Št. 69. V Gorici, dne 30. avgusta 1898. Tečaj XXVIII. Izhaja dvakrat na teden v Štirih izdanjih, in siser: vsak torek in petek* izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: V.se ieto.......g!d. 6-— pol leta....... . » 3-— Četrt leta ,.......» 1-50 • Posamične številko stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravnKtvo v Gosposki.- ulici štv. 0 v Gorici v cdoriiki Tiskarni- A. GabrscVfc vsak dan od S. vre zjutraj do «5. zvečer; oh nedelja1! pa od '.). do )-2. ure. Na naroČila brez doposlane "naročnine se ne oziramo. HPR1M0KEC* izhaja neodvisno od «Suee» trikrat mesečno in .stane v.se leto gld. Ijafi-... *¦$»{•&¦> in cI'rimore*:» v prodajata v Gorici v to-bakarni Schu-arz v Šolski uliti in Jellersitz v Nmt-ki ulki-, — v Trstu v tol>akar:ii Lav renči« na tr#i ddla Ca-MTir.a in Pipan v ulki I\>T:t» della Fabhra. (Izdaja za deželo). Uredništvo in odpravnlStro se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v H. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranko vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. Dopisi naj de pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drugo re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne npravništvo. _____ Oglasi In poslanic« se raeunijo po petit-vrstah, de tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino In oglase je plačati loeo Gorica. „Goriška TIskarna«* A. GabrScek tiska in zalaga razen *Soco» in .Primorca. So -Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do C pol ter stane -sseletno 1 gld. &0 kr. — Oglasi v .Slov. knjižnici* so računijo po 20 kr, petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.________>»» Bog- In narod! «**• «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov, J. Krmpotič) tiska in zal. Bohinj ali Predel? ! V zadnjem času nastaja vedno bolj poreče vprašanje glede na drugo železniško /vezo s Trstom, in vsa znamenja kažejo, da se bliža to, za avstrijsko prekmorsko trgovino na sploh, za Trsi in južni* državne pokrajini* pa posebej, življensko važno vprašanje svoji koncčui odločitvi. Da jt* gradeitje te druge železniške zveze jedna najvažnejših narodnogospodarskih nalog, kalen* ho treba rešili avstrijskim državnikom v najbližji bodočnosti, je splošno pripo/nano, lako da ostane se vprašanje: d.i-li naj se ;:radi železnico re/. Predel ali skozi Bohinj? Kakor vsa znamenja kažejo, so morudajui krogi dosti bolj nagnjeni bohinjski črti nego predelski; zato si pa pristaši slednie črte na v«e možne načine prizadevajo, da bi te kroge za svoj načrt pridobili. Med pristali slednje imenovane orle je v prvi vrsti znani inženir H u <• h ele n, kateri je že napisal stotine na metre dolgih člankov v prilog prodeUki železnici. Najnovejši njegov članek, objavljen v ,«"»-tetT. K^cnbahn Ze-tuug* je prinesla tildi .Sufa" v >|ov, prevodu, in ker je pole;,' tega objavila tudi .še par tirnih člankov v prilog predelski železnic?, sem se odločil, napisati sledeče v -\i-o- in tipam, da jih »Soča*, kot glasilo vsega slovenskega naroda na (io-riš-kem, ludi objavi. 1'čeni gospod in/.enir ne pove v svojem članku čisto nič novega: pae pa *e je vse, kar on v tem svojem zadnjem članku niše, v raznih varijautah že sto in stokrM ponavljalo. Tam kjer bi mu bilo treba delati primero mej eno ali drugo črto, se pač vidi jasno, da je v precejšni zadregi za prv.ve. temeljite razloge, da mu pri najboljši volji ni mogoče, jasno dokazati prednosti svojega načrta. Ker pa nima temeljitih razlogov, pomaga si s sofi/.mi in frazami. Kdini razlog, kateri n.i vide/, nekaj velja, je pomislek radi večjih denarnih stroškov, katere bi provzro-čilo uradenje bohinjsko, mvo prcdeNke železnico : toda ta razlog jo te navidezen, ker gradnji stroški bi bili relativno isti, naj se gradi jedna ali druga črta, in torej pri bohinjski črti absolutno večji samo radi U-ga, BIM-HU& Rom** to (em KrtobMvUk. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE Poslov. PodravsM. (Drugi zvezek). Me). PETA KNJIGA. »Vsakemu, je dejal iz početka otožno, »vsakemu je nalita kupica razkošja, ki se mu poda prej aH pozneje, in on pije iž nje ter se čuti srečnega, vsak — razun mene. Vidim, Siuionides, in ti, plemeniti šejk, kam peljejo najini predlogi. Ako grem za njimi, moram se posloviti za zmerom od miru in veselja. Ako stopim skozi te podboje, zapro se vrata zemeljskega veselja za menoj ter se več ne odprd, ker jih čuva Rim. Smatrali me bodo za izobčenca in rimski preganjalci mi bodo sledili 2a. petami. V grobiščih in votlinah zunaj mest bom moral jesti svoj kruh in iskati si miru.« Esterino ihtenje mu pretrga besedo; vsi jo pogledajo. Deklica je skrila svoje lice na očetove rame. »Pozabil sem na le, Estera", reče trgovec močno ganjen. ker bi bila ta črta daljša nego predelska. Ker bi pa bila čila: Celovec. - Medvedol -Rohinj-Podbrdo-tlorica daljša nego li črta: (ioriea-Kobarid-liolee-Trbi/, bi prva seveda tudi več koristila v lokalnem prometu nego druga, s čimur pomislek večjih gradnjih stroškov že sam ob sebi odpade, Hueholen priznava, da bi zbližala buhiujsko-celnvška črta Trsi s so. vernimi pokrajinami za :>0 km. več nego pie-delska črta, se sklicuje pri lom na I loko, trdi ob enem, da bi bila ta zveza bolj kompiikovaiia nego zveza čez Predel. .Sklicevanje na Roko nima nikakega smisla, ker bi bila čita ("ilamlorf- Celovec - Hnluuj-(Jorica - Tisi samo 177 km. dolga, dočim bi znašala dolgost mej Roko in (ilandorfom •2\:> km., Inr.ij več ti> km. Ako poleg lega pomislimo, da bi bila zveza v. Keko in to čez I.jubljano-Sv. Peter jafco kompiikovaiia, dočim bi bila zveza s Tislom direktna, priti moramo pač do zaključka, da je gosp. inženir »liauialal* vraga, kalerega se ni boba bati. Da bi bila zveza po bohinjski železnici bolj kompiikovaiia, nego p»> preilejski, je popolnoma neimievno. Zveza mej (jlaudoiTom in Tislom bi bila direktna in bi trajala vožnja približno 5 ur, V (Jlaudoiiu bi so združili vlaki, prihajajoči iz severnih dežel z vlaki, odhajajočimi v Tisi, v Ihslriri v Kožni dolini pa z \l.iki, prihajajočimi čez Ture-llc ljak, pri čemur pa o kaki odhiti komplikaciji ni nikakega govora. Da bi železnica : ColoveoMedvedol -lio-hiuj, in to še o^obil narjev, po večkratnih dražbah, skupaj torej nabrali za »Šolski dom" 20 kron BO vinarjev, ter vesele in z zadovoljnim srcem podali se pozno v noč, pustivši na mizi ničvredne \ posode, k počitku, brez plesa in godbe laške »avite colture*. Darovali so kakor sledi: Gg. Ant. Toros, c. kr. uradnik na počitnicah 4 krone. — Ferdo Simčič, organist 2 krone. — Henrik Pe-i rin 1 krono 90 vin. — Ivan Domicel« \ krono I 70 vin. — Č. g. K. Maghel 1 krono 40 vin. — Franc Toros, mizar l krono 40 vin. — Karol Toros 1 krono. — Leopold Toros 1 krcno. — Anton Zucshiati 1 krono. — Anton Toros, učitelj 1 krono. — Jožef Šviligoj 80 vin. — Johana Toros 64 vin. — Franc Toros 70 vin. — Anton Simčič 54 vin. — Franc Kraševec 50 vin. — Skupaj 20 kron in 6o v:^arjev. — Živeli zavedni in vrliMe-danci! Iz Divinščlnc pri Proseku, 23. avgusta 1898. — (f Ivan Štrukelj), i Mrtev učitelj je blag, [ Prijatelj slovenske domovine; i Zanjo živel je, trpel, J Zanjo je delal vse dni. | Gospod je poslal iz nadzvezdnih višin J angelja smrti v tiho, skromno sobico v na-I rodno - zavednem Proseku, v kateri seje do-I taknil s svojo belo roko učitelja-trpina, mu j zatisnil oči v sladki sen, ter odvedel v brzem vzletu njegovo blago dušo na oni svet, kjer J ni solz, ne zdihovanja, ni britkosti, ne prevar. Božji krilatec je izvršil svoje poslanstvo in vrlega narodnega učitelja, gospoda Ivana j Štrukelja, ni več med nami. Po malone I dveletnem bolehanji, katero se je v zadnjem času izpremenilo v pravo muko in trpljenje, je preminul v 20. dan t. m., zvečer, previden j s svetotajstvi za umirajoče. Pokojnik je bo-I lehal na želodcu. Trpel je hude bolečine J voljno in potrpežljivo, kakor se spodobi tr-J pinu, kateremu sedanji svet neče in ne more dati zadostnega plačila. Meseca maja t. 1. se je peljal v tržaško bolnišnice k težavni I in nevarni operaciji, ki bi mu mogoče pri-I pomogla k zdravju, ko bi se bila vršila nekaj I mesecev prej. Čuditi pa se ni, • ako se upošteva žalostno gmotno stanje primorskega J učiteljstva, da se je pustil pokojnik operirati še le v skrajni siii. Pa kedo bi več tožil, I kedo bi še tarnal; dognana resnica je, da je učitelj rojen .v trpljenji, živi v trpljenji, umrje v trpljenji, plačilo — mislim primerno plačilo — mu je pa lakonična opravičba: prosimo, počakajte. O, ti 'sladko upanje, kedo te ni bil že sit? Pokojni Ivan je bil rojen 24. marca 1860. leta na Proseku. V svojih deških letih je pohajal domačo ljudsko šolo in kasneje tudi I takratno učiteljsko pripravnico. Že kot dečku se je vcepila v mlado srce ona lepa, velika plemenita ljubezen, katero je gojil vse svoje j življenje, izpričeval javno in imel jo za vodnico svojemu delovanju — ljubezen do domovine in mladine slovenske. Ko je kasneje J končal z dobrim uspehom c. kr. učiteljišče I v Kopru, je služboval kot učitelj v Mavhinjah, J na Barki, v Dulovljah in zadnji čas na Di-vinščini. Značaj mu je bil moški in trden kakor kraška skala, na kateri mu je teki. I zibel. Kjer je služil, si je znal pridobiti I kmalu srca svojih bližnjih tovarišev, občanov in šolske mladine. V šoli je bil do skrajnosti vesten, n:'i za trenotek ni zanemaril svoje sNnovske dolžnosti. Delal pa ni za mili narod le med štirimi šolskimi stenami, temveč tudi javno po znanem geslu: J »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan*. j Koder je služboval, se je trudil, da bi navdušil mladino za lepo petje, kakor pravi slovenski pedagog Slomšek: I »Budite s petjem svoj zarod Naj se v omiko žene! Obhajajte veseli god I SIoven'je oživljene!" Pogosto je vnetnal narod k čitanju koristnih slovenskih Časnikov in knjig. V I) u-t o vi j ah ostane v dobrem spominu zavednim občinarjetn, ker je ravno za njegovega bivanja v tamkajšnji vasi najbolj uspevalo kmetijsko bralno društvo, katero menda spi sedaj spanje pravičnega. Da-si je bil zadnji dve leti boiehcn, je vendar delal kot tajnik oziroma kot pevovodja — dobro znanega pevskega društva »Hajdrih* s posebno požrtvovalnostjo. Lahko rečem o pokojniku s pesnikom: | »Kar sil Ti dalo je nebo Posvetil Ti si vse mladini Posvetil vse si domovini". Kako je bil pokojnik priljubljen tiči- j tetjslvu, vrlim Prosečanom in prebivalcem bližnjih vasij. je pokazal veličasten pogreb v j dan 22. avgusta t. 1., kateri je vodil preč. i gosp. župnik Marteianec. Pred krslo so stopali učenci ljudske šole na Divipščim". Za krsto so se razvrstili za sorodniki ne- i kateri zavedni učitelji tržaške okolice in obilica učiteljstva sežanskega okraja z gospodom c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom M. Kantetom. Zapazili je bilo nadalje pri . .vodu vrla slovenska boritcija ob valovih sinje Adrije gg. viteza Ivana N a b e rgoj a in Vekoslava Gor upa. Zraven druge pro-seške inteligence je spremljalo pokojnika k zadnjemu počitku obilo kmetskega ljudstva iz domače vasi in bližnje zgoniške občine. j Med sveto mašo ste peli pevski društvi »Hajdrih* in »Danica" Hribarjevo črno mašo. Petje je spremljal z orgijami g. nadučitelj A. Benigar. Po sveti maši se je pomikal veličasten sprevod na proseško pokopališče, kjer je po običajni duhovnikr »¦ molitvi govoril v slovo pokojniku tovariš g. A.Štrekelj. I In ko ste odpeli pevski društvi ono ginljivo »Nad zvezdami", prišle so nam na misel besede našega Simona Gregorčiča, ki pravi: »Telo sladko Ti spalo bo Globoko pod zemljo, A duh visoko vrh zvezda Z duhovi rajskimi Ti biva, V objetji večnega Boga, Tam blaženslvo brezmejno vživa". Končal si, dragi tovariš, svoje zemeljsko potovanje, a nam odločena so še razna pota tuge in britkosti. Počivaj v miru, zlata duša, ter uživaj zasluženo plačilo v rajskih višavah, katerega nisi mogel najti kot učitelj v solzni dolini! R, Iz Bolea. — Ob obilni udeležbi se je vršila dne 21. t, m. v našem gorskem trgu j veselica v proslavo petdesetletnice vladanja našega pr /. cesarja Franca Jožefa I. Vspored se je začel s cesarsko pesmijo, katero je pel mešan zbor pod vodstvom vrlega gospoda nadučitelja Brati ne: »Bog ohrani, Bog obvarif je doneslo svečano v liho, krasno j noč — »Nam cesarja Avstrijo !* je kipelo iz , vročih src vseh navzočih proti nebu. Sledil je slavnostni govor, na katerem moramo res čestitati mlademu, nadepolnemu gospodu učitelju K u t i n u. — Na zgodovinski podlagi nam je slikal razvoj širne naše domovine ter povdarjal, v kako mogočno cesarstvo se je razcvela pod žezlom naše vladarske rodovine. Z vznesenimi besedami je našteval vrline, ki dicijo Onega, kateremu bijejo srca vseh narodov po širni Avstriji, izmed teh se je pa gotovo vselej in povsod odlikoval prav naš slovenski narod v neomajni zvestobi in ljubezni do svojega vladarja. — Besede so mlademu govorniku prihajale iz dna duše in zgrešile niso svojega cilja. Občinstvo je bilo vidno ginjeno. Izmed štirih mešanih zborov, katere je vodil gospod nadučitelj B r a t i n a, je najbolj ugajala Volaričeva: »Slovan na dan'. Gospici sopranistinja in altistinja ste imeli priliko pokazati v »šolo* svoj zvonek glas. Sploh je pa petje prekosilo pričakovanje navzočih. Gospod pevovodja bi delal s svojimi pevkami in pevci čast tudi večjemu prizorišču, nego je našo, ter zadovoljil tudi v glasbi razvajeno uho. Za smeha željne ljudi se je tudi skrbelo s šaljivim prizorom »Konec sveta", ki se je dobro vprizoril. Igra: »Gluh mora biti" —ježe precej obrabljena, vendar še priljubljena na naših malih odrih. Igralci so bili na mestu, izvrstno jo je pa pogodil poredni Bonifacij (gospod učitelj Sorč), kateremu je pri vsakem nastopu občinstvo z glasnim smehom kazalo svoje priznanje. Gospod nadučitelj ni pozabil »Šolskega dom a" v Gorici in nabrala se je precejšnja svola v ta blag namen. ™ Da se je prav pridno vrtelo --mi skoro ni treba omenjati — ter se, čeprav »v potu svojega obraza", izvrstno zabavalo dotlej, da se je peteliuček že peti naveličal. Šk r j a n če k. Domače in razne novice. Imenovanji. - Tudi pri nas znani suplent na ljubljanskem višjem gimnaziji! g. dr. Fran 11 e š i č je imenovan glavnim učiteljem na ljubljanskem učiteljišču. Naš rojak, dosedanji dvorni kapeian na Dunaju, preč. g. Fran dr. Sede j je imenovan kanonikom pri tukajšnji stolni cerkvi. Za pogorolce v G ubere«h je cesar darovai iz svoje zasebne blagajne 500 gld. Premeiiibe pri učiteljstvu na Goriškem. -- G. Tomaž L u k a n č i Č, stalni učitelj I. plač. vrste v Gorenjempolju, je dobil službo stalnega ucitelja-voditelja na enoraz-rednici v Gabrijah pri Sovodnjah. Stalni potovalni učitelj, g. Fran Golj*. v Pod laki s podružnico Dol. Lokavec, pride za stalnega ucitelja-voditelja v Plave. Na svojih mestih sta stalno nameščena : zač. nadučitelj, g. Vek. Urbančič za dvorazreduico v Batujuh in začasni potovalni učitelj-voditelj za Srednje Kambreško, g. Miha T o r o š. Ponočno razgrajanje jo dovoljeno v Gorici. — Seveda le ljudem lahonske stranke, ker zanje veljajo menda druge postave, kakor za avstrijsko misleče Slovence, To seje pred kratkim zopet pokazalo. V soboto, 27. t. m., zvečer se je po ulici Velturini v Gorici razlegalo do polnoči in še potem nekaj ur neprestano divje vpitje in prepevanje, vmes pa je mestna godba krepko svirala laške komade in navdušenim govorom ter kiicem »evviva Italia!" je sledila sto in stokrat izzivajoča pesem: »Lasse..........., katero so navzoči moški, ženske in otroci vsi vkup spremljali s kolikor moč kričečim petjem. Vmes se je celo streljalo. Pet ur je trajala brez prenehanja ta divja veselica skoro sredi mesta. Po vsej ulici in še po sosednjih ulicah brez dvojbe nikdo ni mogel zatisniti očesa, le slavna policija — dasi imamo dvojno — ni o tem nočnem razgrajanju nič začutila. Tudi oni mizar, kateremu je pred kratkim ob belem dnevu živce razdražila tiha družba trojih zastav, (avsrijske, slovenske in mestne) ki so plapolale s ,Šoiskega doma", se to pot ni čutil prikrajšanega v svojih državljanskih pravicah, da-si se je ves »patrijotičm" hrup vršil tih njegove hiše. — In kaj je bil povod in namen vse nočne veselice, vpraša radovedni čitatelj. — Slavil se je na ta imenitni, I vsa čutila zbrane družbe izrazujoč način — j godovni dan debelega peka A. G ii e s i g - a, I kateremu Slovenci nosijo svoje groše za kruh in še posebno za birmske kolače! — Tu se zopet vidi, kaj smejo, in kaj počenjajo naši Lahi (brez kapljice laške krvi) in kako jim povračajo naši Slovenci! Ure na cerkvi sv. Ignacija na Travniku počivajo; vsa kazala so odpovedala svoje službo. Celo poletje že na desnem slolpu J kaže ura 71/«. m, cd preteklega tedna dalje pa vidimo na ievem stolpu in na sredi med J stolpoma kazala na 2*35. G. »podešlat* ima j gotovo drugega dela čez glavo, mestni sta- I rešine hlade svoje kosti po letoviščih in tako J ne vedo, kaj bi naredili z urami, da bi spet J šle in prav kazale, kar sicer ni njih navada. J Mojstra iz Italijo, ki bi pognal kazala in j katerega že dolgo pričakujemo, še vedno ni in zdaj človek, če stoji na Travniku, torej sredi mesta, pa ne ve, koliko je ura, v Gorici, ako bi ne bilo na Travniku urarja,'kije postavil nad svojo tvrdko uzidano uro. — Magistrat nima Časa za razne potrebe mesta, pač pa za kaj drugega. Menda zopet ne bo drugače, da bodo morali popraviti ure na Travniku — ^Cavi". Na otok, kateri smo podali proti zaplembi št. 63. »Soče" od 9, t. ni. je razpisala c. kr.. okrožna 'spdnija obravnavo n&dan 27. septembra t. 1. V zaplenjenih stavkih smo govorili — kakor smo že omenili — o „ir-redenti", o proti avstrijskem čutu, kar,bi se Sirilo tirnbolj, ako bi se prej to in to zgodilo. Pravili smo tam o dejstvih, ki že obstoje v Primorju, katera > ij^pa poostrila po gotovih preddogodkifr Radovedni smo, ka*sen poduk nam poda c. kr. okr. sodnija o »irredenti", o proti-avstrijske m Čutu ter o namestniki palači v Trstu, ali so tam dela v prilog nam ali komu drugemu. Pn-miiljati vse te reči imamo dovolj ("•asa - • do -27. septembra, mi, kakor tudi o. kr. okr. sodnija. Napad alf kaj l — V nedeljo zvef er lako se y nam sporočilo — jo neki vojak •— domobrance udaril za uho nekega s'°" venskega fantu tatu uekjo na t e«ti okoli okr. sodnije, ker je rekel: živio! Drugeg, pa jo ranil n.i roki. Pndrobnnstij o tem slučaju ne vemo, povedalo se jt» nam le, da so sedeli poprej v neki gostilni tisti vojak in pa par fantov. Ko so pa prišli na cesto, jo jednetnu oni vojak priloži! zaupnico. Prav lopo; d.deč smo prišli! Kdo v«'-, kje uč<' ia^ke vojake, tla na lak surov način »dom branijo*. Mož, ki jo videl t-oio reč, jo bi! takoj na redarslvu s fanti ali tam so ga baje vso drugače kot lepo spjvjeii in Se Jo, ko je energično zahteval, da mora iti stražnik ž njim na lire mesta, so jo poslednji udal. No, v zahvalo, da je kaj takega naznanil takoj re-darstut ter »e postavil v bran za Slo etira proti napadu o! strani vojaka, <(¦ jo predrami redar, očitati mu, če;, kaj se on kot olikaneo meša v tako mi. .Slovence braniti — brrrr! 2drzilKke reč!. - - Kakor jo svoj čas avslro-ogerski železniški li-l poročal, jo določeno večjo število inženirjev za Primorjo, kjer imajo delati okoli 'A mesecev načrte za razno lokalne železnico. Ti načrti bi obsegali: zvezo južne železni«o na črti Tiil-Gurua z zalivom v Miljah; 1.1 bi se odklonila pri (Jr-ijaiui oil glavni' prog*', bi Ma po j-evui.i strani okoli Trda ter bi se združila s postajo državno železniVe pri Sv. Andreju. Po tej zvezi bi se ol;«jš;jl promet po tržaškem obrežju z omenjeno postajo in z ono južno želizuioc. Halje se imajo baviti z načrtom o direktni zvozi tržaške postajo južne žcit-znice skozi mesto in prerov po.i gradom na postajo državno železnice pri Sv. Andreju. Potem je tudi na vrsti zveza med f\>ivačo. Kakor čujomo. so že začeli pregledovati svet za zadnji dve /vezi. O Vipavski železnici poročajo na.ii h tirnic, ila je o njej toliko govoroma po Vipavskem, kakor žo no kmaiu o kaki reči. Kni pravijo, da jo podkupljena reč od južne železnice, da torej Vipavska železnica no bodo nikdar tekla, drugi govore, da jo poln i ulovov merijo in/euirji na Kihem-/Hfg itd. ¦ vili de na to naznanjamo, da ho s:a Vipavska žo!< znica po svoVč.e-no žo naznanjenim načrt! ter d.i nikakor ni po\opana. Kar ra/.ni posamezni ljudje fc!»pnVo o železnici, lega nI I roba ver;e:i. Vipavska železnica je dognana reč. kar tako hitro kakor bi kodo hote! ali bas tm*!-!:!. se pa tako iu j"dnake reč-i ne iUtlo izvršiti. Jami ples t Solkanu. - V nedeljo .so naznanjali lepaki po (Joriri, da bo isti dan ¦avni ples v Solkanu in i-ieer, da bo sviral.» p r vaška go.iba. Ko smo čitaii to. smo s; mislili: no. Solk.uii'; so postali zopet zavedni ter se sramujejo plesati na I.iski takt; za to so si najeli prvaško godbo. Ali na lici mosta, v Solkanu, je bilo drugače. P,vs je biio nekaj prvaškili go.icev menda trije ali štirje — drugi pa so bi.i -• laski goriški godci, ki so, skrili za .ruskimi*- zastavami, piskali Solkaneern v družbi s Pr-v a č k o v c i! Prvaška golba je torej dala svoje slovensko ime, da so je naznanjalo: na plesu svira prvaška godba, ali v istini so piskali -laški godci v družbi 3 ali 1 Prvačkcvn-v. S takimi naznanili so slepili javnost fjn kar tio moremo si misliti, da imajo prvaJki godci — tisti, ki so piskali — tako malo slovenskega ponosa, tako malo zavednosti, da skrivajo za svoje slovensko ime hške godce ter potem ž njimi piskajo. Pravi pravcati škandal, da ne rečemo več! Kazpls štipendije?. — Razpisuje se eden štirih deželnih Stipendijev po 300 gld., ki jih je ustanovil deželni zbor s sklepom 10. septembra 1S8S. v spomin štiridesetletniee vladarstva Nj. Vef. presv. cesarja Franca Jožefa I. t. Deležiti se morejo te ustanove dijaki, sinovi očeta, rojenega, stanujočega in pristojnega v tej grofiji, slušatelji prava, medicine, eventuelno modroslovja, politehnike ali više poljedelske šole — na katerem avstrijskem vseučilišči — skozi vsa leta vseučiliščnih študij držeč se obstoječih postavnih predpisov*. 2. Prosilci naj podajo svoje vloge deželnemu odboru do 15. oktobra 1898. in naj jim priložijo dokazila o rodu, pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnih družin, o tem, da so vpisani na kakem izmed navedenih učilišč in o dosedanjem napredovanji. Razpisujejo se dalje 4. deželni štipendiji po 200 gld. za dijake z Goriškega, kateri so dovršili srednje in stopili y visoke šole. Pri podelitvi se bo gledalo na to, da dobita te štipSttdiji" dta^ftijaka slovenske in dva italijanske narodnosti'. Če bi manjkalo dijakov izmed ene rečenih narodnosti, sme se nakazati štipendij dijakom druge narodnosti. Štipendiji se. bodo izplačevali v štirih četrtletnih odplačilih na prošnjo udeleženea, ki mora izkazati, da je vpisan v vseučiliščno matrikulo in pozneje, da ob >.uje učilišče. Dotične prošnje se imajo podati d o-ž o 1 n e m u o d b o r u v Goric' pismeno do l."i. oktobra 189S in naj se jim priložijo spričevala zrelosti, vbošlva in vpisa v eno izmed visokih šol. Službeni razpis od deželuotra odbora. ¦•••- Na slovenskem oddelku deželno kmefijsko šolo v Gorici je začasno oddati službo pristava z letno plačo S00 gld. in :200 gld. stanovnine. (le bo po preteku eduoga lota deželni odbor s službovanjem zadovoljen, ukrene stalno podelitev službe in od tistega časa naprej bodo pristojali 10 odstotni plačili poviški do dopolnjenega Jii. leta službo in so bodo vštevala lota za poiizijo po določilih, kakoršna veljajo za deželno uradnike. Prosilcem jo predložili dotične vloge do konca septembra t. I. z dokazi učiteljsko sposobnosti za kmetijsko šolo, popolnega znanja slovenščine in avstrijskega državljanstva. Ako prosilec še ni vsposobljeu za uči-lelj-tvo. mora so obvezali, da prestane do-fični državni izpit tekom poskusnega leta. Naznanilo. - - Vpisovanje za šolsko leto 1SJIS.-«.)!). n,« tem c. kr. izobraževalcu za učiteljico in z njim združeno dekliško vadnieo. a} Do 10. septembra so oglasijo pri vav-iiahijstvu ustmeiio ali pismeno one učenko, ki so do sedaj že hodilo ali v II. III.. IV. ali v V. razred to vadnieo in tiste gojeuke, ki so že lani hodilo v kateri leča j lega izobra-zovali-ča; vse izroči- zadnje-olsko spričevalo; Hi. septembra pa tiste učenko, ki v.dopijo v II. iu 1. razred vadnieo, zadnjo prinesejo s seboj: krstni ali rojstni list, spričevalo cepljenja koz iu spričevalo zdravnika, da imajo zdrave oči. Vse učenke pridfjo z očetom ali materjo ali pt namestnikom v druge razrede so letos nove učenke no sprejmejo. b) 17„ septembra od K. do 1:2. ure prod-polduo pa se bojo vpisovale gnjoiifco, ki žele biti sprejelo na novo v prvi ali kateri višji tečaj izobr.ižovaliiča, priueso s seboj: krstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo uradnega zdravnika, da mi trdnega zdravja in zdravili oči. <•) p.». septembra bojo ponavljavne in i2<). pa sprejemne preskušujo ob S. uri. Rodno podučevanje na vadnici začno !'.». septembra ob S. uri. na izobrazevališči pa precej po končanih sprejemnih preskušnjah. Na tej c. kr. deški vadnici se bojo 1 i. in 1."». septembra vpisovali samo učenci za 1. razred iu pa vsi listi, ki so že hodi'i v kateri razred te šolo; dne 10. septembra pa bede pismena ski!-"n;a od S. do 10. ure pred-poidne, in ledmi-na od J. do i. popoldne sam«• za tisi •, ki koder-ibodi želijo prvikrat v-lopiti ali v drugi, tretji ali pa v četrti razred te va iiii.v. Vsak učenec pridi z očetom ali materjo ali pa namestnikom iu se oglasi pri ravnateljih u to vadtiic- iu izroei svojo zadnjo šolsko spričevalo, ako jo žo hodil v katerokoli šolo: vsi oni pa, ki vstopijo na novo, še kr-lni ali rol-tni lisi in spričevalo cepljenja koz. Vsak tudi. ki bi ne mogel plačati šolnino, in da še ni oproščen, podaj prošnjo z ubo-žnim listom, ki no sme biti več kot leto star, in ki mora ualačno razložili stanje in premoženje, prosiičevih slarišov in podpisan bili od župana in duhovnega oskrbnika dotične ga kraja. Dno 17. septembra bo ob H. uri sveta ma^i, l'.l. septembra pa začne ob 8. uri rodno poučevanj?. — V G o r i c, i, dne 20. avgusta IMI*. Ravnateljstvo o. kr. izobrazo-vališča za učiteljico. V Podpori so fantje v nedeljo 11 t. m. plesali b r o z dovoljenja. Za to so jih ovadili okr. glavarstvu iu 0 fantov ter ž njimi krčmar so dobili po H dnij zapora, to je največ, kar je mogoče dobili za tak prestopek. Prav eksemplarična kazen! Nekaj bi radi rekli o tem, pa to si pri-držimo za čas, ko bomo zopet smeli govoriti -— o Pevmi. Županstvo r LibuSnjem je odločilo dne 23. t. m. v starašinstveni soji darovati za »Šolski dom" znesek 50 gld. Vsa čast vrlemu županstvu 1 — Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Iz Bllj. — (Nekdo nam piše). Pretekli teden sem, vračaje se v Gorico, šel zvečer skozi Bilje. Bila je tema. a cesta nikjer še razsvetljena, tako, da bi bil kmalu padel ob cesti v jarek. Včasih je bilo tam razsvetljeno ob takem času, no, sedaj pa ni; ko sem poprašal, kako je to, so mi odgovorili, da sedanje županstvo preveč štedi in za to ne pri- vošči niti potnikom, niti domačinom razsvetljave. Listnica uredništva. —G. dop. iz T......a. Dopis priobčimo v petek. Že stavljen, a smo morali odložiti. Listnica upravništva. — Dr. V. I. v T.: Vaša naročnina je plačana do 15.junija; do konca leta imamo dobiti gld. 3-25. Naslov smo spremenili. Na naš zadnji opomin se je oglasil. 1 e j e u«»n naročnik. Kaj mislijo drugi ne-marneži, naznanimo prihodnjič. Društvene vesti. »Rokodelsko podporno društvo r Lokavcu", združeno s pevsko-brahiim društvom, napravi dne 4. septembra t. 1. skupen izlet — na D o 1-0 11 i c o, na kateri dan bo tam tudi sv. birma. Vsporcd: prvi oddelek zbirališče pri Slokarjih zjutraj od 41/,—51/,; drugi oddelek ob 8. zjutr. zbira se v društveni pisarni; snidenje na Dolu v hotelu Ilospič •— od tam odhod na Ollico k Janezu; potem k maši v cerkev angeijca varuha, po isti % urni odmor; zopet snidenje pri Janezu in skupen odhod na Drl k banketu, kateri bode ob 1 in V,, pri katerem poje domačo pevsko društvo pod vodstvom gosp. naducilolja T o m a ž i č a. -- Pola se bode tudi Irospovna igra »Odvetnika pa kmet". Zvečer ob 0. zbirališče v hotelu Ilospič na Dolu, od lam preko ("lavna domov. — Vstop k banketu za osebo 1 krono; prijave sprejema iz prijaznosti g. .ložef Slokar (Pavlinov), ter g. Pran R o b e k. — Kedo želi vstop k banketu, oglasiti se mora pri zgoraj omenjenih vsaj do 2. septembra. IVvsko društvo „IIajdrili" na Prosojni vabi na veliko slavnosl desetletnice in blagoslov'jenja zastavo, kateri kumuje pre-blagorodna gospa V o I i o i t a (J o r i u p, soproga deželnega poslanca, ki bodo v nedeljo dne i. septembra 1S'.W. s sodelovanjem več. pevskih društev. Vsporod prihodnjič. Razgled po svetu. Ji položaju. Minislerska posveto- vanja, ki so so vršila le dni v Budimpešti, nimajo povoljuega uspeha iu lako bo treba menda zopet novih posvetovanj. Pred vsem nagodba z Ogorsko dela preglavico ministrom obeh državnih polovic. Ogerski minislorski predsednik baron R sy stoji na stališču, da se ne sme pode ali provizorij, pa tudi no rešili vprašanje o iiagodbi v Avstriji izven državnega zbora. '1 oga pa so boji grof Thun, kor jo prepričan, da c«; I udi skliče državni zbor, no doseže v njem nikakega uspeha. i,isti poročajo, da pri pogajanjih v Budimpešti niso prišli do nikakega pravega sporazumljonja glodr na zahtevo Ogrov, da so skiiče naš državni zbor; govore pa ob joduem, da so to zgodi in sicer sredi septembra. Lisli izražajo dalje upanje, da se vladi zjedinila v pogledu meritorne nagodbe, a doseglo so to še ni. Ogerski časniki pravijo dalje, da sta avstrijska in ogerska vlada pri posvetovanjih se zjedinili lako, da se ima sklicati državni zbor v naši polovici, da Ogerska eventuvalno obnovi nagodbo samostojno in da bi jo v tem slučam obnovila do leta 1003. Avstrijska vlada je baje zahtevala razmerje 0! >/,: 38'/?, da naj se prodrugači dogovor glede na manipulacijo s konsumnimi davki, glede na železniške tarife in dr., ali ogeiska vlada je odgovorila, da se n- more ozirali na take in jeiliiake zahteve. Ministri se posvetujejo, imajo avdijonce pri cesarju, a do pravega sporazumljonja se ne moro priti, kar jo pri sedanjih zamotanih politiških razmerah v državi popolnoma umevno, ker ovira uspehom, ki jih pričakujejo od posvetovanj in pogajanj, je vedno naš državni zbor, ki ni sposoben za nikako redno poslovanje. Staiiščo ogerske vlade je jasno. Ona hoče obnovitev nagodbe in druge reči po rednem parlamentarnem potu v Avstriji, čeprav lahko vsakdo razvidi, da na redno delovanje našega državnega zbora ni misliti. Iu potem, ci; se snide državni zbor, pa v istem prično peti staro pesem o obslrukciji tur državni zbor ne dožene nikakih uspehov, bo moral stopili na površje zopet § 14. in s tem bi se Ogri okoristili ter zahtevali, in najbrže tudi dobili obnovitev nagodbe tako, kakor si baš žele. pa slovanskem svetu. denarja bo zopet o. septembra t. 1. Meseca maja je že bila počela razprava proti Marti-nolichu, ali zagovornik, oni imenitni dalmatinski doktor prava Forlani, je ta čas zahteval, da se postavi obtoženca pred porotnike ter da se ne sodi pred navadno sod-nijo. Sodnija je o tem razmišljala, pa tudi še sama nekaj poizvedovala in konečni ukrep je ta, da bo 6. septembra nova razprava pred rednimi sodniki v Rovinju. Dr. Forlani je že vedel, zakaj je zahteval, naj se postavi Mar-tinolicha pred laško poroto, aH ni se mu posrečilo. Italijansko gospodarstvo t Višnjami. — Ko so hrvaški rodoljubi dobili v roke upravo občine višnjanske — kakor smo svoj čas poročali — so dobili blagajne prazne in dolgov na vse strani. V blagajnah je bilo 25 kraje, občina pa je zadolžena za preko 20.000 gld., dočim ima ona občina komaj 8.000 gl, kapitala. Sedanja uprava ne more naprej, ako ne naloži novih davkov ter ako ne naredi novega dolga, ker s prazno blagajno ni mo-goče^ gospodariti. ' Tako uzorne so italijanske občinsko uprave v Istri in tako znajo ti vsemogočni lahoni gospodariti. In take ljudi Se podpirajo »od zgoraj" lam, kjer bi se imelo skrbeti za blagor dežele, ne pa za nje — propast, Pa tudi drugod! so italijanske upravo slične onej v Višnjanu, saj je nedavno celo poreška »rVIstria" samo morala javno karati svoje ljubljence, 55a dr. Gregoričciii — KoMar! — Včeraj je dobil g. Koblar od kranjskega deželnega odbora strog ukor, ker je bil solrud-nik pri „Šlov. Listu«, in ukaz, da mora izstopiti iz konzorcija »Slovenskega Lista* ter opustiti vsako sodelovanje pri našem listu. Dr. Gregorič in Koblar se umakneta sili. Tako piše »Slov. List* dno 27. t. m. Slovensko zidarsko In tesarsko društvo v LJubljani priredi v proslavo 50-lctnoga vladanja N. Vel.cesarja Frana Josipa I. veliko narodno alavnost povodom blagoslov-Ijonja nove zaslsvo dne 4. septembra 1898. lota. Razpored slavnosli: Dno 3, septembra: Ob 8., oziroma ob 9. uri zvečer i Seronnda iu bakljada z godbo kumici, problogorodni gospoj Mariji P e r d a n o v i in Senlpeler-skelim župniku, prefiast, gospodu Martinu M a 1 o n š e k n. Zbirališče na Viranlovem vrhi. Dne 4. septembra: Ob 9, uri dopoldne so zbirajo vsa društva v »Narodnemdomu*. Točno ob 10V8 uri odkorakajo društva po določenem redu. Ob 11. uri dopoldne slovesna sv. maša pod milini nebom. Pri maši pojd društveni pevci. Slavnostno blngoslov-Ijenje zastave. Po dovršeni službi božji: slavnostni sprevod po mestu. Ob 1. uri: skupni obed pri »Zvezdi-. Cena obedu za osebo 1 gld. 50 kr. Velika narodna slavnost na Koslerjem vrtu. Vstopnina 00 kr. za osebo. Slavnosl se vrši ob vsakem vremenu. V »niatuški* Moskvi so včeraj odkrili spomenik carju Aleksandru II. Našega cesarja na velikanski slavnosti je zastopal avstrijski poslanik v Petrogradu, princ L i c h-t e n s t e i n. Iz Avstrije je šla na to slavnost tudi deputacija 11. avstrijskega ulanskega polka, ki nosi ime pokojnega čara. Slavnostim je prisostvoval tudi ves carski dvor. Sibirska Železnica, jedno najbolj velikanskih železniških podjetij, je izgotovljena do Irktitska v iztočni Sibiriji. Do Irkutska je 8. t. m. došel prvi vlak; glavna proga je s tem končana. Od iztočne strani Tihega oceana, od luke v Vladivostoku, vodi železnica že drugo leto. Sedaj bodo zgradili še del te železnice med Bajkalskim jezerom in gornjim Amurcm do mesta Gita ter do madžurske meje. Na jugoizhodu Irkutska je kraj Kjaln., ki je glavno skladišče za čaj na kitajski meji. Kitajski čaj bodemo torej v kratkem dobivali preko Sibirije. Novejše vesti. — Pr«d spomenikom carja Aleksandra II. je defiloval na čelu vojaštva sam ruski cesar. Navzoče nebroj*no občinstvo ga je pozdravljalo z gromovitimi Bživio"-kHci. Vsi večji listi poročajo, daje ruski car dal inicijaiivo zasplošnorazoboroženje. Kazprava proti glasovitemu Karolu Martinolichu, znanemu uredniku Slovane do skrajnosti sovražečega lista »II Giovine Pen-siero", radi prevare in poneverjenja tujega Na korist »Šolskemu domu" v gorici!_______ U5:Javni ples^S v proslavo cesarjeve 50-letnico bodo v Ajdovščini dne 8. septembra t. I. v dvorani Bratinove gostilne. Samo 50 kr. za 2 žrebanja. Glavni dobitek 100.000-v, 25.000 Kron Zadnji mesec! "~ Jubilejno razstavne srečke po 50 k. žrehanje: 15. septembra in 22. oktobra 1808. irečKe po 50 fc priporočajo 6. Bgnfiltf. i- i. zona, lichlsiadfer 81. Naznanilo. Podpisani naznanja *.. n. občinstvu, da je vnovič odprl svojo že znano kleparsko delavnico na koncu Gosposke ulice, na Komu št. 1. v kateri ima vedno gotove šlrcaljke iz bakra proti peronospori. dalje mehe za žveplanje raznih sistemov ler žvepljalke za sode itd. Ima zalogo bakrenih kotlov na izbero, Kakor tudi onih za kuhanje žganja. Vse po najnižji ceni, da se ne boji tekmovanja. Kupuje stari baker ter prevzema vsakovrstno kleparsko^ delo v mestu in na deželi _ 12-1 Spoštovanjem Makso Ornella, klepar in sodnijsk; zapriseženec. Podpisani si Štejem v čast, obvestiti p. n. občinstvo, da sem otvoril v Gorici zavod za liOenje in čiščenje perila po dunajskem in za skrobljenje zavesalnic po angleškem načinu, kakor tudi da pripravljam vsakovrstno perilo za gospe m gospode. Priporočaje se podpori p. n. občinstva, obljubujom izvršiti vsako naročilo točno po zmerni ceni. Frančišek Korpitsch v Gosposki ulici M. V.) in Kratki ul. 1. Ekonom, ki je dovršil z dobrim vspehom kmetijsko šolo, vešč vinarstvu, sadjarstvu, kletarstvu, poljedelstvu, živinarstvu, mlekarstvu in sirar-stvu, žali premeni« službo s 15. ck tobrom. — Ponudbe na uredništvo tega lista pod naslovom „F. B. St. 208. 3-2 Iščem MEtom trg. pi*. de mogoče s kavcijo. Oglase prejema: Eliza Taiice Prosek 3—2 pri Trstu. Naznanilo. Podpisani priporoča p. n. občinstvu v Gorici in z dežele svojo oblastveno dovoljeno delavnico unteteljnih ognjev. Izdeluje: rakete, kolesa, bengale, papirnate bombe ali možnaije za cerkvene slovesnosti. Vsi izdelki so prav po nizki ceni. Anton Doljak 3—2 v Št. Petru št. 37 pri Gotici. K JLeta 1881. y 6oriri ustanovljena tvrdka 3, (nasproti minski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovolnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške poirebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.) tiskarno Irs na perilo. (P. cl.) v Nunskih ulicah št. 10 nasproti gostilne •Helega zajca' priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvašk.h oblek, rakev vsake velikosti, zlatih črk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencev, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje. S*p— Vse po nizkih cenah!!! —*fl| Opozarjam tudi, da tiskam črke na perilo in sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela. mmmmmmmm^mmm H Špedicljslia poslovnica M toarBil t Gorici 1 Hj 305i-so v ulici Morelli 12 §| §j| se toplo priporoča Slovencem v IJk |*s Gorici in z dežele. |-.....:!r. dm w Priporoča se svojim rojakom v Gorici TW ^ in na deželi, posebno pa učencem Ijiul- ^ 2 s^''1 in srednjih šol za obila naročila. Am Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli 12 priporoča velcčastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode iti orodja. Staro l>h»i»o popravi, pozlati in posiehri v oglju po najnižji ceni. Da m pa, zninnrejo tudi liolj revne eerkve naročiti cerkvenima knvin-keira hlapa, olajšuje jim to zsrorej omenjeni s leiu, da jim je pripravljen napravljati hlaim, uko mu poiem t» izplačujejo na ohroke. Obroke si pa preč. p. n. j,'n-.pod naročcvalee sam Jaliko določi. — Pošilja vsako hla;?o 14» pošlnine prosto! Goriško pivo! (na Goriiceku II). vojim p. n Podpisani priporočam svojim p. n. odjemalcem svojo posebno dobro nležano izvozni >, marčno in ulc-žano pivo najboljše kakovosti, dobiva .-e v sodčkih l>o- Vi. V*, '/¦ i" V« H. kakor tudi v posebnih steklenicah. Zajedno naznanjam, da sem v minrdem lelu svojo pivovarno znatno zboljžal in da sem rabil Za va-renje dobrega piva le najboljše blagor fcalečki hmelj in hanaški ječmen. (! 2« 13 Proseč p. n. odjemalce, da se z zaupanjem obračajo name ia si obilno naročajo zapdovljaiu, najtoplejšo postrežbo. Z najodlidnejsim spoštovanjem W:i!iok, Oznanilo in priporočilo. Podpisani si štejem v čast, objavili sla vnemi občinstvu, toliko na deželi kakor v mestu, di sem kot veliko let stanujoč na Plaeuti, prevzel ključavničarsko delavnico v ulici Velturini pokojnega Luka Košuta ter st prijioročam za obilno obiskovanje. S spoštovanjem Andrej Mikluš, (J iJ ključavničar. ^ IVojam -i naznanili slauiomu ob- %T 4g, činslvu, da ipiii zapriči-1 v Trstu Irjrovino za rodavanjeiu domačih pridel- ^ J%- kov, s prijemanjem bla^a v svoja sklmlUču, fe ¦¦^ dajn) nn ista na]dnčiln in posredoval do- K* ^.i tirno prodajo na korist lastnika. ^§ ""' Trgoval bom tudi z sinom na debelo. Lj* Mttim kakor bo 1« Sprejii.eui zastopstva rdnih *I"i konkurenco sposobnih tvrdk in polagat L za to kavcijo. % Nadejaje se, da «e me sorojaki do- 8* ^§:' mislijo, ostajam odličnim sjioStovanjem mlani '&% & Krnost lVtsnn. ^» «^ Jl'i (<1.) v ulici S. Franccsco Siv. 6. |a ^^^^^^^^ i SSSMLlMKiliM **XLWiLM h KI ti ii Zalitevajlo loroj h* po \\sf-h slovHi^kili prodiijiihiicali lo izborim do- ¦ tnačo kavo. — Za Goriško in IVimorskn so iniroča pri Ivnlki .1. l'l|»:ili iVj Trst. Glavni zjihimitclj: Iva n J c U a O i n, Ljubljana. Prav katero dobiti mlečni kavi, Slovenci in Slovenkei Bl^* kava družbe sv. Cirila in Metoda, • __ v vsaki proilajalnici, diijo najboljši okus in lepo barvo f-rni ali iko jo k isti rabite. ii Sii^ii^Si«^Q^X^kX.]^SSXimj^LSL^X^mLLSXSSLSmm Iiran Schindler Dunaj, III. Erdbergerstr. št. 12. razpošilja gratis in franko kataloge v slo-verisko-hrvatskeiii jo/.ikit z voč kakor :UJ