Geografski vestnik 78-1, 2006, 71-78
Razgledi
RAZGLEDI
VPLIV INDUSTRIJE NA REGIONALNI RAZVOJ TUZELSKE KOTLINE
AVTOR
dr. Rahman Nurkovi}
Odsjek za geografiju, Prirodno-matemati~ki fakultet, Univerzitet u Tuzli, Univerzitetska ulica 4,
BA - 75000 Tuzla, Bosna in Hercegovina
rahman.nurkovic@untz.ba
UDK: 911.3:62(497.6 Tuzla) COBISS: 1.02
IZVLE^EK
Vpliv industrije na regionalni razvoj Tuzelske kotline
Na razvoj Tuzelske kotline vplivajo {tevilni naravnogeografski dejavniki, ki poleg ugodne prometne lege, pomembnih rudnikov soli in premoga ter elektri~ne energije iz Termoelektrarne Tuzla omogo~ajo razvoj industrije. Industrija zaposluje ve~ino delovne sile in je v preteklosti pomembno vplivala na regionalni razvoj kotline. Danes je Tuzla staro industrijsko sredi{~e, ki nazaduje v regionalnem razvoju, saj proces preobrazbe poteka zelo po~asi.
KLJU^NE BESEDE
regionalni razvoj, industrija, premog, sol, Tuzelska kotlina, Bosna in Hercegovina
ABSTRACT
The influence of industry on regional development of the Tuzla basin
Several factors have greately influenced the industrial development of the Tuzla basin: a good geographical position, salt and coal mines and the Power Plant Tuzla. In the past, industry employed most workers and had therefore an important role in regional development. Today Tuzla is an old industrial center causing stagnation in regional development.
KEY WORDS
regional development, industry, coal, salt, Tuzla basin, Bosnia-Herzegovina
Uredni{tvo je prispevek prejelo 7. junija 2004.
71
Rahman Nurkovi}
Vpliv industrije na regionalni razvoj Tuzelske kotline
1  Uvod
Na razvoj Tuzelske kotline so vplivali {tevilni naravnogeografski dejavniki, predvsem nahajali{~a soli in premoga. Pospe{ili so razvoj industrije, ki je najbolj razvita gospodarska dejavnost, zaposluje veliko {tevilo ljudi in najmo~neje vpliva na regionalni razvoj celotnega obmo~ja. Zapleteni razvoj Tuzelske kotline smo analizirali s dru`benimi, gospodarskimi in fizi~nogeografskimi kazalci, ki so pomembno vplivali na prostorski razvoj gospodarskih dejavnosti in infrastrukture, predvsem na razmestitev industrije in prebivalstva (Nurkovi} 2001; Nurkovi} 2002; Nurkovi} 2003).
Tuzelska kotlina se je po 2. svetovni vojni pospe{eno industrializirala, kar je bistveno izbolj{evalo `ivljenjske razmere prebivalcev, kme~ko prebivalstvo pa se je mo~no preobrazilo. Intenzivna industrializacija, ki je slonela na pridobivanju premoga in soli ter kemi~ni industriji kot vodilni industrijski panogi, je najbolj spremenila gospodarske razmere v Tuzli, Lukavcu, @ivinicah, Banovi}ih in Kalesiji.
2  Obdobja razvoja industrije
Razvoj industrije v Tuzelski kotlini lahko razdelimo na pet obdobij:
•  obdobje manufakturne industrije med letoma 1884 in 1918,
•  obdobje med letoma 1919 in 1945,
•  obdobje med letoma 1946 in 1952,
•  obdobje samoupravnega gospodarstva med letoma 1953 in 1971,
•  obdobje dogovornega gospodarstva med letoma 1972 in 1991.
Industrializacija Tuzelske kotline se je za~ela po aneksiji Bosne in Hercegovine konec 19. stoletja s prvo pomembnej{o tovarno. Hiter gospodarski in kulturni napredek je pospe{evala kapitalisti~na usmerjenost Avstro-Ogrske, ki je bila gospodarsko, voja{ko in tehni~no dobro organizirana dr`ava z mo~nim kapitalom in dobrimi strokovnjaki.
Med letoma 1884 in 1919 so v Lukavcu, Kreki in Simin Hanu odprli 4 premogovnike, 3 lesnopredelovalne obrate in grafi~ni obrat. Leta 1918 je bilo v industriji zaposlenih 2798 delavcev, od tega 1231 ali 43,9 % v rudnikih premoga in soli. Industrijska obmo~ja so bila med seboj zelo oddaljena in slabo povezana. Tovarna sode v Lukavcu in tovarna soli v Tuzli sta bili zgrajeni z avstro-ogrskim kapitalom (Nurkovi} 2001).
Po letu 1919 se je gospodarski razvoj v Tuzelski kotlini spremenil. V Jugoslaviji ni bilo veliko novih tujih investicij, zato se je dele` tujega kapitala zmanj{eval, kljub temu pa je {tevilo zaposlenih nara{~alo.
Leta 1940 je v Tuzelski kotlini obratovalo 18 tovarn s 4229 delavci. V rudnikih je delalo 2675 ali 63,2 % zaposlenih, v tovarnah soli pa 618 ali 15,1 %. Do leta 1945 se je {tevilo zaposlenih povzpelo na 5675 (Nurkovi} 2001). Obratom tradicionalne kemi~ne industrije sta se pridru`ila obrat gradbenega materiala z 270 delavci in pivovarna s 105 delavci, v rudnikih premoga in soli pa so zgradili 3 tehni~ne delavnice s 110 delavci. V tovarnah soli v Simin Hanu in Kreki so leta 1936 pridelali 45.206t soli, leta 1941 pa zaradi tehni~nih te`av le {e 41.121t. Industrijska proizvodnja je v Tuzelski kotlini po letu 1920 le rahlo nara{~ala. Leta 1945 so proizvedli 188.000t premoga, 38.000t soli in 20.000t sode (Nurkovi} 2001).
Kljub po~asnemu razvoju, ki je sovpadal z gospodarsko krizo v kraljevini Jugoslaviji, je {tevilo prebivalcev Tuzle in Lukavca nara{~alo. Leta 1910 je bilo v Tuzelski kotlini 83 % kme~kega prebivalstva, do leta 1931 pa je dele` narasel na 87 %. To pomeni, da je 2. svetovno vojno pri~akala s prebivalstve-no sestavo, zna~ilno za tipi~na kmetijska obmo~ja.
V obdobju povojnega obnavljanja in administrativnega gospodarstva, ki se je kon~alo leta 1952, je industrija v Tuzelski kotlini spet postala nosilec razvoja. Iz tega obdobja izhajajo tovarna koksa v Lukavcu, rudnik Lipnica-Dobrnja, jeklarna in Termoelektrarna Tuzla z mo~jo 779 MW (Mileti} 1999). Zaradi novega pojmovanja gospodarskega razvoja, ki je poleg mno`ine poudarjal tudi kakovost, enoli~no industrializacijo pa dopolnjeval z enakomernim razvojem vseh vej industrije, so potrebe po bolj kvalificirani delovni sili stalno nara{~ale (Statisti~ki godi{njak… 1991).
72
Geografski vestnik 78-1, 2006
Razgledi
Po vojni so nacionalizirali 15 manj{ih obratov in jih zdru`ili v 3 ve~je tovarne, iz predvojnih obratov za pridobivanje sode v Lukavcu in soli v Simin Hanu pa so se razvile nove tovarne. Leta 1951 so ve~je {tevilo obratov in delavnic zdru`ili v 29 novih tovarn. Nove kemi~noindustrijske objekte so zgradili v Tuzli v industrijski coni med rudnikom lignita Kreka in [i}kim brodom. V Lukavcu so leta 1952 v bli`ini `elezni{ke postaje, rudnika [ikulje in obstoje~e tovarne sode za~eli graditi koksarne. V tem obdobju je bilo v Tuzelski kotlini v industriji zaposlenih 12.570 delavcev, od tega v rudnikih premoga in soli 7321 ali 58,2 %, v kemi~ni industriji pa 4309 ali 34,3 %. Rudarstvo in kemi~na industrija sta ustvarila prek 60 % dru`benega proizvoda Tuzelske kotline.
Leta 1953 je bilo v industriji zaposlenih `e 15.055 delavcev. Zna~ilnost obdobja sta hiter razvoj industrije ter rasti prodaje premoga, koksa, sode in soli po celi Jugoslaviji. Pomemben tehnolo{ki napredek so dosegle predvsem Termoelektrarna Tuzla, tovarna sode in tovarna koksa v Lukavcu ter tovarna soli v Tuzli. Veliko so vlagali v elektroenergetski sistem, dogradili so tudi ~etrti blok Termoelektrarne Tuzla z mo~jo 779 MW. V tovarni koksa v Lukavcu so z izgradnjo ~etrte koksne baterije pove~ali prihodek za 74 %.
Na uspe{en razvoj industrije so vplivali predvsem veliko povpra{evanje na doma~em trgu, bolj u~inkovita organizacija dela, hitrej{a uporaba znanstvenih dognanj v proizvodnji, uspe{ne investicije, raz{irjena ponudba in pove~ana kakovost izdelkov ter rast izvoza in uvoza. Med letoma 1952 in 1971 se je {tevilo zaposlenih pove~alo za 81,9 %, do leta 1981 pa {e za nadaljnjih 38,7 %. Leta 1971 je bilo v11 industrijskih panogah zaposlenih 22.869 delavcev, od tega v rudarstvu 45,5 %, kemi~ni industriji 17,0 %, kovinski 7,2 % in elektroindustriji 3,6 % (Nurkovi} 2001, 73).
V drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja so se pokazali negativni u~inki preteklih gospodarskih politik. Zaradi pove~anega zadol`evanje dr`ave v tujini se je uvoz zmanj{al, izvoz pove~al, proizvodnja pa je upadla. Kljub temu so v nekaj letih odprli ve~ proizvodnih objektov: cementarno v Lukavcu, tovarno gradbenega materiala Siporex v Tuzli, obrate kovinske industrije v Tuzli, tovarno pohi{tva Konjuh v @ivinicah in tovarno Helios v Banovi}ih.
Leta 1981 je bilo v Tuzelski kotlini v industriji zaposlenih 31.719 ljudi. Rudarstvo je zaposlovalo 15.352 ali 48,4 % delavcev, kemi~na industrija 5583 ali 17,6 % in proizvodnja soli 3426 ali 10,8 %, ostalih {est industrijskih panog pa 23,2 % delavcev. Proizvedli so 14 milijonov t premoga, 300.000t soli in 200.000t sode (Izve{taji… 1971 do 1991).
Do leta 1989 se je {tevilo zaposlenih pove~alo v vseh industrijskih panogah: v kemi~ni industriji za 1967 delavcev, v rudarstvu za 884 in v Termoelektrarni Tuzla za 781 delavcev.
Zaradi za~etka vojne leta 1991 se je vTuzelski kotlini industrijska proizvodnja naglo zmanj{ala, upadlo je {tevilo zaposlenih, nekdanjega skupnega jugoslovanskega tr`i{~a ni bilo ve~. [tevilo delovnih mest se je do leta 1999 zmanj{alo za skoraj 10.000 ali ve~ kot ~etrtino.
3 Industrija
Industrija je v Tuzelski kotlini razporejena neenakomerno, saj so industrijski objekti zgo{~eni le v Tuzli in Lukavcu, kjer je bilo leta 2004 prek 70 % vseh delovnih mest v industriji. Ostali delavci so bili zaposleni v treh manj{ih ob~inah: @ivinice, Banovi}i in Kalesija. Industrija zasede 148,5 ha oziroma 14,2% celotne povr{ine Tuzelske kotline (slika 1).
Najve~je tovarne stojijo v Tuzli: na [i}kem Brodu so Termoelektrarna Tuzla, tovarni gradbenega materiala Siporeks in Polihem. Na obrobju Kreke so tovarna soli, tovarna prevoznih sredstev, tovarna obutve Aida, tovarna Sodaso Holding in tiskarna Grafi~ar. Na Br~anski Malti je tovarna za proizvodnjo pija~ in v Slavinovi}ih tekstilna tovarna Tuzlo. Industrijska cona pokriva 68,4 ha oziroma 46,0 % industrijskih povr{in Tuzelske kotline. Le`i sredi Tuzle v bli`ini `elezni{ke postaje Tuzla-Lukavac, tako da ima dobro `elezni{ko in cestno povezavo z industrijsko cono v Lukavcu. V industrijski coni Tuzle je bilo leta 1999 zaposlenih 17.422 ljudi: v rudnikih 53,5 %, kemi~ni industriji 21,8 %, Termoelektrarni
73
Rahman Nurkovi}
Vpliv industrije na regionalni razvoj Tuzelske kotline
Tuzla 11,4 %, kovinski industriji 5,6 %, industriji gradbenega materiala 3,4 %, prehrambeni industriji 1,6 %, grafi~ni industriji 1,4 % in tekstilni industriji 1,3 %.
Na Ljuba~eh, ju`no med Tuzlo in @ivinicah, obratuje pekarna, kjer je leta 2003 delalo 364 ljudi.
Leta 1999 je bil Lukavac z 2752 oziroma 10,2 % delavcev na drugem mestu po industrijski razvitosti v Tuzelski kotlini. V kemi~ni industriji je bilo zaposlenih 62,1 % delavcev, v rudnikih 24,7 %, industriji gradbenega materiala 9,5 % in tekstilni industriji 3,7 % (Nurkovi} 2001).
Industrijska cona v Lukavcu le`i vzdol` reke Spre~a in regionalne ceste. V njej so tri velike tovarne: tovarna sode, koksa in cementarna. Meri 50,5 ha, kar je 34,0 % industrijskih povr{in Tuzelske kotline. Za razvoj industrije v Lukavcu so najbolj pomembni Termoelektrarna Tuzla, kamnolom Vijenac, rudnik premoga [ikulje, bli`ina jezera Modrac in izvir slane vode Hukalo.
Tretja industrijska cona se je razvila v @ivinicah na 10,1 ha in le`i na treh lo~enih krajih: blizu `elezni{ke postaje v @ivinicah, na obrobju Dubrave in \ur|evika ter poleg regionalne ceste Tuzla-Sarajevo. Leta 2003 je bilo v @ivinicah 5 tovarn s 4321 delavcev. V premogovnikih jih je delalo 60,4 %, v kovinski industriji 16,8%, lesni 11,5%, prehrambeni 7,4% in tekstilni industriji 3,9%. Ob gradnji je bila cona na obrobju mesta, zdaj pa so objekti v celoti znotraj mesta.
Industrijska cono v Banovi}ih je s svojim rudnikom pomembna za Termoelektrarno Tuzla in tovarno sodavice Lukavac. Le`i na zahodu mesta ju`no od reke Oskova in pokriva 9,6 ha. Razvijati se je za~ela `e leta 1946. Leta 1999 je zaposlovala 1351 delavcev oziroma 5,0 % delavcev celotne Tuzelske kotline. V rudniku ~rnega premoga Banovi}i jih je delalo 1048 oziroma 77,6 %, kovinski industriji 195 oziroma 14,4 % in tekstilni industriji 108 oziroma 8,0 %.
Ostale tovarne v Tuzelski kotlini so manj{e in pokrivajo 8,1 ha povr{ine. V Kalesiji je bilo leta 1999 v industriji zaposlenih 1105 delavcev (Ati} 1996).
Preglednica 1: Aktivno prebivalstvo po sektorjih dejavnosti leta 1964 in leta 2004 v ob~inah Tuzelske kotline v % (Statisti~ki godi{njak… 1961 do 1991; Izve{taji… 1971 do 1991; Statisti~ki godi{njak/ljetopis... 2000).
leto	Tuzla	Banovi}i	@ivinice	Lukavac	Kalesija	Tuzelska kotlina
primarni sektor						
1964	1,9	8,8	29,3	4,7	70	6,5
1970	0,9	3,9	6,8	2,8	44,5	2,7
1981	0,6	2,2	1,9	0,8	25,9	1,2
1991	0,8	1,9	1,5	0,6	14,5	1,3
1999	0,7	4,1	1,6	1,2	8,8	1,3
sekundarni sektor						
1964	66,6	78,7	58,7	80,5	3,1	69,1
1970	59,5	77,8	67,6	73,9	2,9	63,3
1981	71,1	70,8	80,5	79,3	34,7	72,8
1991	64,9	71,6	79,9	77,1	62,1	69,4
1999	61,6	50	72,8	61,2	64,7	62,1
terciarni sektor						
1964	31,5	12,5	12	14,8	26,9	24,5
1970	39,5	18	25,1	23	51,4	33,8
1981	28,3	26,9	17,5	31,5	39,3	27,8
1991	34,3	26,4	18,5	22,1	23,5	29,3
1999	37,6	45,7	25,5	37,5	26,3	36,4
74
Geografski vestnik 78-1, 2006
RRaazzpgrlaevdei
V zadnjih letih je bilo zgrajenih pribli`no deset novih tovarn v lesni, prehrambeni in kovinski industriji. Zna~ilno je zgo{~evanje industrije ob magistralah Zvornik-Kalesija-Tuzla-Lukavac-Doboj in Banovi}i–@ivinice-Tuzla.
Proces preobrazbe gospodarstva v Tuzelski kotlini podobno kot po vsej Bosni in Hercegovini poteka zelo po~asi in v te`kih razmerah. Vojni so sledili deindustrializacija, nezaposlenost, hitra privatizacija in majhna tuja vlaganja. Vojna {koda naj bi v Tuzelski kotlini dosegla pribli`no 150 milijard USD. Gospodarskih prilo`nosti je malo, procesi deagrarizacije, urbanizacije, deruralizacije in preobrazbe prebivalstva pa so zelo po~asni.
Najpomembnej{a gospodarska panoga v Tuzelski kotlini je {e vedno industrija z najve~jimi vlaganji, vendar njen vpliv na dohodke in {tevilo zaposlenih upada.
Leta 1981 je bilo v sekundarnem sektorju zaposlenih 45.068 ali 72,8% aktivnega prebivalstva, v terciarnem sektorju 17.256 ali 27,8 % in v primarnem 720 ali 1,2 %. Najve~ji del aktivnega prebivalstva v primarnem sektorju je zaradi {ibkega industrijskega razvoja in prevladujo~e kmetijske usmeritve imela ob~ina Kalesija s 25,9 %, pri ostalih ob~inah pa je bil del aktivnega prebivalstva v primarnem sektorju zelo nizek (preglednica 1). Del aktivnega prebivalstva, zaposlenega v sekundarnem sektorju, je bil zelo visok pri vseh ob~inah: @ivinice 80,5 %, Lukavac 79,3 %, Tuzla 71,1 %, Banovi}i 70,8 % in Kalesija 34,7 %. V terciarnem sektorju je bilo zaradi {ibkega industrijskega razvoja in usmeritve v obrt in trgovino najve~ aktivnega prebivalstva zaposlenega v Kalesijah z 39,3 %, sledijo pa ob~ine Lukavac z 31,5 %, Tuzla z 28,3 % in Banovi}i s 26,9 %, predvsem zaradi ve~jega {tevila zaposlenih v `elezni{kem in cestnem prometu.
Do leta 1991 se je dele` aktivnega prebivalstva v Tuzelski kotlini dvignil na 34,4 % in v @ivinicah na 18,5 %, dele` terciarnega sektorja pa v Tuzelski kotlini na 29,3 %. Tega leta so zaprli ve~ tovarn in odpustili delavce v kemi~ni industriji v Tuzli, Lukavcu in @ivinicah.
Leta 1999 je v sekundarnem sektorju Tuzelske kotline delalo 38.275 delavcev ali 62,1 % aktivnega prebivalstva. Od leta 1991 se je {tevilo zaposlenih zmanj{alo za 7,3 %. [tevilo delovnih mest v sekundarnem sektorju se je v Lukavcu zmanj{alo za 5056, v Banovi}ih za 3655, @ivinicah za 1257 in Tuzli za 78.
Do leta 2004 se je dele` aktivnega prebivalstva v terciarnem sektorju v Tuzelski kotlini pove~al za 7,1 %, v ob~ini Banovi}i za 19,3 %, Lukavac za 15,4 %, @ivinice za 7 %, Tuzla za 3,3 % in ob~ini Kalesija za 2,8 %.
4 Premog in sol
V Tuzelski kotlini kopljejo premog v odprtem kopu pliocenskega lignita Kreka v Tuzli od leta 1884. Avstrijski geolog Katzer je prvi analiziral nahajali{~e med Kalesijo in Pura~i}em in ocenil, da le`i{~e premoga meri 40 km v dol`ino, 10 km {irino in skriva pribli`no 4 milijarde t rude (Basler 1985). Leta 1946 so v sklopu premogovnika odprli nov kop v Banovi}ih, kjer so v enem letu pridobili 107.000t ~rnega premoga, kasneje pa so kope odprli {e v Lukavcu in Lipnici (Martinovi} 1985).
Na podlagi premoga so zgradili ve~ tovarn. Ve~je so tovarna koksa v Lukavcu, termoelektrarna v Tuzli, ki je z ve~ kot 4 miljoni t letno najve~ji porabnik premoga v kotlini. Druga najve~ja porabnika sta tovarna koksa v Lukavcu s pribli`no 2 milijonoma t letno in tovarna soli v Tuzli z 1,5 milijona t letno (Martinovi} 1985).
Med letoma 1991 in 1995 je pridobivanje premoga upadalo, nato pa je spet nara{~alo. Danes v premogovnikih dela ve~ kot 16.000 rudarjev, ki na leto izkopljejo pribli`no 7,5 milijona t premoga.
Nahajali{~e soli le`i pod zahodnim delom Tuzle na globini med 150 in 700 m in se razteza od jugovzhoda proti severozahodu. Dolgo je 3 km in {iroko 1,5 km (Basler 1985). Sprva so sol uporabljali le za prehrano bli`njega prebivalstva.
Podzemna voda zaradi izpiranja soli, predvsem na globini med 200 in 250 m, postane slana. Najpomembnej{e zajetje slane podzemne vode je povezano z rekama Jala in Solina ter potokoma Trnovac in Hukalo. ^rpali{~i Trnovac in Hukalo ~rpata vodo iz globine 250 m z zmogljivostjo med 12 in 14 m3 vode na uro, nato pa jo prek kanalov odvajata proti tovarni soli Lukovac, kjer jo predelajo, in sicer okoli
75
Rahman Nurkovi}
Vpliv industrije na regionalni razvoj Tuzelske kotline
+
X
v
III III I    I 1="l
76
Geografski vestnik 78-1, 2006
Razgledi
Slika 1: Zaposleni glede na industrijske panoge po naseljih v Tuzelski kotlini med letoma 1991 in 2004.
2,5 milijona m3 na leto (Vujovi} in Stojkovi} 1985). Najve~ soli so pridobili leta 1992, kar 133.596 t, leta 2000 pa zaradi zmanj{evanja proizvodnje v kemi~ni industriji le {e 32.646t.
Novo nahajali{~e kamene soli so na{li 1200 m globoko pod goro Majevica na obrobju Tetina, 8 km jugovzhodno od Tuzle. Zaloge soli naj bi bile od 300 do 350 milijonov t. Ob proizvodnji 300.000t soli na leto bi bilo izkori{~anje mo`no pribli`no 30 let.
Zaradi izkori{~anja soli v rudnika Tu{anj so se tla sredi Tuzle ponekod ugreznila tudi za 50 m. Kar 500 objektov z 2350 stanovanji in srednjo {olo je bilo po{kodovanih, vendar jih niso obnovili, pa~ pa so v zahodnem delu mesta zgradili nove (Igi}-Munti} 1985).
5  Sklep
Razvoj industrije Tuzelske kotline je temeljil predvsem na kemi~ni industriji ter proizvodnji premoga in soli. Zadnja vojna je prekinila poslovanje z obmo~ji zunaj kotline, pa tudi po vojni se je gospodarska kriza nadaljevala: v najslab{em polo`aju so tovarna Polihem v Tuzli in tovarna sode v Lukav-cu, tovarna koksa pa je celo opustila proizvodnjo. Industrija se soo~a s privatizacijo, nere{enimi lastninski odnosi in slabo izobrazbeno sestavo prebivalstva, zaradi zastarele tehnologije pa ne more ve~ konkurirati na trgu. Vse to povzro~a hude socialne probleme.
Prihodnost bo morala mo~no spremeniti gospodarska in prebivalstveno sestavo ter regionalni razvoj. Odpraviti bo treba neenakomeren prostorski razvoj industrije v Tuzelski kotlini, ki je povzro~il {tevilne gospodarske in socialne probleme v Tuzli in Lukavcu (Babovi}, Klapi} 1996). Centralizacija industrije ima nekatere dobre, pa tudi {tevilne slabe vplive, predvsem na okoli{ke vasi. Zato bi morali pozitivne in negativne u~inke centralizacije natan~no preu~iti, nato pa najti najbolj primerne ukrepe za enakomeren razvoj vseh predelov kotline.
6  Viri in literatura
Ati}, E. 1996: Prestrukturiranje i razvoj rudnika Tuzlansko-podrinjskog kantona. Zbornik radova. Tuzla.
Babovi}, S., Klapi}, M. 1996: Stanje, problemi, strate{ki ciljevi i globalni pravci razvoja privrede Tuzlansko-podrinjskog kantona. Zbornik radova. Tuzla.
Basler, \. 1985: @upa i grad soli u srednjem vijeku. 100 godina Fabrike soli Tuzla. Doboj.
Igi}-Muniti}, D. 1985: Prisilne urbane promjene u centralnom dijelu Tuzle. 100 godina Fabrike soli Tuzla. Doboj.
Izvje{taji Fabrike sode, Lukavac 1981-1991. Lukavac.
Izvje{taji Fabrike soli, Tuzla 1971-1991. Tuzla.
Izvje{tji Fabrike koksa, Lukavac 1981-1991. Lukavac.
Martinovi}, T. 1985: Tehni~ko-tehnolo{ki razvoj Rudnika Kreka u periodu 1885-1944. godine. Tuzla.
Mileti}, D. 1999: Termoelektrana Tuzla 1959-1999. Tuzla.
Nurkovi}, R. 2001: Vpliv industrije na razvoj Tuzlanske kotline. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljana. Ljubljana.
Nurkovi}, R. 2002: Industrija kao faktor regionalnog razvoja Bosne i Hercegovine na primjeru razvoja industrije u Tuzlanskoj kotlini. Zbornik radova. Zagreb.
Nurkovi}, R. 2003: Uticaj industrije na razvoj naselja i raspored naseljenosti u Tuzlanskoj kotlini. Zbornik radova Me|unarodnog nau~nog seminara Regionalno razvojna problematika Bosne i Hercegovine i susjednih zemalja u procesu pribli`avanja Evropskoj Uniji. Tuzla.
77
Rahman Nurkovi}
Vpliv industrije na regionalni razvoj Tuzelske kotline
Statisti~ki godi{njak Bosne i Hercegovine za 1961, 1971, 1981 i 1991. godinu. Sarajevo. Statisti~ki godi{njak/ljetopis Federacije Bosne i Hercegovine 2000. Sarajevo.
Vujovi}, M., Stojkovi}, J. 1985: Stanje sirovinske osnove i perspektive daljeg razvoja solarstva u Tuzli. 100 godina Fabrike soli Tuzla. Doboj.
^lanek je iz angle{kega jezika prevedel @iga Drobni~.
7 Summary: The influence of industry on regional development of the Tuzla basin
(translated by the author, arranged by @iga Drobni~)
The Tuzla basin is one of the most industrialized parts of the country with a very complex industrial structure. Several factors had an important role in the economic development of the region namely its natural resources, location, and physical characteristics.
Despite the fact that accumulations of natural resources in the Tuzla basin were already known in antiquity important economic development actually started with the annexation-process of Bosnia-Herzegovina by the Austro-Hungarian Empire. The first industrial mining - coal and salt - occurred at the end of the 19th century.
After the first world war the Tuzla basin faced a new political and economic situation: the number of industrial workers grew and new industries emerged, particularly the chemical industry and the industry of construction material. Nevertheless economic development was slow due to the insignificant role of national capital, strong foreign competition, a predominantly agricultural social structure and the political and economical crisis in Yugoslavia.
The period after the second world war was marked by a centralization of industry and a massive industrialization expanding the industrial base on a variety of fields, including steel, coke, and energy. Industry became the dominant force of regional development with mining and chemical industry as its most important elements. At the beginning of the 80's when the region reached its peak of economic development almost 32,000 industrial workers were employed. Towards the 90's there was a gradual decline in the industrial strength of the Tuzla basin, aggravating with the last Balkan war and a new political and economic situation of the region.
The last decade shows a slight increase in tertiary activities with the secondary sector remaining as the most important in the economic structure of the region. One of the difficulties remains the unequal spatial development - a relic of the centralization of industry- and the obsolete technology used. In order to bring positive changes to the economic development, a revision of its structure is of necessity.
78