Branje je iskanje: model sodelovanja med splošnimi in šolskimi knjižnicami pri razvoju bralne kulture Izvleček Na kamniškem in komendskem področju že 34 let uspešno deluje aktiv šolskih knjižničark, na katerem se srečujejo šolske knjižničarke osnovnih šol in predstavnice Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Na srečanjih predstavljajo primere dobrih praks in med drugim skupaj iščejo načine, kako branje približati učencem. Prav v tem okolju je v šolskem letu 2017/2018 zaživel medobčinski projekt Branje je iskanje. Branje je iskanje je družinska bralna značka, v katero so vključene družine, ki prek treh različnih dejavnosti (branje, udeležba na literarnih dogodkih in raziskovanje) krepijo bralno kulturo. Projekt je nastal na podlagi teoretičnega modela sodelovanja med splošno in šolskimi knjižnicami pri razvoju bralne kulture (Pod- brežnik, 2011). Bralna kultura je splet idej, vrednot, norm, vsebin in sporočil, ki jih obliku- jemo in posredujemo v zvezi z branjem z namenom oblikovati naučeno vedenje. Gre za širši družbeni kontekst, ki predstavlja odnos do branja. Bralna kultura je temelj bralne pismenosti. Pri sodelovanju je pomembno, da obe sodelujoči strani izrabita komplementarna znanja in zmožnosti v interakciji. Zato je pomembno skupno načrtovanje dejavnosti z opredeljenimi vizijo, dejavnostmi, urejenostjo in sredstvi. V prispevku predstavljamo dejavnike razvoja bralne kulture, to sta omogočanje dostopnosti gradiva ter motivacija za branje (promocija, pomoč in svetovanje pri branju ter dogodki in prireditve), in model sodelovanja pri razvoju bralne kulture ter njegovo uresničitev v konkretnem projektu. Ključne besede bralna kultura, motivacija za branje, družinska bralna značka STROKA in PRAKSA Reading is searching: cooperation Model between the General library and school libraries to Develop a Reading culture Irena Milivojevič Kotnik, mag. Breda Podbrežnik Vukmir UDK 028.5:373.3 27 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 1, 27-36 28 i rena Milivojevič kotnik, mag. Breda Podbrežnik vukmir: Branje je iskanje: model sodelovanja med splošnimi in šolskimi knjižnicami pri razvoju bralne kulture UVOD Knjižnice so najbolj povezane z branjem in bralnimi navadami, zato je vprašanje o njihovi vlogi pri oblikovanju bralnih navad skorajda samoumevno. Knjižnice povezujemo pred- vsem z izkušnjo branja raznovrstnih virov in z dojemanjem branja kot pomembne in cenjene aktivnosti. Knjižnica naj bi bila osrednje kul- turno in informacijsko središče svojega okolja, ki uporabnika spremlja skozi vsa življenjska obdobja in mu omogoča dostop do knjižnične zbirke ter njene rabe, s čimer seveda že sama na sebi podeljuje branju status pomembne dejavnosti. Knjižnice naj bi tudi širše okolje prepričevale, da je branje pomembno in nujno za vsakdanje življenje, torej naj bi razvijale in spodbujale bralno kulturo v širšem okolju. Šolske in splošne knjižnice delujejo v različ- nem okolju, a povezovanje med njimi je po- membno za skupnost in širše razvijanje bralne kulture in bralne pismenosti. Že v predšolski dobi otroci uporabljajo knjižnico in hodijo na pravljične ure, v šolskem obdobju otroci in mladi uporabljajo obe vrsti knjižnic, po konča- nem formalnem izobraževanju pa so prebi- valcem na voljo spet splošne knjižnice. Šolska knjižnica je vpeta predvsem v izobraževalni sistem in kurikularne vsebine. Splošna knjižni- ca uveljavlja načelo dostopnosti za vse skupine prebivalcev. Pomen sodelovanja med obema Keywords reading culture, reading motivation, family reading badge Abstract The Kamnik and Komenda region has a successful school librarian community that has been active for 34 years. Primary school librarians and the representatives of the general library Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik meet to exchange good practice examples and together look for ways to make reading more appealing to students. This environment has inspired in the academic year 2017/18 an inter-municipal project called Reading is Searching – a family-type reading badge that includes families participating in various activities (reading, literary events and research) in order to promote the reading culture. The project was created based on a theoretical cooperation model between the general library and school libraries to develop a reading culture (Podbrežnik, 2011). Re- ading culture refers to ideas, values, norms, contents and messages that relate to reading and are formed and shared with the purpose of acquiring knowledge. In the wider social context, it represents an attitude toward reading. Reading culture is the foundation of reading literacy. In the cooperation between the two parties, it is important that both sides use complementary knowledge and abilities when interacting, which requires a joint planning of the activities with a clearly defined vision, activities, organisation and assets. The article focuses on the factors important in developing a reading culture, such as enabling access to the material and reading motivation (promotion, reading assistance and guidance, events), and describes the cooperation model for developing a reading culture with its realisation within the project. 29 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 1, 27-36 knjižnicama utemeljujemo torej z uporabni- kom, ki se ves čas vrača v splošno knjižnico, v predšolski dobi in po koncu izobraževanja pa mu je na razpolago predvsem splošna knjižni- ca. Druga stična točka je bibliopedagoško delo pri spodbujanju branja. Sodelovalni model pa komplementarno izrablja prednosti obeh knjižnic in pri razvoju bralne kulture lahko upošteva prednosti kot priložnosti sodelovanja in temelji na interakciji. To smo upoštevali pri oblikovanju teoretičnega modela, in sicer v strateškem delu modela tako pri dejavnostih kot pri virih, ki so sestavni deli modela. BRAlNA KUl TURA Bralna kultura ni omejena le na poznavanje virov, kakovost branja in virov ter literarne- ga branja in ne pomeni vrednostne sodbe v smislu kakovosti ali višjega, estetskega nivoja dojemanja ali delovanja. Temeljni pomen besede izhaja iz latinskega ko- rena, ki pomeni obdelovanje zemlje in gojenje, metaforično pa izid gojenja in negovanja v družbenem življenju. Metaforično je torej bral- na kultura gojenje branja. Definiramo jo lahko takole: bralna kultura je splet idej, vrednot, norm, vsebin in sporočil, ki jih oblikujemo in posredujemo v zvezi z branjem z namenom oblikovanja naučenega vedenja. V kontekstu našega vprašanja je bralna kultura splet vre- dnot in vsebin, ki jih sporočata in oblikujeta splošna in šolska knjižnica v sodelovalnem modelu ciljnim skupinam ali uporabnikom svojih dejavnosti z namenom, da bi branje postalo cenjena aktivnost. Bralno kulturo in pismenost družbeno okolje spodbuja z dostopnostjo knjig in promocijo aktivnosti, ki spodbujata ta fenomen. P . Vilar bralno kulturo opredeli kot odnos posameznika in družbe do knjige kot medija in branja kot procesa (Vilar, 2017:17). Bralno kulturo gradimo na prostočasnem branju ali branju za užitek, saj tisti, ki berejo zaradi svoje izbire in zadovoljstva ob izkušnji branja, povečujejo svoje bralne zmožnosti. Ustvarjanje bralne kulture, znotraj katere je branje cenjena aktivnost zaradi svojega vzgojnega in celo preoblikovalnega pomena na bralca, lahko dosežemo s sklopom aktivnosti splošnih in šolskih knjižnic. Vl Og A SPl OšNe KNjIžNI ce PRI SPODBUj ANjU BRAlNe KUl TURe Bralno kulturo splošne knjižnice spodbujajo z naslednjimi dejavniki: dostopnost knjižničnega gradiva: sem spadajo promocija knjižnične zbirke, pomoč in sve- tovanje pri uporabi, pri čemer ima knjižničar najpomembnejšo vlogo, dogodki in prireditve. Ne gre pa prezreti politike razvoja branja in partnerstva, kar pa nista tipični vlogi knjižnic pri razvoju bralne kulture. Pač pa ta dejavnika vidimo kot pomembnejša pri oblikovanju in udejanjanju modela, kjer postavljamo cilje raz- voja bralne kulture in strategijo doseganja teh ciljev – tam brez opredeljene razvojne politike ne moremo graditi modela s ciljno naravna- nostjo. Knjižnice svojo vlogo v razvoju bralne kulture uresničujejo v okviru dostopnosti gradiva z ustrezno nabavo, izposojo in upravljanjem z zbirkami. Upravljanje knjižničnih zbirk je življenjski sok knjižnične dejavnosti, zlasti z vidika vzdrževanja ravnovesja med količino in kakovostjo, zato je selekcija zelo pomembna. V upravljanje zbirke spadata tudi delo z bralci in promocija zbirke, kar je dejavnost, s katero knjižnice omogočajo dobre bralne izkušnje za vsakogar. Tradicionalna vloga knjižnice je omogočanje dostopnosti do informacijskih virov, kar zajema tako fizično kot intelektu- alno dostopnost; fizična dostopnost zajema postavitev knjižnične zbirke v prosti pristop in izposojo; intelektualna pa storitve v okviru bibliopedagoških dejavnosti in informacijsko opismenjevanje (Borko, Zabukovec, Južnič, 2006: 95). Torej dostopnost povečujemo tudi z motivaci- jo, in sicer tako da se knjižnične zbirke promo- virajo, da knjižničarji svetujejo in pomagajo pri izbiri gradiva ter virov in da z bibliopeda- goškimi dejavnostmi predstavljajo knjižnične zbirke različnim ciljnim skupinam. Ali kot pravi Vilar: »Vloga splošne knjižnice ni samo v zagotavljanju dostopnosti gradiva, temveč tudi v omogočanju, spoznavanju in razvijanju Metaforično je torej bralna kultura gojenje branja. Bralno kulturo in pismenost družbeno okolje spodbuja z dostopnostjo knjig in promocijo aktivnosti, ki spodbujata ta fenomen. 30 STROKA IN PRAKSA i rena Milivojevič kotnik, mag. Breda Podbrežnik vukmir: Branje je iskanje: model sodelovanja med splošnimi in šolskimi knjižnicami pri razvoju bralne kulture bralne kulture. Njena vloga ni omejena na za- gotavljanje uporabe preverjenih vsebin in skrb za kakovost, temveč tudi v eksperimentiranju z novostmi, torej v povezovanju novih bralcev z novimi knjigami.« (Vilar, 2017: 28) Vl Og A šOlSKe KNjIžNI ce PRI SPODBUj ANjU BRAlNe KUl TURe Šolska knjižnica, založena s kakovostno literaturo, je za ustvarjanje in spodbujanje bralne kulture izjemno pomembna. Učencem omogoča, da se že v prvem triletju osnovne šole samostojno uveljavijo kot uporabniki knjižničnih storitev in bralci. Velika, primerno opremljena in različnim starostnim skupinam prilagojena šolska knjižnica, ki ponuja ne le bogat in raznovrsten izbor gradiva, temveč tudi ustrezno izobraževalno in svetovalno sto- ritev, ima veliko možnosti, da postane prijetno pribežališče za učence in kulturno-informacij- sko središče šole. Še tako dobro opremljena in s knjižničnim gradivom bogato založena šolska knjižnica ne more dobro služiti svojemu namenu brez šolskega knjižničarja, ki z uporabniki knjižni- ce, učenci, gradi odnos prek bibliopedagoškega dela. Glede na način izvajanja je bibliopedagoško lahko individualno ali skupinsko. Individual- no bibliopedagoško delo navadno poteka ob izposoji in informacijski službi v šolski knjižni- ci, obsega pa motiviranje učencev, svetovanje, usmerjanje, vzgojo, preverjanje informacijske pismenosti v praksi ter pomoč pri iskanju informacij in gradiva. Skupinsko bibliopeda- goško delo knjižničar izvaja s skupino. Poteka lahko kot skupinska sodelovalna ura s knjižni- čarjem in učiteljem ali pa kot samostojna ura, ki jo v celoti vodi knjižničar. Vpetost šolske knjižnice v izobraževalni proces šolskim knjižničarjem omogoča, da učence motivirajo tudi prek bibliopedagoških vsebin, ki jih podajajo pri urah knjižničnega informa- cijskega znanja. O vsebini ur se pred začetkom šolskega leta dogovorita šolski knjižničar in učitelj predmeta/razreda, pri katerem bo po- tekal pouk, ki nato uro načrtujeta in izvedeta skupaj. Kadar šolski knjižničarji in učitelji delujejo skupaj, učenci dokazano dosegajo višje nivoje pismenosti in branja (IFLA UNE- SCO, 2006). Učenci se pri pouku knjižničnega informacijskega znanja (v vsakem oddelku štiri ure letno) pobliže spoznajo z organiziranostjo knjižnice in postavitvijo gradiva, kar jim omo- goča samostojnejšo uporabo, s kakovostnimi književnimi deli, za katera jih lahko knjižničar navduši, in mnogimi drugimi vsebinami, ki ugodno vplivajo na razvoj bralne kulture. Poleg omenjenih so to še osnove obnašanja v šolski knjižnici, postopki izposoje in vračanja gradi- va, pot knjige od ustvarjalca do uporabnika, seznanitev s fizičnimi deli knjige in bibliograf- skimi podatki, pomembnimi za njeno identi- fikacijo, sekundarni informacijski viri, iskanje informacij z različnimi iskalnimi zahtevami idr. (Steinbuch, 2002). Šolski knjižničar pa je nepogrešljiv tudi pri načrtovanju in izvedbi bralne značke, doma- čega branja, prireja knjižne razstave, kvize in uganke, koordinira obisk šolske knjižnice in izvaja biblioterapijo (Spruk, 2002: 2). Na bibliopedagoško delo lahko gledamo z dveh vidikov, z vsebinskega in pedagoškega. Ko govorimo o vsebinskem vidiku, govorimo o vsebinah, ki jih učenci spoznavajo – to so: knjižnica, knjižnično gradivo, informacijski viri, uporaba gradiva in virov, informacijski proces in reševanje problemov; torej aktivna in ustvarjalna raba knjižnice in njenih virov. Pri pedagoškem vidiku bibliopedagoškega dela gre za pedagoško vlogo knjižničarja, njegove kompetence, timsko poučevanje, učne meto- de, sodelovalno učenje in učenje učenja (Vilar, 2002). Pri vsem tem pa so pomembni dejavniki angažiranost samega šolskega knjižničarja, njegova ustrezna strokovna usposobljenost in pedagoška podkovanost. SODel OVAlNI mODel meD SPl OšNO IN šOlSKO KNjIžNI cO Sodelovanje Splošne knjižnice so že pred veliko leti začele gojiti sodelovanje s šolskimi knjižnicami, v Mariboru že pred letom 1970, in sicer v obliki seminarjev za šolske knjižnice, po letu 1977 pa so se začeli s šolskimi knjižnicami ukvarjati bolj sistematično (Kramberger, 2006: 61). O nujnosti povezovanja sta med prvimi sprego- Šolska knjižnica, založena s kakovostno literaturo, je za ustvarjanje in spodbujanje bralne kulture izjemno pomembna. 31 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 1, 27-36 vorili D. Kramberger leta 1979 in M. Šircelj leta 1984 (Pogačar, 1985: 189). Med prvimi je za sodelovanje skrbela Pionirska knjižnica v Ljubljani, ki je šole na svojem območju pisno obveščala o možnosti sodelovanja (z izposojo paketov knjig šolskim knjižnicam in učiteljem v povezavi s posameznimi predmeti, razstava- mi, literarnimi urami, predstavitvami učen- cev), poleg tega pa so se takrat začeli redni mesečni strokovni sestanki. Pogačar omenja pomanjkanje osebnih stikov in celo možnosti usklajevanja nabavne politike (ibidem). (Tako imenovane strokovne srede potekajo še danes, zdaj v organizaciji Mestne knjižnice Ljubljana, kamor se je med združevanji enot nekda- nje knjižnice Otona Župančiča in osrednjih ljubljanskih knjižnic pripojila tudi Pionirska knjižnica.) Drugje so v začetku sedemdesetih let knjižničarji iz splošnih knjižnic šolskim pomagali pri urejanju gradiva, proti koncu tega desetletja pa so začeli postajati obiski iz šol in vrtcev vsakdanji pojav. V splošnih knjižnicah je veliko prireditev za otroke. Dolgo tradicijo v slovenskem knjižničarstvu na področju bibli- opedagoških dejavnosti ima vrtec na obisku, ki deluje v povezavi z vzgojno-varstvenimi or- ganizacijami, prav tako tudi ure pravljic, ki so jih v letu 1977 izvajale vse knjižnice, le tretjina knjižnic pa igralne ure s knjigo. Ura pravljic je pripovedovanje umetnih ali ljudskih pravljic ob slikanici, igralna ura s knjigo pa je biblio- pedagoška oblika, ki z vidika celostne estetske vzgoje in ob izbrani temi spodbuja likovno, glasbeno, dramsko, gibalno ali kakšno drugač- no izražanje otrok, predstavljeno pa je ne samo leposlovno, pač pa tudi poučno ali neknjižno gradivo. Knjižnice sodelujejo tudi pri izdelavi različnih priporočilnih ali tematskih bralnih seznamov za različne ciljne skupine, pri bralni znački, različnih bibliopedagoških oblikah, kot so obiski razredov v knjižnicah, na primer srednješolcev, kjer jim knjižničarji pripravijo knjižnično vzgojo, bralnih skupin, oblike dela za otroke s posebnimi potrebami, sodelovanja z najstniki pri izdelavi priporočilnih seznamov gradiva in še marsikaj drugega. Vendar so ta sodelovanja bolj kot ne naključna in ne sistemska. P . Vilar je raziskovala vlogo knjižnic pri razvoju bralne kulture in bralne pismenosti, v priporočilih pa je zapisala, da je treba okrepiti partnerstvo splošnih knjižnic s šolskimi knjižnicami pri izvajanju ciljno usmerjenih dejavnosti, zato so potrebne smer- nice za sodelovanje splošnih in šolskih knjižnic za namen spodbujanja branja, ki naj vsebujejo tudi cilje (Vilar, 2017: 108). model Sodelovanje pri razvoju bralne kulture smo opredelili kot dejavno povezovanje pri de- javnostih, ki razvijajo bralno kulturo, to je pri dejavnikih razvoja bralne kulture. Model je končna stopnja poenostavljanja, ki poteka od stvarnosti, ki obsega vse značilnosti, do izbora posameznih značilnosti, kar model je. Modeli povečujejo učinkovitost odločanja v menedžmentu (Tavčar, 2005a: 401). Gre za to, da človek iz množice informacij v spoznav- nem procesu izbira le nekatere, jih analizira, vrednoti, zatem pa zavrača ali usvaja kot vodila za svoje delovanje. Izbiranje in poenostavljanje sta temeljna pristopa za obvladovanje komp- leksnosti okolja. Miselna orodja za to so modeli, poenostavitve zapletenih struktur in procesov, ki so bolj obvladljive od resnično- sti (Tavčar 2005: 94). Model sestavljajo vizija in smotri, cilji ter strategija. Strategija je pot do doseganja vršnih ciljev. Strategija je v tem modelu razdeljena na dejavnosti, ki so sestav- ljene iz poslanstva, programov in usmeritev; urejenost, ki jo sestavljajo strukture, sistemi in procesi; pomemben del so sredstva, ta so materialna in nematerialna. Za oblikovanje modela smo se odločili, ker bomo z njim kompleksnost sodelovanja pri razvoju bralne kulture poenostavili z izbranimi značilnostmi, uporaben pa bo kot orodje za odločanje za sodelovanje različnih vrst knjiž- nic pri razvoju bralne kulture. Pomembno je, da sodelujoči skupaj oprede- lijo končne cilje in strategijo za doseganje ciljev. Strategija je sestavljena iz naslednjih elementov: dejavnosti (programi, usmeritve), urejenost (struktura, sistemi, procesi), sredstva (materialna, nematerialna). Temelj sodeloval- nega modela je skupno načrtovanje, zato je pomembno, da je sodelovanje opredeljeno v letnih delovnih načrtih obeh organizacij in da ga podpira vodstvo. Knjižnice sodelujejo tudi pri izdelavi različnih priporočilnih ali tematskih bralnih seznamov za različne ciljne skupine, pri bralni znački in različnih bibliopedagoških oblikah. 32 STROKA IN PRAKSA i rena Milivojevič kotnik, mag. Breda Podbrežnik vukmir: Branje je iskanje: model sodelovanja med splošnimi in šolskimi knjižnicami pri razvoju bralne kulture Primer dobre prakse: Projekt Branje je iskanje Branje je iskanje je medobčinski projekt občin Kamnik in Komenda, katerega namen je spod- bujanje bralne kulture v družinskem življenju. V njem sodelujejo osnovne šole iz kamniške in komendske občine ter Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik. 1 zasnova projekta Ideja o projektu, ki je v prvi vrsti plod zgledne- ga nepretrganega sodelovanja med splošno in šolskimi knjižnicami, je vzklila v neformalnem pogovoru med direktorico Knjižnice Franceta Balantiča in šolskimi knjižničarkami o bralnih navadah otrok, kot jih pri svojem delu zazna- vajo knjižničarke. Pri prizadevanju za pospe- ševanje branja med otroki ne gre spregledati dejstva in zavedanja, da je najpomembnejši zunanji dejavnik pospeševanja branja druži- na, kar potrjujejo tako izkušnje kot strokovna literatura. Porodilo se je vprašanje, kako na nevsiljiv način pristopiti ne le do otrok, ampak tudi do njihovih staršev oz. skrbnikov in jim približati branje kot aktivnost, ki med seboj povezuje družino. Projekt je izhodišče in obliko dobil na drugem medobčinskem aktivu šolskih knjižničark v šolskem letu 2016/2017. Medobčinski strokov- ni aktiv šolskih knjižničark občin Kamnik in Komenda ima dolgo tradicijo. Šolske (na- tančneje osnovnošolske) knjižničarke občine Kamnik so se prvič formalno sestale 29. 8. 1984 in se od takrat neprekinjeno sestajajo na aktivih trikrat letno. Leta 1998 je Komenda postala samostojna občina in tako je aktiv postal medobčinski. Vanj so vključene knjižni- čarke (knjižničarja do zdaj še ni bilo na nobeni od sodelujočih šol) iz šestih osnovnih šol: OŠ Frana Albrehta Kamnik, OŠ Marije Vere, OŠ Toma Brejca, OŠ Stranje, OŠ Šmartno v Tuhi- nju in OŠ Komenda Moste, od katerih vsaka za dve leti prevzame vodenje aktiva. Sestankov aktiva se redno udeležuje tudi mladinska knjiž- ničarka iz KFBK in po potrebi tudi direktorica KFBK. Aktiv šolskih knjižničark je po navadi najmanjši aktiv na šoli, saj ima le malo šol več kot enega knjižničarja. Medobčinski aktiv je 1 V nadaljevanju KFBK. zato zanje izjemno dragocen. Na sestankih obravnavajo aktualne teme (učbeniški sklad, prehod na COBISS, bralna značka itd.), si pomagajo z nasveti, izmenjujejo izkušnje in primere dobre prakse ter iščejo nove načine za medsebojno povezovanje in doseganje profe- sionalnih ciljev. Slednje je pripeljalo do skupne odločitve za vključitev v projekt, ki je dobil ime Branje je iskanje. Namen projekta Osnovna namena projekta Branje je iskanje sta dva. Za vključeno javnost manj pomemben namen, toliko bolj pa za knjižničarje same, je medsebojno povezovanje šolskih knjižnic ter povezovanje šolskih knjižnic s splošno, ki pre- verjeno omogoča uspešnejše doseganje zadanih ciljev. Temeljni cilj projekta pa je spodbujanje bralne kulture v družinskem okolju. V množici ponudbe raznovrstnih dejavnosti za otroke je tistih, v katere je lahko vključena vsa družina, nekoliko manj. Snovalke projekta Branje je iskanje niso želele družin dodatno časovno obremenjevati in posegati v njihov prosti čas. Nasprotno, družine, pri katerih ima knjiga pomembno mesto, so želele povabiti v igrivo bralno značko, prek katere bi se bolj zavedali, da jih med drugim povezuje tudi veselje do branja. Z izjemo izpolnjevanja izkaznice pa udeleženci ne bi počeli ničesar, česar ne počno že vseskozi, morda le malo bolj načrtno. Tiste starše, ki ne posegajo pogosto po knjigi, pa so želele spod- buditi, naj to vendarle storijo, saj bodo tako z zgledom vzgajali svoje otroke v mlade bralce. Organiziranost in izvedba Projekt, v katerem sodeluje toliko deležnikov, zahteva dobro organizacijo. Načrtovanje pro- jekta je večinoma potekalo timsko v sodelova- nju KFBK in šolskih knjižničark (oz. njihove predstavnice). KFBK, torej splošna knjižnica, je prevzela del nalog, ki jih je opravila samo- stojno oz. samo s posvetovanjem s posamez- nimi šolskimi knjižničarkami. Pri tem velja omeniti veliko angažiranost direktorice KFBK, ki se je osebno zavzela za izvedbo v sodelo- vanju z mladinsko knjižničarko, ki je prevzela koordinacijo projekta. KFBK je tako na samem začetku o projektu uradno obvestila ravnatelje vseh sodelujočih Branje je iskanje je medobčinski projekt občin Kamnik in Komenda, katerega namen je spodbujanje bralne kulture v družinskem življenju. temeljni cilj projekta je spodbujanje bralne kulture v družinskem okolju. 33 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 1, 27-36 šol in jih povabila k podpori, na kar so se vsi odzvali pozitivno. Poleg ravnateljev so bili ob- veščeni tudi občini (kot ustanoviteljici KFBK) in lokalni mediji. Tudi financiranje in priprava promocijskega gradiva in izkaznic sta bila v domeni KFBK. Promocijsko gradivo je zajema- lo plakate, predstavitve knjižničark s fotogra- fijami, logotip projekta in ilustrirane vinjete (delo zunanje oblikovalke), ki so postale prepo- znavni znak projekta. Ves čas trajanja projekta za njegovo promocijo skrbijo KFBK z objavami na svoji spletni strani in na facebookovi strani ter osnovne šole z objavami na šolskih spletnih straneh. Pri tem gre predvsem za najave do- godkov in prispevke o že izvedenih dogodkih v okviru projekta, ki jih občasno objavijo tudi v lokalnem časopisu. Za organizacijo dogodkov so zadolžene tako osnovnošolske knjižnice kot KFBK, šolske knjižničarke pa obvestijo družine učencev. Kljub promociji projekta je pridobivanje družin za sodelovanje v projektu še vedno predstavljalo izziv. Osebni pristop se je že ničkolikokrat izkazal za najboljšega, zato so se nekatere šolske knjižničarke na začetku šolskega leta udeležile uvodnih roditeljskih sestankov in projekt predstavile staršem. V tem primeru je bilo pridruženih družin več, kot če je bilo obveščanje o projektu prepušče- no učiteljem. Sliki 1 in 2: Logotip projekta Branje je iskanje in vinjeta sta delo oblikovalke Monike Klobčar. Kaj smo počeli? Po predstavitvi posameznih vidikov projekta je prav, da ga predstavimo še kot celoto. Branje je iskanje je časovno vezano na šolsko leto in se začne v začetku septembra ter traja do konca aprila. Družine v šolski knjižnici ali v KFBK izpolnijo prijavnico, s katero pristopajo k pro- jektu. Ob včlanitvi prejmejo tudi izkaznico, ki jo bodo izpolnjevali do pomladi. Izkaznica ima tri rubrike, ki jih morajo družine izpolniti. Prva rubrika se imenuje Obiskujemo in obsega prostor, kamor zabeležijo obisk ene prireditve oz. dogodka, ki jo/ga je KFBK ali katera koli od šolskih knjižnic organizirala in uvrstila v projekt. Knjižničarka, ki je navzoča na dogodku, obisk potrdi z žigom. Družina lahko obišče kateri koli dogodek v okviru pro- jekta ne glede na to, katera knjižnica ga prire- di. To je lahko literarni večer, pripovedovalski večer, gledališka predstava, pogovor o knjigah, ustvarjalna delavnica, predavanje, srečanje z umetnikom … Naslednja rubrika, Iščemo in raziskujemo, vse- buje prostor, kamor družine zabeležijo družin- ski izlet na katero od predlaganih izletniških točk v občinah Kamnik in Komenda. Predla- gane izletniške točke so povezane bodisi s knjižnim delom, ljudsko pripovedko ali za kraj pomembno osebnostjo, na cilju pa udeležence pričaka žig, ki ga lahko vtisnejo v izkaznico. Zadnja rubrika je namenjena prebranim knji- gam in je naslovljena Beremo. Družina vanjo vpiše naslove knjig, ki so jih njeni člani prebra- li. Otroci morajo prebrati vsaj dve knjigi, odra- sli pa vsaj eno. Knjižničarka seznam prebranih knjig potrdi z žigom, vsebine prebranega pa ne preverja. Ko so opravljene vse naloge, družina izkaznico odda v šolski ali splošni knjižnici. Maja so družine, ki so opravile t. i. družinsko bralno značko Branje je iskanje, vabljene na zaključno srečanje, kjer prejmejo priznanja in se skupaj poveselijo svojega uspeha. Dosedanje izkušnje V šolskem letu 2018/209 poteka že druga sezona projekta. Evalvacija ob koncu šolskega leta 2017/2018 je pokazala, da je projekt dobro zasnovan in med družinami lepo sprejet. V prvem letu se je projektu pridružilo 200 dru- žin, vse pogoje za dokončanje bralne značke pa jih je izpolnilo 40. Družine, ki so se udele- žile zaključnega srečanja, se bile nad projek- tom navdušene. Starši so pritrdili snovalkam projekta, da se zaradi sodelovanja v njem niso počutili dodatno obremenjeni, in izrazili zado- Evalvacija ob koncu šolskega leta 2017/2018 je pokazala, da je projekt dobro zasnovan in med družinami lepo sprejet. 34 STROKA IN PRAKSA i rena Milivojevič kotnik, mag. Breda Podbrežnik vukmir: Branje je iskanje: model sodelovanja med splošnimi in šolskimi knjižnicami pri razvoju bralne kulture voljstvo, da so bili v dejavnost vključeni tako neposredno. Organizatorke pa so po prvem letu postavljene pred nove izzive. Odgovor na vprašanje, zakaj je toliko družin odstopilo od zbiranja žigov, se morda skriva v prevelikem naboru nalog. Na prvem medobčinskem akti- vu šolskih knjižničark v novem šolskem letu so te tako sklenile, da se bo v novi sezoni zmanj- šalo število zahtevanih obiskov prireditev in izletniških točk z dveh na enega. Drug odgovor na isto vprašanje se po mnenju šolskih knjižni- čark skriva v majhnem zanimanju učiteljev za projekt. Z njim so namreč dobro seznanjeni le tisti učitelji, ki sodelujejo pri pripravi dogod- kov, in nekateri razredni učitelji. Predmetni učitelji slovenščine in razredniki, ki bi lahko dodatno motivirali družine za sodelovanje oz. jih informirali, pa prvo leto niso pokazali zanimanja za projekt. To velja v prihodnosti popraviti z boljšim informiranjem učiteljev in promocijo na posameznih osnovnih šolah. Udeležba na dogodkih, ki so jih organizirale knjižnice, je bila vseskozi visoka. Družine so se udeleževale dogodkov na več šolah, ne le na svoji matični. Dogodki, na katere je bila po- Slika 5: Pikino popoldne – uradno odprtje projekta. Dogodka na OŠ Toma Brejca so se udeležili ravnatelji sodelujočih osnovnih šol in bivši župan občine Kamnik, s čimer so izrazili podporo projektu. Slika 4: Druga rubrika v izkaznici projekta v sezoni 2017/2018 Slika 3: Prva rubrika v izkaznici projekta v sezoni 2017/2018 Udeležba na dogodkih, ki so jih organizirale knjižnice, je bila vseskozi visoka. 35 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 1, 27-36 trebna prijava (npr. Pravljična pot v organizaci- ji KFBK), so bili vedno zapolnjeni do zadnjega mesta. Nabor dogodkov je bil pester in bogat – od pravljičnih poti, predavanj, gledaliških predstav, literarnoustvarjalnih delavnic, debat- nih literarnih krožkov, tematskih prireditev, srečanj z ustvarjalci do športno-kulturnega dogodka. Projekt Branje je po enem letu opazen tudi v širšem okolju. V knjižnici Medvode so po kamniškem zgledu zasnovali svoj projekt, za sodelovanje v projektu Branje je iskanje pa se zanima tudi občina Domžale. SKleP Projekt Branje je iskanje je v slovenskem prostoru edinstven. Je rezultat sodelovanja splošne knjižnice in šestih osnovnošolskih knjižnic, pri čemer so knjižnice enakovredni partnerji, vsak s svojimi jasno opredeljenimi nalogami. Vsak projekt potrebuje določen čas, da v javnosti postane prepoznaven in da dose- že svoj širši namen. Organizatorke so z rezul- tati po prvem letu zadovoljne. Poleg potrditve, da so družine prepoznale vrednost projekta, pa so po prvem letu tudi spoznale možnosti za izboljšavo, na katerih gradijo v novi sezoni. Te se skrivajo predvsem o kontinuirani promo- ciji med šolskih letom in krepitvi zavedanja o projektu med učitelji. Slika 6: Pravljična pot po mamutovi vasi v organizaciji KFBK Slika 7: Pravljični večer na OŠ Toma Brejca Slika 8: Na ligo po knjigo s Sv. Primožu ali praznično druženje kulture in športa v organizaciji OŠ Stranje Slika 9: Gledališka predstava Pika Nogavička na OŠ Frana Albrehta Kamnik 36 STROKA IN PRAKSA i rena Milivojevič kotnik, mag. Breda Podbrežnik vukmir: Branje je iskanje: model sodelovanja med splošnimi in šolskimi knjižnicami pri razvoju bralne kulture Viri in literatura Borko, T., Zabukovec, V., Južnič, P . (2006). Pričako- vanja uporabnikov o storitvah splošne knjižnice. Knjižnica 50(4), 93–105 IFLA UNESCO Manifest o šolskih knjižnicah (2006). Dostopno na: https://www.ifla.org/files/ assets/school-libraries-resource-centers/publi- cations/school-library-manifesto-sl.pdf (18. 4. 2019). Kramberger, D. (2006). Razvoj in dejavnost pio- nirskih knjižnic v Mariboru ter revija Otrok in knjiga. Splet Znanja in Domišljije, 11–78. Podbrežnik, V. B., Južnič, P . (2011). Model sodelo- vanja splošnih in šolskih knjižnic za razvijanje bralne kulture: Magistrsko delo. Ljubljana: B. Podbrežnik Vukmir. Pogačar, T. (1985). Sodelovanje med pionirsko knji- žnico splošnoizobraževalne knjižnice in šolsko knjižnico. Knjižnica, 29(2-3), 189–192. Spruk, B. (2002). Bralne navade petošolcev in osmo- šolcev in predlogi za dvig njihove bralne kulture. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Steinbuch, M. (2002). Šolska knjižnica v luči ku- rikularne prenove osnovne šole. V: E. Stružnik (ur.), Učenje in poučevanje s knjižnico v osnovni šoli (str. 10–16). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Tavčar, M. (2005). Strateški management. Učbe- nik za podiplomski študij. Koper: Fakulteta za management. Tavčar, M. (2005a). Strateški management nepri- dobitnih organizacij. Koper. Koper: Fakulteta za management. Vilar, P . (2012) Informacijsko opismenjevanje. Zapiski s predavanj pri predmetu informacijsko opismenjevanje. Vilar, P . (2017). Proaktivna splošna knjižnica za bralno pismenost in bralno kulturo. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. IRENa MILIV oJEVI č KotNIK, prof. slovenščine, učiteljica in knjižničarka Naslov: Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik, Šolska ulica 1, 1241 Kamnik E-naslov: irena.milivojevic-kotnik@os-fa.si Ma G. BREDa PoDBREŽNIK VUKMIR, direktorica Naslov: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, Ljubljanska cesta 1, 1241 Kamnik E-naslov: breda.podbreznik@kam.sik.si Zakajvključujočašola For mativnospr emljanjevpodpor ov sak emuučencu V odenjer azr edazadobr oklimoinvključenos t Socialnoinčus tvenoopismenje v anjezadobr ovključenos t T udiučiteljismoučenci Vključe v anjevvr t cu Pri nastajanju priročnika je sodelovalo več kot 25 svetovalcev Zavoda RS za šolstvo z bogato pedagoško prakso, z dobrim poznavanjem raziskav in teoretičnih izhodišč ter s številnimi izkušnjami na področju razvojnega dela in svetovanja. Raznolikost je naša priložnost Formativno spremljanje je naša pot Vključenost je naš cilj Priročnik obsega 6 zvezkov, zbranih v mapi, cena 15,00 € Danes mnogo učiteljev ugotavlja, da tradicionalni pristopi pri vzgojno-izobraževalnem delu niso več ustrezni, ker ne vodijo k zadovoljivim dosežkom učencev in dijakov. V ospredje prihaja koncept sodobne šole, ki ga podpira inkluzivna paradigma. Da bi v slovenskih vrtcih in šolah še okrepili procese, ki podpirajo takšne pristope, je na Zavodu RS za šolstvo nastal priročnik Vključujoča šola. Vključujoča šola Priročnik za učitelje in druge strokovne sodelavce TEORETIČNA IZHODIŠČA PRAKTIČNI PRIMERI PROTOKOLI IDEJE ZA DELO V RAZREDU KONKRETNE STRATEGIJE SOCIALNE IGRE PRIMERI KOLEGIALNEGA PODPIRANJA VPRAŠANJA ZA REFLEKSIJO Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana, 01 300 51 00, zalozba@zrss.si, www.zrss.si