,' so rekli, ,saj bo hodil okoli s kakšnim starejšim dimnikarjem! T oliko brati in pisati bo že znal, da ga ne
Novo mesto
ŽIVLJENJE
JEDRA
JEV
ŽIVLJENJU
»Mesto je mesto. Živeti v mestu zahteva določeno znanje, ki pa ni enako življenju na vasi,« je poleg vsega drugega nanizal v zapis o vzrokih za svojo diplomsko nalogo, uglašeno na urejanje mestnega jedra Novega mesta, Novomeščan Dušan Blatnik. Resda izjava ni nova, toda ker jo, tokrat on, ponuja v razmislek, kajpak dreza v osir. Hote ali nehote je namignil, naj bi meščani — v tem primeru pomeni to prebivalce Novega mesta — od časa do časa razmislili, če s svojim bitjem in žitjem dovolj prispevajo k svojevrstnemu mestnemu utripu. Toda peljati k spovedi ljudstvo tudi v tem primeru ni dovolj, ampak naj bi to veljalo tudi za njegove »glave«. Drugače rečeno, ob nalogi, a sploh ne samo zaradi nje, naj bi pogledali vase arhitekti in vsakovrstni urejevalci prostora in potrkali na svoja skladišča strokovnega znanja. In bog ne daj, da bi trkanje zadonelo votlo!
Seveda nihče ne trdi o novomeških arhitektih, da imajo plitko znanje, vendar pa je vprašanje, če to znanje spravljajo v življenje, meni pisec omenjene doplomske naloge, pristaš precej razširjenega mnenja, da se arhitektura in urejanje prostora le prerada udinjata trenutni, kratkoročni in včasih morda topoglavi politiki. Tako najde Blatnik v mestnem jedru novosti, ki po njegovem ne sodijo tja, in pogreša v vseh dosedanjih preurejanjih tega mestnega predela zvestobo zgodovinskemu spominu o izvirni mestni podobi. Zato je v žarišču njegovega zanimanja prenova mestnega jedra.
»V samo jedro se nič ne vlaga, v komunalno opremo sicer se, v njem vsak išče le koristi zase. Primer za to, kako lahko ponesrečeno porabiš prostor, je nova blagovnica na Glavnem trgu, v prostorih bivše SDK. Trgovina je bila sicer potrebna, toda postaviti bi jo morali drugje. Podoben pri-
35 let Avsenikov
POJEM SLOVENSKE USPEŠNOSTI
Na Gorenjskem, Dolenjskem, Primorskem in Štajerskem
je harmonika priljubljena, razvedri in sreči žalostna srca, kjer veselo je, se na njo igra.
To je ena izmed znanih Avsenikovih melodij, ki opeva pomen harmonike, instrumenta, ki gaje Šla-vko Avsenik rad igral že na partizanskih mitingih, po napornem maršu v enotah Kokrškega odreda, XIII. koroške in Šlandrove brigade. Nekaterim borcem je
Naši v Langenhagnu
DELO
JE ZAČETEK IN KONEC VSEGA
Ko je langenhagenska županja VValtraud Kruckeberg konec aprila svoje mesto razkazovala Novomeščanom, je posebej opozorila na veliko zelenja, pri čemer je zlasti zanimiv mestni park; raznovrstnih dreves namreč ni izbrala in zasadila vešča vrtnarjeva roka, ampak jih sproti zasaja-jo Langenhagenci sami. Za to je dobrodošla vsaka količkaj nevsakdanja priložnost: poroka ali rojstvo otroka je že pravšnji razlog, da je mestni park bogatejši za drevo. Med vožnjo po prostranem mestu, katerega glavne četrti so velike vasi, je moč opaziti še dokaj drugih podrobnosti, ki kažejo, kolikšno pozornost Nemci posvečajo okolju. To je ekološko ogroženo po dolgem in počez, k sreči pa je zavest ljudi že tolikšna, da so onesnaževalci zvečine zrinjeni v kot; ako ne morejo zadostiti strogim predpisom o varstvu okolja, da bi bilo čimbolj po meri človeka, morajo pri priči zapreti vrata tovarn.
V daljnih severnonemških tovarnah pa je zaposlenih veliko naših ljudi. Bolj ko ekološke zagate je zanje boleče neizprosno dejstvo, da morajo bivati, se pehati na tujem, daleč od rodnih krajev. Četudi so razlogi, ki so ljudi vodili čez več državnih meja, še tako različni, jim je mogoče vseeno določiti skupni imenovalec: delo. Tamkaj, kjer so ga dobili, je kakršnokoli delo vrednota, iz katere ne zbijajo šal, delo je začetek in konec vsega. O nobeni stvari beseda ne teče tako resno kot o delu, še posebno zdaj, ko so zdomci zaradi čedalje večje brezposelnosti dokaj nezaželeni. Ni hujšega kot izgubiti delo in vedeti, da tamkaj, kamor se sicer lahko vselej vrneš, ni nič boljše, prej narobe. Zato
ostal v spominu kot žilav trinajstletnik, ki je tudi po najbolj napornem maršu spal s harmoniko v naročju. Po priložnostnih igranjih se je Slavko Avsenik leta 1953 na pobudo starejšega brata Vilka, tedaj že člana Plesnega orkestra ljubljanskega radia, odločil, da gre na radijsko avdicijo, ki jo je tudi uspešno opravil. Kmalu zatem je osnoval instrumentalni trio, še isto leto pa tudi Gorenjski kvartet, ki je kmalu prerasel v Kvintet bratov Avsenikov. V nasledenjem letu se je značilni instrumentalni zasedbi pridružil še pevski duet Franc Koren — Danica Filiplič in rojena je bila zasedba, ki je zaorala ledino slovenski narodnozabavni glasbi.
Uveljavil je nov, Svež glasbeni izraz bratov Vilka in Slavka Avsenika. Svojevrstni slog je na mah osvojil poslušalce po vsej Sloveniji, v drugih deželah Evrope in celo izven nje. Iz leta v leto se je večal tudi krog glasbenikov ki jih je navdušil nov glasbeni stil. Doma in na tujem so ustanovili na stotine ansamblov s sedaj že klasično Avsenikovo zasedbo.
Po vsem svetu so njuno glasbo označili kot izvirno slovensko glasbo. Občutene melodije in domača besedila so našli pot do src številnih poslušalcev doma in po svetu, kamor so Avseniki ponesli lepe melodije, ki opevajo domovino pot Tri-glavom, v kateri »murke cveto«.
V 35 letih delovanja so Avseniki za svoje viže prejeli 35 zlatih plošč, eno platinasto in eno malo diamantno ploščo, nastopili pred razprodanimi dvoranami doma, po evropskih deželah, v Ameriki in Kanadi, prevozili poldrugi milijon kilometrov, posneli 800 skladb na plošče in kasete, bili pred filmskimi in televizijskimi kamerami. Njihove skladbe, ki so jih
igrali najvišjim državnikom — za predsednika Tita so nastopili desetkrat — junakom športnih tekmovanj in preprostim poslušalcem v najbolj odročnih hribovskih vaseh, so večinoma ponarodele.
Snemajo posebej v slovenskem jeziku in posebej v nemškem jeziku, nekaj melodij pa so posneli tudi v angleškem jeziku. Za polko Na Golici so prejeli Avseniki zlatega leva Radia Luxemburg, za celotno delo pa jim je združenje evropskih diskografskih hiš podelilo Evropskega glasbenega oscarja. Ob 30-letnici je bil ansambel odlikovan z redom zaslug za narod s srebrpo zvezdo.
Takrat je Matjaž Kmecel dejal: »Avsenikov ansambel je pojem slovenske uspešnosti, delavnosti in ljubezni do glasbe. »Bojan Adamič pa je poudaril: »Njihova velika zasluga je, da so našo narodnozabavno glasbo ponesli v svet.«
Vsepovsod smo mi doma in povsod nas vsak pozna.
Pesem nam vre s srca, saj smo z Gorenjskega.
Povsod pa le velja — najlepše je doma!
Avseniki so posneli 108 gramofonskih plošč In kaset. Glasbene motive komponirata Slavko in Vilko Avsenik, besedila pa pišejo uspešni in kvalitetni slovenski avtorji.
Za domače tržišče so Avseniki do leta 1968 snemali za zagrebški Jugoton, sedaj pa že 20 let za Založbo Obzorja Maribor, glasbeno založništvo Heli-don Ljubljana, kjer je izšlo že 33 plošč oziroma kaset. Letos bodo izšle še štiri plošče in kasete. Ju-
nija izidejo skladbe starejšega datuma v novi izvedbi, poleti izidejo skladbe v instrumentalni izvedbi z naslovom Polka, valček, polka, oktobra izide jubilejna plošča najnovejših melodij, konec jeseni pa še četrta izdaja — plošča in kaseta Avsenikovih skladb v izvedbi Zvoki violin. V tujini so prej snemali za T e-; lefunken, zadnja štiri leta pa za firmo Koch Records', kjer letno izideta dve plošči. Prav letos bo ansambel dobil zopet dve zlati plošči.
Najlepša leta smo ob glasbi preživeli, prevandrali in preigrali in prepeli, prihajali in odhajali veseli.
Res prelepo je biti muzikant!
Letošnji jubilejni nastopi bodo v okviru dveh slovenskih turnej v maju in juniju, jeseni pa bodo Avseniki nastopili v večjih mestih.
Na jubilejnih koncertih bosta sodelovala Tone Fornezzi-TOF in Teo Lipicer kot napovedovalec. Člani ansambla: harmonikar Slavko Avsenik, kitarist Leo Ponikvar, kontrabasist (baritonist) Nikolaj Soss, klarinetist Albin Rudan, Franc Košir (humorist, pevec, trobentar), trobentar Jože Balažič, pevski tercet Jožica Svete, Jožica Kališnik in Alfi Nipič ter duhovni vodja Vilko Ovsenik so ob 35-letnici pri- V pravili izbran program, ki bo na vseh nastopih enak.
Pesem, ki pozabljena ne bo nikdar, pesem, ki prinaša dobro voljo v dar, vsem prijateljem jo podarim, to je pesem moja, vam v spomin.	V
Slavko Avsenik pravi: »Igrajmo za ljudi, tisto\ kar imajo radi!« In v tem je skrivnost njihovega uspeha.
DRAGO PAPLER
delajo, kolikor morejo, po poldrugo desetletje in več dolgem garanju malokdo še razmišlja o vrnitvi, domala zrasli so s tujim okoljem.
Mičo Vasič, po rodu iz okolice Beograda, se zagotovo ne bo vrnil. Dobro plačano delo v avtomobilski tovarni, lastniško stanovanje (ki še dolgo ne bo povsem odplačano), žena Nemka (Marghita je raje začasno brezposelna, ko da bi se na delo vozila v Berlin; sicer pa dobro razume srbsko), sin Mark, srednješolec (očetovega jezika ne zna, v nedogled pa bi razpravljal s kakim tukajšnjim vrstnikom, ki bi bil podobno kot on navdušen za računalništvo in bi temu primerno obvladal angleško): dovolj razlogov torej, da Mičo o rodnih krajih že govori kot o tujini, zaradi nevšečnosti, kakršnih pri nas ni zanemarljivo malo, pa se celo na morje raje odpravi v Španijo kot v Ulcinj, kjer bi lahko letoval pri starših. A za rojake je še zmeraj pripravljen storiti veliko, zato se je odzval na časopisni oglas. Mičevi neznanski prijaznosti se imava z Dušanom Tomažičem, novinarjem ljubljanskega radia, zahvaliti, da sva v nekaj dneh uvidela vsaj glavne značilnosti življenja na tujem. Daleč na Nemškem je prišla do izraza pregovorna srbska gostoljubnost, in ko je v zahvalo dobil Jakčevo knjigo o Dolenjski, Miču ob pogledu na umetniške podobe pokrajine, po kateri je že večkrat potoval, le ni bilo vseeno. A prav tedaj je pozorno prisluhnil novinarju na malem zaslonu, ki je razlagal, kolikšno razburjenje je med delavci v neki bližnji tovarni povzročila odločitev, da bodo morali zaradi robotov (za te je namreč bolje, da delajo noč in dan) na posel tudi ob sobotah in nedeljah.
Ko se je trudil okoli naju, Mičo niti za kanček ni zanemaril svojega dela, slednje pa imajo nenehno pred očmi vsi zdomci. Otvoritev slovensko-nemškega tedna prijateljstva v velikem langenhagenskem nakupovalnem središču je bila na soboto in tedaj so se številni zdomci mirne duše malce dlje zadržali ob stojnicah z dolenjskimi dobrotami, ob pristni kapljici res ni bilo težko biti sproščen, povsem drugače pa je bilo v nedeljo, ki sem jo prebil v prijetni dolenjski zdomski druščini. O čemerkoli je že stekel pogovor, se je slej ko prej osredotočil na tako ali drugačno delo, na to, da bo jutri ponedeljek, ko ne bo šlo brez čilosti, zbranosti, natančnosti in še česa. T ako je bilo na obisku pri Bojanu Beletu, ki se je pravkar vrnil iz Francije, kjer je moral odpravljati napake, ki jih je pri postavitvi strojev zagrešil veliko bolje plačani nemški delavec; enako med kosilom pri Juretu Zajcu v Isernhagnu, ki si prizadeva razčistiti, zakaj je njegov delodajalec iz meseca v mesec za več dni zadrževal plače, tako da jih zdaj zdomci prejemajo z veliko zamudo; pa pri Petru Vrliniču, ki je v skrbno obdelanem najetem vrtu s hiško blizu Hannovra pripravil piknik za prija-
mer je »prenavljanje« mestnega jedra. Najrazličnejši lokali se selijo iz pritličij, celo v gornja nadstropja stavb, jedro pa se v bistvu zmanjšuje, ker opravlja precej funkcij, ki bi jih lahko prestavili drugam,« pravi Blatnik. »Življenje v jedru ne more oživeti, če si posamezne (najmočnejše) delovne organizacije prilastijo cele kareje in njihove stanovalce zamenjajo s svojo vsebino, ki je ali ni ekonomsko upravičena.« T o spoznanje je sila grenko. Z njim je Blatnik nalil pelina vsej jugoslovanski povojni oblasti, ki je z bolj ali manj posrečenim občutkom za učvrstitev diktature proletariata nacionalizirala imovino premožnih, kajpak tudi v mestnem jedru v Novem mestu. Takole pravi: »Vojna je odpravila mestni način življenja. Toda meščanskih hiš ne moremo spremeniti v blagovnice in hkrati pozabiti na vse spremljajoče zadeve.«
Natančnemu očesu ne bo ušlo sporočilo te za koga morda preveč v predrevolucijsko obdobje zagledane trditve, s.katero postreže Blatnik, ki pravi, da je med šolanjem po zaslugi mentorja Petra Fistra spoznal, da ni vse v »projektiranju«. Mladi arhitekt se resda sprašuje, gledaje na prenovo mestnega jedra, »kako naj si razlagamo zamenjavo lepo oblikovanih tlakov iz prodca z asfaltno prevleko, zamenjavo oken z vrati in vrat z okni pa odstranitev oken (šest polj) s polkni in nadomestitev z enokrilnimi z navojnicami, nadomeščanje reliefov z demit fasado, fičare s plastičnimi pokrovi in bobrovec s tegolo canadese, če naštejem le nekaj primerov, ki so zame banalni,« vendar ga vznemirja predvsem čedalje manj prostora za ljudi, posebno za staroselce, s katerimi je pometla porevolucio-narna zamisel družbenega in političnega razvoja. V duhu časa povedano, mu je do mestnega jedra po meri človeka.
»Za prenovo ni dovolj, če prezidaš stavbo. Vedeti moraš, za koga jo delaš in kaj bo v zgradbi. Lažje bi jedro prenavljali ali pa o tej zadevi kaj povedali tisti, ki čutijo z mestom. Seveda je splošno znano, da novonaseljeni prebivalci v mestih premorejo slaboten občutek pripadnosti temu okolju. Navsezadnje jim je vseeno, kaj se z mestom dogaja, ker to niso meščani. Ničesar namreč še nismo naredili, če v mestu dvoetažno hišo razdelimo na osem garsonjer in vanje naselimo osem samcev, kajti ti prebivalci komaj čakajo, da gredo ven iz mesta, v svoje hiše. Zato bi morali s prenovo mestnega jedra omogočiti, da v neki hiši v mestu živi več generacij zapored, saj bi tako ob družinskem imenu ohranjali tudi občutek pripadnosti mestnemu jedru. Ali drugače: če naj bo stanovanjsko okolje kakovostno, morajo v njem bivati ljudje s stanovanjsko kulturo. S tako zasukanim peresom avtor diplomske naloge »Novo mesto» sploh ne deli ljudstvu ukorov po pokrajinski, narodnostni ali drugačni pripadnosti, pač pa le ugotavlja danosti in cilje prenove mestnega jedra.
telje, in ker je samostojen zidar, za take pa tedaj še ni bilo dovolj dela, se je precej ponudil, da bo znancu v podobnem vrtu postavil kamnito mizo...
Delo drži naše ljudi na tujem, zdi pa se, da jih bodo tamkaj za zmeraj zadržali lastni otroci. Domovina staršev ni njihova domovina, redki znajo slovensko, nemško okolje in šola sta napravila svoje. Če so očetje in matere zdomci, potem bodo njihovi potomci prej ko slej izseljenci. Te žalostne preobrazbe najbrž tudi slovenske šole ne bodo zavrle. Težko se je sprijazniti s tem dejstvom, zato je ena od glavnih skrbi slovenskega društva Krka iz Hannovra
prav šola. Nihče iz klubskega vodstva, bodisi Rafael Klančar, Jože Zavec ali Zvonko Veršič, ni pozabil poudariti, kolikšne upe polagajo v šolo, za katero so (ne nazadnje na račun sodelovanja med Langenhagnom in Novim mestom) končno dobili prostore v neki langenhagenski šoli, zdaj pa bodo skušali k pouku pritegniti še več otrok in za šolo spraviti skupaj vse potrebne papirje. Dela ne bo malo, H trud ne bo poplačan s kupčki mark, ampak s slovenskimi besedami slovenskih otrok.
D. RUSTJA
V soboto zvečer ni bilo težko pozabiti na delo, stojnice z dolenjskimi dobrotami so bile na moč vabljive, delovni ponedeljek pa še daleč...
V mestnem jedru, ki ga zamejuje nekdanje mestno obzidje, je po sodbi Dušana Blatnika stavbni fond razporejen zelo neenakomerno. Zazidalna površina je relativno slabo izkoriščena, obstoječi objekti pa ne služijo potrebam mesta. Ker se je na določenih predelih nakopičilo preveč dejavnosti, kar se na primeru trgovin kaže v tem, da imajo vse sir, a vse le eno vrsto, je postal preostali del jedra siromašen. Tako se v mestnem jedru ne more razviti dovolj kakovostna in pestra ponudba. Ob tem je gostota prebivalstva zelo majhna, najnižja v mestu, prebivalci pa so tu v glavnem upokojenci in nižje plačani delavci, zelo malo pa je mladih. Zgostitev prebivalcev je v okviru sedanjega prostora v zgradbah v mestnem jedru možno doseči »z boljšo organizacijo obstoječih stanovanj (sanacijo, adaptacijo)«, se zavzema Dušan Blatnik.
V mislih ima povečanje prebivalstva za dobro četrtino. Hkrati je prepričan, da morajo dejavnosti v jedru potekati ves dan in da življenjski utrip ne sme zamreti, ko zapro trgovine. Toda mestni živelj se ne bo zakoreninil v kraljestvu zdaj poznanega hrupa zaradi pregostega prometa v mestnem jedru, čeprav to ne pomeni, naj bi bilo jedro zapr-
to za avtomobile. Ne, zelo pomembno je, da gre avto do hiše, meni Blatnik, čeravno bi bilo potrebno razmišljati o obvoznicah ob mestu.
V čigavih rokah pa je potemtakem usoda mestnega jedra? Nihče ne more mimo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, prisuhniti pa je treba še drugim strokovnim ustanovam in mnenjem posameznikov. Pomembno delo lahko opravijo različni upravni organi, ki povezujejo strokovna spoznanja, brez katerih ni smiselno posegati v prostor. Ob tem Blatnik meni, da sicer obstajajo dolgoročne zamisli, ki pa praviloma zvodenijo, ker jih vsaka politična garnitura vsaj nekoliko prikroji svoji pameti. Zato je praksa zelo blizu v časopisu izrečeni kritiki, da podgorska metropola že desetletja ne premore razvojnega elaborata.
Mar Novo mesto hodi v tem pogledu čudna pota? Morda, saj na eni strani uči svoj mladi rod o svoji starodavnosti, po drugi plati starodavnost zaradi neodločnosti pokopava, bi rekel slej ko prej Dušan Blatnik. »Jedrani«, po Blatniku prebivalci mestnega jedra, pa nič?
M. LUZAR
Pragozd
V KRALJEVSTVU BUKVE IN JELKE
»Pragozd je tista gozdna združba, ki je po svoji rastlinski sesta vi, zgradbi in rasti zaključna klimatična razvojna stopnja (klimaks) in ki je ostala od vsega človekovega vpliva absolutno nedotaknjena. Prazc/od takšnega tipa je primarni (pristni, deviški) pragozd in po tej definiciji kaže zadnjo, ustaljeno ali umirjeno ravnotežje med vegetacijo, podnebjem in tlemi.
Kjerkoli je ugotovljen ali verjeten vpliv gospodarstva (paša, priložnostno izkoriščanje lesa in drugo) v bližnjih ali davnih stoletjih, govorimo o sekundarnem ali nepristnem pragozdu. Če je človek posegel v pragozd ter tu in tam posekal kakšno drevo in so sledovi njegovega vpliva še opazni, govorimo o gozdu s pragozdnim značajem.«
Tako pravi o pragozdu strokovna literatura. Tudi na slovenskem imamo še nekaj pragozdnih ostankov, ki jih gozdarji skrbno varujejo. To niso samo mogočni naravovarstveni spomeniki, ampak tudi najbolj primerni objekti za strokovno proučevanje vplivov, ki jih ima na življenje gozda naravna in od človeka že onesnažena klima, predvsem pa za proučevanje odnosov med posameznimi rastlinskimi vrstami, njihovem sožitju na določenem področju in njihovi neprestani borci za obstanek in ravnovesje. Človeka je narava od nekdaj zanimala in čeprav ji je napravil več škode kot kpristi, nikoli ni 'mogel zanikati svoje velike odvisnosti od nje. Tudi sedaj moderno gozdarstvo čedalje bolj uveljavlja sonaravno ravnanje z gozdovi, ki se je izkazalo za najbolj gospodarno. Sonaravnih odnosov med različnimi drevesnimi vrstami na določenem področju pa se človek najbolj uči v pragozdu.
SKOZI PUSTOŠENJA APRILSKIH MRAZOV
Ko smo se konec aprila peljali po dolini Krke proti Sotski, je v dolini vladala že prava pomlad, z nezaupanjem pa smo zrli v višave na desnem bregu Krke, kjer kraljuje 910 metrov visoka Pečka, obdana s pragozdom. Z nami je bil naš vodič, gozdni inženir Jernej Piškur iz Gozdnega gospodarstva Straža, v čigar revirje spada tudi pragozd Pečka. Njegovo vajeno oko je takoj zaznalo posledice aprilskih mrazov. In res: nad Krko se je nekaj sto metrov visoko vzpenjal že košati svetlozeleni pas bukovih gozdov, nad njim pa je bilo moč opaziti pas, ki ga je zajel pomladanski mraz. Kot prstan se je vil okoli hriba obroč rjavkasto zelenega, od mrazu opaljenega gozda. Se bolj je bilo opustošenje očitno, ko smo se po gozdnih poteh vzpeli na to višino. Vendar ne za dolgo. Bolj smo se vzpenjali v hrib, bolj mogočna in zelena so bila zopet drevesa, dokler nas niso tu in tam pričele pozdravljati prve krpe snega. Tu je zelenje zopet jenjavalo, saj se gozd še ni čisto prebudil iz zimskega spanja. Preveč visoko smo že bili. Ko smo prišli že na mejni pas pragozda in zapustili vozilo, smo zagazili v globok sneg. Do prazgoda namreč ni moč priti drugače kot peš. Po nekaj sto metrih hoje nas je pozdravila tišina pragozda. Tišina je za modernega človeka, vajenega hrupa mesta, ropotanja strojev in vsega mogočega ropota kaj relativna stvar. Najprej ne sliši nic, šele nato se počasi oglasi ptičje petje in nevajeno uho kmalu zasliši tudi neizbežnega prebivalca pragozda: tok, tok, tok. Žolna kljuje v lubje napadenih dreves.
Človek bi si pragozd predstavljal kot neprehodno goščavo, polno gostega podrastja in sem ter tja prevešenih in poleženih polomljenih dreves, vendar pragozd Pečka ne daje takega vtisa. Res, da so drevesa mogočna, da tudi po tleh leži veliko odloml-
jenih in izruvanih debel v različnih stadijih razpadanja, vendar daje vse skupaj vtis take sonaravne urejenosti, da je človek, ki pričakuje neke vrste tropsko džunglo, najprej presenečen. V pragozdu Pečka sta si življenjski prostor izborili predvsem dve vrsti dreves: bukev in jelka. Včasih, tako pravi strokovna literatura, je tukaj prevladovala jelka v razmerju 58:42, sedaj prevladuje bukev v enakem razmerju. Človek pragozd Pečka, ki ni čisto pravi ali primarni pragozd ampak le še gozd s pragozdnim značajem, že dolgo vodi pod kontrolo. Današnji v velikosti 60,2 ha je namreč le ostanek pragozda, ki ga je med leti 1891 in 1893 kot pragozdni rezervat izločil tedanji ravnatelj knežjega gozdnega urada Leopold Hufnagel. Ti gozdni rezervati, sestavljeni iz manjših oddelkov, so takrat obsegali površino več kot 305 ha.
OSTANEK PRADAVNIH GOZDOV
V prostrano višavje roškega pogorja si je človek v davnini le s težavo krčil pot. Res so se že rimske ceste močno približale, vendar je bilo lesa še dovolj v redko naseljenih dolinah in najbližnjih pobočjih, zato človeku ni bilo potrebno siliti v to težko dostopno divjino. Šele kolonizacija Kočevarjev je resneje posegla v gozdne globine. Tako so v bližini Pečke nastale kočevarske vasi Topla reber in Komolec. Gozdovi so še vedno tako rekoč nedotaknjeni pra-hajali iz rok v roke srednjeveških gospostev in zadnji so bili Auerspergi, lastniki gradu Soteska. Le ti so z Roga oskrbovali z ogljem svoje železarne na Dvoru ter steklarne s pepeliko. Tudi po zemljiški odvezi leta 1948 je njihova gozdna posest ostala nedotaknjena, izgubili so jo šele leta 1934, ko je pretežni del knezovih posestev prešel v začasno državno upravo. Ob koncu 19. stoletja sta kočevska in dolenjska proga omogočili resneje izkoriščanje roških gozdov, do prvih krčenj pragozdnih rezervatov pa je prišlo leta 1934. Velike načrte je imela med okupacijo tudi italijanska družba Emona, vendar do gozdnega bogastva, ki ga je branila partizanska puška, le ni mogla. Zato pa so kočevski gozdovi ogromno prispevali k obnovitvi porušene domovine po koncu vojne. Les je bil takrat edino lahko dostopno in lahko vnovčljivo bogastvo, ki ga je nova oblast s pridom izkoristila. Rezultat pa je bil z naravovarstvenega in gozdnogospodarskega vidika seveda porazen.
Sedaj, po štirideset letih so se rane že skoraj zacelile.
Roški gozdovi in tudi prazgod Pečka so odigrali pomembno vlogo med drugo svetovno vojno. Nudili so zavetišče slovenski narodnoosvovodilni vojski in njenemu glavnemu štabu, pod svojim okriljem so skrivali številne bolnišnice, sledove pa je videti še danes. Tako je bila pod vrhom Pečke požgana partizanska Bolnišnica, v vrtači je bilo partizansko grobišče, še sedaj pa so vidni kupi kamenja, ostanki zaklonišč, najdenega pa je bilo tudi nekaj vojnega materiala.
SOŽITJE BUKVE IN JELKE
V pragozdu Pečka je moč najti tudi vodne vire, kar je dokaj nenavadno za ta kraški svet. Veliki in Mali studenec ob južnem robu pragozda sta dala tudi staro krajevno ime Bečka, ki izhaja iz nekdanjega poimenovanja za vodnjak ali studenec — beč.
Le s težavo se prebijamo v notranjost pragozda. Hojo ovira sneg, skalovje, porušena drevesa in odpadli vrhovi. Že na prvi pogled je tudi za nestrokovnjaka opazna značilnost tega pragozda: življenjski prostor sta si tu v neizprosnih naravnih pogojih in stoletjih naravne selekcije izborili bukev in jelka. Na vsej pragozdni površini je moč najti le nekaj primerkov javora, smreke, bresta in češnje. Pragozd tvorijo gozdni orjaki, med katerimi je jelka prevladujoča, saj doseže do deset metrov večjo višino, ko se že enkrat prebije skozi strnjene krošnje bukev, vsega spoštovanja pa je vredna tudi njihova debelina. Največje drevo v pragozdu je jelka, ki je v prsni višini debela kar 145 cm, visoka je 57 m in ima lesno maso ocenjeno na 30 m3. V skupni lesni masi na hektar pa bukev močno prehiteva jelko. Od 810 m3 lesa je bukve 468 m3, jelke pa 342 m3.
Streho pragozda tvorijo bukove krošnje na višini 30 do 40 metrov, iz njih pa štrlijo posamične jelke. Ko se kak orjak zaradi lastne starosti prelomi ali ga s koreninami vred podre močan veter, nastane v pragozdu vrzel, ki jo hitro napolni čakajoča podrast. Žanimivo pa je, da podrasti ni veliko, zato v pragozdu ne moremo govoriti o gošči. Borba za svetlobo in za obstanek je namreč neizprosna.
ČAKANJE DOLGO STO IN VEČ LET
Zanimivost pragozda so vsekakor čakalci. To so jelke, ki pod bukovimi krošnjami komajda životarijo
Spomeniki
DREVO VSEH DREVES NA SLOVENSKEM
Drevesa so bogastvo, posebej če so redka in stara. Žal smo jih pri nas z mnogimi gozdarji vred vajeni ceniti le kot les, ne kot del naravne dediščine in ne kot turistično zanimivost. To se je pokazalo v mokriškem parku, kjer so brez potrebe podrli tudi nekaj zdravih starih dreves, čeprav je bilo predvideno le čiščeje podrasti in posek mrtvih, suhih primerkov. V Mokricah in v Pišecah so v okolici gradov še izredno zanimiva drevesa, predvsem orjaške ciprese, kakršnih v Sloveniji najbrž ni veliko, škoda, da so bili parki desetletja tako zapuščeni.
V brežiški občini sta tudi dva ogromna nižinska hrasta, eden v Gregovcah na Bizeljskem in eden v Cundrovcu. Za tistega na Kovačičevem dvorišču v Gregovcah je gozdarski strokovnjak Franc Jurhar iz Ljubljane pred leti zapisal, da je najmogočnejše drevo te vrste v Sloveniji. Obseg debla meri v višini ramen že 7,60 m, premer debla pa približno dva me-
tra in pol. Korenine segajo skoraj 40 metrov daleč do stare struge reke Sotle, od koder se lahko načrpajo dovolj vlage. Kovačičev hrast daje poleti veliko sence. Krošnja s 30 metri premera meče senco na 700 kvadratnih metrov površine. Pod njo v dežju la-iko dolgo vedrijo. Ko je že vsa okolica namočena, e pod hrastom še vedno suho.
Ždaj že priletna Jerica Kovačič pravi, da je hrast star 400 let. Na kmetiji gospodari njen vnuk Branko Balon, po poklicu inženir agronomije. Babica Jerica se spominja, da so z vejo, ki se je odkrhnila pred leti, kurili celo zimo, pa še na žago so dvakrat zapeljali les.
Ta znameniti hrast je Slovencem pred dobrimi osmimi leti odkrila Mojca Balon, ko je predzadnje leto obiskovala osemletko na Bizeljskem. Učenci so takrat po vsej Sloveniji popisovali najdebelejša drevesa v svojem kraju in Mojčin opis je objavilo pionirsko glasilo. Na Kovačičevi kmetiji se je kmalu po tistem oglasil gozdarski inž. Franc Jurhar in drevo premeril, potem ga je pa še sam popisal v dnevnem tisku.
Orjak v Gregovcahje še popolnoma zdrav. Za drugi največji hrast v občini, ki čuva vhod na dvorišče kmetije Jožefe in Franca Kastelca v Cudrov-cu, pa pravi gospodinja, da je v sredi votel. Ta hrast po debelini in višini ne zaostaja veliko za tistim na Bizeljskem, le krošnja je nekoliko manj košata, najbrž zaradi ogromne veje, ki se je odlomila. Drevo je trdoživo in še vedno vsako pomlad znova ozeleni. Je pač hrast in zagotovo bo preteklo še veliko let, preden bo nehal kraljevati nad Kastelčevo domačijo. Pred leti so strokovnjaki izmerili tudi njegov obseg in namerili 7 metrov in 28 cm.
s tisto malo svetlobe, kolikor je prodre skozi mogočne krošnje. Vendar je na njihovi strani čas. Jelka ima namreč precej daljšo življenjsko dobo, pa tudi čas razpadanja jelovega lesa je precej daljši, zato je v pragozdu opaziti na tleh predvsem jelovino. Trhlo bukev čas kaj hitro razkroji. Jelka je med drevesi tudi izrazit individualist, ki se posamično uveljavlja po vsej pragozdni površini, medtem ko je bukev bolj skupinsko drevo, ki se pojavlja tudi v strnjenih skupinah in šopih. Bukev tudi ne pozna faze čakanja, ki je za jelko značilna. Jelov čakalec, na videz skromno, zatrto drevo pod streho pragozda, pa čaka in čaka, tudi od 60 do 160 in več let. Ko pa se krošnje nad njim razprejo, ker se je podrl bukov orjak, pride nanj dovolj svetlobe. Prej dežnikasti vrh se spremeni v puščico, ki hitro prodre nad krošnje pragozda in tako nastane nov jelov orjak.
Jelka sicer v vseh dolenjskih gozdovih počasi izumira, saj je najbolj občutljiva na kisli dež, ki je posledica onesnaževanja zraka. Tudi v pragozdu, najbolj naravnem sistemu, kjer si je jelka že dolga stoletja priborila odločilno mesto, je opaziti njeno počasno, a vztrajno nazadovanje. Njeno mesto zavzema bukev. Spremembe nastajajo počasi, vendar so jih gozarji, ki skrbno zasledujejo vse pojave v zato posebej določenih raziskovalnih ploščah vsakih deset let od leta 1953 naprej, zaznali kot trajne. Zanimivo je tudi, da so spremembe lahko značilne tudi za staranje pragozda kot celote, saj so gozdarji v pragozdu Rajhenavski Rog, ki je le 10 kilometrov oddaljen od Pečke, ugotovili čisto drugo podobo drevesnega sestava, čeprav sta si po višini, klimatskih, reliefnih in vegetacijskih razmerah precej podobna. T a pragozd kaže sliko, ki bi jo po predvidevanjih lahko imeli pragozd Pečka pred kakimi sto leti. V njem pa prevladuje jelka v razmerju 65 proti 35.
PRAGOZD NI RAJ ZA TURISTE
Pragozd je poln zanimivih pojavov, od mogočnih živih orjakov, bojnega podrastja v svetlobi podrtih velikanov, do slikovitih oblik padlih drevesnih debel in izruvanih korenin. Je podoba bujnega življenja in smrti ob enem.
»Naravni ekosistem je nenehno v stanju pripravljenosti in takoj nadomesti svoje nefunkcionalne člene. Smrt tu pomeni takoj novo življenje. To vlogo ima v gozdu inicialna faza, ki takoj zapolni nastale vrzeli v sestojih. Razvoj novega sestoja se pričenja že na razvalinah starega.«
To lahko preberemo v brošuri »Gozdni rezervati Slovenije«, ki opisuje tudi pragozd Pečka. Brošura je namenjena strokovnjakom, tako kot je tudi opazovanje in obiskovanje pragozda bolj strokovna stvar kot pa vsakdanji turizem. Gozdarji vanj radi popeljejo strokovne ekskurzije, in takih obiskov ni malo iz domovine in iz tujine, kaj neradi pa vidijo, da se v njem nepoklicano potikajo turisti na lastno pest. Pragozd je namreč občutljivo varovalno območje in gaje treba skrbno čuvati pred takimi vdori. Le nedotaknjen gozd je namreč lahko še pragozd. Gozdarji so nanje ponosni, hkrati pa po svoje tudi ljubosumni. Na to nas neprestano opozarja naš spremljevalec. Za turiste pripravljajo posebno gozdno pot v nižjih, bolj dostopnih predelih, kjer bodo množičnim obiskovalcem lahko nazorno pokazali vse značilnosti združbe Abieti—Fagetum dinarikum kot se znanstveno imenuje kočevski gozd v raznih variantah in ekspozicijah. Ko bo odprta ta gozdna pot, na katero bodo dobrodošli vsi, ki jih življenje gozda zanima, pravijo pa, da naj bi bilo to še letos poleti, bomo naše bralce še jsosebej opozorili.
TONE JAKŠE
Za nižinski hrast ali dob pravi inž. Jurhar, daje pri nas najbolj razširjeno in najmogočnejše drevo. Njegova rastišča so ob Savi, Muri, Dravi in Donavi. Dob dočaka zelo visoko starost, do 500 let. Gozdarji iz raznih krajev Slovenije si pridejo orjaka v Gre-
ovcah in Cundrovcu večkrat pogledat. Ob njiju se lovek ustavi s spoštovanjem, saj si težko predstavlja, da sta skoraj brez posledic kljubovala viharjem štirih nemirnih stoletij.
J. TEPPEY
priloga dolenjskega lista
r
i
ODSVIT TEMNE STRANI
ENOBEJEVSKEGA
MESECA
Med izvirnimi knjižnimi novostmi, ki jih je te dni poslala med bralce založba Borec, bo gotovo precej zanimanja zbudilo leposlovno delo Druga stran medalje pisatelja Janeza Vipotnika, ki svoje pero v glavnem zastavlja za opisovanje narodnoosvobodilnega boja. Ne bi smelo čuditi, da se je odločil pisateljsko načeti tudi temo, ki že dolgo tli pritajena in ki po svojih razsežnostih kar kliče po pisateljskem peresu, temo, ki je bila še ne tako dolgo tega prepovedana — gre za obračun zmagovite partizanske vojske s poraženimi bojnimi enotami domačih izdajalcev.
O tem se v zadnjem času govori in piše tudi pri nas, v tisku politične emigracije pa že lep čas, vendar zaradi dosedanjega ta-buiziranja tega vprašanja naši zgodovinarji niso imeli prave priložnosti in, razumljivo, tudi volje ne, da bi na osnovi ohranjenih dokumentov ter znanstvenih raziskav pojasnili, kaj se je dogajalo prve dneve po osvoboditvi s pripadniki kolaboracionističnih domobranskih čet, ki so jih zavezniki izročili Jugoslaviji. Pred leti je bila ustanovljena komisija, ki naj bi pripravila izjavo za javnost o teh dogodkih, podobno, kot so pripravili izjavo v zvezi z dahav-skimi procesi, vendar je komisija odločila, naj svoje pove zgodovinska znanost na podlagi vseh
dostopnih dokumentov. V pripravi je knjiga teh dokumentov. Za nas pa je važno le to, daje bil član komisije tudi Janez Vipotnik. To je bila priložnost da se je seznanil z zanimivim gradivom, ki mu je služilo pri pisanju romana, hkrati pa ga je spodbujalo k pisanju.
Pripoved začenja na Koroškem, ko zavezniki odpravljajo prvi vlak domobrancev v Jugoslavijo, potem pa v nekaj časovnih skokih preide v pripovedovanja o osebnih usodah treh nosil-
******
nih likov romana: partizanskega komandanta Jožeta, njegove ljubice, sicer zdravnikove žene Ljube, in belogardista-domobranca
Petra. Osrednje strani so posvečene opisu bojev partizanov z Italijani v Žužemberku in njegovi
okolici. Kronološko sicer nekoli-k,o preveč razdrobljene pripovedi se strnejo na koncu v sklepno poglavje, v katerem teče zasliševanje vrnjenih domobrancev na Teharjah in hitro sojenje. V njem Vipotnik zariše nekaj pretresljivih likov in usod. Predvsem v tem sklepnem delu je pisateljsko močan, medtem ko v ostalem roman učinkuje dokaj izpeto.
OD VIHARJEV DO
13. aprila je minilo 75 let, kar se je na Goriškem rodil Vladimir Pavšič. Študiral je slavistiko in postal profesor, vendar pa teaa poklica ni dolgo opravljal. Kot pesnik je vzniknil in se uveljavil že med NOB. Leta 1942 je izdal svojo prvo pesniško zbirko Previharimo viharje. Takrat je prvič uporabil psevdonim Matei Bor, ime, ki ga je obdržal do danes. Zbirka Previharimo viharje je pomenila prvo ilegalno izdajo uporniških pesmi v tedanji okupirani Evropi. •
Matej Bor je nedvomno najuglednejše ime našega partizanskega pesništva, poezije upora. Pisal je, kot mu je velel tedaji čas, ko je bila pesem enajsta puška v oboroženi desetini. Vendar pa je že v naslednji zbirki Pesmi, po naravi še vedno partizanski, saj je izšla le dve leti za prvo, nakazal pot k osebni ljubezenski poeziji. To liriko je začel vidneje gojiti po vojni, ko je izšla njegova nova zbirka Bršljan nad jezom. V naslednji zbirki. Sled naših senc pa se je poleg tega zatopil še v refleksivno liriko, s katero je doživel nov vzpon v zbirki Podoknice tišine, s katero se nekako zaokroža — če ne upoštevamo številnih izborov iz knjižno že objavljenih pesmi — motivni razpon njegove poezije. Ob tem bolj sama zase stoji Borova ciklična pesnitev Šel je popotnik skozi atomski vek, ki je v času, ko je bila objavljena, pomenila izrazito novost ne le za pesnika, ampak tudi za sodobno slovensko poezijo. S to pesnitvijo je načel žgoče vprašanje sodobnega sveta že takrat, ko se je na Slovenskem le malokdo zavedal smrtne grožnje atomske dobe. Seveda je Borova poezija celovita šele z vključitvijo njegovih satiričnih bodic, epigramov, ki jih je pisal ves čas in se z njimi po svoje odzival na izzive časa, dogodke in pojave.
Vse Borovo pesniško delo skupaj predstavlja izjemno velik opus, in če bi hoteli ta opus opredeliti, nikakor ne bi mogli mimo ugotovitve, da se tako rekoč vse Borovo pisanje ujema z njegovo življenjsko potjo. Za malokaterega pesnika bi lahko rekli, da se je tako živo in neposredno zapisal v svoj čas, kot to lahko zapišemo za Mateja Bora. T o dejstvo pa je še kako pomembno za izdelavo pesniškega portreta, ki se v grobih obrisih že sam nakaže, če znamo pesnika prav brati oziroma izbrati iz celote samo tisto, kar je zanj značilno in seveda najboljše. Tak portret Mateja Bora je z lastnim izborom Borovih pesmi »izrisal« pesnik Janez Menart v knjigi, ki pod naslovom Med viharji in tišino pomenljivo spregovori o poeziji Mateja Bora tako, kot naj bi jo — vključno z njegovimi partizanskimi pesmimi — danes brali.
Pričujoči izbor je Menart naredil tako, da je v skupno knjigo povezal in v njej smiselno razporedil Borove pesmi iz vseh njegovih temeljnih zbirk, brez tistih verznih tvorb, ki so nastale po nareku trenutka. Posamezne razdelke je Menart poimenoval po naslovih Borovih zbirk, ni pa se jih držal niti po vsebinski niti po ureditveni plati. Tematska zasnova je sicer ostala, je pa šla marsikatera pesem ali celo ves cikel na drugo mesto. Tako nastali razdelki so v sebi tematsko zaokroženi, sama knjiga pa bolj pregledna. Urednik Janez Menart je knjigi kajpak napisal tudi 'spremno besedo in pojasnila, kjer med drugim omenja, daje literarna kritika Boru nemalokrat storila krivico s tem, ko ni hotela videti in ne ovrednotiti njegovih pesniških dosežkov po vojni, ampak ga ima v glavnem tudi še danes za pesnika, ki je svoj glas stavil v službo NOB.
Knjigo Med viharji in tišino je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani v počastitev 75-letnice Vladimira Pavšiča-Mateja Bora.
I. ZORAN
Ko je avtor izbral romanu naslov Druga stran medalje, je najbrž mislil s to drugo stranjo ravnanje zmagovite partizanske vojske s poraženimi domobranci. Videti je, da avtor čuti v njem nekaj takega, kar se ne sklada povsem s sijajno stranjo, ki jo imamo priložnost videvati in občudovati že nekaj desetletij. Ker je bil sam udeleženec osvobodilnega boja, ga temna stran enobejev-skega meseca moida celo toliko bolj boli. Žal pa je treba zapisati, da se ta druga plat le pobliskava in je pisatelj ni razgrnil v vsej njeni podobi in izdelanosti. Zato je Vipotnikov roman le prvi leposlovni poskus obdelave zamolčevane teme, nikakor pa ne njena polna razgrnitev, vsaj ne v tisti človeški širini in globini, kot jo lahko poda edino umetnost. Knjiga, takšna, kot je, bi lahko že zdavnaj izšla.
M. MARKELJ
PRVA OD KRŠKIH SLIKANIC
Literarni klub Beno Zupančič v Krškem, ki združuje poleg literatov še druge ustvarjalce in poustvarjalce od glasbenikov do plesalcev in se je v tem pogledu že do zdaj uveljavil kot ena najaktivnejših in najizvirnejših kulturnih skupin daleč naokrog, ne samo v Posavju, je letos to svojo razvejeno in pestro dejavnost še razširil in obogatil z novimi oblikami dela. Vse, kar predstavlja novost in je vse do letos nekako stalo ob strani neorganizirano, je povezala nove sekcija Luna, ki jo je klub ustanovil pred tedni.
V okviru Lune je zastavljena tudi založniška dejavnost, katere program je zaenkrat resda še ne povsem izoblikovan, pomeni pa lep obet in možnost za uveljavljanje predvsem besednih in likovnih ustvarjalcev. Tako se že uveljavljeni publikaciji Literarni listi pridružujejo knjižice za otroke. Letos nameravajo izdati tri slikanice s pesmimi za predšolske otroke in učence nižjih razredov osnovne šole. Tovrstne edicije običajno nastanejo s spojem ustvarjalnih nabojev pesnikov in likovnikov, večkrat hkrati, malokdaj pa tako, da bi risba naknadno samo ilustrirala besedilo.
Sicer pa je prva slikanica iz založniškega programa krške Lune že izšla, in ker jo imamo pred sabo, naj povemo o njej kaj več. Gre za slikanico Očka Svit z desetimi pesmimi Bojane M. Kopine in barvnimi ilustracijami Lučke Rojec. Knjižica, ki so jo natisnili v krški Papirkon-fekciji, je že na zunaj nadvse simpatična, povsem v slogu izdaj za otroke. Notri pa so poleg pesmi celostranske pobarvane risbe kot likovna interpretacija pesniškega motiva. Takoj je treba povedati, da se je likovnica povsem vživela v pesničin svet, ga razložila in tudi nadgradila.
In o čem pripoveduje ta knjižica, o čem pojo pesmi te zbirke, ki ji je dala naslov pesem o očku Svitu? Predvsem se poskušajo pesmi vži-
M,V \ •ttiN \
vnšmh
\vftm \
M
S?
-----------:---iz	izložbe
IZ TAKE SO KOT SANJE
Gothe je svojemu Faustu, ki uteleša večno človekovo željo po odkrivanju skrivnosti narave, položil v usta vprašanje: »Kaj drži svet v najglobljem skupaj?« Odgovor nanj je sloveči junak iskal vse življenje, ker »najvecji dar, ki človek ga užije, je, da božanske zve narave tajno«. Današnji znanstvenik bi faustovsko vprašanje oblikoval drugače: vprašal bi se po zgradbi snovi, po tistem, kar lezi v sami osnovi stvarnega sveta, našega čoveškega in brezmejnih prostorov vesolja.
Vprašanje o zgradbi snovi je sploh vprašanje, ki zelo mika oziroma naj bi mikalo vse razmišljajoče ljudi. Odgovore nanj so iskali in dajali ze slavni jonski misleci pred tisočletji, dajejo ga tudi sodobni super strokovnjaki za raziskovanje subatomskega sveta, zverinjaka osnovnih delcev, kot mu fiziki tudi pravijo, saj je poln najbolj eksotičnih pojavov in eksistenc. Z vprašanji sestave snovi se ukvarja posebna veja moderne fizike, tako imenovana fizika osnovnih delcev, ki v svojih dosežkih prihaja, lahko bi rekli, že kar v območje čiste abstraktnosti in se povezuje z dognanji tiste veje fizike, ki raziskuje vesolje. Mikro in makro svet se na nek način v dognanjih obeh znanosti prelivata.
Vsekakor gre torej za zanimivo, četudi ne lahko razumljivo področje človekovega vedenja. Bogat izlet v pokrajine atomov in njihovih sestavin nam ponuja knjiga fizika in poznanega publicista Janeza Strnada Iz take so snovi kot sanje, ki je izšla v zbirki Enciklopedije in leksikoni pri Mladinski knjigi. Knjiga nosi podnaslov Od atomov do kvarkov in tako daje ze na naslovnici vedeti, da ji nekoliko preoblikovani Shakespearov verz služi le kot poetično vodilo pri uvajanju bralca v skrivnosti sestave snovi. Avtor si je od dramatike sposodil še razdelitev knjige, ki jo je namesto na poglavja razdelil na štiri dejanja in epilog.
»Dramsko« dogajanje poteka tako, da bralec vse globlje prodira v skrivnosti sestave snovi v iskanju osnovnega delca, tistega vedno iskanega konca pri delitvi snovi. Najprej spoznava atome in kako so jih odkrivali, potem protone in nevtrone, ki sestavljajo jedra atomov, nato
prodre v sestavo jedra in odkriva kvarke in lep-tone. Na tej poti spoznava kriva in prava pota, po katerih so hodili znanstveniki, seznanja se z gigantskimi napravami, s katerimi merijo nevidno in poskušajo empirično dokazati, kar je nasnoval raziskujoči um, odkriva drzne teorije in presenetljiva odkritja.
Po zgledu drugih ilustriranih enciklpedij je tudi ta izdaja opremljena z obilnim slikovnim gradivom. Poleg gradiva iz tujih virov, je proces izvirnega po zaslugi Marjana Smerketa, ki je prispeval izjemne fotografije, Boža Kosa z njegovimi nazornimi risbami in Miha Stalca. V knjigi je tudi kratek, a potreben slovarček osnovnih pojmov fizike delcev, kar vse pomaga bralcu pri zahtevni snovi.
Knjiga je privlačna in bo najbrž našla svoj prostor na knjižnih policah študentov, srednješolcev in sploh izobražencev. Posebno vrednost pa ji nedvomno daje to, da gre za izvirno slovensko delo, ne za prevod ali priredbo.
M. MARKELJ
veti v svet tistih otrok, ki že imajo za sabo malo šolo spoznavanja stvari in pojavov v naravi in so v glavnem tudi že prestopili prag prve šolske učenosti. So že toliko razgledani, da na slikarski razstavi primerjajo slike s svojimi umetnijami, da na svojih raziskovalnih poteh odkrijejo zanimive reči, si znajo po svoje razlagati senzacijo, prepir, so nabriti in radi kaj ušpičijo, ob tem pa vedo, da »olika je lepa odlika«. O vsem tem pa še o marsičem drugem govorijo te pesmi in pojasnjujejo ilustracije.
Zbirka otroških pesmi Očka Svit je obenem tudi knjižni prvenec Bojane M. Kopine, članice krškega literarnega kluba, ki so jo bralci do zdaj poznali samo po pesmih za odrasle. Z otroškimi pesmimi je resnično presenetila, saj imajo vse tisto, kar se sicer zahteva od njih, tudi obilo humorja. Ni kaj reči, morda le še to, da je Luna s to knjižico zgledno uvedla izdajo načrtovanih slikanic za otroke.
I. ZORAN
NASTAVKI ZA TEORIJO NOVINARSKIH VRST
Ni v navadi, da bi na tejle strani knjižnih obzorij pisali o visokošolskih učbenikih, tokrat pa se temu ne moremo ogniti, opraviti imamo namreč s knjigo, ki teoretično za-
deva tudi početje, kakršno se vsak četrtek udejani v Dolenjskem listu kot časopisu. Nastavki za teorijo novinarskih vrst. Tako je Manca Košir naslovila dobrih sto strani obsežno knjigo, ki ji (če naj verjamemo S. Splichalu, enemu od raz-pravljalcev na nedavni novinarski konferenci ob izidu pričujočega dela pri Državni založbi) po vsebinski plati menda ni mogoče najti para daleč po svetu; o posameznih novinarskih vrstah so kajpak razglabljali že mnogi, pred Koširjevo pa se tega teoretičnega oreha v vsej njegovi celosti in trdoti ni lotil še nihče.
Po svetu podobnih učbenikov ali priročnikov ni na pretek najbrž zategadelj, ker jih ne potrebujejo, saj zvečine nimajo novinarskih šol. Tamkaj si novinar, ako premoreš obilo znanja in znaš to znanje opredmetiti v pisanju, ki zdrži poznavalsko in jezikovno presojo; skratka, za novinarja moraš biti rojen, če stvar poenostavimo. Za tukajšnja množična občila pa ljudi šolamo posebej in za mnoge se slednjič izkaže, da v novinarskem poslu zanje ni kruha. Preprosto niso za tako nemogoč poklic, pomagati pa jim ne more noben učbenik. Nikakor ne trdimo, da učbenik, kot je od Koširjeve, ni potreben; kakršen je izšel iz njene diplomske in doktorske naloge, je dopadljivo poveden.
Izhodišče vsebinskih sklopov najdemo v M. Bahtina razčlembi pojmovanja, da osnova sporočanja ni beseda, stavek kot tak, ampak
(pomenska) izjava, vselej namenjena nekomu ali nečemu; kako je posamezna izjava podana, je stvar žanrov ali oblik sporočanja, v tem primeru novinarskih. Predno se docela strinja z Bahtinom, Koširjeva po povzetku, kdo in kdaj se je pred njo že ukvarjal z novinarskimi vrstami, očrta glavne postavke novinarskega sporočanja, pri čemer so bistvenega pomena resničnost ali resnica tovrstnega govora, ki se z novinarskimi besedili udejanja v množičnih občilih.
Zatem smo že pri opredelitvi vrst in zvrsti kot sestavin novinarskih žanrov; prvotne so vrste, njihove določujoče prvine pa so predmet in naloge novinarskega sporočila, t. i. naslovnikovo pričakovanje in še kaj. Sledita poglavji o zgradbi novinarskega sporočila in razvrstitvi oblik novinarskega sporočanja. Pred zaključno besedo, opomba-r mi, viri pa iz Dela povzetimi primeri sodobnih slovenskih časopisnih žanrov Koširjeva v poglavju o časopisnih novinarskih vrstah razloži, da mednje sodijo vestičarska, poročevalska, reportažna, pogovorna, komentatorska, člankarka in portretna vrsta.
Polna posoda učenosti so tile nastavki za teorijo novinarskih vrst, zdajšnji in prihajajoči slovenski novinarji imamo končno možnost po-bliže spoznati kaj, kakšno in zakaj je takšno tisto, kar nenehno počnemo. Ce nam bo to vedenje kaj pomagalo pri pisanju, pa bog vedi.
D. RUSTJA
IZ ZAKLADNICE ANTIČNE MISLI
Običajno o ponatisih na tej strani ne poročamo, tokrat pa je potrebno opozoriti na troje ponatisov, ki so jih pripravili pri Slovenski matici, predvsem zato, ker gre za natis dei, po katerih vlada na našem knjižnem trgu zaradi občutnega pomanjkanja temeljnih tekstov evropskega mišljenja vse večje zanimanje in ki po svoji naravi sodijo v tisto vrsto knjig, ki bi pravzaprav morale biti na knjigarniških policah na voljo vsak trenutek. Gre za tri knjige iz temeljne miselne zakladnice človeštva: za Sovretov izbor in predstavitevpredsokratikov, Platonovo delo Poslednji dnevi Sokrata in za Dnevnik cesarja Marka
Avrelija, za dela torej, ki so bila v slovenščini natisnjena pred nekaj desetletji in so seveda že davno pošla. Ker jih ni mogoče dobiti, segajo generacije mladih, ki jih zanima antična modrost, po tujejezičnih, predvsem srbohrvaških izdajah teh del.
Kar 42 let je že, odkar so Pred-sokratiki Antona Sovreta zagledali beli dan. Do tiste uuvne cvetne nedelje 1946. leta Slovenci nismo premogli v našem jeziku nobene predstavitve samih začetkov antične filozofije, zato je knjiga, v kateri je Sovre zgoščeno zajel bogastvo miselnih svetov prvih mislecev evropskega Zahoda pred Sokratom, mislecev, ki so, kot je zapisal avtor, »brez vodnikov, oprti samo na svoj genialni nagon, utirali steze antični in z njo tudi moderni znanosti«, zapolnila veliko praznno in je svoj čas odigrala pomembno vlogo. Sovre je knjigo razdelil na dva dela: Kozmos in Človek. V prvi del je zajel začetke grške filozofije s teologi in orfiki, sedmerico modrih, jonskimi naravoslovci, pitagorejci, eleati, eklektiki in epigoni, v drugi del pa je zajel dobo razsvetljenstva s sofistiko, Demokritom in mlajšimi pitagorejci. Vsako poglavje in po-
samezne mislece predstavi s spremno besedo, nato pa sledi prevod odlomka ali krajših del obravnavanih mislecev. Po besedah Kajetana Gantarja, našega poznavalca antične misli, imajo le malokateri narodi v svetu tako žlahtno predstavljene začetke evropske misli.
Ponatis izdaje Sovretovega prevoda Platonove trilogije Poslednji dnevi Sokrata iz leta 1955 nam predstavlja tisto točko razvoja antične misli, ki jo označujejo kot njen vrhunec. Platon, mislec, ki je močno vplival na evropsko misel, je s Poslednjimi dnevi Sokrata ustvaril delo, ki spada med vrhove starogrške umetne proze, hkrati pa predstavlja najlepše strani antične filozofije. Vsebina je posvečena »enemu etično najviše stoječih mož, kar se jih je rodilo na našem planetu« — Sokratu. Gre za slovito trilogijo, ki jo sestavljajo: Apologija, Sokratov zagovor pred atenskim sodiščem, Kriton, Sokratovo razpravljanje s Kritonom v zaporu o spoštovanju zakonov, in Faidon, razprava o nesmrtnosti duše in Sokratova smrt.
Trojico izbranih ponatisov zaključuje prav tako zelo slavno delo,
ki bi ga lahko v primerjavi s prvima dvema, ki predstavljata začetke in vrh antične misli, uvrstili v njen zaton. Gre za zapiske rimskega cesarja Marka Avrelija Pot vase, ki iih Slovenci bolj poznamo pod naslovom Dnevnik cesarja Marka Avrelija. V zagati, kako naj prevede izvirni grški naslov (v tej zagati so bili pred njim in po njem vsi prevajalci), je Sovre ob prvem prevajanju in izidu že leta 1934 izbral tak stvarni naslov, prirejevalec Sovretovega prevoda Kajetan Gantar pa ga je obdržal v drugi popravljeni izdaji iz leta 1971, po kateri je narejen letošnji ponatis zapisov »najžlahtnejše duše, ki je kdaj živela« (H. Taine)
Miselni svet M. Avrelija je globoko zasidran v sto/, vendar iz njegovih zapisov diha neposrednost in življenjska pristnost. Po zunanji obliki so zelo pestri, saj v njih poleg sposojenih citatov zasledimo izvirne Avrelijeve aforizme, poglobljena razmišljanja in umetniške impresije, zapisane kot poezija v prozi. Vse pa preveva trpka melanholija, osebno znamenje propadajočega sveta.
M. MARKELJ
priloga	dolenjske
Q}15
Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih, ki so pred tremi in več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v njih so, ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni.
OD DANES NAPREJ NE BO OHCETI
Ana in Jože sta se poznala že od malega. Živela sta v isti vasi, eno leto, takrat, ko je Jože moral zaradi slabih ocen ponavljati razred, sta hodila celo skupaj v šolo. Ana ie bila vedro in živahno dekle in Jože si jo je nadvse želel. Tega ni nikoli skrival, kot ona ni skrivala tega, da ga ne mara. Bilo je nekega večera, predrto je Jože odšel k vojakom, ko se je skoz okno splazil k Ani v sobo. Ta ga je naganjala iz sobe, a se za to ni zmenil, pač pa se je, kot je dekle pripovedovalo kasneje, oblečen ulegel k njej v posteljo, rekoč, da bo pri njej prespal. Ani ni preostalo drugega, kot da mu je to dovolila, naslednjega dne pa se je Jože po vasi hvalil, kako da je noč prebil pri Ani. Razumljivo, da se je njen bes do Jožeta po vsem tem še povečal in ni minil niti takrat, ko se je Jože vrnil od vojakov in se vnovič pričel vrteti okoli Ane. Vendar se vse do tistih usodnih julijskih dni med njima ni zgodilo nič nenavadnega.
Ana se je, tako kot Jože, na delo vozila v Ljubljano in naključje je hotelo, da sta imela v juliju oba enak delovni turnus. Ko sta se tako nekega
večera z železniške postaje vračala proti domu, je prišlo do dogodka, ki je v bistvu pogojeval kasnejši zločin. Tisti večer sta se med potjo do doma pogovarjala povsem običajne reči, nakar je Ana pospešila korak in odšla naprej. Jože pa jo je kmalu zatem dohitel, jo zgrabil in podrl na tla. Nič kaj dosti ni govoril, njegov namen je bil jasen: hotel jo je posiliti. Vendar jo je tokrat rešilo srečno naključje: po poti je bilo slišati ropot prihajajočega motorja; Jože se je tega za hip ustrašil, kar je Ana izkoristila, se mu izmuznila in zbežala domov.
Ta neuspeh je Jožeta jezil in žrl, še bolj ga je jezilo to, ker sta ga naslednjega dne Ana in njena mati zaradi tega dogodka zmerjali in so za to zvedeli tudi sosedje. Vaščani in sodelavci so ga zbadali, on pa je kuhal maščevanje. Krut in gnusen je bil zločin, za katerega se je odločil tistega večera konec julija okoli 21. ure.
Posebna komisija novomeške UNZ, ki si je ogledala kraj gnusnega dejanja — ta je bil na samotnem delu poti proti vasi, v gozdu, kjer v neposredni bližini ni nobene hiše ali kakega drugega poslopja — je takrat v svoje poročilo med drugim zapisala:
»Komisija je na opisanem kraju našla najprej ob poti ženski modrček, jopico, bluzo in raztrgane ženske hlačke; zemljišče je bilo pohojeno. Malo naprej je bilo najdeno pod potjo žensko krilo, ob njem sledovi stopinj, vlačenja in ruvanja navzdol po gozdnem pobočju od glavne poti proti kakšnih 55 metrov nižje potekajoči stezi. Vmes so bili videni oškodovankini čevlji, 20 metrov narazen drug od drugega, v neposredni bližini steze je bilo močno poteptano zemljišče, nato smo dalje ob tej spodnji stezi našli še kose moških oblačil in čevlje, še kakih 16 metrov naprej moški suknjič, srajco in majico, med pohojeno travo pa še škatlico vžigalic in prve sledove krvi. Še kakih 7 metrov naprej sta bila trava in praprot izrazito močno poteptani, tla so bila okrvavljena, na njih pa odrezani ženski dojki, okrvavljen nož in okrvavljena moška zapestna ura s strganim pasom. Ugotovljeno je bilo, da so bila ženska oblačila last Ane, moška pa od storilca Jožeta, ki je bil naslednjega dne, potem ko je noč in dopoldan prebil neznano kje v gozdu, aretiran na svojem domu in priprt.«
Kmalu je bilo pojasnjeno, kaj se je tega večer-ta dogajalo med Ano in Jožetom. Kot že nekaj dni poprej sta se tudi tokrat skupaj z vlakom vračala iz Ljubljane. Jože je po končani službi pred odhodom na vlak popil nekaj vina, nato pa stopil v vagon, kjer je sedela Ana s sodelavcem. S slednjim je spregovoril nekaj besed, na vprašanje, če bo kaj kmalu ohcet, pa je odvrnil, da od danes naprej ne. Jože in Ana sta izstopila skupaj. Dekle je pohitelo naprej proti domu. Medtem je Jože na postaji vzel iz aktovke nož in ga spravil v žep suknjiča, nato pa se je odpravil za Ano. Ta je v siju luči motornega kolesa, ki ji je pripeljal nasproti, videla, kako Jože hiti za njo, zato je še pospešila korak, vendar prepozno. Jože jo je na že opisanem samotnem delu poti
ujel, jo surovo zgrabil in ji rekel, da danes pač ne bo šla domov. Takoj zatem je pričel z nje trgati oblačila. Ana se je branila na vse pretege, spraševala, kaj hoče od nje, on pa jo je le grabil in pričel vleči navzdol po gozdnem pobočju, stran od poti. Med prerivanjem sta večkrat padla. Ana je med kričanjem rotila Jožeta, naj jo vendar spusti domov. Slednji zato ni hotel slišati in jo je, ko je bila že čisto gola, naposled tudi obvladal. Dekle je podrl na tla, medtem pa je iz žepa vzel nož in opravil načrtovano gnusno dejanje: Ani je odrezal dojki, nato pa jo z nožem še naprej suval po telesu. Ana se je še vedno branila, pri tem ji je celo uspelo, da je Jožetu izbila nož iz rok. Ko je vstal, da bi orožje poiskal, je dekle navzlic veliki izgubi krvi še imela toliko moči, da mu je ušla po bregu navzgor. Spotoma je pobrala tudi kombi-nežo in si jo pritisnila na krvaveče rane. Takšna je pritekla v vas, kjer pa jo je pri kapelici že čakal povsem gol Jože. Še enkrat ji je uspelo, da se mu je izmuznila, z zadnjimi močmi je prišla do domačih vrat. Sosedje so urno poskrbeli za njen prevoz v ljubljansko bolnišnico, kjer so Ani po več kot šest ur trajajoči operaciji rešili življenje, taisti sosedje pa so o dogodku obvestili tudi novomeško UNZ.
Kruto in gnusnotlejanje je imelo veliko odmeva po Dolenjski. Jože, ki je dejanje bolj ali manj priznal, je na zatožno klop sedel v novembru istega leta. Senat novomeškega okrožnega so-
dišča ga je za uvodoma omenjeni poskus posilstva obsodil na 1 leto zapora za poskus uboja pa na 20 let in mu tako tudi izrekel enotno kazen dvajsetih let zapora. Sodišče je namreč ocenilo, da gre v tem primeru za posebno težek in gnusen primer kaznivega dejanja, ki mu med krvnimi delikti malodane ni para. Takšnega mnenja je bilo tudi Vrhovno sodišče SRS, ki je v celoti potrdilo prvostopenjsko sodbo. Vsa zadeva pa se je zapletla v Beogradu, kjer je Vrhovno sodišče SFRJ v revizijskem postopku obe sodbi razveljavilo. V obrazložitvi so v Beogradu napisali, da sodišči nista upoštevali izvedenskega mnenja, daje bil Jože ob storitvi zločina v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, pač pa so v Novem mestu in Ljubljani sodniki ocenili, da je bil za najtežje kaznivo dejanje v celoti kazensko odgovoren.
Tako je bilo novo sojenje Jožetu slabi dve leti kasneje. Obravnava pred novomeškim sodiščem ni prinesla dejansko nič novega, zaslišan je bil le še en izvedenec, ki pa je prav tako potrdil, da je bil Jože ob storitvi gnusnega zločina bistveno manj prišteven. Ob dejstvu, da je tudi Ana vendarle ostala pri življenju in da sedaj živi v glavnem kolikor toliko normalno življenje, je senat na ponovnem sojenju Jožetu izrekel enotno kazen 12 let zapora. In pri tej sodbi ie tudi ostalo. Tri leta pred potekom kazni je bil Jože pogojno spuščen iz KPD Dob.
B. BUDJA
POL STOLETJA PESMI
Nanj me vežejo tudi osebni spomini. To je bila tista sončna, precej skromna, toda srečna mladost, sredi petdesetih let, polna pesmi. V modro-belih uni-
formah, s titovkami na glavi in rdečimi ruticami za vratom smo pešačili na Slatnik, v Gabrje, do Gospodične, čez Gorjance na Jugorje in Suhor in povsod so čakale polne dvorane šolske mladine in krajanov, ki so burno ploskali pesmi, doneči iz mladih grl. Vmes so bili polni lonci razredčenega malinovca, ki je bil takrat za nas prava poslastica, kupi sendvičev in mladostne razposajenosti na skupnih ležiščih. Zvečer so čakali na Hrastu hrzajoči Burgerjevi in Staniševi konji iz Šmihela, zapreženi v loj-trske vozove. Kot grozdi smo viseli na njih in se preko Gorjancev od škripanju koles in tresenju na makadamski cesti odpeljali domov. In pesem je šla z nami ter se izgubljala v gorjanskih gluhih ložah.
Z nami je bil tudi on, Ludvik Ahačič, duša tega pionirskega zbora in mnogih drugih pevskih zborov pred njim in za njim. Ko je dvignil roke, je vanje ujel mladostno razposajenost in jo prelil v ubrano pesem, ki je polnila duše poslušalcev in nastopajočih. Njegove rahlo priprte oči so razodevale, da tudi sam uživa, hkrati pa tisto opreznost, ki je lastna vsem zborovodjem: da bi v tej reki sozvočja le ne ušel kakšen nagajiv potoček.
Danes, na pragu osemdesetih let, uživa z ženo Tino zaslužen pokoj v svoji hiši na Grmu. Albumi, ki jih prelistava, so polni spominov. Desetine in desetine zborov ter stotine obrazov je fotografska kamera ujela v njih in na vseh teh obrazih je videti zadovoljstvo v pesmi, ki jim jo je vlil prav Ludvik Ahačič. Ljubezen do glasbe, do pesmi ne more priti čisto sama po sebi. Res je, da je vesoljnemu slovenstvu že nekako prirojena, da pa ji posvetiš tako rekoč celo življenje, mora biti zadaj že nekaj več. In res, v Tržiču na Gorenjskem, kjer se je Ludvik rodil, je bil njegov oče organist, pa tudi petje, ki ga je gojila zla-
sti mati, je bilo v družini od nekdaj čislano. Že v meščanski šoli v Tržiču je mladi Ludvik vadil violino in to mu je precej pomagalo pozneje, ko je obiskoval ljubljansko učiteljišče. Tu je glasbo poučeval znani skladatelj Emil Adamič, ki gaje navdušil za zborovsko petje. Od takrat naprej je ostal zborovskemu petju tako rekoč zapisan. Kot zanimivost omenimo, da sta bila na učiteljišču njegova sošolca tudi revolucionarja Edvard Kardelj in Žiga Kimovec.
Službena pot je mladega učitelja vodila naprej v hribovje nad Škofjo Loko, nato v Dobrnič in po opravljeni vojaščini v belokranjski Črešnjevec in Štrekljevec. Tu ga je doletela druga svetovna vojna. Kamorkoli je Ludvik prišel, povsod je takoj zbral učence in ustanovil šolske pevske zbore, zraven pa še moške, ženske in mešane pevske zbore, v katere so se prebivalci odročnih krajev z vso predanostjo vključevali. Dostikrat je bila to namreč edina oblika kulturnega udejstvovanja. V Beli krajini je spoznal učiteljico Tino, s katero sta skupaj poučevala mlade Belokranjce. Šolski prostori so bili majhni, v enem razredu pa veliko učencev. Učiteljski par se ie združil v zakonu, iz zakona pa sta se rodili dve hčerki, Polona in Marjana. Družinska sreča pa ni trajala dolgo. Drugega julija leta dvainštiridesetega so Ludvika prijeli Italijani, ga odpeljali v novomeške zapore, nato pa v taborišče Treviso v Italiji. Tam je z mnogimi sotrpini delil vse zlo, ki si gaje izmislil fašistični režim, in se z njimi združil v kljubovanju. Moralo, voljo do življenja in eno od moči preživetja jim je dajala tudi pesem. Pod vodstvom Karla Boštjančiča, ki je bil po vojni profesor na novomeški gimnaziji, so ustanovili pevski zbor. Sredi fašističnega taborišča je slovenska pesem podirala spone zla in
nasilja ter izmučenim dušam in telesom vlivala novega upanja.
Ob italijanski kapitulaciji je tehtal Ludvik le še
oseminštirideset kilogramov. Imel pa je srečo, da je ujel vlak za Ljubljano. Mnogi so morali to dolgo pot prepešačiti. V Ljubljani je dočakal osvoboditev in se v Tržiču zopet združil z ženo in hčerkama.
In tako se je učiteljska družina odpravila na van-dranje po Sloveniji. Delaje bilo povsod dovolj, saj je učiteljev in pevovodij primanjkovalo. Najprej je prišel na vrsto Lom pod Storžičem, potem Podvrh nad Sevnico, potem Sevnica in Krmelj in končno na prigovarjanje Novomeščana Slavka Kastelca Šmihel pri Novem mestu. In zopet so v vseh teh krajih nastajali pevski zbori, ki so na raznih pevskih revijah dosegali lepe uspehe. V Kulturnem društvu Janez Trdina v Šmihelu so skupaj z orkestrom novomeške garnizije postavili celo Gobčevo opereto Planinska roža in imeli z njo šest gostovanj v različnih krajih. Ne bomo naštevali vseh zborov, ki jih je vodil Ludvik Ahačič, niti nagrad in priznanj, ki sojih bori in on dobili za dobro in prizadevno delo. Preveč jih je. Povedati pa je treba, da je pri vsem tem dostikrat sodelovala kar cela družina in daje bil posebno prisrčen trio, ki so ga sestavljale hčerke Polona, Marjana in najmlajša Barbka, ki se jima je rodila po vojni. Jabolka pač ne padejo daleč od drevesa. Marjana sedaj poučuje glasbo in vodi pevski zbor, Polona poje, muzicirajo že vnuki, mladi Luka igra celo na violino, ki jo je v svojih osnovnošolskih letih prijel v roke mladi Ludvik.
Pevskih zborov Ludvik ne vodi več, čeprav je v bližini devetega križa še izredno čil. Rad pa se odzove jubilejnim prireditvam, ki jih prirejajo njegovi nekdanji pevci. Tako sem ga nazadnje videl na petnajstletnici pevskega zbora Ruperč vrh. Krepko je še zamahnil z rokami in, verjemite mi, fantje in možje so s posebnim zanosom zapeli pod vodstvom svojega priljubljenega učitelja.
TONE JAKŠE
NAGRADA V SEVNICO
Žreb je po dvotedenskem počitku ponovno začel delati in izmed reševalcev naše predzadnje križanke izbral ANICO OSTROVRŠNIK Iz Sevnice ter ji za nagrado dodelil knjižno novost Mladinske knjige, ki je pred kratkim izšla v zbirki Sledi. Gre za spomine Manka Golarja, v katerih popisuje svoja srečanja z mnogimi znanimi slovenskimi umetniki od Župančiča do svojega očeta, pesnika Cvetka Golarja. Prijetno branje!
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 6. junija na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 20.
REŠITEV KRIŽANKE ŠT.
18
Pravilna rešitev predzadnje križanke je, brana v vodoravnih vrsticah, takšna: PETEK, OST, PRVOMAJSKI, ISPA, ATOS, PTA.CVRKA, PRAZNIKI, LAH, UTEŽJE, ROKAVIČKA, AŠ, ARAMEJA, DRAGA, BATEK, PRESTOL, ALAN, OKEL, EDO, TOR, PAKA, KAN.
NAGRADNA KRIŽANKA 20
Ne verjamem, da je katerakoli skupina ljudi dovolj primerna ali dovolj modra, da bi lahko delovala brez nadzora ali brez kritike.
R. OPPENHEIMER
Civilizacija je razvila neskončno oblik moči, a ne zmore ljubezni, da bi lahko živela v miru in prijateljstvu na tem svetu.
M. POGAČNIK
V velikem leposlovju nas gane tisto, kar se zgodi, ne pa cmeravost ali kričavost avtorjeve predstavitve tistega, kar se dogaja.
J. GARDNER
Socializem, prej jezik upanja, je postal ideološki zid, za katerim izginjajo upanja in perspektive.
P. SLOTERD1JK
Adijo, kuhinja!
Se domača kuhinja poslavlja od domov? — Industrija hrane
Se ruši in izginja tudi tisto, kar nam je ostalo od nekdanjih domov — kuhinja? Tako se sprašuje vse več Američanov, ko se dan za dnevom srečujejo z dejstvom, da jih vse manj pripravlja hrano doma in da so slavne ameriške kuhinje, ki so bile srce doma, postale pravzaprav odvečni prostor, v katerem nimajo kaj početi.
Industrija zamrznjenih gotovih jedi, ki jih je treba sama še pogreti, in hitro pripravljena hrana (pice, hamburgerji, sendviči) sta že tako osvojili srca mnogih, v zadnjem času pa seje temu pridružila še pestra ponudba sveže pripravljenih gotovih jedi, kijih pripravljajo v samopostrežnih veletrgovinah. Medtem ko si kupec nabavlja svoje blago, mu ponekod skuhajo rake ali kakšno drugo specialiteto, če se že ne more odločiti za kaj takega, kar imajo v stalni ponudbi sveže pripravljenih jedi, od pečenih piščancev, sočnega biftka, različnih prilog do špinačnega kolača, da stotine različnih zelenjavnih, sadnih, mesnih in mešanih solat sploh ne omenjamo.
Po zbranih podatkih ne segajo po tej ponudbi samo moški, kot bi pričakovali, kupci so tudi ženske in ne samo samskega stanu. Analiza inštituta za živilsko trženje je pokazala, da že 81 odstotkotv ameriških gospodinjstev kupuje tovrstno hrano.
NAUK II PRAVLNEM
KtanjuI
zon
DELAVCI ZA Ir tZ K/jl DELA
■KEM.
■SIMBOLI ZA 2VEPL0
SESTAVIL J. UDIH
DDZAVNA
BLAGAJNA/
Ideološka
sedanjost
ŽLEBIČ V
MOST CEZ
DBVESC.
mi/
ZEMELJ SR ■hinB
|nasb
HOKEJISTI
teORAZDM LIH SIMBOL TA ■ljnkB
asi
VESOLJSKE
Raziskave
GG MIT| SONČNA bEZELAl
PflELAZ
icE.fl
veleSIT
bi bile v modi drobne, mišičaste prsi, v obdobjih krize in pomanjkanja pa velike, razkošne prsi. Na gledanje vplivajo tudi družbeni tokovi, ki so enkrat bolj, drugič pa manj naklonjeni razlikovanju med spoloma.
Okus naklonjen »posvetnim«
V modo se vračajo večje prsi — Zakaj se okus spreminja? — Svete ali posvetne
Na strani modnih revij, v tiskane in televizijske reklame, na filmska platna in na sceno se ponovno vračajo bujne ženske prsi. Drobne, dekliške pa se poslavljajo. Okus se je namreč ponovno, kdove že katerič, spremenil. Le eno ostaja isto — zanimanje za ta del ženskega telesa.
Francoski zdravnik Dominique Gros je v svoji knjigi Razgaljene prsi zapisal, da ima vsaka doba in vsaka civilizacija svoje gledanje na ženske prsi. V glavnem pa se pogledi gibljejo v dveh skrajnostih: med spoštovanjem in opolzkostjo, med simbolom materinstva in erotike. »So svete in posvetne prsi. Sodobnost je odločno izbrala posvetne,« je zapisal.
O tem, ali so v modi razkošne, obilne prsi, kot denimo v petdesetih letih, ko so kraljevale seks bombe Anita Ekberg in Marilyn Monroe, ali majhne in kar najmanj opazne, kot je to bilo v modi pred stoletji v srednjem veku in v tem stoletju v šestdesetih letih, ko je bila ideal deskasta Twiggy, o tem ne odloča le spremenljivi okus moških, marveč, kot trdi dr. Gros, prevladujoče splošne razmere. V obdobjih gospodarske rasti in obilja naj
Vse, kar je na ta ali drugačen način prispevalo k razvoju človeške družbe, se pokaže v svoji rodovitnosti v nekem drugem zgodovinskem trenutku.
J. RAJHMAN
Je ponarejevalcem končno odklenkalo?
Švicarji so izdelali barve za tiskanje bankovcev, ki jih ni mogoče ponarediti — Ponarejen denar vsakdo _____zlahka	prepozna	—	Nove	kopirne	naprave	nevarne	le	za	nekatere	valute_
Na našem črnem deviznem trgu se je v zadnjem času pojavilo večje število ponarejenih zahodnonemških mark, ki sojih, kot kažejo prve poizvedbe, k nam pripeljali iz tajnih tiskarn v Milanu ter jih zaradi dobre kakovosti ponarejenih bankovcev kar precej spravili v promet. S stališča ponarejevalcev denarja je posel lepo uspel. A kako dolgo bo ponarejevalcem uspelo tiskati in spravljati v promet lažne bankovce na tako lahak način, kot velja za nedavni vdor ponarejenih mark med naše prekupčevalce in kupce trdnih valut, je seveda drugo vprašanje. Na pomolu so namreč tehnološke novosti, ki bodo pošteno zagrenile nezakoniti posel, saj bo nov denar nemogoče ponarediti, ponaredek pa bo s prostim očesom zlahka prepoznal tudi nestrokovnjak.
Sedanji papirnati denar je pred ponarejanjem zavarovan na različne načine. Med tiskanjem v papir vstavljajo svilene ali kovinske nitke, fluorescentna vlakna, vodne žige, uporabljajo črnila, ki so električno prevodna in s prostim očesom nevidna, medtem ko na ustrezni napravi us-lužbenc, ki ima opravka z denarjem, takoj vidi, ali gre za pravi denar ali ne. Toda vse to nekako ne zagotavlja v celoti varnosti bankovcev pred ponarejanjem.
V zadnjih desetletjih vsako leto zaplenijo v svetu v povprečju za okrog 140 milijard dinarjev ponarejenih bankovcev. To je seveda le del ponarejenega denarja, ki kroži med ljudmi, a število je tako visoko, da daje slutiti, za kakšne velike posle gre. Razumljivo je, da so vse države zainteresirane za boj proti ponarejevalcem in da na tem področju kar lepo sodeluje-jo.
Ponarejevalci posebno radi tiskajo bankovce, po katerih je veliko povpraševanje, to so ta čas zahodnone-mške marke, in pa tiste, katerih pona-
rejanje ni tako zahtevno. V tem pogledu je nadvse priljubljen ameriški dolar, ki ga je menda od vseh valut najlažje ponarediti. Za dinarje rie vlada prav veliko zanimanje, kar je razumljivo: kdo pa naj tiska denar, katerega vrednost je iz dneva v dan manjša? Najtežje pa je ponarediti švicarske franke ter japonske jene.
Po novem pa bo nemogoče ponarediti vsakršne bankovce. Čudežno orožje, ki ga imajo v svojih rokah tiskarji denarja, se imenuje ovi. Beseda je skovana iz začetnic angleških besed optically variable ink, kar bi lahko prevedli kot svetlobno spremenljivo črnilo. Gre za sicer drage, doslej nepoznane tekoče barve, ki se spreminjajo odvisno od kota, pod katerim nanje pada svetloba. Se pravi, da bo pri preverjanju, ali je denar pravi ali ne, dovolj samo malo obrniti bankovec sem in tja, in če se bodo podobe na bankonvcu lepo spreminjale iz zelene v modro, iz vijolične in zlate v zeleno in podobno, potem bo denar pravi, če pa ne, bo vsakdo lahko vedel, da gre za ponaredek.
»To je naj večja novost v borbi proti ponarejanju bankovcev v zadnjih 25 letih,« pravijo v mednarodnem združenju Sicpa s sedežem v Švici, ki nadzoruje 80 odstotkov svetovnega trga barv za vrednostne papirje. V skrbno varovanih laboratorijih tega giganta so po dolgoletnih raziskavah namreč izdelali omenjeno svetlobno spremenljivo črnilo za tiskanje bankovcev in drugih vrednostnih papirjev. S tiskanjem prvih bankoncev po novem postopku naj bi začeli že prihodnje delo.
Barva je sicer trikrat dražja v primerjavi z drugimi tiskarskimi barvami za tiskanje bankoncev, toda njena prednost je tako očitna, da nekajkrat višja cena ne more vplivati na njeno uveljavitev, saj je zaenkrat ni mogoče
ponarediti, hkrati ko omogoča prepoznavanje pravega denaija vsakomur in ob vsakem času.
Varnost denarja je bila sicer že doslej kar dobro zagotovljena, vendar na žalost le v ustrezno opremljenih denarnih ustanovah. Poznane so tako imenovane Woodove svetilke, s pomočjo katerih v bankah presvetijo bankovec in takoj vidijo, ali gre za pravi denar ali ponaredek. Vendar so poročali tudi o tako spretnih ponaredkih, da jim Woodova svetilka ni bila kos. Nekateri bankovci večjih vrednosti imajo v papirju vgrajene kovinske niti, kar omogoča avtomatsko preverjanje bankovcev s pomočjo posebnih naprav, ki zaznajo prevod-
M
Ameriški dolarji spadajo pogosto ponarejano trdno med najbolj valuto.
nost za električni tok ali merijo mag-netnost barv.
Močno pa je varnost denarja ogrozil silovit razvoj kopirnih naprav. Izdelovalci kopirnih naprav so v nekaj letih dosegli naravnost fantastične uspehe z novimi napravami za barvno kopiranje. Z njimi je mogoče ponarediti denar le z malo znanja in stroškov. Z najnovejšimi modeli laserskih kopirnih strojev, kot je Xero-xov model, ki čaka zaprt v prostorih ameriškega ministrstva za obrambo, pa bi bilo mogoče ponarediti vse znane bankovce, saj model uporablja računalniško in lasersko tehnologijo za ustvarjanje izjemno natančnih kopij. Kar zamislimo si, da bi take kopirne naprave imeli v pisarnah: kaj ne bi kar vabili k popoldanskemu nadurnemu »delu«?
Še tako izjemen kopirni stroj pa ne more ponarediti barve ovi. Najbrž imajo strokovnjaki Sicpa prav, ko trdijo, da seje začel konec za ponarejevalce denarja. Preusmeriti se bodo morali na kaj drugega, najbrž na tiste valute, ki ne bodo tiskane z mavričnimi barvami ovi in jih navaden smrtnik ne bo mogel takoj prepoznati kot prave. Bankovcem, tiskanim z ovi barvami, pa bo tudi na črnih deviznih trgih, kot jih poznamo v socialističnih evropskih državah, nedvomno porasla cena. Prenekateri kupček dolarjev in mark, ki seje debelil v nogavici, se je izkazal za delo spretnih ponarejevalcev, ker v deželah socializma ljudje nakup deviz opravljajo nezakonito in seveda ne morejo na bankah preverjati, ali so od prekupčevalca dobili pravi denar ali spreten ponaredek.
MiM
Poleti ženske rade nastavijo prsi soncu. Če se vam bo letos pogled ustavljal pri bolj obilnih, drobnejše pa preskočil, potem je tudi to lahko znamenje, da nam ne gre dobro. (Foto: MiM)
Sedanje obračanje okusa k obilnim prsim naj bi ne bilo toliko pogojeno s krizo ali pomanjkanjem, marveč z reakcijo moških na emancipacijo žensk. Njihov položaj je oslabljen in razkošne prsi jih pomirjajo in jim dajejo občutek varnosti, žensko pa vračajo njenemu materinstvu in spolu.
Sicer pa je občudovanje prsi značilno predvsem za zahodnjake. Azijce na ženskem telesu menda bolj pritegujejo vrat, roke in noge, Afričani naj bi bili najbolj navdušeni nad zadnjicami, vzhodnjaki pa nad zaobljenimi boki.
Brez doma
Po ocenah OZN je na svetu okrog milijarda brez-_________________domcev____________
Dandanes živi na svetu skoraj milijarda ljudi brez strehe nad glavo, se pravi ljudi brez doma. Po ocenah Organizacije združenih narodov, ki je preteklo leto proglasila za leto brezdomcev, je na svetu okrog sto milijonov ljudi, ki noč za nočjo spe pod nebom, po klopeh parkov, na ulicah, pod mostovi, v preddverjih stavb in kleteh ali pod začasnimi papirnatimi strešicami.
Brezdomstvo seveda ne pomeni le spanja zunaj ali pod zasilnimi strehami. Navsezadnje tako preživlja noči kar 80 odstotkov Afričanov. Brezdomci so ljudje, ki nimajo nikjer svojega stalnega kotička in se potikajo po mestih, spe pa, kjer nanese priložnost ali prisili nuja.
Presenetljivo je, da se z brezdomstvom srečujejo tudi bogate države, ne samo sicer po tem pojavu znane revnejše dežele, kot je Indija. V Združenih državah Amerike je po ocenah okrog dva in pol milijona brezdomcev, v Veliki Britaniji je okrog četrt milijona takih, v Kanadi pa okrog 40 tisoč.
Za evropske razmere velja, da je največ brezdomcev v Franciji, kjer se brez stalne strehe nad glavo potika okrog 200 do 400 tisoč ljudi.
suet u štEuilhah
PONUDBA IN CENA ZLATA
2
1.8
1.6
1.4
1.2
1
sr
N
Mio kg
□
cena
77 ?!7! 81 81 82 83 84 85 88 87 88
ZLATO NA TRGU — Grafikon kaže, kako v zadnjem desetletju narašča ponudba zlata na svetovnem trgu. Zlato je že od nekdaj tista snov, kije najbolj zanesljivo ohranjala vloženo vrednost in jo zaščitila pred razvrednotenji valut, inflacijo, nihajočimi delnicami in podobnim. Zlato je pristan pred gospodarsko negotovostjo, pravijo poznavalci. Zato je gibanje ponudbe zlata na svetovnem trgu zelozgovorno in je iz njega mogoče marsikaj sklepati, ne samo to, da se povečuje proizvodnja v zlatih rudnikih. Primerjalna linija kaže, kako se je gibala cena zlatu na londonski borzi.
VEČER
Sedim na balkonu in strmim v zrak. Na zemljo se spušča mrak, počasi in tiho tema zagrinja našo vas in hrup dneva je vse tišji. Le tu in tam je še slišati ropot traktorja. Zdi se, kot bi se glasovi dneva ugrezali v temo.
Opazujem Brežice. V mestu se prižigajo luči: rumene v stanovanjih in pisanih barv tiste na trgu. Tema je vse bolj gosta in Brežice so kmalu samo še kup mežikajočih luči.
Obrisi sosedove hiše izginjajo. Samo še slutim, da poslopje še sotji na starem mestu. Ljudje se vračajo s polj in vinogradov. Na poti opazim lučko, ki bega na vse stani; to je Anica, ki hiti po mleko. Strah jo je in se ozira na vse strani.
Oziram se v nebo, prižigajo se prve zvezde. Najprej dve, potem tri, štiri, nato pa jih je naenkrat
vse polno. Luna plava med njimi, kot bi jih pazila. Med njimi vsake toliko časa zaide utripajoča potujoča lučka. To je letalo, ki vozi neznane potnike.
Okrog mene je tema. Postaja me strah, a večer je prelep, da bi odšla v hišo. V daljavi se oglasijo žabe, naš vaški zbor. V toplem
večernem vetriču se grozljivo premikajo veje dreves.
Poide mi pogum in zbežim v hišo. Za seboj zaklenem vsa vrata in prižgem vse luči Ko je večer, mi je vedno lepo, a hkrati mi je hudo, ker čutim, da se je nekaj za vedno končalo.
VESNA DIRNBEK
POTA
»Pomiloščena« davčna utaja
Žarku Bužančiču izrečeno kazen 3 leta in 2 meseca zapora višje sodišče spremenilo v pogojno — Davčna utaja družbi manj nevarno dejanje
BREŽICE, NOVO MESTO — Lanskega marca smo obširno poročali o sojenju Žarku Bužančiču iz Brežic in z njim povezani eni največjih davčnih utaj doslej pri nas. Novomeški senat je takrat Bužančiča obsodil na enotno kazen treh let in 2 meseca zapora, mu v sodbo vštel pripor, v katerem je bil od 2. marca do 16. maja 1984, poleg tega pa mu je naložil še za 400 tisočakov denarne kazni.
Tej sodbi so nato sledile kar tri pritožbe: temeljni javni tožilec je menil, da je kazen za težo tovrstnega kaznivega
I	težami
f	orofajo
OKRADEN ZA POL STARE MILIJARDE — V nedeljo, 22. maja, med 3. uro in 8.50 zjutraj je neznan storilec vlomil v Teens klub na novomeškem Prešernovem trgu, last 32-letnega Toma Bartlja iz Novega mesta. Storilec je odšel bogato založen s plenom. Iz registrske blagajne je namreč odnesel 500 tisočakov gotovine, poleg tega pa še glasbeni stolp Fischer in stereo videorekorder Loewe opta. Po prvih ocenah je povzročene škode za najmanj 4,5 milijona dinarjev. Za storilcem ni zaenkrat še nobenih oprijemljivejših sledi, dodati pa je potrebno še, daje to že drugi vlom v Bartljev lokal.
ODNESEL DVE USNJENI JAKNI — Med 21. aprilom in 4. majem je nekdo iz prodajalne TOKO na novomeškem Glavnem trgu zmaknil dve moški usnjeni jakni. Po natančnih izračunih je prodajalna s tem oškodovana za 1,054.000 din. Kdo sedaj nosi sposojena oblačila, miličniki še ugotavljajo.
VOZNIK HUDO RANJEN, ŽENA UMRLA
KOMPOLJE — 21-letni Fadil Avdič iz. Brdc pri Mozirju seje 13. maja peljal z osebnim avtom po cesti med Radečami in Sevnico. Zaradi prehitre vožnje gaje na mokri in spolzki cesti v ostrem desnem ovinku v Kompolju zaneslo v levo, takrat pa je nasproti z osebnim avtom pripeljal 35-letni Anton Češek iz Žigarskega vrha pri Sevnici. Posledice močnega
čelnega trčenja so bile strašne: 35-letna Cvetka Cešek je umrla takoj po prevozu v celjsko bolnišnico, hudo
ranjen je bil tudi njen mož Anton, prav tako Avdičev sopotnik Sulejman Dukič, medtem ko je bil Avdič le laže poškodovan. Vsi ranjeni se zdravijo v celjski bolnišnici, materialne škode pa je za 10.000.000 din.
VOZNIK PADEL V POTOK
DRČA — 25-letni Ignac Radkovič iz Drče seje 19. maja ob 1.45 uri peljal z džipom iz Drče proti Šmarju. Zaradi prevelike hitrosti gaje v levem ovinku zaneslo v drevo, nakar je vozilo odbilo in je drselo vzvratno po nasipu. Radkovič je pri tem padel iz vozila in obležal v strugi manjšega potoka, kjer ga je zjutraj ob 5.15 našel brat. Hudo ranjenega so prepeljali v novomeško bolnišnico, škode na vozilu pa je za milijon dinaijev.
Iz namišljenega resnično reševanje otrok
Mnenje Republiškega štaba CZ o nesreči v Trebnjem
TREBNJE — Neprijetna nesreča, do katere je prišlo sredi maja ob vaji trebanjskega občinskega štaba za civilno zaščito v tamkajšnji osnovni šoli in o kateri smo poročali že v zadnji številki, ni ostala brez odmevov. Te dni smo prejeli tudi dopis Republiškega štaba za civilno zaščito iz Ljubljane, iz katerega povzemamo nekaj ugotovitev.
»Dokumenti, ki so bili pripravljeni za izvedbo preizkusa (zamisel poteka vaje, časovna razporeditev poteka), so skupaj z izvršenimi pripravami omogočali varno in organizirano izvedbo preizkusa usposobljenosti enot civilne zaščite. Glede na zamisel preverjanja (nesreča v kemijskem laboratoriju osnovne šole) je bilo vključevanje otrok kot markirantov smiselno, vsekakor pa bi bilo potrebno o tem obvestiti starše. ne glede na to, ali so bili otroci vključeni neposredno ali preko taborniške organizacije.
Izvedba vaje je potekala ustrezno, enako velja za delovanje štaba od trenutka dalje, ko je zaradi nepremišljene in nepredvidene uporabe imitacijskih sredstev v zaprtem objektu prišlo do ogrožanja otrok. Uporaba teh sredstev je bila sicer predvidena le izven vadbenega objekta, uporabo imitacijskih dimnih sredtev v vadbenem objektu pa ocenjujemo kot nepremišljeno ravnanje in dejanje. Delavec, ki je to sredstvo aktiviral, za to ni bil pooblaščen in ni bil vključen v preizkus kot imitator.«
Republiški štab nadalje piše, da aktivirano imitacijsko sredstvo KD-1 množično uporabljajo za ponazarjanje požarov in na odprtem za zdravje ni nevarno. Drugače pa je v zaprtih prostorih, ko zaradi koncentracije dima povzroča težave pri dihanju, kašljanje, solzenje, itd., vendar brez trajnih posledic za zdravje. Ob koncu pisanja Republiški štab predlaga izvršnemu svetu SO Treb-tue, naj oceni odgovornost Jureta Žlajpaha (sekretar sekretariata za ljudsko obrambo SO Trebnje), kije z aktiviranjem imitacijskih sredstev v šoli ogrozil udeležence vaje.
Italijana na krivolovu
Za štiri ribe plačala 440.000 din kazni — Okrepljena čuvajska služba na Kolpi — Sodelovanje z miličniki
KOČEVJE, VAS-FARA — Z italijanskimi krivolovci niso težave le na Jadranu, ampak tudi na Kolpi. Ljudje ob Kolpi so že dolgo opozarjali, da Italijani love na posebne črve in da se tudi ne drže predpisov o dolžini in količini uplenjenih rib.
14.	maja so ribiči, člani RD Kočevje-sekcija Kolpa, v sodelovanju s kočevskimi miličniki dobili pri visečem mostu v Slavskem Lazu dva italijanska ribiča, ki st sicer imela veljavno ribolovno dovolenje, a sta lovila na nedovoljen način, in sicer na kostne črve. Pri njima so dobili štiri na nedovoljen način ujete
• ••
UKRADLI NAFTO IN OLJE
ČATEŠKE TOPLICE — V času med 29. aprilom in 4. majem so neznanci na Pioniijevem gradbišču v Čateških Toplicah ukradli nafto in olje iz dveh buldožeijev. Iz prvega buldožerja so iztočili 600, iz drugega pa 200 litrov nafte. V drugi buldožer so tudi vlomili in odnesli še 100 litrov hidravličnega olja. Skupna škoda znaša
700.000	dinarjev. Za tatovi še poizvedujejo.
• ••
SPOMENIK SMETIŠČE
NOVO MESTO — Spomenik padlim partizanom in žrtvam zadnje vojne na križišču pri tovarni IM V v Žabji vasi je že nekaj časa pravo skladišče odpadnega materiala za Dinos. Na prostoru pred spomenikom je mogoče najti avtomobilske gume, polovinilaste vrečke, da o papirčkih niti ne pišemo. Že več kot
eto dni so razbiti tudi betonski lončki za rože.
dejanja odločno prenizka, pritožila pa sta se tudi Bužančič in njegov zagovornik, češ daje kazen previsoka, poleg tega pa sodišču očita kršitve kazenskega postopka. Razsodbo in odgovor, ki ga je poslalo Višje sodišče v Ljubljani, sta marsikoga osupnila, njihova odločitev je bila v pravniških krogih deležna marsikatere pripombe. A predno si jo pogledamo, si prikličimo v spomin nekaj osnovnih obrisov celotne zgodbe.
Žarko Bužančič je februarja 1981 v Čateških Toplicah odprl disco klub in vse do 16. februarja 1984 so stvari tekle brez vsakšnih zapletov. Tistega dne pa so se pri Bužančiču v Brežicah oglasili kriminalisti krške UNZ in med pregledom stanovanja našli dve beležnici — šlo je za poslovna koledarja Emone Posavje in Slovenijalesa — ki sta razkrili veliko tega, predvsem pa potrdili sume.
V omenjeni beležnici je namreč Bužančič vpisoval podatke o številu prodanih kart za vstop v disco in višino dnevnih izkupičkov. Že hitri seštevek teh podatkov je pokazal ogromno razliko v primerjavi s tistimi, ki jih je Bužančič navedel v davčnih napovedih. Nobene^ ga dvoma ni bilo več, da gre za veliko davčno utajo, vprašanje je bilo le, koliko davka je Bužančič utajil. Obsežno izvedensko mnenje, ki gaje potem v celoti potrdila tudi obravnava pred sodiščem, seje pri pregledih poslovanj za leta 1981, 1982 in 1983 ustavilo pri vrtoglavi številki 7,303.656 din utajenega davka. Še za današnje razmere je ta vsota precejšnja. Nič čudnega, če je bil govor o največji davčni utaji. In njen končni epilog?
Višje sodišče v Ljubljani je domala v celoti pritegnilo vsem ugotovitvam novomeškega prvostopenjskega sodišča.
V obrazložitev svoje odločitve je zapisalo, daje novomeški senat pravilno pretehtal vse okoliščine in ugotovil dejstva, ni pa se strinjalo z višino izrečene kazni. Višje sodišče je novomeško sodbo spremenilo in Žarku Bužančiču izreklo
ZARADI PREVELIKE HITROSTI GA JE ZANESLO
PODGRAD — 33-letni Vinko Vlasič iz Dolenjcev se je 13. maja ob 14.45 peljal z osebnim avtom iz Metlike proti Novemu mestu. Zaradi prevelike hitrosti ga je v desnem ovinku pri Podgradu zaneslo; vozilo je pravokotno drselo po cesti, dokler ni vanj trčil 32-letni Martin Nemanič iz Kamanja, ki seje pripeljal nasproti. Voznik Vlasič je bil laže ranjen, materialne škode pa je bilo za 10 milijonov dinaijev.
pogojno (!) kazen dveh let zapora, ki pa se ne bo izvršila, če v tem roku ne bo storil kakšnega kaznivega dejanja. Ob tem je bil obsojen še na plačilo 50.000 (!) din denarne kazni. Kot najtehtnejši razlog svoji odločitvi je ljubljansko Višje sodišče zapisalo, da je Bužančičevo ravnanje moč oceniti kot družbi manj nevarno dejanje, poleg tega, da je tudi poravnal vse davčne obveze, ki jih je zatajil. Če drugega ne, so obrtniki s to sodbo izvedeli, da utaja davka ni družbeno nevarno dejanje, koliko nenevarno pa je takšno spoznanje, naj ugotavlja še kdo.
B. BUDJA
Z MOTORJEM V KOLESARJA
MUHABER — V soboto, 21. maja, se je ob 18.45 18-letni Matjaž Ferbežar iz Potočne vasi peljal na kolesu z motorjem po lokalni cesti skozi Muhaber. Skozi blagi in slabo pregledni ovinek je peljal po levi strani ceste in trčil v krmilo kolesa, ki ga je pravilno po desni strani pripeljal nasproti 11-letni Stane Žagar z Muhabcra. Slednji se je v nesreči hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici.
Podaljšal prosti izhod
Silvo Škufca se 7. februarja ni vrnil na Dob, pač pa je odšel do Dobrniča in tam 36-krat vlomil
NOVO MESTO — Nekaj zadnjih primerov pobega iz kazensko-poboljšcvalnih domov sicer še ne daje razlogov za preplah, so pa verjetno dovolj tehtna pobuda za ukrepanje, še posebej, ker se na ta način poceni zapravlja ugled, ki ga imajo tovrstne slovenske ustanove, zlasti KPD Dob, v Jugoslaviji.
Ni naš namen naštevati in opisovati zadnje tovrstne primere, pred seboj imamo le enega, ki je po svoje dovolj ilustrativen. Silvo Škufca iz velikega Podljubna je navzlic svojim vsega petindvajsetim letom že kar star znanec sodnikov, letošnje leto je na prestajanju kazni v KPD Dob. Njegovo lepo vedenje ali pa morda še kaj drugega je bilo razlog, da je letošnjega 6. februarja dobil prost izhod, na Dobu bi se moral znova javiti dan kasneje do 21. ure. Vendar Škufce v kazensko-poboljše-valnem domu do tega roka ni bilo, izhod je sklenil popestriti in podaljšati na svojo pest.
Tistega večera, predno bi se mo-
ral javiti na Dobu, je v Novem mestu ukradel osebni avto Simona Štuklja. Z vozilom seje nato odpeljal na Ljuben in Ljubensko goro ter avtomobil tam pustil. Zatem jo je mahnil peš preko Malega Lipovca do Podgore in Dolenjega Globodo-la in še naprej do vinorodnega okoliša Lisec pri Dobrniču, kjer se je naposled ustavil. Tu se je zadržal do 12. februaija, ko so ga miličniki prijeli. Vse to morebiti še ne bi bilo vredno tolikšne pozornosti, če Škufca ne bi v teh pičlih štirih ali petih dneh kar šestintridesetkrat vlomil v razne zidanice in počitniške hiše. Jemal je predvsem hrano, pijačo, oblačila in orožje. Predolg bi bil seznam, ako bi hoteli našteti vsa dejanja, zapišimo za konec le, da je Škufca sedaj ponovno na Dobu, temeljni javni tožilec pa je te dni zoper njega predal sodišču novo obtožnico. Šlabih pet dni svojevoljno podaljšanega prostega izhoda bo Škufco skoraj zagotovo stalo novih nekaj mesecev zapora.
B. B.
Požar in še eksplozija
Ogromna škoda ob nesreči v Straškem Novolesu
STRAŽA — Hud požar, do katerega je prišlo minuli petek, 20. maja, ob 13.45 v Straškem Novolesu, tozd Tovarna drobnega pohištva, je po doslej zbranih podatkih povzročil kar za okoli 150 milijonov dinarjev škode.
Dokončno vzrok požara še ni pojas-jen, domneva pa se, da jemgenj nastal
OTROK ŽRTEV PREHITRE VOŽNJE
SELA — 28-letni Anton Matkovič iz Goleka pri Dragatušu se je 22. maja ob 15.50 peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti s Sel pri Dragatušu proti Go-leku. Ko je še v Selih pripeljal v desni blagi in nepregledni ovinek, gaje zaradi prevelike hitrosti zaneslo na desno stran ceste, po kateri je takrat nasproti pripeljal s kolesom 9-letni Jože Žunič s Sel pri Dragatušu. Otroka je ob trčenju vrglo na pokrov motorja, nato pa ja padel na cesto. Hudo ranjenega so prepeljali v novomeško bolnišnico.
varujmo naše okolje pred požari
zaradi vročega lesnega prahu, ki ga med delom povzroča horizontalni brusilni stroj. Kajti ogenj se je najprej pojavil prav v silosu lesnega prahu tipa MX 164, katerega rok izdelave sega vsega dve leti nazaj, malo zatem pa je prišlo še do močne eksplozije. Pri tem so zgorele odsesovalne vreče, uničena pa je bila tudi vsa inštalacija. Prvi so se z ognjem spoprijeli tovarniški gasilci, ki jim je uspelo požar lokalizirati, pomagali pa so jim tudi prostovoljni gasilci iz Vavte vasi. Navzlic gneči na cesti so bili na mestu požara hitro tudi člani novomeške poklicne gasilske enote, ki so ogenj dokončno pogasili.
Z AVTOM ZBILA OTROKA
DVOR — 18. maja ob 6.20 seje 41-letna Danijela Bradač iz Trebče vasi peljala z osebnim avtomobilom iz Žužemberka proti Soteski. Ko je pripeljala do Dvora, je na avtobusnem postajališču stal avtobus, ki je prevažal otroke, ti pa so prav takrat izstopali. Med otroki je bila tudi osemletna Nataša Pucelj iz Dolnjega Kota pri Dvoru, kije za avtobusom prečakala cesto. Bradačeva je dekletce zaradi neprimerne hitrosti zadela in zbila po cesti. Natašo so hudo poškodovano odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• 32-letni Šentjemejčan K. P. si je omislil donosno dopolnilno delo, ki pa ga davkariji ni prijavil. V novomeški IMV so namreč ugotovili, da jim je letošnjega februarja iz tovarne odpeljal okoli 150 kilogramov odpadnega železa. Pa to niti še ni tako hudo, huje je, ker je možakar letošnjega 25. aprila iz taistega odpadnega železja v IMV varil razne koristne pripomočke, seveda ne za IMV, pač pa zase. Izpod njegovih spretnih rok so nastajali priključki za traktorske brane in prikolice. Ker v IMV zaenkrat še ostajajo pri programu Renault, je bil namen K. P. jasen.
• V noči na 20. maj je neznan storilec izpred stanovanjskega bloka v Ulici Cankarjeve brigade v Trebnjem odpeljal osebni avto P. B. Slednji je imel v vozilu kartonsko škatlo, v njej pa okroglo žago, deko, jopič, razno orodje, in kar je najhuje, dva bloka naročilnic. Resda je bilo vozilo naslednjega dne najdeno v Berovem pri Ivančni gorici, kajti avto seje vžgal in tat gaje moral zapustiti, nič pa ni v policijskem poročilu o usodi naročilnic. Ob pravilni uporabi utegnejo biti celo vrednejše od avtomobila.
Pričeli s smučmi, končali z nakitom
Epilog lanske in predlanske serije vlomov po novomeških kleteh — Kradli smuči za sejme — V stanovanja po devize in nakit — Blagovnica oškodovana za blizu 3 milijone dinarjev_____
NOVO MESTO — V eliko razburjenja in negotovosti je v mesto ob Krki prinesla predlanska in lanska serija vlomov in tatvin, ki seje pričela z obiski kleti po blokih, končala pa z vlomi v stanovanja in novomeško blagovnico na Glavnem trgu. Po vztrajnem in težaškem deluje kriminalistom naposled uspelo priti na sled storilcem, ti pa so se pred dnevi že znašli na zatožni klopi novomeškega sodišča. Spisek dejanj, za katera so morali odgovarjati 36-letni Vinko Horvat-Cic iz Žabje vasi, 24-letni Vojko Pilih iz Novega mesta in 28-letni Drago Kostrevc iz Šmihela, je zares dolg. Dodajmo ob tem še, daje Horvat sojenje dočakal v priporu, kjer je že od prijetja lanskega 25. novembra, Pilih je bil za rešetkami od 25. novembra do 24. decembra lani, medtem ko je Kostrevc na prestajanju kazni v KPD Dob.
ribe. Sodni izterjevalec RD Kočevje je izračunal, da so uplenjene ribe vredne
440.000	din, kar sta krivolovca takoj plačala.
Ribiči sekcije Kolpa so za letos in v prihodnje sklenili posvetiti posebno pozornost varovanju voda, rib in sploh okolja, pa tudi preprečevanju krivolova. V ta namen so ustanovili kar 24 skupin ribičev, ki bodo v pomoč čuvajski službi, tesneje pa bodo sodelovali tudi s postajami milice v Kočevju, Delnicah in Čabru. Za izboljšanje staleža rib v Kolpi so organizirali letos že štiri delovne akcije izlova rib iz potokov, vse te ribe — bilo jih je okoli 2.000 — pa so preselili v Kolpo. V peti delovni akciji so vložili v vode še 50.000 repkov ribjega zaroda.
J. PRIMC
Horvat, Pilih in Kostrevc so stari znanci, spoznali in spoprijateljili so se med popivanjem po novomeških gostilnah, kjer so bili stalni gostje. Tako jim je predlansko jesen, ko se je že pričela bližati smučarska sezona, z njo pa čas tradicionalnih smučarskih sejmov, padlo na um, da bi se dalo na tak način zaslužiti kak dinar, ki so ga za pijačo in svoje razvratno življenje še kako potrebovali. Dve noči, 26. m 27. novembra 1986, so izkoristili za serijo vlomov v drvarnice in kleti novomeških blokov. Na Ljubljanski 15 so Biljani Grabnar ukradli dvoje smuči in palice, Dušanu Zupančiču dve gumi Semperit, vlomili pa so še v kleti Ivanke Sančanin in Vinka Perka, a odšli praznih rok. Skupina, v kateri je bil tudi Senad Kajtezovič, se je nato odpravila Nad mline. V bloku št. 44 so Josipu Abramiču ukradli smuči
MLADI GASILCI TEKMOV ALI — V vojašnici Milana Majcna v Novem mestu je bilo v nedeljo pionirsko in mladinsko tekmovanje mladih gasilcev, ki se gaje udeležilo kar 81 ekip iz novomeške občine. Med pioniiji A je zmagala ekipa Šentjerneja (1104 točke) pred Mokrim poljem (1101) in Uršnimi seli (1100), med pionirkami A Dol. Straža (1096) pred Dvorom (1094), pri pionirjih B Ratež (1068) pred Mimo pečjo (1046) in Zagradom (1043) ter pri pionirkah B Podturn (1021) pred Mokrim poljem (998) in Dvorom (996). V tekmovanju ekip mladi gasilec je zmagala vrsta OŠ 12. SNOUB Bršljin pred Škocjanom, medtem ko je bil pri mladincih vrstni red tak: 1. Stranska vas (858), 2. Škocjan (853), 3. Mali Podljuben (851). Med mladinkami je zmagal Ratež (846) pred Zagradom (820) in Orehovico (795 točk). (Foto: B. B.)
in 3 pare palic, Mojci Vukšinič-Šenica prav tako smuči Elan, tekaške in še ene starejše smuči, 3 pare palic in tri pare smučarskih čevljev. Ana Srebrnjak je prijavila izginotje smuči, panceijev, tekaških smuči, palic, tekaških čevljev in otroških smuči. Po nov plen pa so se nato vlomilci odpravili v blok št. 21. Tam so vlomili v klet Ludvika Goleša in mu odnesli dvoje smuči in vezi, medtem ko Ani Šekoranja, Ivici Miliču, Romanu Ulčniku, Gabrijeli Filipič, Vilku Cekuti in Jožetu Lukšiču iz vlomljenih kleti niso odnesli nič. V bloku Nad mlini 24 so nato Rajku Bojančiču ukradli smuči in vezi, medtem ko se stvari v kleteh Janka Spasevskega, Anice Stankovič in Bora Kijevskega niso dotaknili. Kot zadnjega so obiskali še blok št. 26, vendar so navzlic vlomu v kleteh Marije Blatnik in Blondinke Iličin ostali praznih rok. Četverica pa tudi z zgoraj opisanim plenom ni bila zadovoljna. Odšli so v Ulico Majde Šilc in tam Ljubici Zadravec iz kleti odnesli smuči z okovjem in palicami, Elici Matoh pa nič. Pot je vlomilce za konec peljala še v Bršljin, kjer so Slavku Žagarju ukradli motorno žago Dolmar, Milanu Radovanoviču pa podobno žago znamke Stihi.
Od trojice, ki je sedela na zatožni klopi, je imel Horvat na grbi daleč največ kaznivih dejanj. Tako je 5. decembra predlani skupaj s Kostrevcem na parkirnem prostoru šentjernejske Iskre vlomil v osebni avto Franca Jevnikarja in mu odnesel radiokasetofon, še veliko več plena p si je nabral ob kasnejših vlomih. Horvat je skupaj s Pilihom in Kajtezovičem med 31. decembrom in 4. januarjem izkoristil novoletno odsotnost Tomislava Beca in v Muzejski ulici vlomil v njegovo stanovanje. Skupina mu je odnesla 2.150 švicarskih frankov, zlato žensko verižico, zapestnico, nato pa so vlomili še v frizerski salon, kjer pa so ostali praznih rok. Hor-
vat je skupaj s Kajtezovičem 30. septembra lani obiskal stanovanje Marjana Stokanoviča v Jerebovi ulici v Novem mestu. Do stanovanja sta splezala preko balkona, iz prostorov pa odnesla zlato zapestnico, poročna prstana, še dva druga prstana in manšete, 450 za-hodnonemških mark, 54.000 italijanskih lir, 140 avstrijskih šilingov, vse skupaj v vrednosti preko poldrugi milijon dinarjev. Skupaj sta potem v noči na
2.	oktober obiskala prostore novomeškega društva upokojencev, kjer pa sta vzela le 13 zavitkov cigaret F-57 in dve škatli yorka. Njun najdonosnejši podvig pa sega v noč na 3. november lani, ko sta obiskala novomeško blagovnico na Glavnem trgu in iz nje odnesla več srebrnega nakita v vrednosti 1,418.813 din, zlatih predmetov v vrednosti 822 tisočakov, dve moški bundi, sproti pa pobrala še gotovino iz blagajn: v prvem nadstropju 204.644
din, v drugem 54.872 din in v pritličju 89.847 din. Zadnji skupni vlom Horvata in Kajtezoviča sega v lanski 21. november, ko sta obiskala osnovno šolo Milke Šobar-Nataša, vendar sta iz nje odšla brez plena.
In za konec še tri dejanja, ki jih je storil Horvat sam. 20. marca lani je iz osebnega avtomobila Radovana Komarja v Ragovski ulici odnesel radiokasetofon, 31. decembra predlani ie iz pulta prodajalne Mercatorja v Šmihelu odnesel 19 bankovcev po 5.000 din (skupaj torej 95.000 din), lanskega oktobra pa je v prodajalni Novotehne na Resljevi ukradel cevne klešče, vredne 28.262 din.
Vsi obtoženci so na obravnavi bolj ali manj priznavali očitana dejanja in izr-zaili tudi pripravljenost, da oškodovancem povrnejo škodo. Senat novomeškega sodišča, ki mu je predsedovala Nataša Gluhar-Križmančič, je Vinka Horvata-Cica obsodil na 3 leta zapora, Vojka Piliha pa 7 mesecev, Kostrevcu pa je skupaj s pravnomočno kaznijo osmih let zapora sedaj izrekel novo enotno kazen: 8 let in 9 mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna.
B.	BUDJA
V.
ČEZ CESTO IN TRAVNIK V JAREK — 38-letni Franc Kisovec iz Šentruperta seje 20. maja ob 18.10 preljal z osebnim avtomobilom po regionalni cesti iz Mokronoga proti Mirni. Pred naseljem Brinje je nenadoma zapeljal na levo čez vozišče preko bankine, nato pa še čez travnik v tri metre globok jarek, kjer je avtomobil naposled obstal. Kisovec se je v nezgodi hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici, materialne škode pa je za poldrugi milijon dinaijev.
NEPREVIDNA VZVRATNA VOŽNJA — 20. maja ob 21.40 se je 52-letni Jože Trščinar iz Novega mesta peljal z osebnim avtom iz Metlike proti Novemu mestu. Ko je pripeljal v delno pregledni ovinek v Gotni vasi, je nenadoma vzvrat-
no pripeljal na vozišče priklopnik tovornega avtomobila 28-letnega Ludvika Mak-šeta z Rdečega kala. Slednji je tako Trščinarju zaprl pot, prišlo je do trčenja, pri katerem je bil Trščinarjev sopotnik, 35-letni Alojz Cimprič iz Novega mesta hudo poškodovan. Na pločevini je bilo za
1,500.000	din škode.
PREHITRO V NEPREGLEDNI OVINEK — 32-letni Janez Matkovič z Gornje Lokvice seje 22. maja ob 21.25 peljal z avtom po lokalni cesti s Suhorja proti Metliki. Pri Bočki ga je zaradi prevelike hitrosti v levem in nepreglednem ovinku zaneslo v desno na bankino, nakar se je vozilo prevrnilo. V nesreči je bila 24-letna sopotnica Duška Matkovič hudo ranjena in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 4 milijone.
18
DOLENJSKI LIST
Št. 21 (2023) 26. maja 1988
SKICA MARATONA
PREČNA
5TRa!a
DRU?MSKA «S
NOVO MESTO
jtNUER
DTOPL
PODTURN
KONTROLNA TOČKA
a k* ux
KONTROLNA TOČKA
BAZA 20
V nedeljo start maratona
Množična kolesarska rekreativna prireditev starta ob 9. uri pred Zdraviliškim domom v Dolenjskih Toplicah
NOVO MESTO — Kot smo na kratko že zapisali, je novomeško KD Krka to nedeljo, 29. maja, organizator tradicionalnega kolesarskega maratona po poteh XV. udarne divizije NOVJ. Start letošnje množične rekreativne prireditve bo ob 9. uri pred zdraviliškim domom v Dolenjskih Toplicah.
Dolžina letošnje proge je 80 kilometrov, pot pa bo udeležence peljala iz Dolenjskih Toplic do Novega mesta in preko Mokrega polja, Orehovice do Šentjerneja, nato čez Dobravo, Otočec, Ratež nazaj v Novo mesto, nato do Prečne, Straže in Soteske na Bazo 20, kjer bo cilj letošnjega maratona. Organizator sprejema prijave na mestu starta od 8.30 dalje, startnina pa znaša 5.000 din. Vsak udeleženec bo za ta denar dobil spominsko medaljo in partizanski golaž na cilju, med samo prireditvijo pa se bo lahko okrepčal na kontrolnih točkah v Šentjerneju in Soteski.
Dodajmo za konec, da čakajo posebne nagrade še najstarejšega udeleženca maratona, prav tako najmlajšega, najštevilnejšo družino, najštevilnejšo ekipo krajevne skupnosti ali delovne organizacije, posebna tolažba pa čaka tudi naj-nesrečnejšega udeleženca prireditve. Še to: za prevoz garderobe s starta na cilj bo poskrbel organizator, v primeru slabega vremena pa bo maraton prestavljen na prihodnjo nedeljo.
Iskra reševala rokometno čast
Končano prvenstvo v moški in ženski SRL — Spodrsljaj Inlesa v Iskra odlična tretja — Razprodaja ugleda novomeškega
Inlesa v zadnjem kolu — rokometa
Končano je še zadnje ligaško tekmovanje, v katerem dolenjski predstavniki praviloma niso ostajali praznih rok. Žal pa moramo letošnje prvenstvo v prvih republiških rokometnih ligah označiti kot eno najneuspešnejših tako v moški kot v ženski konkurenci. Očitno so časi, ko so Inles pri fantih ter Novo mesto in Iskra pri dekletih osvajali naslove republiških prvakov, daleč za nami in se bo treba sprijazniti z dejstvom, da kvaliteta dolenjskega rokometa stagnira.
plesom v športni dvorani pod Marofom. Gostiteljice so igrale ležemo in slabo in vsa sreča zanje, da je na tribunah sedelo vsega nekaj gledalcev.
B. B.
NOVA ZMAGA
KOBARID — V nedeljo je bila v Kobaridu nova kolesarska preizkušnja, katere se ie udeležilo tudi številno dolenjsko zastopstvo. Pri pionirjih je Krčan Grmšek zasedel 3. mesto, medtem ko je med pionirji A zmagal Jordan (Krško), Murn (Krka) je bil tretji, Jarh (Krško) peti in Gimpelj (Krka) šesti. Pri mlajših mladincih je slavil Krčan Kranjec, šesti je bil Mrvar (Krka), medtem ko je v članski konkurenci zmagal Bonča pred Novo-meščanoma Bojancem in Glivarjem; slednji služi vojaški rok. Nastopila so tudi dekleta, Krnčeva (Krka) pa je zasedla 5. mesto.
V VODSTVU DIVJI JEZDECI
RIBNICA — V 4. kolu občinske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: Sodražica — Inles 6:3, Kot — Klub Urban 6:7, Tuborg — Hrast 2:4, Divji jezdeci — Šlemena 9:2 in Veterani — Gostišče Ribničan 1:5. Vodi ekipa Divjih jezdecev, enako število točk pa imajo tudi nogometaši Gostišča Ribničan.
M. G-č.
Sobotno zadnje kolo ni prineslo kaj bistveno novega. V moški ligi je bilo že pred soboto vse jasno. Prvak je postal Slovenj Gradec, iz lige pa sta izpadli ekipi Sevnice in Rudarja. Ti dve vrsti sta bili razred zase, vsa ostala moštva so bila bolj ali manj izenačena. Prav zategadelj škoda, da so si Ribničani v soboto privoščili neljub spodrsljaj v srečanju s Termopolom, kajti ta, četrta zaporedna zmaga bi jim ob koncu prinesla več kot odlično četrto mes-
BREŽICE — KRŠKO 22:34 (14:21)
BREŽICE — Prvenstvo v II. republiški rokometni ligi se bliža koncu, Krčani pa so na poti do naslova zabeležili še eno prepričljivo zmago. Najboljši mož na igrišču je bil kadetski reprezentant SRS Bojan Bogovič. Krški rokometaši vabijo vse svoje pristaše na zadnjo tekmo v letošnji sezoni, ki jo bodo odigrali v soboto, 28. maja, ob 17.30 v senovški športni dvorani proti ekipi Trebnjega. To bo hkrati tudi promocija novih prvakov, kajti Krčani so /	si naslov že zagotovili in bodo prihodnjo
   S	sezono zaigrali v prvi republiški ligi.
V Straži 270 tekačev
Z zamudo o tradicionalnem prvomajskem teku
Straža), 3. Šalehar (Trebnje); pionirke A: 1. Stokar (Kostanjevica), 2. Žibert (Novo mesto); pionirke B: 1. Umek (Kranj), 2. Božič (Kostanjevica), 3. Gros (Trebnje); pionirji A: 1. Čovič, 2. Skedelj (oba Straža), 3. Slapšak (Sevnica); pionirji B: 1. Kranjc (Sevnica), 2. Medle (Brusnice), 3. Simčič (Kostanjevica); trimski tek žensk: 1. Ternovšek (Idrija), 2. Geriča (Mirna peč), 3. Jovan (Ljubljana); trimski tek moških: 1. Fabjan ,2. Mikec, 3. Dragan
TENIS KLUB ZMAGUJE
KRŠKO — Tenisklub Krško ne obstaja dolgo, vendar je že zabeležil nekatere tekmovalne uspehe. Zdaj te-nisači tega kluba nastopajo v 3. C slovenski teniški ligi, kjer so se že pomerili z ekipo Rogaške Slatine in Slovenj Gradca. Prvo ekipo so premagali s 5:0, drugo pa s 3:2. V tretjem kolu se bodo na domačih terenih pomerili z ekipo Mežice.
STRAŽA — S precejšnjo zamudo, ki je nastala po naši krivdi in za katero se organizatorjem prvomajskega teka v Straži iskreno opravičujemo, objavljamo tokrat poročilo o tej tradicionalni prireditvi, ki jo je Straški TVD Partizan letos organiziral že osmič. Nastopilo je kar 270 tekačev iz vse Slovenije, pomerili pa so se v petnajstih kategorijah na progah, dolgih od 400 metrov do 21 kilometrov.
Rezultati — cicibanke: 1. Vukčevič (Straža), 2, Kren, 3. Kavšek (obe Straža); cicibani: 1. Pavlin, 2. Kajtazovič (oba
PODOBA TRENUTKA
Tribune ribniškega rokometnega igrišča in stavbe za njimi so razdejane, kot bi nanje padla raketa. Toda za razvaline ni kriva morebitna eksplozija, pač pa je zanje poskrbel zob časa, ki so mu šli morda na roke nekolikanj tudi nekateri mladi (?) Ribničanje. Na tem igrišču še vedno telovadijo učenci ribniške šole. Nered kar izziva nesrečo, zato nekateri predlagajo, naj bi v program bližnjega samoprispevka vnesli tudi ureditev nujno potrebnih igrišč in športne dvorane. Zanimivo pa je, da so pisca pred leti zaradi objave fotografije o podobi rokometnega igrišča gromozansko kritizirali Izražena je bila celo zahteva, da se mu prepove objavljanje prispevkov v sredstvih javnega obveščanja. Očitno nekoga boli resnica
to na lestvici, kar bi bil za tako pomlajeno ekipo brez dvoma velik uspeh. Seveda je tudi sedanje peto mesto za mlado vrsto lepa spodbuda za naprej. Tretji dolenjski predstavnik v moški ligi je ekipa Črnomlja. Belokranjci so prvenstvo končali na desetem mestu, vendar z minimalnim zaostankom za ekipami pred seboj, s stalnejšo formo pa bi brez dvoma lahko pristali v gornji polovici lestvice.
Nekoliko bolj zanimivo je bilo pri dekletih, a le kar zadeva boj pri dnu. Ligo na-pušča ekipa Šmartnega, Kočevke pa so se s šesto zmago še povzpele na lestvici in tako končale prvenstvo na 8. mestu, česar pred nekaj koli ni bilo upati. Itasovke so namreč večji del prvenstva prebile na dnu lestvice in so šele v finišu pokazale pravo lice. Pravzaprav je edina, ki je od dolenjskih ekip zadovoljila, vrsta šentjemejske Iskre. Dekleta so spomladi igrale res v vrhunski formi, v tem delu so prizadejale tudi edini poraz novemu in staremu prvaku, ekipi Kranja. Škoda je le nekaj spodrsljajev v jesenskem delu prvenstva, kajti po igri in spomladanski formi sodeč, so bile Šentjemejčanke edina ekipa, ki bi lahko mešala štrene Kranjčankam. Pred prvenstvom so to sicer napovedovale tudi Novomeščanke, toda očitno je, da bo potrebno v novomeškem ligašu nekaj korenito spremeniti. Tudi menjava trenerja ni prinesla pričakovanih sadov, tako ženski rokomet v Novem mestu tone iz leta v leto. Višek vsega je bila sobotna igra z Al-
(vsi Novo mesto); mali maraton, mladinci: 1. Vencelj (Šentvid), 2. Dane (Trzin), 3. Dragman (Štraža); mali maraton, članice: 1. Bohinc (Unis Tos), 2. Antonin (Kamnik), 3. Vencelj (Ivančna gorica);
mali maraton, veteranke: 1. Filipič (Ljubljana), 2. Kotar (Trbovlje), 3. Škapin (Celje); mali maraton, člani A: 1. Urh (Metalka), 2. Perko (Avtomontaža), 3. Drobne (VP Cerklje); mali maraton, člani B: 1. Novak (Olimpija), 2. Vozlič (Avtomontaža), 3. Škedelj (Novo mesto); mali maraton, veterani A: 1. Umek (Medvode), 2. Sotošek (Ljubljana), 3. Kras (Domžale); mali maraton, veterani B: 1. Štros (Kranj), 2. Bartol (Zadvor), 3. Ivanetič (Metlika).
Kot je razvidno, je pri ženskah najboljši čas dosegla Ljubljančanka Bohinčeva, pri moških pa Urh in Novak (oba Ljubljana). Dodajmo za konec še, da so prireditev popestrili tudi člani Straškega turističnega društva, ki so poleg plesa narodnih noš za tekmovalce pripravili še simbolične nagrade v obliki domačega šarklja, štruc, srca, domačega kruha, sladic in Straškega cvička v pletenkah.
#
Osmi turnir Maksa Perca
V Novem mestu nastopilo 220 tekmovalcev
TENIŠKI IGRIŠČI PRI SEVNIŠKEM BAZENU — Dobra tretjina od 137 članov sevniškega teniškega kluba je že sodelovala pri izgradnji dveh igrišč v športnorekreacijskem centru pri sevniškem kopališču. Tudi preteklo soboto, nedeljo in ponedeljek, ko so člani klub udarniško delali, seje spet zbralo krog 20 najprizadevne-jših članov s predsednikom kluba Ivanom Božičem na čelu. Na sliki: člani med zaključenimi deli pod budnim strokovnim vodstvom preteklo nedeljo.
Med najboljšimi strelci
Uspeh SD Bukovec iz Videm Dobrepolja — Poslej v prvi republiški ligi — Cilj: obstanek v ligi
najzaslužnejših za uspehe dobrepoljskih strelcev.
Najmimejšo roko v ekipi ima 22-lctni Robert Peterlin, ki je že leta 1984 osvojil naslov najboljšega v republiki in bil tega leta tudi šesti na državnem prvenstvu. Ob njem in Mirtu sta stebra ekipe še Stane Žnidaršič i
NOVO MESTO — Novomeški klub Maksa Perca je minulo soboto pripravil tradicionalni, že 8. turnir zveze klubov Maks Perc Slovenije, katerega se je letos udeležilo kar 220 tekmovalcev iz Ljubljane, Maribora, Kopra, Kranja, Nove Gorice, Celja, Murske Sobote, Slovenj Gradca, Postojne, Krškega in Novega mesta. Športniki so se letos pomerili v šahu, kegljanju, streljanju in balinanju, največ uspeha in tudi sreče pa so imeli tekmovalci ekipe Ljubljane.
ZBOR PLANINCEV
ZAGORJE — Pri koči na Zasavski gori seje v nedeljo, 15. maja, zbralo okrog 600 planincev iz Brežic, Krškega, Sevnice, Radeč, Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Save in Litije. Največje prišlo pionirjev in starejših planincev, medtem ko mladih planincev ni bilo veliko, čeprav je bilo zborovanje zaradi njih. Na zboru so v priložnostnem sporedu nastopili mladi pevci in recitatorji in podelili so nekaj priznanj mladim planincem. Ob obisku so bili v koči dobro založeni s hrano in pijačo, kar tudi ni bilo predrago.
B. HORVATIČ
NOVOMEŠČANKE RAZOČARALE — Končano je letošnje rokometno prvenstvo v republiških ligah. Novomeščanke, ki naj bi bile še pred pričetkom ligaških bojev ene glavnih konkurentk za naslov prvakinj, so razočarale. Pa ne tolikanj z uvrstitvijo in točkovnim izkupičkom, kot s slabo, nepovezano, neborbeno in nedomiselno igro. Očitno bo vse karte potrebno vreči na mlade in strokovno delo. Pa tudi za ceno kakšne slabe uvrstitve v prihodnji sezoni.
VIDEM DOBREPOLJE — Brez pompa in posebnih svečanosti so strelci SD Bukovec iz Videm Dobrepolja pred dnevi proslavili uvrstitev v prvo slovensko republiško ligo. V minuli tekmovalni sezoni so namreč osvojili prvo mesto v republiški drugoligaški konkurenci strelcev z zračno puško in tako po polnih tridesetih letih dela zaokrožili bogato tekmovalno pot.
»Streljanje je v tem delu Dolenjske tako rekoč edini šport, v katerem dosegamo dobre rezultate. Naša ekipa je mlada, delamo dobro, tudi z mladimi, prav tako smo lahko zadovoljni s pogoji za delo. Imamo dovolj dobro strelišče, pri financiranju pa nam pomaga grosupeljska TKS. Seveda je levji delež financiranja na nas samih, saj si sami nabavljamo opremo, puške, strelivo, vendar zaradi tega nihče ne godrnja,« razlaga Martin Mirt, eden
S in Jože Kaplan.
»Mnogi napak mislijo, da je streljanje lahak šport. Vendar je prav pri streljanju še kako potrebna dobra psihična in tudi fizična pripravljenost, seveda le, če stremiš za dobrimi rezultati. Naš letošnji cilj je seveda, da obstanemo v družbi najboljših republiških ekip. Vemo, da bo težko, kajti prav vsi, ki v Sloveniji v streljanju karkoli pomenijo, tekmujejo v tej ligi, toda prepričani smo, daje tak cilj za našo vrsto dosegljiv,« je optimistično zaključil Martin Mirt.
M. GLAVONJIČ
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
rokomet
SRL, moški, 2., ZADNJE KOLO:
INLES—TERMOPOL 17:26(11:10) Inles: Lapajne, Pogorelec, Mikulin 4, J. Mihelič 1, Goleš, Jovič, Lefart 2, Tomšič, Mate 3, Fajdiga 4, Bolka, Parezanovič.
SEVNIČA—IUV USNJAR 27:23 (15:13)
Sevnica: Kovačič, Kostevc 4, Senica 2, Kozinc 5, J. Kneževič 7, Golob, T. Kneževič 1, Vidmar 4, Gabrič, Šunta, Simončič 4, Mlakar.
BAKOVCI—ČRNOMELJ 31:24 (13:13)
Črnomelj: Plut, Bohte 2, M. Papež 5, Kavšek 1, S. Grabrijan, Novak 1, Možina, J. Papež 11, Pezdirc 2, B. Grabrijan 2, Kolbezen, Kmetič.
KONČNA LESTVICA: 1. Slovenj Gradec 33, 2. Jadran 30, 3. Ajdovščina 27,4. Prule 26,5. Inles 25,6. Šoštanj 25, vr
7. Termopol 23, 8. STT Rudar 22, 9. Bakovci 20 10. Črnomelj, 20< 11. Sevnica 9,12. Usnjar 2.
SRL, ženske, 22. ZADNJE KOLO: ITAS KOČEVJE—BRANIK 20:16 (8:9)
Itas: Štefanišin, Dragičevič, Klarič, Guštin 2, Vrek 1, Jurkovič, S. Jerič 4, M. Jerič 5, Bejtovič 8. Saftič, Kersnič.
NOVO MESTO—ALPLES 28:31 (13:17)
Novo mesto: Hočevar, Tomas, Repinc, Žagar 5, Knafeljc, Kramar 3, Rebolj 3, Opruc 14, Pate 3, Butala.
POLANA—ISKRA 20:26 (10:13)
Iskra: Jakše, Gorenc, Dolar 3, Keglje-vič 2, Radovan 1, Lužar, Rangus 9, Selan 11, Kos.
KONČNA LESTVICA: 1. Kranj 42,2. Mlinotest 36, 3. Iskra 35,4. Olimpija 25, 5. Branik 25, 6. Novo mesto 24, 7. Burja Centrocoop 20,8. Itas Kočevje 13,9. Al-ples 12,10. Polana 11,11. Cerkno 11,12. Era Šmartno 10.
Cučkova v reprezentanci
Uspešni nastopi atletov — Čučkova v republiški reprezentanci — Fabjan in Kastelčeva v dobri formi
Na tradicionalnem tekmovanju mladinskih atletskih reprezentanc pokrajin iz dežel DS Alpe-Jadran v Brixnu na južnem Tirolskem je nastopila tudi mlada Novomeščanka, metalka kopja in diska Čučkova. V metu kopja je med dvanajstimi tekmovalkami iz prav toliko reprezentanc (nastopilo je 6 držav) osvojila 6. mesto, v metu diska pa je bila sedma.
V počastitev dneva zmage je bil poleg ostalih prireditev 8. maja v Ljubljani tradicionalni ulični tek prijateljstva z močno mednarodno udeležbo. Med tekmovalci iz raznih evropskih držav, od Velike Britanije do Sovjetske zveze, sta prvič nastopila tudi mlada tekača Fabjan in Mikec. Nekdanji državni mladinski reprezentant Fabjan, ki lani zaradi služenja vojaškega roka ni nastopal, je ponovno v dobri formi; uvrstil se je na 33. mesto in zaostal kako minuto za zmagovalcem Zorkom iz Križevcev. Mikec se je uvrstil na 39. mesto. Nastopilo je 54 tekačev iz 12 držav.
Fabjan in Mikec sta nastopila tudi na prvem letošnjem mitingu za Nagrado Jugoslavije, kije bil v Novi Gorici. V teku na 5000 m je prvi dosegel čas 14:58, drugi pa 15:17.
Na srednješolskem prvenstvu ljubljanskih srednjih šol je nastopila mlada atletin-
Pokrovitelj letošnjega srečanja klubov Maksa Perca, ki združujejo upokojene delavce organov za notranje zadeve, je bila Tovarna zdravil Krka, organizacijski odbor pa je vodil Franc Kotnik, predsednik novomeškega društva. Poglejmo še rezultate — šah: ekipno je zmagala Ljubljana pred Kranjem, Novo Gorico, Celjem in Koprom, Novomeščani so bili osmi. Posamično je zmagal Celjan Mendot pred Ljubljančanom Brasom in Jovičem iz Kranja. V kegljanju, kjer gostitelji niso nastopili, je prav tako zmagala Ljubljana, drugi je bil Kranj, tretji Koper, medtem ko je v posamičnem seštevku slavil Pergovnik (Ljubljana), drugi je bil Kuralt (Kranj), tretji Kravanja (Koper). Tretja ekipna zmaga je Ljubljani pripadla v strel-jaju, Kranj je bil drugi in Celje tretje, medtem ko so bili Novomeščani sedmi in Krčani deseti. V posamičnem seštevku je zmaga pripadla Čeljanu Malusu, drugi je bil Kranjčan Sladič, tretji Žabjak iz Ljubljane. In kako je bilo v balinanju? Zmagal je Koper pred Mariborom in Mursko Soboto, Krčani so bili deveti in Novomeščani deeti. Sedaj pa še končni vrstni red: 1. Ljubljana 42 točk, 2. Kranj 42, 3. Koper 35, 4. Celje 33 ...10. Novo mesto 8, 11. Krško 7 točk.
IZLET V BOHINJ
NOVO MESTO — Odred gorjanskih tabornikov organizira 10., 11. in 12. junija za najmarljivejše in najprizadevnejše tabornike odreda izlet v Bohinj. Mladi taborniki si bodo ogledali dom gozdne šole ZTS, slap Savico in druge bohinjske znamenitosti.
M. K.
ZMAGA BELE KRAJINE
DOB — V 9. kolu medobčinske nogometne lige so igralci Bele krajine na Dobu ugnali domačo ekipo kar s 4:0. Strelci za Črnomaljce so bili Cimerman, Babič, Martinovič in Vrlinič. Bela krajina se bo v soboto ob 17. uri doma pomerila z Usnjarjem iz Vrhnike.
ja Iskre Lavra Kastelic, učenka srednje šole za oblikovanje. V teku na 800 m je zmagala s časom 2:17,01 in z več kot tri-sekundno prednostjo. V svojem prvem letošnjem nastopu na tej razdalji se je povsem približala osebnemu rekordu.
J. P.
ELAN — POSTOJNA 0:0
NOVO MESTO — Nogometaši Elana so vnovič razočarali svoje pristaše. V tekmi 18. kola območne nogometne lige so doma iztržili le točko z ekipo Postojne in bili s tem rezultatom ob koncu tekme lahko celo zadovoljni, kajti gostje so nekajkrat nevarno ogrozili vrata Črva. V mladinski tekmi so Novomeščani v gosteh ugnafi Borovnico s 3:2. V 19. kolu OČL gostujejo igralci Elana pri ekipi Solinar-Pirana.
M. G.
ŠAHISTI ZA TITOV POKAL
TRBOVLJE — ŠK Rudar iz Trbovelj je pripravil šahovsko tekmovanje Zasavja in Posavja za Titov pokal. V članski konkurenci je zmagala Litija. 2. mesto so zasedle Trbovlje, 3. Krško, 4. Brežice, 5. Sevnica, 6. Zagorje. V mladinski konkurenci so slavii gostiteli, 2. mesto je dosegel Hrastnik, 3. Sevnica, 4. Zagorje, 5. Brežice, 6. Litija, medtem ko je bil pri mladinkah vrstni red takšen: 1. Zagorje, 2. Sevnica, 3. Krško.
J. BLAS
ČRNOMALJCI V DRUGEM KOLU JUGOKUPA
LJUBLJANA — Kegljači črnomaljskega Rudarja, prvaki tekmovanja za pokal območne skupnosti, so se uvrstili v drugo kolo prvenstva Slovenije, potem ko je ekipa cerkniškega Bresta odpovedala nastop. Tako imajo Črnomaljci sedaj za nasprotnika zmagovalca srečanja med Kočevjem in predstavnikom Zasavja na kegljišču Gradisa v Ljubljani.
USPELO SREČANJE — Novo mesto je bilo v soboto gostitelj srečanja upokojenih delacev organov za notranje zadeve, ki so se pomerili na osmem turnirju klubov Maksa Perca. Sodelujoči so nastopili v štirih panogah, veliko zanimanje je veljalo priljubljenemu upokojenskemu športu — balinanju (na posnetku). Zmaga je odšla v Koper, drugi je bil Maribor in tretja Murska Sobota, medtem ko so se Novomeščani v tej disciplini vedli nadvse gostoljubno in zasedli zadnje mesto.
JUTRI ROKOMETNI TURNIR
PONIKVE — Rokometni klub DVZ Ponikve pripravlja tradicionalni rokometni turnir, ki se bo pričel jutri, 27. maja, ob 16. uri. Nastopile bodo ekipe Dinos Slovana, Grosupljega, univerzitetna ekipa Beograda in seveda vrsta gostiteljev, DVZ Ponikve.
M. G-č.
7. MEMORIAL PETRA MAVSARJA
ZDOLE — TVD Partizan in osnovna organizacija ZSMS Zdole organizirata v nedeljo, 5. junija, 7. memorialni nogometni turnir Petra Mavsaija. Na turnirju se bodo pomerile ekipe v malem nogometu.
MODRA — PETA V STOŽICAH
LJUBLJANA — Sobotna konjeniška prireditev v ljubljanskih Stožicah je sicer postregla z lepimi boji, vendar šentjernej-skemu zastopstvu le ni prinesla pričakovanega uspeha. To velja predvsem za Ikar-ja in Draga Lesa, ki sta bila med prvimi favoriti prve dirke, tekme 3- do 12-letnih kasačev s temeljem od 1:23 do 1:25,5. Zaradi galopa takoj po startu je bil Ikar namreč diskvalificiran, tako da je zmaga pripadla Falki, medtem kp je bila Modra z Božom Radkovičem iz Šentjerneja dobra, peta. Med ostalimi dosežki omenimo še šesto mesto Brillianta Kcya in Sentjerne-jčana Pavliča v dirki 3- do 12-letnih kasačev s temeljem 1:23.
KRATKE IZ KOČEVJA
• Na regijskem prvenstvu v streljanju z zračno puško so imeli daleč največ uspeha kočevski strelci. Pri članih je sicer zmagala ekipa Grosupl-ja s 1.098 krogi pred Kočevjem 1.089 in Videm Dobrepoljem 1.088, zato pa so Kočevci slavili v mladinski konkurenci, pri članicah pa strelke kočevskega Itasa. Med člani je v posamični konkurenci slavil Dizdarevič (Grosuplje) s 371 krogi, pri članicah Be-Iškova (Kočevje) 359, med mladinci Sega (Kočevje) 366 in pri mladinkah Turkova (Grosuplje) 334 krogov.
• Pred dnevi sc je končalo tekmovanje v II. republiški kegljaški ligi — zahod. Obe kočevski vrsti sta zabeležili dobre rezultate, moški so bili z osvojenimi 18 točkami drugi med osmimi ekipami. Za vrsto Kočevja so kegljali: Pajnič, Kajfež, Levstek, Krže, Rački, Ožanič, Novak, Sevšek. Pajni in Kajfež sta bila med najboljšimi posamezniki v ligi.
• Podobno kot fantje so tudi keglja-vke Kočevja v zahodni skupini II. republiške lige dosegle drugo mesto. To uvrstitev so si priborile: Trpinova, Kostenova, Leganova, Janeževa, Žafranova, Miheličeva, Marganova, Ma-rinčeva in Obstarjeva.
• Že nekaj let v Kočevju pripravljajo občinsko strelsko ligo v tekmovanju z zračno puško. Letos je vrstni red ekip tak: 1. Itas 15.748,2. Tekstilana 15.321,3. ZŠAM 15.011, itd.
M. G-č.
DOLENJSKI LIST
   ...............
gozdno gospodarstvo
^ brežice
n. sol. o.
Razpisujemo JAVNO LICITACIJO
za naslednja osnovna sredstva:		
naziv osnovnega sredstva		ocenjena vrednost
		din
1.	motor za traktor Ferg.	
2.	533 nekomplet.	100.000
	vitla Igland brez deske	500.000
3.	vitla Igland brez deske	500.000
4. 5.	vitla Igland brez deske vitla DGV 3 v okvari	500.000 250.000
6.	verižno dvigalo v okvari kombibus IMV-1600, nevozen,	10.000
7.		
	letnik 1974	100.000
8.	krožne brane	400.000
9.	krožne brane, širše	450.000
10.	plug Leopard	200.000
11.	plug Leopard	200.000
12.	traktor Zetor6711-L. 1976	4,000.000
13.	traktor Zetor 6711 -L. 1978	4,500.000
14.	osebni avto Z-750 NM 126-336,	
	letnik 1981	1,200.000
15.	fiat 132 GLS/2000 NM 964-22,	
	letnik 1978, vozen, registr. vrtalni stroj Pionjar nekomp.	4,000.000
16.		400.000
17.	vrtalni stroj Pionjar nekomp.	400.000
18.	kompresor Fagram nekompl.	1,500.000
19.	buldožer TG-75	9,000.000
20.	vibrovaljar BW 90 v okvari	600.000
21.	prevozni agregat, nekompl. freza, traktorska	300.000
22.		500.000
23.	škropilnica TOMO VINKOVIČ (brez	
	črpalke)	200.000
24.	agregatni motor FL 413 R	
	bager G — 1000	2,000.000
25.	plug IMT, nekomplet., 575 klinaste brane	50.000
26.		80.000
V ceno osnovnih sredstev ni vključen prometni davek. Licitacija bo v GOZDNEM GOSPODARSTVU BREŽICE-TOZD Hortikultura in gradnje dne 30.5.1988 ob 7. uri. Navedena osnovna sredstva si lahko ogledate v delovnem času v TOZD Hortikultura Brežice pri skladišču Petrola (železniška postaja Brežice). Interesenti bodo pred začetkom licitacije vplačali 10-odst. varščino. Nakup je po sistemu »videno — kupljeno«.
262/21
/SAALT/T
z aerantom _
Malta, pripravljena s hidravličnim vezivom Maltit", ki vsebuje aerant, zagotavlja odlično ob-delovalnost in oprijemljivost, povečano plastičnost, večjo mehansko odpornost, odpornost ometa proti zmrzovanju in obstojnost barvnih dodatkov.
Informacije in prodaja
Služba prodaje cementa in trgovina na
drobno.
Anhovo, tel. (065) 51-030
®SALONIT
ANHOVO
industrija gradbenega materiala, anhovo
VIO BREŽICE
TOZD GLASBENA SOLA
Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja razpisuje
prosta dela in naloge
RAVNATELJA ŠOLE
Kandidat mora izpolnjevati pogoje, navedene v Zakonu o združenem delu in Zakonu o glasbeni šoli, ter:
— imeti po opravljenem strokovnem izpitu najmanj 5 let delovnih izkušenj pri glasbenovzgojnem delu
— imeti strokovne in organizacijske sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog glasbene šole.
Mandat traja 4 leta.
Prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite razpisni komisiji šole v 15 dneh. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
261/21
Na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 8. člena odloka o oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/86)
OBJAVLJA
Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto po sklepu komisije za oddajo stavbnega zemljišča, sprejetem na seji dne 26. 4.1988,
javni razpis
za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo 1 individualne stanovanjske hiše v šmalčji vasi na zemljišču:
pare. št. 1457/7, pašnik v izmeri 1368 m2, vi. št. 366, k. o. Gradišče.
Odškodnina za zemljišče znaša^3.244 din za 1 m2, stavbnega zemljišča, kar znaša za 1368 m2 4,437.792 din in velja do 31. 5. 1988, kasneje pa se valorizira do sklenitve pogodbe v skladu z indeksom cen na drobno v SR Sloveniji.
Stroški priprave lokacije (lokacijska dokumentacija, izjava k lokacijski dokumentaciji ter vknjižba v zemljiško knjigo, stroški oglasa, odmera parcele) znašajo 1,011.685 din za lokacijo in veljajo do 31.5.1988, kasneje pa se valorizirajo do sklenitve pogodbe v skladu z indeksom podražitev, ki veljajo za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
Kupec lokacije bo moral sam še posebej:
— financirati izgradnjo manjkajočih komunalnih naprav ali rekonstrukcijo obstoječih v kraju, kjer je ta lokacija,
— zgraditi vse priključke na obstoječe in nove komunalne naprave,
— plačati odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno,
— plačati elektroenergetski prispevek v odvisnosti od vhodne varovalke,
— plačati pristojnim komunalnim organizacijam prispevke za priključek na že zgrajene ali nove komunalne naprave,
— sam pridobiti lokacijsko dovoljenje in tehnično dokumentacijo za hišo s komunalnimi priključki in za ureditev lokacije z gradbenim dovoljenjem,
— financirati eventualne prestavitve komunalnih naprav,
— zgraditi triprekatno nepretočno greznico.
Pri pridobitvi lokacije imajo prednost krajani krajevne skupnosti Šentjernej s stalnim bivališčem v njej ter zaposleni v tej KS, med njimi pa predvsem občani, ki so vezani na delo v tej krajevni skupnosti oz. naselju Šentjernej.
Ostali pogoji:
1. Rok za vložitev prijav je vključno 8. dan po objavi v Dolenjskem listu.
2. Prijave morajo biti v zapečatenih ovojnicah z oznako »javni razpis Šmalčja vas«, naslovljene na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, Novo mesto.
3. Varščino v znesku 1.000.000 din mora udeleženec javnega razpisa plačati na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto št. 52100-654-65118 in izkazilo o vplačilu priložiti prijavi.
4. Prijavi je potrebno priložiti tudi potrdilo o višini osebnega dohodka oz. drugih prejemkov za zadnjih šest mesecev za vse zaposlene družinske člane.
5. Ob odpiranju prijav bo komisija za oddajo stavbnih zemljišč zahtevala od udeležencev dodatno dokumentacijo, če bo to potrebno za ugotovitev najugodnejšega udeleženca po tem razpisu.
6. Najugodnejši udeleženec javnega razpisa mora najkasneje v 15 dneh po prejemu obvestila, da najbolj izpolnjuje razpisne pogoje, skleniti pogodbo o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča. Varščina se všteje brezobrestno v kupnino in obračuna. Udeležencu, ki bo izbran, pa bo sam odstopil od sklenitve pogodbe, se varščina ne vrača. Udeležencu, ki ne bo izbran, se varščina brezobrestno vrne v 15-ih dneh po prejemu obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika.
7. Odškodnino za zemljišče, stroške priprave in delne komunalne opreme zemljišča plača najugodnejši udeleženec v 15-ih dneh po podpisu pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča. V primeru zamude s plačilom pa tečejo zakonite obresti.
8. Najugodnejši udeleženec javnega razpisa mora zgraditi stanovanjsko hišo do III. gradbene faze najkasneje v petih letih po sklenitvi pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča.
9. Vsa dokumentacija in informacije so interesentom na razpolago pri Skladu stavbnih zemljišč občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, Novo mesto.
263/21
Statistika šteje mrtve
NOVO MESTO — Stanje na magistralni cesti Ljubljana — Zagreb je kritično in nemara bo vsaj še dve ali tri leta, kajti gradnja še enega voznega pasu poteka izjemno počasi in lahko se zgodi, da bo potekala še počasneje. Resda so med vzroki za nesreče tudi alkoholizem, vožnja po levi strani cestišča, utrujenost, med najpogostejšimi pa hitrost in prehitevanje, marsikdaj pa bi vzrok za nesrečo lahko iskali v cesti. Taje namreč zelo slabo vzdrževana, njene dimenzije pa že zdavnaj ne zadoščajo za tako gost promet. Miličniki z novomeške postaje prometne milice, ki skrbijo za varnost prometa tako rekoč 24 ur na dan, so že večkrat opozarjali na napake in slabosti na tej cesti, a so njihove besede največkrat naletele na gluha ušesa. Cestarji prisluhnejo opozorilom le, kadar obstaja očitna nevarnost, da bo zaradi poškodbe cestišča prišlo do večje nesreče. Zadnji tak primer je tudi nadvoz pri Ponikvah, kjer so novomeško Cestno podjetje na ugrezanje podvoza najprej opozorili miličniki.
Novomeški prometni miličniki seveda natančno vodijo tudi statistiko nesreč. Od 1 .januarja 1983 pa do 31. decembra 1987 seje na 30 kilometrov dolgem odseku ceste med Bičem in Mačkovcem zgodilo 279 prometnih nesreč. Gre za nesreče z resnimi posledicami in so bili povzročitelji ovadeni pri temeljnem javnem tožilstvu v Novem mestu. V teh nesrečah je 56 ljudi izgubilo življenje, 171 jih je dobilo težje telesne poškodbe, 52 pa je bilo nesreč s premoženjsko škodo. Končna bilanca teh nesreč pa je bila 79 mrtvih, 175 hudo telesno poškodovanih in 270 lažje poškodovanih. Vzroke za nesreče smo že našteli, največkrat pa je nesrečo povzročilo prehitevanje — 109 primerov. Sledi neprimerna hitrost s 83 primeri. Največ prometnih nesreč je med 12. in 22. uro, našteli sojih 138. Pa tudi od 6. do 12. ure ali od 22. do 6. ure na tej cesti ni nič varnejše, kajti število nesreč je v obeh časovnih obdobjih približno enako.
V prometnih nesrečah je udeleženih največ osebnih vozil (347 primerov), tovornih vozil je bilo v nesrečo zapletenih 95 itd. V nasprotju z našim laičnim prepričanjem statistika kaže, daje največ domačih voznikov žrtev nesreč; iz SR Slovenije 183 in iz ostalih republik 184, zdomci in tujci pa so imeli v tem času »le« 75 oziroma 93 nesreč. Najbolj nevaren dan je petek, vsi ostali dnevi pa so si glede pogostosti nesreč podobni.
Podatki, ki jih je zbral Janez Horvat, vodja tega sektorja na novomeški postaji prometne milice, torej kažejo, daje bil v minulih petih letih vsakih 23 dni en človek mrtev, daje bil vsakih 10 dni hudo telesno poškodovan, da seje nesreča zgodila na vsakih 100 metrov in daje bil na vsakih 379 metrov en udeleženec prometa mrtev. Dodajmo še, daje bilo v zadnjih dveh letih na tem odseku še 600 manjših nesreč, ki sta jih obravnavala samo postaja milice ali sodnik za prekrške.
Teh podatkov skoraj ni treba več komentirati. Vprašamo se lahko le, kolikšna je dejanska materialna in druga škoda, kije statistika, pa naj bo še tako popolna, ne more zabeležiti.
J. S.
Invalidi potrojili število članov
SEVNICA — Potrojeno število članstva in veliko večja mera razumevnaja družbenopolitičnih organizacij, občine in drugih do invalidske problematike sta po besedah predsednika Društva invalidov občine Sevnica Franca Žvegliča največji pridobitvi društva v preteklem letu.
Kot so povedali na sobotnem občnem zboru društva v Sevnici, pričakujejo invalidi tako dragoceno pomoč tudi pri odstranjevanju arhitektonskih ovir, pri zaposlovanju invalidov itd. Omenili so, da so se pri prenovi terase pred trgovskimi hišami Mercatorja, Merxa, Elektrotehne in drugih trgovci lepo izkazali, saj so uredili ob stopnišču še klančino za invalidske vozičke.	f
Invalidom veliko pomeni tudi lokacija nove pisarne na občini, s pomočjo Zveze društev invalidov Sovenije pa so napeljali tudi telefon (82-407). Zaenkrat imajo uradne ure le ob torkih in četrtkih od 15. do 16. ure, ker sta prizadevni predsednik Franc Žveglič in tajnik Roman Novšak redno zaposlena.
P. P.
Cestno podjetje Novo mesto TOZD Gradnje
Komisija za delovna razmerja objavlja
več prostih del in nalog strojnika
Pogoj: IV. stopnja strokovne izobrazbe in izpit C kategorije
Prijave dostavite v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, TOZD Gradnje, Ljubljanska 47. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh.
264/21
Slovenija
| Moja dežela.
Na podlagi 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list
=ts, št. 18/ ;'
močju občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 17/86)
SRS, št. 18/84) in 8. člena odloka o stavbnih zemljiščih na ob-
OBJAVLJA
sklad stavbnih zemljišč občine Trebnje na podlagi sklepa komisije za oddajanje stavbnega zemljišča, sprejetega na 16. seji dne 17. 5.1988,
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnih parcel za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, in sicer:
NASELJE TREBNJE
a)	pare.	št.	490/2, travnik 3.b.r.,	v	izmeri	689	m2
b)	pare.	št.	508/1, travnik 4.b.r.,	v	izmeri	791	m2
c)	pare.	št.	506/1, travnik 3.b.r.,	v	izmeri	822	m2
d)	pare.	št.	136/1, travnik 3.b.r.,	v	izmeri	945	m2
c)	pare.	št.	137/4, travnik 3.b.r.,	v	izmeri	701	m2
Odškodnina za zemljišče znaša 4.808 din/m2.
Prispevek k stroškom priprave zemljišča znaša 3.084 din/m2. Prispevek k stroškom delne komunalne opreme pa znaša 54.397 din/m2 (150 m2).
Cena zemljišča ter stroški priprave in delne komunalne opreme veljajo na dan 30.4.1988 in se valorizirajo do sklenitve pogodbe v skladu z indeksom podražitev, ki veljajo za ostalo nizko gradnjo (Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije). Pod delno komunalno opremo je zajeto nizkonapetostno električno omrežje brez javne razsvetljave, kanalizacija, vodovod in cesta v asfaltni izvedbi.
Vsak ponudnik pa bo moral posebej plačati še:
— prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v gradbeno za površino lokacije,
— urediti okolico objekta v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter tehnično dokumentacijo,
— elektroenergetski prispevek v odvisnosti od moči vhodne varovalke,
— prispevek za priključitev na javno vodovodno omrežje,
— sofinancirati manjkajoče komunalne naprave, ki še niso zgrajene (dograditev cest s pločniki v asfaltni izvedbi, zgraditev javne razsvetljave, telefonskega omrežja).
2.
3.
Če organizacija združenega dela, v kateri ponudnik dela, ne združuje sredstev za komunalno opremo po posebnem samoupravnem sporazumu, bo ponudnik za parcelo plačal še vrednost nepovratnih vlaganj v komunalno opremo v višini 1.732 din za m2 stavbnega zemljišča.
Ostali pogoji:
1. Odškodnino za zemljišče ter stroške priprave in delne komunalne opreme je ponudnik dolžan plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, po tem roku tečejo veljavne zamudne obresti.
Ponudnik je dolžan zgraditi objekt do III. gradbene faze v roku 5 let po sklenitvi pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
Ponudnik je dolžan plačati varščino v znesku 10% od celotne vrednosti komunalno opremljenega zemljišča. Varščino je potrebno nakazati na žiro račun sklada stavbnih zemljišč občine Trebnje št. 52120-654-65123 in izkazilo o vplačilu priložiti prijavi. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna brezobrestno v ceno zemljišča, neuspelemu pa se varščina vrne brez obresti najkasneje v 30 dneh po prejemu obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika.
Ponudniku, ki bo izbran, pa bo sam odstopil od sklenitve pogodbe, se varščina ne vrne.
4. Rok za vložitev prijav je vključno 8. dan po objavi tega razpisa v Dolenjskem listu.
Prijave morajo biti zapečatene, na ovojnici pa oznaka »javni razpis«.
Prijavo je potrebno nasloviti na Sklad stavbnih zemljišč občine Trebnje, Goliev trg 5.
5. Ponudnik, ki najbolje izpolnjuje razpisne pogoje, mora najkasneje v 30 dneh po prejemu obvestila skleniti s skladom stavbnih zemljišč pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča, ker bo sicer stavbno zemljišče po tem roku oddano naslednjemu najugodnejšemu ponudniku.
6. Ob odpiranju prijav bo komisija za oddajanje stavbnega zemljišča zahtevala od ponudnika dodatno dokumentacijo, če bo ta potrebna za ugotovitev najugodnejšega ponudnika.
7. Če se bo za posamezno zemljišče prijavilo več ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, bo komisija izdelala prednostni vrstni red na podlagi meril, določenih v odloku o stavbnih zemljiščih na območju občine Trebnje.
8. Stroški objave se zaračunajo v ceno stavbnega zemljišča.
9. Obrazec za prijavo ter ostali razpisni pogoji in informacije so ponudnikom na razpolago pri skladu stavbnih zemljišč občine Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje.
266/21
J
20
DOLENJSKI UST
Št. 21 (2023) 26. maja 1988
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE TREBNJE
razpisuje
XIV. NATEČAJ ZA POSOJILA IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA KREDITIRANJE STANOVANJSKE GRADITVE V LETU 1988
Razpisujejo se:
1. posojila organizacijam združenega dela
in drugim organizacijam za nakup ali gradnjo družbenih najemnih stanovanj	260,000.000	din
2. posojila delavcem za nakup etažnih
stanovanj	20,000.000	din
3. posojila delavcem za gradnjo zasebnih stanovanjskih	hiš	70,000.000	din
4. posojila za preureditev podstrešij, dozidave in nadzidave zasebnih stanovanjskih
hiš	10,000.000	din
Natečaj za posojila pod zaporedno število 1 in 2 je odprt do porabe sredstev, pod 3 in 4 pa do vključno 15. 6.1988.
Posojila bodo dodeljena po fiksni obrestni meri, ki znaša 50% revalorizirane stopnje, velivne za mesec, v katerem se razpis objavlja, povečane za 2 odstotni točki. Višina obrestne mere pa se lahko spremeni, če bi veljavni predpisi določali ali pogojevali drugačen način obrestovanja.
S podrobno vsebino natečaja se lahko prosilci seznanijo pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih, Obrtnem združenju Trebnje in strokovni službi Stanovanjske skupnosti občine Tebnje.
260/21
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
ANA
LOKAR
iz Birčne vasi
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena sožalja, pomoč in darovano cvetje. Iskreno se zahvaljujemo tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, delovnim organizacijam TOZD vleka vlakov Novo mesto, Krki TOZD Izolacije, KZ Krka TOZD Oskrba, OS Katja Rupena, pevcem iz KD Ruperč vrh in gospodu župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste našo drago Ano tako številno spremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
SSB OPEKARNA NOVO MESTO
OPEKARNA NOVO MESTO, p. o.
Zalog 21, 68000 Novo mesto
Delavski svet razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
vodja komercialnega sektorja
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja ali srednja izobrazba komercialne ali ekonomske smeri in 5 oziroma 7 let ustreznih delovnih izkušenj,
— vozniški izpit B kategorije,
— organizacijske sposobnosti in lastnosti, opredeljene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki;
vodja finančno-računovodskega sektorja
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja šola ekonomske smeri,
— 5 oziroma 7 let ustreznih delovnih izkušenj,
— poznavanje finančno-računovodskega poslovanja,
— organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta.
Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
265/21
Skrb, delo in trpljenje, dragi oče, bilo tvoje je življenje.
Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mimo spal
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari ate, brat in stric
STANE KOČMAN
iz Vavte vasi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnega na zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in osebju žilnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, dr. Živkoviču in sestri Jelki, govornikom za poslovilne besede, godbi na pihala, GIP Pionir TOZD GS in TOZD MKI, Labod, ZZB NOV, gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
Pomlad je v tvoj vinograd prišla in čakala, da prideš tl usedla se na rosna tla in zajokala, ker te ni
ZAHVALA
V 55. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil
FRANC
KOŠMRU
iz Velikega Slatnika 28
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala ŽTO Novo mesto TOZD za vleko vlakov, TOZD TDP Novoles, infekcijskemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, govornikoma za poslovilne besede pri odprtem grobu in gosjjodu župniku za opravljeni obred. Še enkrat prisrčna hvala vsem.
Žalujoči: vsi njegovi
V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe še živi, čeprav te več med nami ni
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, brat in stari oče
IVAN
FLAJNIK
iz Hrasta 24 pri Vinici
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo govornikoma tov. Alojzu Gašperiču in Rajku Čiriču za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala delavcem IGM Rudnik Kanižarica, GOK Kanižarica, Dolenjke Črnomelj, Novoteksa Vinica in Beti Črnomelj. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Katarina, sinova Janko in Jože, hčerka Ivanka in Marjana z družino, sestra Slavica z družino ter ostalo sorodstvo
I
Lepo ti je mladost cvetela, ko usoda kruta ti življenje je vzela.
ZAHVALA
V 33. letu starosti nas je nepričakovano in za vedno zapustila ljuba žena, mamica, hčerka in sestra
CVETKA ČEŠEK
z Žigrskega vrha pri Sevnici
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojno v velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena zahvala vsem sosedom, tovarni Jutranjki Sevnica, pevkam in godbi, gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož, hčerka, sin, mama, ate, tast z ženo, sestre Anica, Vida, Marica in Tinka z družinami, bratje Marjan z družino, Jože, Slavko in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti našega očeta
ALEKSANDRA BEVCA
s Puščave pri Mokronogu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, soborcem, sosedom in prijateljem, ki so počastili njegov spomin, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se družbenopolitičnim organizacijam in kolektivom za darovane vence, posebej pa dr. Lavu Moreli za dolgoletno požrtvovalno zdravljenje in posebno skrb, ki jo je izkazoval očetu. Zahvalo smo dolžni tudi zdravnikom in zdravstvenemu osebju Splošne bolnice Novo mesto, ZD Trebnje in Kliničnemu centru Ljubljana za razumevanje in pozornost pri zdravljenju. Zahvaljujemo se krajevni organizaciji ZB Mokronog in drugim organizacijam za pomoč pri organizaciji pogreba, pevcem in godbi. Veliko jsomoč so nam v teh težkih trenutkih nudili sosedje Marija Preskar, Fliserjevi in Zerakovi, za kar smo jim posebej hvaležni.
Hčerka Meta z možem, sin Sandi z ženo in Sandko
Vsem, ki v svojem srcu hranite spomin nanjo, ji prinašate cvetje in prižigate svečke na njenem preranem grobu, iskrena hvala. Ni je večje bolečine, kot v dnevih bede nositi v srcu srečnih dni spomine.
VSI NJENI
Če premagamo solze, ko hočejo na obraz, se nam v očeh ne posuše, temveč se izlijejo spet v nas, nazaj v srce, se umirijo
ter v njem zmeraj obležijo.
V SPOMIN na
21. maj, ko je minilo leto dni, kar nas je nepričakovano in v cvetu mladosti zapustila
CITA
BERK
z Malega Cimika 2, Šentrupert
ZAHVALA
V 45. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat in stric
JOŽE
BOBNAR
rojen 6. januarja 1943 v Gor. Globodolu, živel in umrl v Torontu
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in tople besede sožalja. Družinama Hrovat in Papež se zahvaljujemo za nesebično pomoč v tpžkih trenutkih in za organizacijo pogrebnih svečanosti, pevcem iz Žužemberka za občuteno zapete žalostinke, župniku Srečku Turku za lepo opravljen obred, Angeli Rozman iz Kranja za pomoč in Maji Papež za ganljive besede slovesa. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste počastili spomin našega dragega Jožeta in s cvetjem prekrili njegov prerani grob.
Žalujoči: mama Jožefa, sestre Slavka, Ančka, Joža in Štefka ter nečakinje
21 (2023) 26. maja 1988
Skrb, delo in trpljenje, dragi oče, bilo tvoje je življenje.
Bolečine si prestal
zdaj boš v grobu mimo spal
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je zapustil mož, oče, stari oče
SLAVKO BOBIČ
iz Lokev pri Črnomlju
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so nam karkoli pomagali, darovali vence in cvetje, izrekli besede sožalja ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Dolfu Planincu za besede slovesa, sosedom in vaščanom za nesebično pomoč,prijateljem, znancem sodelavkam in sodelavcem DO ISKRE SEMIČ, godbi na pihala iz, Metlike ter Zvezi borcev NOV.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
sinu in bratu
LOJZU
TURKU
Grčarice št. 39
22. maja je minilo leto dni, odkar več tebe med nami ni.
Ptičice nad tvojem grobu prav milo so zapele, rožice vse so se razcvetele.
Lučka ti v pozdrav gori, a naša solza te ne prebudi.
Zvezda na nebu seje utrnila, tebe, sinko, črna zemlja je pokrila. Težko smo se od tebe poslovili in še težje te bomo pozabili. (Mami)
Žalujoči: mami, mož, brata Sašo in Milenko
DOLENJSKI LIST
21
lf TEM TERMI I 11AG 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLUŽBO ISOE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — V IEIVI I CUIMU VHo £#! IM I IVI A PRODAM-KUPIM-POSEST-ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKI ICI - CFSTITKE - ZAHVALE _ _,
tedenski koledar
Četrtek, 26. maja — Filip Petek, 27. maja — Avguštin Sobota, 28. maja - Vojislav Nedelja, 29. maja — Majda Ponedeljek, 30. maja — Ivana Torek, 31. maja — Angela Sreda, l. junija — Justin
LUNINE MENE
31. maja ob 11.53 — ščip
kino
BREŽICE: 26. (ob 20. uri) in 27. ter 28.5. (ob 21. uri) ameriški erotični film Prave strasti. 27. in 28. 5. (ob 19. uri) ameriški film Hiša. 29. (ob 18. in 20. uri) ter 30. 5. (ob 20. uri) ameriški avant. film Ogenj z ognjem. 31.5. (ob _’0. uri) ameriška komedija Ferisovi nori dnevi.
ČRNOMELJ: 26. 5. (ob 20. uri) ameriški film Iztrebljevalci. 27. 5. (ob 19., 21. in 23. uri) avstralska komedija Krokodil Dani. 29. 5. (ob 17. uri) francoska komedija Maščevanje pernate kače. 29. 5. (ob 20. uri) ameriški film Zločin iz strasti. 31.5. (ob 20. uri) ameriška ljubezenska komedija Poročna
službo dobi
ELEKTROINSTALATERJA takoj zaposlim. Tel. (068) 21-639. (2876-SD-21)
VSEM mladim in komunikativnim osebam, ki bi rade zaslužile 150 SM, glede na sposobnosti tudi več, nudimo honorarno zaposlitev s tedenskim izplačilom. Če ste zainteresirani in imate lasten prevoz, se javite v petek, 27. maja 1988, v Škocjanu — »bife Bobič« — med 16. in 20. uro. .2947-SD-21)
FANTJE in dekleta, pozor! Imate možnost zaslužka vsako popoldne do 15 SM in več. Če ste zainteresirani, se javite na tel. 27-921 med 17. in 19. uro. (2907-SD-21)
službo išče
zaposli
i-Sf-21)
Krškem. Tel. 33-901. (2863-SI-21)
tanovanja
IŠČEM dvosobno ali enosobno stanovanje v Šentjerneju, Kostanjevici ali bližnji okolici. Tel. 60-091, zvečer. (2878-ST-21)
Z novim šolskim letom oddamo garsonjero (centralna, topla voda) v Ljubljani. Ponudbe pod šifro: »PREDPLAČILO«. (P21-15MO)
DVOSOBNO STANOVANJE, novo, v Novem mestu, takoj vseljivo, prodam. Tel. 26-909. (P21-41 MO) SEVNICA, telefon (068) 82-194. Menjam dvoinpolsobno družbeno stanovanje za enako, lahko dvosobno v Brežicah, Novem mestu, Radečah, Laškem, Celju. (2969-ST-21)
(E
otorna vozila
AVTOMATIH 3 EML prodam. Tel. (068) 20-375, po 14. uri. (P21-49 MO)
Z 101, letnik december 1977, dobro ohranjeno, nujno prodam. Registrirana je do 30. 4. 1989. Ul. Cankarjeve brigade 21, Trebnje, tel. 44-884. (P21-50 MO) MOPED TOMOS 14 M, še pod garancijo, registriran, prevoženih 900 km, ugodno prodam. Miro Simonišek, Trg rudarjev 2,68281 Senovo. (P21-53 MO) JUGO 55, letnik 1985, prevoženih 18000 km, dobro ohranjen, prodam. Tel.
22-703. (2982-MV-21)
Z 101, letnik 1978, prodam. Ogled popoldne. Staro sejmišče 21, Šentjernej. (2970-MV-21)
JUGO KORAL 45, star 14 dni prodam. Tel. (068) 33-104, popoldne. (2973-MV-21)
DIANO, letnik 1979, rahlo karamboli-rano, prodam. Tel. 69-213. (2974-MV-21)
KRŠKO: 26. in 28. (ob 18. uri) ter 27. 5. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Živeti ali umreti v L. A. 26., 28. in
29. (ob 20. uri (ter 27. 5. (ob 22. uri) ameriško znanstvenofant. film Robo-cop. 31.5. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Dvojna ugrabitev.
MIRNA PEČ: 27. 5. film Ženska v rdečem. 28. in 29. 5. film Deset božjih zapovedi — I. in II. del.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 26. 5. ameriški akc. kriminalni film Dvakratna ugrabitev. Od 27. do
30. 5. ameriško-hongkonški film Karate policaj. 2. 6. ameriški akcijski film Obračun ob 3.15. (Vse predstave ob 18. in 20. uri.) 31.5. (ob 16., 18. in 20. uri) slovenski mladinski film Poletje v školjki — II. del.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 27. do 29. 5. ameriški film Civilna patrulja. Od 30. 5. do 1. 6. ameriški film Ameriška ninja II.
SEVNICA: 26. in 27. 5. ameriška komedija Fantovščina. 28. in 29. 5. ameriško-italijanski akcijski film Super policaji iz Mamija. 2. 6. ameriška komedija Lepotica v rožnatem. (Vse predstave ob 20. uri)
TREBNJE: 28. in 29. 5. ameriška komedija Nora zabava v Evropi.
Z 126 P, letnik 1978, prodam. Medved, Kotaijeva 5, Novo mesto. (2979-MV-21)
R 4, letnik 1979, prvi lastnik, registriran, prodam za 180 SM. Tel. 72-446. (2976-MV-21)
Z 750, stara dve leti, prodam. Blažič, Tržišče 34, tel. 88-826. (2977-MV-21) GOLF JXD, letnik 1986, prodam. Tel. 58-580. (2935-MV-21)
Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Tel. 44-180. (P21-40 MO)
GOLF JX, letnik 1986, prodam. Jerman, Gorenja vas 9, Mokronog, tel. 49-724. (P21-42 MO)
Z 101 S, letnik 1979, prodam. Tel. 26-215. (2952-MV-21)
GOLF JGL, letnik 1981, ugodno prodam. Papež Robert, tel. 52-343. (2962-MV-21)
Z 750, registrirana, starejši letnik, in malo rabljeno peč za centralno zrenjanin,
35.000	ccal, ugodno prodam. Matoh, Mirna peč 112. (2937-MV-21)
Z 750, letnik 1984, nujno prodam. Tel. 24-792. (2938-MV-21)
ZASTAVO 616 diesel, kasonar 1,71, B kategorija, prodam. Brane Uhemik, Otočec 48. (2939-MV-21)
GOLF DIESEL, marec 1984, prodam. Tel. 42-385. (2941-MV-21)
126 P, letnik 1980, prevoženih 45.000 km, prodam. Tel. 84-198. (2942-MV-21) APN 6, dobro ohranjen, prodam. Jančar, Črmošnjice 2, tel. 43-751. (2943-MV-21)
GOLF, letnik 1979, diesel, ohranjen, poceni prodam. Križan, Podzemelj, Gradec. (2945-MV-21)
MOTOR TOMOS, še v garanciji, nujno prodam za 100 SM. Penca, Dol. Mokro polje 9, 68310 Šentjernej. (2946-MV-21)
Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Tel. 27-309. (2949-MV-21)
Z 101, letnik 1978, prodam ali zamenjam za gradbeni material, lahko tudi po delih — motor odličen, ter JEEP, prevoženih 18.000 km. Fink, Kettejev drevored 49, Novo mesto. (P21-43 MO)
Z 750, letnik 1979, registriran do avgusta, prodam po ugodni ceni. Jože Jankovič, Pavičiči 11, Črnomelj. (2953-MV-21)
126 P, letnik 1979, prodam. Kralj, Močvirje, Bučka, tel. 76-220. (2955-MV-21)
BMVV, starejši letnik, dobro ohranjen, registriran do 5. 5. 1989, prodam. Jože Kastelic, Ragovo 8, Novo mesto, tel. 25-951 ali 25-948. (2960-MV-21)
ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, prodam. Jaklič, Malenška vas 25 A, Mirna peč. (2959-MV-21)
R 4, letnik 1982, poceni prodam. Kralj, Zagrad 33 (Breznik), Škocjan. (2954-MV-21)
GOLF, letnik 1981, ugodno prodam.
DOLENJSKI LIST
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Crno-
 Cminioo im TrnKnio
tozda.
melj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja --------------
Predsednik: Nace Stamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-DragašlMartin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 600 din, naročnina za 1. polletje 10.000 din; za delovne in družbene organizacije 40.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druaa valuta v tej vrednosti) na leto.
TtKOCI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 9.000 din, na prvi ali zadnji strani 18.000 din; za razpise, licitacije ipd. 10.000 din. Mali oglas do deset besed 6.000 din, vsaka nadaljnja beseda 600 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarskj servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
S
Tel. 85-407. (2957-MV-21)
JUGO 45 A GV prodam po ugodni ceni. Branko Gorše, Meniška vas 9, Dolenjske Toplice. (2956-MV-21)
126 P, letnik 1980, prodam. Pavle Čerček, Slavak Gruma 54, Novo mesto, tel. 24-157. (2961-MV-21)
Z 750, starejši letnik, dobro ohranjeno, prodam. Tel. (068) 77-455 v popoldanskem času. (P21-46 MO)
OPEL KADETT 1,3 ZRN, avgust 1982, odlično ohranjen, prodam. Tel. 56-270. (2963-MV-21)
JUGO 1,1 GX prodam ali menjam za cenejši avto. Tel. 25-862. (2964-MV-21) JUGO 45, letnik 1984, prodam. Tel. 65-673, popoldne. (2965-MV-21)
NOV, še neregistriran TRABANT prodam. Informacije v Brežicah, Cesta bratov Milavcev 10, tel. (068)61-248 od 18. do 19. ure. (P21-56 MO)
Z 101, letnik 1984, prodam. Tel. 86-186 ali 86-184. (2972-MV-21) ZASTAVO 128, letnik 1984, prodam. Tel. 20-282. (2966-MV-21)
Z 750, letnik 1985, in ELAN T 310 s irikolico prodam. Tel. 20-342. (2980-'R-21)
126 P prodam. Kobe Andrej, v Brezov Log 21, tel. 24-989! (2980-PR-21)
Z 101 GTL 55, letnik 1983, prodam. Tel. 22-917. (21-59-MO)
126 P, star 7 mesecev, prodam. Tel. 86-230. (2844-MV-21)
R 18, letnik 1982, prodam. Tel. 86-■230. (2844-MV-21)
Ugodno prodam novo rdečo Vespo P 200 EX. Tel.: 23-970 po 15. uri. (P 21 -57 MO)
Z 101 GT 55, letnik 1984, prodam. Jože Blažič, Ždinja vas 29, Otočec. (2845-MV-2D LADO 1200, škodo (odličen motor), oba skupaj ali po delih, prodam. Tel. 65-751. (2872-MV-21)
JUGO 55, letnik 1984, prodam za 6,5 M. Tone Miklič, Slakova 2, Novo mesto, tel. 24-249. (2874-MV-21)
NUJNO prodam APN 6, november 1985, z nekaj novimi dodatnimi deli, za 80 SM. Roman Knez, Pod vinogradi 1, 68351 Straža. (2864-MV-21)
126P,letnik 1980, prodam za 150SM. Srebrnjak, Veliki Slatnik 34. (2866-MV-21)
Z 101, letnik 1978, registrirano do februarja 1989, in motor MZ 175 ccm, starejši letnik, prodam. Tel. 21-397. (2848-MV-21)
RENAULT 18, 1987/VII, ugodno prodam ali zamenjam za starejši avto zahodne proizvodnje. Tel. 61-747. (2850-MV-21)
FORD TAUNUS, letnik 1977, in FIAT 1300, letnik 1977, zaradi bolezni prodam. Ogled možen v četrtek od 20. ure, v petek pa cel dan. (2847-MV-21) VW (hrošč), letnik 1973, v voznem stanju, registriran do konca avgusta letos, prodam. Ogled od 13. do 19. ure. Franci Goijup, Mokronog 153, tel. (068) 49-354. (P21-6MO)
Z 101 mediteran 1300, letnik 1979, prevoženih 84.000 km, prvi lastnik, prodam. Tel. (068) 82-061, od 16. ure dalje. (P21-11MO)
VOLVO 244 DL, letnik 1979, dobro ohranjeno, karambolirano, prodam. Vese-1—Zamida, Uršnasela 19. (2856-MV-21) LADO 1200, september 1986, prodam. Tel. 22-650. (2859-MV-21)
APN GS, nov, ugodno prodam. Dol. Toplice, tel. (068) 65-074. (2861-MV-21) Z 750 prodam. Štemberger, Šegova 3, Novo mesto. (2870-MV-21)
R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Gor. Mokro polje 13, Šentjernej. (2922-MV-21) . .
VESPO (starejši tip), registrirano do 15. aprila 1989. leta, prodam po ugodni ceni. Novica Dejanovič, Mestne njive 12, Novo mesto. (2926-MV—21)
NOV 126 P, še neregistriran, takoj prodam. Boris Udovič, Cegelnica 22, Novo mesto.
GOLF diesel, letnik 1985-april, registriran do aprila 1989, garažiran, dodatno opremljen, temno zelene barve, prodam. T el. dopoldne (068) 61 -971, popoldne od 17. do 18. ure 68-474. (P21-32MO)
APN 6, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. Tel. 21-568. (P21-33MO)
R 4 GTL, letnik 1985, in JUGO 55 AX, letnik 1988, prodam. Tel. 85-979. Tel. 85-979. (P21-33MO)
Z 101 GT 55, staro štiri leta, garažira-no, ugodno prodam. Tel. (068) 47-486. (P21-35MO)
BMW 318 i, letnik 1985-oktober, prodam. Tel. (061) 481-322. (P21-36MO) UGODNO prodam osebni avto VW 1200, letnik 1974, prvič registriran leta 1976, zadnja registracija marec 1988. Tel. 69-220. (P21-38MO)
JUGO 45, star eno leto, rdeč, prodam za 700 SM. Tel. 25-340. (2932-MV-21)
R 4 TL, letnik 1978, prodam. Istok Kren, Paderšičeva 11, Novo mesto,, od
15.	do 18. ure. (2916-MV-21) ZASTAVO 101, letnik 1981, odlično ohranjeno, prodam. Tel. 25-138. (2921-MV-21)
Z 126 P, letnik 1979, obnovljen, prodam. Gašperšič, tel. 24-101. (2920-MV-21)
ASCONO 1,6, letnik 1979, ugodno prodam. Tel. 75-576, po 15. uri. (P21-28MO)
Z 750, letnik 1980, registrirano do aprila 1989, prodam. Andrej Rebzelj, Razdrto 10, Šentjernej. (2903-MV-21)
R 4 GTL, prevoženih 26.000 km, prodam. Cena 4,5 M. Roman Slak, Dol. Ponikve 16, Trebnje. (2904-MV-21)
Z 101 GT 55, belo, letnik 1986, prodam za 670 M. Golob, Rodine 23, T rebn-je. (2908-MV-21)
Z 850, letnik 1983, prodam. Darko Lekše, Dolga Raka 3. (2910-MV-21) FIAT 126P,letnik 1988,prodam. Anton Špringer, tel. 25-278. (291 l-MV-21) ZAMENJAM JUGO 45 AX, star 5 mesecev, za Z 128, staro do 16 mesecev. Tel. 44-823 zvečer. (P21-29MO)
JUGO 45 AX, januar 1988, rdeč, prodam. Tel. 84-775. (2913-MV-21)
JAWO 350, staro eno leto, nujno prodam. Tel. 45-231. (2914-MV-21)
JUGO 45, letnik 1986, prevoženih 23000 km, prodam. Jože Gregorčič, Gorenja vas 7, 68220 Šmarješke Toplice. (2915-MV-21)
ZASTAVO 750, letnik 1983, registrirano do novembra 1988, dobro ohranjeno, prodam. Dragan, Mirna peč 24. (2882/21-MV)
R 4 TL, letnik 1977,60.000 km, dobro ohranjen, in čmo-beli televizor ugodno prodam. Anton Smrke, Cankatjeve brigade 21, Trebnje. (2883-MV-21)
PRODAM ali zamenjam z doplačilom R 4, letnik 1981, ter prikolico za osebni avto. Tel. 45-049. (2884-MV-21)
Z 750, letnik december 1985, prodam. Tel. (068) 88-446. (P21-20MO)
126 P, letnik 1977, prodam. Zagrebška 21, Novo mesto, tel. 22-456. (P21-21 MO)
JUGO 45 A, letnik 1986-september, prodam. Zupanc, Šegova 20, Novo mesto, tel. 20-539. (2887-MV-21)
PRODAM BT-50, letnik 1987, registriran, in APN 6, letnik 1987, oba kot nova. Tel. (068) 25-894. (2892-MV-21) 126 P, letnik 1977, prodam. Vozilo se nahaja pri Janezu Vidrihu, Otočec 10. (2893-MV-21)
APN 6 z veliko dodatne opreme prodam. Cena 85 SM. Telefon (068) 51-404. (2895-MV-21)
VW (hrošč) 1303, svetlomodre barve, letnik 1977, prodam. Preskar, Gumberk 13, Otočec. (2898-MV-21)
BMVV 1602, letnik 1974, odličen, prodam. Tel. 22-862. (2899-MV-21) •
Z 750, december 1977 ter dve gumi s platišči za Z 101 prodam. Tel. 76-067. (2897-MV-21)
GOLF diesel, letnik 1987, 8000 km, kot nov, svetlordeč, prodam. Potov vrh 4, Novo mesto. (2900-MV-21)
PRODAM R 4/1978, motoija ATX in BT ter traktor Fardson. Tel. 21-575. (2918-MV-21)
Z 101, obnovljeno, letnik 1978Jn 125 P, letnik 1977, prodam. Strajnar, Cešnje-vek 14, Trebnje. (2923-MV-21)
kupim
GRADI nikom in 1
1ENO PARCELO med Slat-
ntjernejem kupim. Naslov v upravi lista. (2933-KU-21)
Z gradbenim materialom kupim zapuščen vinograd ali slično v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista. (P21-44MO)
LESEN POD ali večjo kaščo, dobro ohranjeno, kupim. Tel. 24-857. (2951-KU-21)
posest
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE (8600 m2) v Kamnju pri Šentrupertu prodam najboljšemu ponudniku. Tel. (064) 85-537, popoldne. (P21-19MO) NEDOKONČANO HIŠO v Metliki, Rozmanova ulica, prodam najboljšemu ponudniku, najrajši zdomcu. Informacije na telefon (061) 487-940. (P21-16MO) VINOGRAD (okrog 800 m2), primeren za vikend (okolica Krškega), prodam. Tel. (061) 877-586, zvečer. (P21-3MO) Prodam parcelo v Kamenski gori 24 a na sončni legi, primerno za vikend. Ljubi 21-570. (P 21-58 MO)
NJIVO (18 arov) v Damlju ob Kolpi prodam. Tel. (061) 577-187. (P21-12MO)
PRODAM starejšo hišo v središču Rake. Adaptiran objekt bi bil primeren lokal. Telefon 75-525. (2774-PO-20)
NA DOLENJSKEM prodam 1 ha zemljišča (vinograd z zidanico, elektrika v hiši). Tel. 487-635. (P21-16MO) TRAVNIK na Krepsctju prodam najboljšemu ponudniku. Milica Povhe, Raka. (2901-PO-21)
PRODAJAMO parcele dedičev Penca, Smolenja vas. Tel. 22-139 od 20. do
21.	ure. (2931-PO-21)
kmetijski stroji
FREZO gorenje muta, novo, prodam. Kocjan, Zaboršt 5, Bučak Škocjan. (2984-KS-21)
TRAKTOR univerzal 550 M, nov, prodam. Tel. (068) 62-730, od 8. do 12. ure. (2984-KS-21)
TRAKTOR Univerzal (35 KM) prodam. Tel. 62-820. (P21-1MO) UGODNO prodam nov traktor IMT 539 s kabino in kompresoijem ter dobro ohranjeno kosilnico Figaro, enaka kot BCS (bencin—petrolej) s sedežem. Cveto Golc, Spodnji Brnik 40, Cerklje na Gorenjskem, tel. (064) 42-751. (P21-9MO) PRODAM obračalnik za seno za TV. Češek, Stopno 8, Škocjan. Tel.: 76-261. (P21-26MO)
razno
ODDAM košnjo trave. Jože Rumpret, Cesta krških žrtev 98, Krško, tel. 71-148. (P21-2MO)
IŠČEM mlajšega upokojenca za pomoč pri prodaji sveč v Kočevju. Tel. (061) 442-265. (P21-13MO)
Društvo upokojencev Kostanjevica na Krki daje v najem novozgrajene prostore v velikosti pribl. 60 m2 za mirno drobno obrt. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Društvo upokojencev, Kostanjevica na Krki. Informacije na telefon 60-106 in 60-115. (2877-RA-21)
GOSTINCI, POZOR! Za razširitev ovčereje potrebujem posojilo milijardo dinarjev. Vračilo posojila z jagnjeti po dogovoru. Ponudbe pod šifro »OVČEREJA«. (2929-RA-21)
PRODAM trosilec hlevskega gnoja SIP 30 in nakladalko za seno SIP 17. Franc Mlakar, Gornje Dole 1, 68275 Škocjan. (2902-KS-21)
ZETOR 5545, koso Mertel ter obračalnik za seno Hevblic prodam. Telefon 47-390. (2908-KS-21)
GRABLJE Sonce na konjsko vprego ali traktor, malo rabljene, prodam. Stopiče 75, Novo mesto. (2912-KS-21) UGODNO prodam traktor Univerzal s prednjim pogonom in GOLF, letnik 1982. Jože Penca, Vel. Vodenica 1 a, Kostanjevica. (2885-KS-21)
TRAKTORSKI obračalnik prodam. Karel Vrtovšek, Veliki Kamen 42,68282 Koprivnica. (P21-22MO)
FREZO Honda (6KS) s kosilnia), staro dve leti, prodam. Anton Rifelj, Ždinja vas 26, Otočec. (2890-KS-21) KOMBAJN za žito znamke Klas prodam. Telefon (068) 84-925. (2889-KS-21)
MOTOKULTIVATOR Gorenje s priključki prodam. Tel. 43-784, zvečer. (2924-KS-21)
TRAKTOR sfeyer, tip 430, prodam. Naslov v upravi lista. (2936-KS-21) TRAKTOR IMT 539 — ferguson, letnik 1983, prodam. Jože Andolšek, Vel. Podlog 65, tel. 75-740. (ček-KS-21)
IMT (35 KS), dobro ohranjen, prodam. Niko Oberč, Radovlja 16, Šmarjeta. (2978-KS-21)
TRAKTOR porše, s hidravliko in koso, ugodno prodam. Telefon 72-446. (2975-KS-21)
PRODAM malo rabljeno motorno škropilnico SOLA. Janez Radej, Blanca 54. (2968-KS-21)
BCS in novo bočno koso za deutza prodam. Ivan Berkopec, Zemelj 1, Gradac v Beli krajini! (2981-KS-21)
TRAKTOR masev ferguson 25 ugodno prodam. Informacije na telefon 40-138, vsak dan med 18. in 20. uro. (P21-51 MO)
Ribnica, z zmogljivostjo 35 kcal/h. Informacije na telefon (068) 21-397, od 15. ure dalje. (2909-PR-21)
LESENO KAŠČO (10 x 6 m), hrastovo, prodam. Anton Cajnar, Krasinec 21, Gradac v Beli krajini, tel. 56-730. (P21-30MO)
TOMOS 4,5 S (kratka os) prodam. Tel. (068) 81-996, po 15. urn (P21-31 MO)
MLADE PSIČKE resasti Istrski gonič z odličnim rodovnikom prodam. Franc Brezovar, Dol. Kamence 58, Novo mesto. (2934-PR-21)
SKRINJO (210 1), novo, in sedežno garnituro ugodno prodam. Tel. 27-434. (2928-PR-21)
GAŠENO APNO in gumi voz prodam. Smolenja vas 16 a, Novo mesto. (2919-PR-21)
ELEKTRIČNO KIT ARO kopija »stara tocaster« in verižni šivalni stroj Diir-ckopp, prodam. Tel. 26-961 od 18. ure dalje. (2925-PR-21)
CISTERNO CREINA (22001) ugodno prodam. Tel. (061) 864-278. (P21-37 MO)
PRODAM čoln Maestral 9 ter motor Tomos 4 (kratka os). Tel. 26-416.
obvestila
IŠČEM prostor za mirno obrt v Novem mestu. Ponudbe pod šifro: »MIRNA OBRT«. (2967-RA-21)
ODDAMO črno psičko mešanko, staro osem tednov. Telefon 24-833. (2949-RA-21)
NUJNO iščem inštruktorja matematike za 2. letnik srednje šole. Šifra: »KOMERCIALNI TEHNIK«. (P21-52MO)
prodam
DVIŽNA enojna enokrilna garažna vrata iz poliestra s kovinskim okvirjem prodam. Velikost 220 x 205 cm. Vprašajte na telefon (068) 21-113. (P20-55MO) MOTOR tomos (5 hitrosti) prodam. Janez Radej, Blanca 54. (2968-PR-21) PRODAM črno-beli televizor in hladilnik, malo rabljeno, in dirkalno kolo. Tel. 27-791, popoldne. (2980-PR-21) PRIKOLICI za osebni avto, nosilnost 300 kg, in za traktor, nosilnost I tono, prodam. Informacije na tel. 52-522. (297 l-PR-21)
PRODAM 10 AŽ panjev z družinami ali brez in harmoniko hohner, Kromatič-no. Niko Oberč, Radovlja 16, Šmaijeta. (2978-PR-21)
NERABLJENO otroško sobo prodam. Tel. 72-302, Milanka, do 14. ure. (P20-7MO)
BENOTTO, dirkalno kolo št. 58, in pisalno mizo MANTA prodam. Tel. (068) 27-330. (2958-PR-21)
PRODAM dva jogija, nove prevleke za avto jugo 45 AX m kolo na pet prestav, potrebno manjšega popravila. Tel. 21-747, po 16. uri. (P21-45MO)
KOŠNJO sena in detelje v Starih žagah prodam. Telefon (061) 574-762. (P21-39MO)
HARMONIKO »weltmeister«, 80 basov, ugodno prodam. Tel. 24-660. (2940-PR-21)
PLETILNI STROJ standard ugodno prodam. Tel. 24-660. (2940-MV-21) ŽREBICO, staro 22 mesecev, in kobilo, staro 14 let, prodam. Tel. (068) 33-019, zvečer. (2950-PR-21) PERZIJSKEGA MUCKA z rodovnikom prodam. Čučnik, tel. 74-858. (P21-48MO)
PRODAM rabljeno ostrešje s strešno opeko (dimenzije 5,5 x 7,20), dobro ohranjeno. Tel. (068) 21 -202. (287 l-PR-21) POCENI dam košnjo. Lepi travniki! Lovšin, Križevska vas, Metlika. (P21-8MO)
CB POSTAJO prodam. Polde Zupančič, Dol. Gradišče 10, Šentjernej. (2869-PR-21)
KRAVO, dobro mlekarico, brejo 8 mesecev, staro 6 let, prodam .Anton Dragan, Šmarješke Toplice 17. (2865-PR-21) KOŠNJO TRAVE in 2000 kom. stare strešne opeke prodam. Matija Špringer, Gaber 4, 68333 Semič. Ogled vsak dan. (P21-17MO)
VOZ (15 col), nov, prodam. Dol. Težka voda 23, Novo mesto. (2842-PR-21)
GAŠENO APNO (staro) za beljenje ali zidavo prodam. Tel. (061) 881-006. (P21-4MO)
NERABLJEN trifazni elektromotor (5,5 KW, 1450 obratov na minuto), brez garancije, v bližini Sevnice, prodam za 10% ceneje. Tel. (061) 579-251. (P21-5MO)
BRAKO PRIKOLICO prodam. Slavko Zajc, Stara vas 54, Bizeljsko, tel. 68-124. (P21-10MO)
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (2
plin, 4 elektrika) prodam. Tel. (068) 23-149. (285l-PR-21)
PLEMENSKO telico prodam. Telefon 85-972. (2855-PR-21)
PRODAM zamrzovalno omaro, štedilnik, hladilnik, vse Gorenje, rabljeno. Informacije po telefonu 23-578. (2858-PR-21)
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. Telefon 25-936. (2891-PR-21) PRODAM kravo, brejo 8 mesecev, 4 tele ali telico, brejo 7 mesecev. Miha Bregant, Mokronog, tel. 49-646. (2894-PR-21)
BUKOVA DRVA prodam. Novak, Dolenja vas 13, Otočec, telefon 85-015. (2896-PR-21)
PRODAM kavč, jedilni kot. Staniša, Regerča vas 7, Novo mesto. (P21-27MO) PRODAM toplovodni kotel (peč za centralno kuijavo) tipa LBK-35-ITPP
LJUBITELJI DOBRE KAPLJICE, gostinci, gasilci — za vaše veselice enkratna priložnost! Vino, belo,, zelo kvalitetno, iz Plješivice prodajam. Cena 600 din za liter. Večjo količino dostavim tudi sam. Zvonimir TOMAC, D. Reka 5, Jastrebarsko (za vinsko kletjo prva ulica levo) (2841-OB-20)
OBVEŠČAMO stranke, da vsak dan v maju oddajamo piščance, bele, tjave, gra-haste, v večernih urah. Pohitite z nakupom! Jablan 23, Mirna peč. (2846-OB-21)
NESNICE — MLADE JARKI-CE pasme hiseks, rjave, stare 12 tenov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, kdor kupi 10 jarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejemamo in dajemo informacije: Gostilna Humek, JOže Prosen, Bratov Ger-jevič 32, 68257 Dobova, tel. (068) 67-607. (840-OB-7)
čestitke
Dragi mami ALOJZIJI FINK z Male Cikave želijo vse najboljše za 80. rojstni dan vsi, ki jo imajo radi. (2879-ČE-21)
M1U1MLA
DO KOMUNALA obvešča krajane Vavte vsi, Potoka, Jurke vasi in Srebrnič, da bodo od 31. 5. 1988 dalje odvažali odpadke ob torkih in ne več ob četrtkih.
Prosijo za razumevanje.«
Crispy bogastvo celega zrnja
Crispy izdelki so povsem naravna zdrava hrana, ki vam jo ponujamo pod zaščitnim znakom NATURA.
Vsi Žitovi proizvodi, ki nosijo zaščitni znak NATURA, so zanesljivo čisti plodovi narave, bogati na balastnih snoveh, vitaminih in mineralih.
Ker narava nudi najboljše, je nesmisel kaj dodajati ali odvzemati. Torej je v Cri-spy izdelkih prisotno bogastvo celega zrnja.
Naučite se začeti dan s Crispy izdelki, kateri z mlekom ali jogurtom energetsko povsem zadovoljujejo potrebam organizma tako za umske kot fizične delavce.
Tako kot se spreminja vse na svetu, se spreminjajo tudi prehrambene navade. Tisti, ki bodo prej dojeli, da je Crispy zdrava hrana novega stoletja, bodo zagotovo prej izbojevali zmage nad boleznimi današnjega časa.
Crispy izdelki niso namenjeni le zajtrkom, malicam in lahkim večerjam. Lahko jih dodajamo tudi glavnim obrokom ali pa jih grizljamo kar tako, ker so dobri.
Izpraznjenih škatel ne zavrzite! V lističu, priloženem vsaki škatli, je nasvet, kako jih lahko koristno uporabite.
o) Ljubljana, TOZD Mlini
22
DOLENJSKI LIST
Št. 21 (2023) 26. maja 1988
ZAHVALA
V 52. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stric, brat in stari oče
ALOJZ SIRONIČ
z Dolža 43
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo medicinskemu osebju kirurškega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto za požrtvovalno nego v času bolezni, delovnima organizacijama Cestno podjetje in Tovarna obutve, gasilskima društvoma Dolž in Stopiče, Društvu upokojencev Stopiče ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra mama, babica, sestra in botra
JULIJANA GOLOB
roj. Može
z Leskovca 3 pri Brusnicah
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala družinama Vovko in Standiker-Franko, Cestnemu podjetju Novo mesto-TOZD Gradnje in sodelavcem, tovarni IMV-TOZD TA, tovarni Elma Črnuče ter vaščanom. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred in pevkam za zapete žalostinke. Vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in jih nismo imenovali, prav tako iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 78. letu seje iztekla življenjska pot našemu možu, očetu, staremu očetu, bratu in stricu
ALOJZU ' SIMONČIČU
z Gmajne pri Raki
Iskrena hvala sorodnikom in dobrim prijateljem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje ter našega dragega očeta v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se sosedom, posebno Duhovim, Skindrovim in Jordanovim, družini Butala z Vinice, kolektivu TOZD za vleko vlakov Novo mesto, OO sindikata in DSSS GOK Črnomelj, Osnovni šoli bratov Ribarjev Brežice, DO Kremen Novo mesto in gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Fani, sin Lojze, hčerke Zofi, Slavica in Branka z f družinami, sestri Angela in Marija ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapustil naš dragi
JOŽE KRAU
z Zajčjega vrha 19
Zahvaljujemo se vsem vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo medicinskemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice Novo mesto, reševalni postaji za številne prevoze v času bolezni, delovnima organizacijama tovarne zdravil Krka Marketing in Varnosti, Zvezi borcev in upokojencev Stopiče, župniku za opravljeni obred in pevskemu zboru iz Stopič.
VSI NJEGOVI
JANEZ VIRC
s Hudega 5
Vsem, ki se ga s prinašanjem cvetja in prižiganjem sveč spominjate, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njegovi
V SPOMIN
29. maja mineva deset žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi
Lepo ti je mladost cvetela, ko usoda kruta ti življenje mlado je vzela.
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama
MARIJA KRŽIČ
s Puščave 19 pri Mokronogu
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali in stali ob strani, darovali vence in spremili pokojno na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo delovni organizaciji Trimo Trebnje, duhovniku za lepo opravljeni obred ter pevcem za prelepo zapete žalostinke.
Žalujoči: sinova Tone in Franci z ženo Anico, vnukinji Daija in Martina
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustila draga mama
ROZALIJA MAKOVEC
Prapreče 18 pri Šentjerneju
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Šentjernejskemu oktetu za zapete žalostinke, ZZB, Elektru Novo mesto—enota Šentjernej ter gospodu župniku in kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 74. letu nas je zapustila naša mama, stara mama, sestra in teta
TEREZIJA JERMAN
Vel. Slatnik 26
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala tovarni Krka in DO Pekarija za podarjene vence ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Ljubezen, delo, skrb, trpljenje, draga mama, tvoje je bilo življenje,
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta
MARIJA ROŽIČ
iz Črnomlja, Majer 1
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na zadnji poti. Posebno'se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov v Črnomlju, govornici Tilki Švajger za ganljive poslovilne besede, Emici Škof za organizacijo pogreba, pevskemu zboru upokojencev in gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, babica, sestra in teta
NEŽA STRAJNAR
iz Ždinje vasi 21
Najlepše se zahvaljujemo sosedi za vso pomoč in vsem, ki so nam izrekli sožalje, ZB za venec in govor ter spremstvo pokojnice na njeni zadnji poti. Hvala tudi župniku za lep govor in opravljen obred.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame
HELENE PALČIČ
Otok 22
se zahvaljujem sorodnikom, OO sindikata Komet, svojim sodelavkam za številno udeležbo in podarjeno cvetje, sosedom iz Otoka za pomoč ter iz Metlike za izkazano pozornost. Najlepša hvala pevkam za zapete pesmi in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Vida, zet Miro, svakinji Mira z družino in Alenka z Andrejem
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
KATARINA PRDANOVIČ
iz Tribuč 38
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje ter pokojno spremili na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo DO GOK Črnomelj, Konfekciji Adlešiči, Dijaškemu domu Črnomelj in pevkam iz Adlešič. Hvala tudi Darinki za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je 30. aprila za vedno zapustila mama, babica, sestra in teta
ANGELA ŠKODA
roj. Hudolin
iz Rožne ulice 29, Kočevje
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, še posebno pa sosedi Mariji Čolnar in dr. Tomiču za nesebično pomoč v času bolezni. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, godbi na pihala in vsem, ki ste nam izrekli sožalje in darovali cvetje.
Vsi njeni najdražji
ZAHVALA
V 55. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama in snaha
JOŽEFA ŠTUBLER
iz Brezovice 3
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in pokojno spremili na zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu IMV, delavcem organov za notranje zadeve, sosedi za izrečene besede, župniku za opravljeni obred in pevkam za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Stanko, sin Stanko, sin Marjan z družino, tašča in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 83. letu je umrla naša mama
NEŽA GRIČAR
roj. Lekše
Ravni 4
Ob izgubi naše mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za spremstvo za njeni zadnji poti ter za podarjeno cvetje in izraženo sožalje. Zahvaljujemo se tudi Domu ostarelih občanov Krško, vaščanki Justini Janc za govor ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: hčerki Vida in Lojzka ter sinova Lojze in Pavle z družinami
St. 21 (2023) 26. maja 1988
DOLENJSKI LIST
23
FRANC	S
5
5
%
**'
%
%
%
*
%
<<i
%
%
%
%
%
%
%
n
*
*
%
*
*
%
%
s
*
*
Si
%
%
*
%
s
s
s
«5
%
s
%
I
)
%
5
H
*
*
Čez dve leti in pol bo šel Franc Stojnič v pokoj. Do takrat pa ga bomo vsi, ki se vozimo po gorjanski cesti, vsak delavnik videvali nekje med 23. in 37,350. kilometrom njegove štirice, to je na belokranjski strani gorjanske ceste med lovsko kočo pod Vahto in sredino mostu čez Kolpo pri Metliki. Ta del ceste ima dobrega gospodarja. »Na gorjanski cesti so že vseskozi dobri cestarji,« pravi Vilko Stojničev dober znanec, šofer rešilca v metliškem zdravstvenem domu, človek, ki se je najbrž največkrat peljal po tej cesti
Stojnič se je kot cestar zaposlil spomladi 1957, že prej pa je delal na gorjanski cesti in ta čas so mu kasneje tudi priznali kot delovno dobo. »Moja prošnja za to delovno mesto je bila šele štirinajsta, pa so vseeno ravno mene sprejeli v službo,« se spominja. Do leta 1963, ko je bila gorjanska cesta makadamska, je seveda zanjo skrbelo več cestarjev, Stojničevi so bili trije kilometri od Dol do Suhorja. »Odkar je asfalt, je delo precej lažje, čeprav sem sam na belokranjski strani Kopljem jarke, sekam grmovje ob cesti pokosim travo, popravljam prometne znake in take stvari. Pri delu sem samostojen, sam si določam, kaj in kje bom kakšen dan delal, v firmi mi zaupajo, tudi gledajo dobro na nas delavce in imajo razumevanje za nas in naše delo.« Svoje čase pa je bilo delo na cesti veliko težje. »Gramoz, kar naprej gramoz, ko je zapadel sneg, pa sva dva v eni noči raztrosila tudi po 150 vreč soli. Sedaj je vse to mehanizirano.«
Stojnič je težkega dela in trdega življenja navajen od malega. Rodil seje kot najstarejši od petih otrok na Jugorju. Ko mu je bilo
osem let, leta 1938, je oče pustil družino in odšel na delo v Nemčijo. Še prej je posekal lozo, prodal vinograd in njivo, za družino pa nikoli več nič skrbel. Mati mučenica je hodila na dnino, da je preživela otroke. »Zjutrajje šla in nas zaprla v kaščo, da se ne bi komu kaj zgodilo, jaz kot najstarejši sem moral paziti, da ni kdo ven ušel Zvečer, ko je prišla z dnine, nam je pa jesti prinesla. Med vojno je bila še pri narodni zaščiti Dva vola smo imeli in eden je šel za partizane.« Po vojni je Franc kot najstarejši oba brata in obe sestri spravil do kruha. Mlajša sestrica, komaj že dekle, je šla služit v Domžale. Franc je šel z njo. Peš do Novega mesta, potem z vlakom v Ljubljano. Takrat sta se oba prvič peljala z vlakom in prvič videla Ljubljano. In tako so šli od doma štiije Stojničevi otroci, Franc pa je ostal na domačiji. Bil je skojevec od 1944, po vojni predsednik mladine v današnji krajevni skupnosti, kasneje pa gasilec, povsod zraven, kjer seje v teh krajih kaj dogajalo in seveda delalo. Tudi v partiji je bil, potem pa so ga, poštenega, delovnega in vestnega fanta, iz nje izključili. Stojničeva hiša je zadnja v vasi dobila elektriko. Kmalu jim je pregorela še zadnja žarnica in nikjer jih ni bilo dobiti. Pa je mami dal tri ali štiri 25-vatne brlivke župnik, denarja pa ni hotel vzeti, češ da mu bo Franc to odslužil z delom v vinogradu. Mati je obljubila, Franc materino obljubo izpolnil in bil zato ob rdečo knjižico. Klerikalizem, naj bo črn ali rdeč, je nestrpen, krivičen, podel in nečloveški. Tistega, kije Franca vrgel iz partije, so kasneje cerkveno pokopali.
Ko je Stojnič dobil službo in zaslužek, ne samo da ni nehal delati na zemlji, temveč je skromno posestvo celo povečal. Nazaj je kupil vinograd, ki ga je oče pred vojno prodal, dokupil še dva hektara zemlje. Leta 1972 sta z ženo pri stari hiši začela graditi novo in lani, ko se je sin oženil, so se vselili. »Tako mi je hudo, da žena ni dočakala tega...« Vesel pa je, da se z mladimi lepo razumejo, da znajo ceniti in spoštovati njegovo delo in trud, da imata sin in snaha tudi veselje do dela na zemlji, da bo Stojničev rod ostal na Jugorju.
2 7. aprila je Franc Stojnič, cestar z Jugorja, dobil občinsko priznanje Osvobodilne fronte.
A. BARTEU
S
0
S
0
0
0
5
0
0
0
1
1
0
0 0 0 0 0 0
1 0 0
5
Madagaskar v novomeškem domu kulture
NOVO MESTO — V petek popoldne je mala dvorana novomeškega Doma kulture za hip zadihala z mestom Tananarive, prestolnico daljnega Madagaskarja, in z ljudmi celega otoka ob južnih obalah črne celine. V dvorani sta sicer maloštevilnim, a navdušenim obiskovalcem povedala Joseph Rako-torahalahy in Martial Andriaman-jato v sodelovanju s Sandijem Jakopičem nekaj o Madagaskarju. Afričana sta zagodla na svoje domače instrumente in zapela o radostih in stiskah svojih rojakov. Ob koncu sta dokazala, da instrumenti valiha, jejo voatavo, aponga be in aponga kely pa bolj za reggy navdahnjena grla pridejo prav tudi za slovenske narodne, saj sta ob koncu prav posrečeno zapela in zaigrala v ritmu tamtama »En hribček bom kupil«.
Razen z glasbo sta predstavila svojo domovino afriška študenta v sproščenem kramljanju še z besedo,
čeprav je levji delež v tem prispeval njun zgovorni spremljevalec Sandi. Medtem ko Martialu slovenščina še ne gre prav z jezika, se Josephu pozna osem let življenja v študentskem domu pod ljubljanskim Rožnikom, tako da se je z obiskovalci »afriškega popoldneva« v Domu kulture zlahka spustil v pogovor. V njem je, ko je pripovedoval o prihodu v Ljubljano in svojih izkušnjah s Slovenijo, kar z malce grenkobe dejal: »Ko prideš v drugo kulturo, ne moreš verjeti, kako velikanske so razlikevmed kulturami. Čudno se počutiš. Če imaš še drugo barvo, je še hujše. Biti moraš zbran in pogumen, če hočeš, da te v neki družbi sprejmejo.«
Joseph je bil tak in njega so sprejeli, zato bo najbrž prav kmalu končal magisterij na ljubljanski univerzi; zdaj ima za sabo diplomo iz arhitekture in dve leti službe pri Gradisu. Za povrh igrata in pojeta z Martialom in sta tako že požela aplavze številnih slovenskih srednješolcev, v petek novomeških.
M. LUZAR
Šesta
igred pod streho
Tudi slabo vreme ni ogrozilo te belokranjske veleprireditve — Okoli 10.000 obiskovalcev v treh dneh popilo 70 hektov vina in pojedlo 113 jancev______________________
METLIKA — Vinski vigredi v Metliki, tej belokranjski velefešti, res ne more nič do živega. To ni ta lepa, prijetna in sproščena prireditev dokazala samo petkrat pred letošnjo, ampak zlasti letos, ko je že prvo prireditev iz bogatega in pestrega programa, modno revijo Beti v izvedbi plesne skupine Arruba, dež tako rekoč odplavil. Dež, ki je padal v petek in soboto, pa le ni mogel odplaviti vse dobre volje, zlasti pa ne pripadnosti Metličanov, ostalih Belokranjcev in številnih obiskovalcev iz drugih krajev, ki so Vinsko vigred v vseh teh letih res vzeli za svojo. Tudi ukrepov mednarodnega denarnega sklada, zvezne vlade in grozečih napovedi v treh najbolj veselih metliških dneh ni bilo čutiti.
Razen modne revije in prihoda kolesarjev so prireditelji spravili pod streho vse prireditve iz programa, v treh dneh pa je bilo po prvih ocenah na Vigredi skupaj okoli 10.000 ljudi. Največjih je bilo v nedeljo, ko je tudi vreme še najbolj znosno. Res sta dež in hladno vreme nekoliko zmanjšala žejo obiskovalcev, ki pa so kljub temu popili okoli 7.000 litrov najboljših belokranjskih vin lanskega letnika. Pritožiti se ne morejo niti pečenarji, ki so spekli 113 od
ROZMANU SREBRNO PLAKETO
HRASTNIK — V soboto je bila v tem mestu otvoritev 28. republiške pionirke foto razstave, ki so se je udeležili tudi člani foto krožka osnovne šole Katja Rupena iz Novega mesta skupaj z mentorico Jeleno Pelko. Član njihove skupine Urpš Rozman je za kolekcijo fotografij »Šentjernej ’87« prejel srebrno plaketo Janeza Puhaija.
V TERMAH »GODCI BREZ MEJA«
ČATEŽ OB SAVI — V soboto, 4. junija, pripravlja radio Ljubljana v Termah skupaj z radiom Graz in bavarskim radiom iz Miinchna javno radijsko oddajo »Godci brez meja«, v kateri bodo sodelovali narodnozabavni ansambli iz treh dežel. Iz brežiške občine bosta igrala ansambel Tonija Hervola in pihalna godba iz Kapel, Slovenijo pa bosta zastopali še skupini Vilija Petriča in Braneta Klavžarja.
»POPEVKA VESELE JESENI« ODPADE
MARIBOR — Letos ne bo slovenskega festivala narečnih popevk »Popevka vesele jeseni«, vendar bodo sedanji organizatorji pripravili vse potrebno za izvedbo popularnega''festivala v letu 1989.
114 pripravljenih jancev in odojkov. Skupni promet na Vigredi je znašal okoli 50 milijonov dinarjev in prireditelji upajo, da bo z izkupičkom tudi letošnja prireditev pokrila stroške.
Te vesele metliške »manevre« sta obiskala tudi generala Mirtič in Brovet in na pokušini v grajski kleti lahko ugotovila, da v najboljših belokranjskih vinih ni niti najmanjšega protiarmadnega priokusa. Vlado Klemenčič pa je spoznal, daje na Vigredi še bolj veselo kot na partijskih sejah, ki se jih udeležuje kot član CK, zadolžen za metliško občino.
Letošnja Vigred bo v mučnem spominu ostala le tistemu tatiču, ki je splošno veselje hotel izkoristiti za to, da bi iz hiše sredi Metlike uradel kolo, a sta ga pri tem zalotila Slobodan Udovičič-Miki in Janez Vraničar-Luigi. Luigi,
ŽE PRVI JURČKI
NOVO MESTO — Jože Hrovat iz Novega mesta, ki je našel svoje prve letošnje jurčke v Ragovem logu, in Erik Kupec, ki jih je našel na Klenoviku nad Škocjanom, sta prva znanilca letošnje gobarske sezone. Oba sta jih prinesla pokazat na Dolenjski list, Jože pa je še povedal, daje lani našel prve primerke že 27. aprila, prav tako v Ragovem logu.
samozvani kandidat za bodočega metliškega župana, seje tokrat izkazal tudi kot buden pravičnik in vzgojitelj. Da bi tatič dojel, da je življenje trdo in da je treba kljub temu zagristi vanj, mu je dal na izbiro: ali bo pojedel pedalo ali krmilo kolesa. Mladenič je zagrizel v balanco.
Prihodnje leto 21., 22. in 23. maja bo Vinska vigred v Metliki že sedmič zapored.	\	g
PONOVITEV DNEVOV CVIČKA
NOVO MESTO — Dnevi dolenjskega cvička in jedi, ki so jih na vrtu hotela Kandija pripravili Krkini gostinci, so kljub deževnemu vremenu dobro uspeli, saj so na prireditvi prodali kar 2000 litrov cvička, kar je več, kot ga stočijo vse leto. Zato nameravajo že v tem tednu, to je od 27. do 29. maja, na istem prostoru prireditev ponoviti. Za ples bosta poskrbela ansambla Spomin in Mak. Glede bližajočega se tedna dolenjskega cvička, o katerem pišemo več na tretji strani, pripominjajo, da so dnevi cvička dobra reklama tudi zanj. »Ljudje se morajo cvička najprej navaditi, da ga bodo potem lahko srkali pod Trško goro«, meni Vlado Petrovič, direktor Krkinega tozda Gostinstvo in turizem.
(STEKEL?) MEDVED HOTEL V HIŠO
SODRAŽICA — Napet boj z medvedom je divjal v soboto, 14. maja, dopoldne v Podklancu pri Sodražici. Medved je hotel v hišo, 55-letna gospodinja Antonija Bartol pa mu je vstop branila tako, daje kričala, metala vanj polena, predpražnik, sekirico in drugo. Ženski so prišli na pomoč domačini in lovci, ki so ga skušali prepoditi s streli, ne pa smeli ustreliti, ker ni dovoljen odstrel. Končno se je medved le umaknil v goščavo nad hišo.
Veterinarski inšpektor Bogomir Štefanič pravi, da, po znakih sodeč (po pripovedovanju ljudi se je medved penil), obstaja resen sum, daje bil medved stekel, čeprav doslej na območju občin Kočevje in Ribnica še niso odkrili steklega medveda.
BOGATAJ V FOTOGALERIJI
NOVO MESTO — Jutri, v petek, 27. maja, bodo ob 8. uri zvečer v prostorih Fotogalerije odprli razstavo fotografij mlajšega slovenskega fotografa Janeza Bogataja, ki seje kot fotoreporter uveljavil na straneh revije Mladina. Tokrat bo v Novo mesto pripeljal razstavo del, ki jih javnost v zaokroženem izboru še ni imela priložnost spoznati, torej se nam obeta premierna razstava. Razstavil bo dokaj nenavadne stvaritve, ki mu nastajajo pri delnem sežiganju negativa, kar povzroči deformacijo posnetka in tako avtor doseže svojevrstno metamorfozirani mimetični prostor. Otvoritve se bo udeležil tudi avtor, v kulturnem programu pa bo nastopil Marko Brecelj.
Viniški uspeh na Dunaju
Nastopali so na turistično najbolj obiskanih toč- kah Dunaja________________________
DUNAJ — Viničani so bili v petek, soboto in nedeljo velika turistična zanimivost na Dunaju. V okviru predstavitve slovenske turistične ponudbe v glavnem mestu Avstrije je folklorno skupino viniške osnovne šole ter tamkajšnje tamburaše tja povabil slovenski gospodarski in kulturni center na Dunaju Domus slovenica. Na Dunaj je odpotovalo 40 Viničanov, z njimi je bil tudi črnomaljski župan Mladen Radojčič.
Viničani so v teh dneh nastopili šestkrat, in to na štirih najbolj turistično obiskanih točkah Dunaja. Tako so belokranjske pesmi in plese ter obredje zelenega Jurija videli številni Dunajčani in več tisoč turistov iz vsega sveta, ki so Viničane na veliko snemali in slikali ter bili navdušeni nad belokranjsko folkloro. Zelo zadovoljen je bil tudi direktor tega novega slovenskega doma doma na Dunaju, Otmar Kotnik. V Domus slovenici, ki stoji v najbolj elitnem delu Dunaja, v katerem sta tudi opera in parlament ter druge pomembne ustanove in institucije, je Marica Cvitkovič iz Adlešičev razstavila svoje statve, kros-na, kot jim pravijo Belokranjci, in tkala -;ravo belokranjsko platno. Za nastope Viničanov so se živo zanimali tudi dunajski novinarji.
A. B.
SNEMANJE NOVEGA FILMA
V Mariboru so stekli prvi metri novega slovenskega celovečernega filma KavarnavAstoria, za katerega je scenarij napisal Žarko Petan, režijo pa vzel v ■ roke Jože Pogačnik. Film govori o voj-7 ni, vendar brez. krvavih prizorov, grozot ic irotehničnih pripomočkov. Morda bo zato človeško bolj prepričljiv. Skozi pripoved o meščanski družini lastnika kavarne Astorie v Mariboru se izčrtuje širše zgodovinsko in družbeno ozadje.
letališču. Tombolo sta dobro vodila Silvo Polak in Tatjana Malarič iz Studia D, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli Fantje vseh vetrov. j PAVLIN
*<
Na dobitek čakala doma
Ana Prebeg dobila katrco, čeprav je ni bilo na tomboli Aerokluba Novo mesto — Kar 15.000 kartic
PREČNA — Kot kaže, še ne bo zmanjkalo lovcev na srečo, saj je bilo le teden dni po kolesarski tomboli več kot 10.000 obiskovalcev tudi na nedeljski tomboli in letalskem mitingu, ki so ga pripravili člani Aerokluba Novo mesto na letališču v Prečni.
Pričelo seje z letalskim mitingom, ki so ga poleg domačih članov Aerokluba popestrili še padalci iz Lesc, Maribora in Karlovca ter letala iz Titovega Velenja. Potem ko so razdelili sto nagrad tovarne Labod za pet številk v isti vrsti, so vsi igralci nestrpno pričakovali tombolo. Napetost je trajala skoraj štiri ure, šele ob 18. uri je bilo vsega konec, ko je bila izvlečena že 58. številka. Na oder je prvi pritekel Franci Berlan iz Bršljina, v Brezov log 9, in Marlesova hiša je bila njegova. Ko so iz bobna izvlekli naslednjo številko, se je na oder povzpelo kar pet igralcev tombole. Na vrsti je bilo žrebanje tombolskih številk, ki so še ostale v bobnu. Jože Kovač iz Žužemberka 162 je vlekel prvi in potegnil najvišjo možno številko. Nagrada Renault 9-ekskluzive je bila takoj njegova, ostali štirje so se potegovali za drugi dve nagradi. Ana Prebeg iz Ozlja je dobila tretjo tombolo Renault 4, čeprav sploh ni igrala: kartico je kupila že v predprodaji, njena prijateljica pa je z njo poskušala srečo, in kot kaže, je bila kar se da poštena. Zanimiva je bila tudi četrta tom-bolska nagrada: dve letalski karti Ljub-Ijana-Dubrovnik, darilo Ineks-Adrie.
Srečni dobitnik je postal Vinko Medic iz Malega Podljubna.
Na koncu velja pohvaliti celo armado prostovoljcev, članov Aerokluba in njihovih družinskih članov, ki jim je uspelo skupaj spraviti tudi srečelov z več kot 2000 dobitki in voditi vse šanke na
DUŠKO LOKIN, VLADO KALEMBER, ŽUPANOVA TORTA
NOVO MESTO — Na Loki se nam konec tedna obeta res izredno pester in bogat glasbeni vikend. Tako je že za petek, 27. maja, ob 18. uri predvidena prva predstavitev sedaj že znane novomeške skupine Županova torta. Predstavitev skupine bosta popestrila še ansambel Animator iz Zagreba in mini modna revija Laboda. Nič manj zanimivo pa ne bo v nedeljo popoldne, ko bodo gostje gostišča Na Loki naši priznani pevci zabavne glasbe Vlado Kalember, Duško Lokin in Jasmin Stavros.
Jr
TIROLCI V METLIKI — Na Vinski vigredi v Metliki je nastopila tudi folklorna skupina Holz-Hockar iz italijanskega mesta Sappada, kije številnim gledalcem predstavila tirolske ljudske plese in pesmi te manjšine v Italiji. (Foto: A. B.)
DISKOTEKA OTOČEC lilj! I.JJjkf lil I H ; 1 Ul' II lil Ml f ' I
>tudio
ČAKAJOČI NA SREČO — Na sliki je le delček množice, kije zadnje nedeljsko popoldne čakala na enega glavnih dobitkov tombole Aerokluba Novo mesto. Na koncu niso prav vsi odšli razočarani: Franci Berlan iz Bršljina je dobil hišo, Jože Kovač iz Žužemberka renault 9, Ana Kovač iz Ozlja pa katrco. Mnogim je bilo v uteho tudi to, da so po toliko letih spet videli letala na tleh, več kot sto pa sijih je to popoldne Novo mesto ogledalo tudi iz zraka. (Foto: J. Pavlin)
Ta teden je žreb pogledal onkraj meja širše Dolenjske in podelil nagrado za sodelovanje pri sestavljanj u lestvice, to je kaseto s posnetki hitov z lestvice, VIDI JAMAR z Jesenic.
Lestvica je ta teden le malo spremenjena. Belinda Carlisle je zamenjala mesto s Charlesom Auginsom, tako daje zdaj na drugem, Augins pa na prvem, Was not was, ki se gredo vohune v hiši ljubezni, pa so še vedno na zadnjem. Sicer pa si lestvico kar oglejte:
1. Baby 1 need your loving — CHARLES AUGINS
2. I get weak — BELINDA CARLISLE
3. Get outta my dreams, get into my car — BILLY OCEAN
4. That’s the way it is — MEL & KIM
5. Together forever — RICK ASTLEY
6. Need you tonight — INXS
7. Tell it to my heart — TAYLOR DAYNE
8. Tear down these vvalls — BILLY OCEAN
9. Afrika Bambaataa & UB 40 — RECKLESS (novost)
10. Spy in the house of love — WAS NOT WAS
Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: Studio D, Cesta herojev 27,68000 Novo mesto. Lestvico lahko poslušate na valovih Studia D, v Diskoteki Otočec in jo preberete vsak četrtek v Dolenjskem listu.
FESTIVAL HUMORJA
RIBNICA Od četrtka, 9. junija, do nedelje, 12. junija, bodo na območju ribniške občine prireditve letošnjega Festivala humorja, satire in karikature. Gre za dramske nastope, razstavo karikatur in zaključno prireditev s podelitvijo priznanj in nagrad najboljšim humoristom.
kozerija .................      —
NITI SLUČAJNO NI BIL ŠTRAJK
,
Ura je bila enajst. V prvi pisarni Hitrotkala so si tri ženske pilile noh- . te, dve pa sta brali Jano.
V drugi pisarni je varnostnik kuhal kavo, moški pa so se pogovarjali o nogometu.
V tretji pisarni ni bilo nikogar.
V četrti pisarni je poklicni gasilec reševal križanko.
V peti pisarni sta se administratorki prepirali zaradi kvačkanja.
V šesti pismi je organizator športnega in kulturnega življenja v delovni organizaciji po telefonu prepričeval prijatelja iz Belega me-
sta, da se ne izplača ogledati Zadnjega kitajskega cesarja.
V sedmi pisarni so razpravljali o smiselnosti in nesmiselnosti protiinflacijskih ukrepov.
V osmi pisarni so bili tiho. Vreme je bilo oblačno, pa sejim ni dalo niti govoriti. Gledali so topo predse in zehali.
V deveti pisarni je bilo živahno. Kurir je imel rojstni dan, zato so pekli čevapčiče. Dišalo je po čebuli in vinu. Nekdo je poskušal zapeti Pozimi pa rožice ne cveto.
Deseta pisarna je bila zaklenjena.
Enajsta tudi, vendar se je skozi vrata slišalo govorjenje.
V dvanajsti pisarni so združili dve pisarniški mizi. Referenta sta igrala namizni tenis.
V trinajsti pisarni so sedeli štirje. Pozorno so poslušali drugi radijski program. Slišati je bilo športnega komentatorja.
Dva moška v štirinajsti pisarni sta poslušala magnetofonski zapis z zadnje seje delavskega sveta.
V štirinajsti pisarni so dve ženski in moški zrli v majhen televizijski sprejemnik. Predvajali so Vrnitev v raj. Ponovitev.
V petnajsti pisarni je referentka za rdeče nogavice tipkala pismo fantu, ki je pri vojakih v Slavonski Požegi.
V petnajsti pisarni je tekel razgovor o spomladanskih opravilih na vrtu.
Sedemnajsta pisarna je bila prazna, ker so bili vsi v šestnajsti pisarni...
Bilje običajen delovni dan. Niti slučajno ni šlo za štrajk delavev v delovni skupnosti skupnih služb.
TONI GAŠPERIČ