stev.—number 22* Dan McLain Is Denvera pravi, jda jo on edini, ki m jo rešil is den-verskega spalnega ross, Vlak js padal t reko Muddjr, Wyo&ing. -,t mmmmmmm f, po mclainovbm mnbn ju jb najmanj 100 človeških življenj izoubljenih. .rfEeUSsjs. year •tort i sssii GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOTE MIT So. Lei TetrphOMI Ti«>sporočilo pa 1026 parov. ^ s«mo v Renu je bilo 7tt mzpo-^ in 483 porok. t___A leaei »mrtvih irtvih trupe! iz po- dnevnih Se spalnih vos čikaško-burlinfetonako • k vinskega potniškega vlaka štev. 30., ki m je zrušil v reko Bjg Muddjr blizu Loc-ketta okoli desetih pondči zadnji četrtek. McLain iz Denvera pravi, da je on edini, ki ae je rešil iz denverskega spalnega voza. Po njegovem mnenju je, najmanj 100 človeških življenj iz-gubljenih v tej veliki železniški nesreči. Štirje potniški vozovi so bili popolnoma potopljeni, s eden pa M je postavil pokonci ter mole} tako iz rake. McLain pravi, da ae najbrž noben potnik ni rešil is U> •tih voz. McLain ze je priplazil do ifeke kempe na oljnem polju Big Mud-djr. Odtam je telefoniral o neare-či v Douglaa, ki je ozem milj ]>roš od mesta nesreče. Kakor se je na krajevnem brzojavnem uradu bnrllngtonske železnice Izjavil euperintendent Grissinger, je reka Big Muddjr deroč hudournik. Zaatrantega bi bilo vsako reševalno delo odveč in zaman. Ko ao mu rekli, da je najbrž do 100 ljudi izgubilo ivoje življenje v tej veliki nearečl, je dejal, da je to prav lahko mogoča. Ni pa mogel povedati, koliko ljudi je bilo na vlaku. - Med tistimi, ki ao m peljali na vlaku v Denver, so znane naslednje oeebe: Clarence Goodman od tvrdke Crucible Steel Co., B. P. Johnson od tvrdke American Steel Co., oba Iz Denvera, la pa Juliua Gucnther, ki je bil iz Douglaaa. Denver, Osle. — Več kakor dvajaet oeeb je utonilo, ko je šlo pet potniških vos vlaka štev. 10 prek moita blizu Ouemaey, Wyo., ter m zrušilo v naraatli potok, kakor ja aemkaj brzojavil telegrafist na guernaerski postaji tukajšnjemu glavnemu bnrllngtonske-mu poročevalcu.. Po tistem poročilu aa je zrušilo pet voz, in eleer dva podaevna vosa, en spalni vos in vagon za prtljago v reko, ki ja kudo ne-rastla radi močnega deževja. Daa J. McLain is Denvera je aporsšil po telefonu veat s neere-ši evajl šeol ter rekel, da je iz-med 12$ ljudi, ki so bili aa vlaku, najmanj 100 oaeb izgubilo HvJj* sjc BEHEEN S JE TUBI14 m boju proti »nmicui. Voditelji dssMkraW? In npubtt-kanoev menijo, da m mizli bivši governer s tam korakom iznovn spraviti t politično ospredje. DENBBNOVA ODLOdlTBV MI POSBBMO VABO NEKATERIM PBOTIKOALIOUONIBTOM. Ohioafo, m. — Bivši governaf Charlea S. Deneen In njegovi glavni pomagačl so ae na avoji sa-ji v četrtek aklenUi pridružiti Zvezi za boljšo vlado in njenim zaveznikom v boju proti demo-kratično-republikanakemu poizkusu, vsiliti volileem dne 4. novembra avoje pristaše sa člane triindvajsetih aodnikov na višjem in okrožnem sodišču- V osemlnštirideeetlh urah bodo sastopniki Deneenove skupine ih raznih meščanskih organlzaoij v zvezi i čikaško pravno zvezo postavili kandidate sa ozem norih sodnikov na višjem. sodišču, sa dva na okroinem In za par is praznjenih mest na višjem sodi* šču.% Deneenova odločitev ni posebno všeč nekaterih* protikoalicijo-niatom, ki šale, da bi prišli l popolnim volilnim listkom ns daa. V glavnih atanlh obeh prissdt-tih atrsnk prevladuje mnesje, ds na mora bivši governer ničesar izgubiti s tam svojim korskom, pač pa pridobiti, če ze mu posreči vriniti par avojlh ljudi ns tod-niškg meeta. Odvetnik Patriek H. CDonnell, ki ae je razglaail za aamoatojna-ga kandidata za republikanako nominacijo driavnega pravdnika, js sa popolno protlkoalicijsko vo-no listo. Vljbolje moremo Isrssltl svoja nasprotovanje politični koaliciji s?tem, da si Mstavimo popolno protjkoalicijsko volilno listo," je rekel "Izvolimo že sedanje sodnike, pa naj m njihnz Irana pojavijo na koalicijski lUtl, sli ne " poaluženl vojski, ki so bili iz-prvs z fsem svojim ireem proti koslioijl, zahtevajo zaaa tri in morda tudi štiri svoje može na protibooovskcm volilnem llatku. Ce ne bo vpoštevana njih želja, bodo obrnili hrbet neodvianešem "V mislih nimamo posebne kampanje," je rekel eden izmed njlhnlh zagovornikov. 4lprugi prihajajo. Na primer zvezni ze-nator. Mi nismo niti demokratje, niti ne republikanci. Ml emo le doelužen! vojaki fn kot takšni bo mo držali skupaj neozlraje m nn to ali ono stranko." p taja ja kakor vojsk kros JAPONSKA VLADA V SIL 8TRAHU PRED BBVOLUUUO. . ^ngaj, 38. aept. — Japonaki thogotpi so v velikem strahu, da revolucionarni elementi izrabijo sedanje kaotična rasmere valed potresa aa rdečo revolucijo. Iz tega razloga zdaj policija preganja in aapira aaeia-liste in komuniata za vaako malenkoat, trije eoelallati ao i umorjeni pred nekaj dnevi čaanikareki poročevalci iz »vjetzke Buaije ne zmejo sto-i na japonska tla. Silni atrah pred revolucijo je tudi kriv, da je vlada prepovedala vstop v jokohamsko luko ruakomu par-niku "Leninu", >ki ja z rdečo zSztavo na jamboru privedel aalogo Živil zs japonzke delavce. Vlada m ja zbala, da parnik prirmša revolucionarne tlako-vine. , 'i * Tri revolte ugi Nemčijo. Na Bavavskam rogovilijo fsšiati, ki pa so prišli v konflikt a klerikalnimi monarhiati, katera Ja izigrala dikU-toraka vlada v Berlinu. V Poronjtt so dvigajo separatisti, na Saksonskem sa pa gibljejo komunisti Bavarski diktator je safroail Ludendorfu In Hittlerju s aretacijo. Vsi fašistorski shodi so prepovedani. Demonstracije delavcev proti berlinski diktaturi. ITALIJA ŠE Ni VRNI LA KRFA. Ms dan izpraznitve js Muzsolini odredil, da ko jas ladji osta-nejo, dokler Orki ns pls- Rim, ; 28. aept. — Italijanska eskadra ja dobila povalja, da oatane v krfaki luki toliko čass, dokler Qrčijs ne plsča 60 mlljonov lir odškodnine. Krf, 28. aept. — Italijanaka posadka je včersj zjutraj izpraznila krt, Grška torpedovka "Smirna" ja pripluls v luko in ismsnjslš dravne strele s itslijsnskim nlml ladjami, na auhen so si .#šfls ceremonije oddajanja is rcmsnjs civilnih in vojaških iti med Itslijsni in Grki Al Berlin, 28. Mpt. — Sreaemanno-va vlada ja včeraj iamanevrirala bavarske monarhiate in jih pritia-nila ob zid brez prelivanja krvi. Predsednik Kbert je imenoval Gu-■tam von Kahra —• iatega Kahra, katerega ja bavaraka vlada imenovala diktatorjem Bavaraka — sa civilnega komiaarja Bavaraka, generala Loiaowa pa vojaškim ko-mlaarjam. S to potezo je berllnzka vlada podvrgla bavarakega diktatorja ivojl diktaturi, kajti oba bavaraka komiaarja morata priznati vrkovniga diktatorja v Berlinu. Obenem ja bilo razglašeno obaedno stsnjs po * vaej Nemčiji Gsnersl von Seeekt, vrhovni po-veljnik nemške nsrodne gardo, js Isvrševalss vaeh dlktstorlčnih na-redb. Drugi vslan dogodik ji razkol mad bsvsrskimi monsrhlatl, kate-Itlh vodja js Kahr, in Hittlerjevi-mi fašlatl, katerih ssvesnlk^s ge-neral Ludendorf. Kahr ja včeraj prepovedal napovedane shode fa-iiatov in policija ja razprftila bre« kakega odpora tiaošere fašlate, ki ao m bili abrali pred vt^daištvom Hitlerjevega čnaoplai.' Hittler ja vlad tega ailno razkačen in sagro-sU je, ds se bodo njegove aunkov-ns čsts kruto mslčevsls. Kahr ps ROMUNIJA PONUJA POMOČ CANKOVU. SALUVAEJI VVOtaU TOŽBO PEOTI ŽUPANU DBVBEJU. Okissgo, HI. — Atirje aalunarji ao vložili pri aodniku Filipu L. Hullivanu na okrožnem sodišču tožbo, v kateri zahtevajo, naj jim šupan De ver zopet da obrtno dovoljenje. Peti aalunar zahteva, naj bo županu prepovedano preklicati njegovo lieenao. Tiati štirje ealunarjl, ki ao vlo-žili toftbo proti županu Deverju, ao naalcdnji t Alfred Caravelli. 1333 Seigewiek street; Sara Popa, 1982 Cljrbourn ajre.j Jo^pli Jnat, 35Lineoln avenue, is Ag-nss Sherman, 3142 Greenvietr a-venna. ' Medtem ps le vedno prsv prid no preklieuje župan Dever ealu nareke lieenee, zakaj, včerSj je bilo aopet štiriintrideset lieene žr-tev županovega persaa. # Enaki oarističai goaaral uatreljen Zagreb, Jugoslavija, 28. aept. — Is Moakve je prišlo poročilo, ds je bil Um uatredjtn general Slsščev, ki je aačaaa svetovna vojna p"* 1 je vel ruski armadi na Krimn. Mlaščev je med revolueijo pobegnil v Carigrad in pozneje m ja pri-družil VVrenfelu. Po drugem begu e Krima je prišel v Jus<>«lavijo. kjer ja bival da letošnjega ("»^'J« nakar je šel v Rusijo v sadi, da mn v.vrti prizsseaejo. Bo v je ti ae ga paeUvilJ pred eadišše radi is-dajatve in ekaekutirali Med prebivalci je naatalo razburjenje, italljanakl poveljnik je ps pojaanil, ds je prejel modpotoma brezžično brzojavko od Muasolinl-ja, ki mu nalaga, da bojne ladje oztanejo v krfaki luki toliko čaaa, dokler Italija ne dobi r>0 mlljonov lir odškodnine od Grčije. anolukz dblavoi eahtb- VAJO SKUOANJE PAELA- Poruhrake homstije in brezpoeel-nosi doma saktsva rešitve. London, 28. sept. •• Orgnnisl-ran proletariat Anglije pritlaka na vlado, naj skliče parlament v zaaedanje takoj, ne ps šele 17. no-vembrs kot je določeno. Notrsnji in tunsnjl problemi zshtevsjo rešitve, ki m ne more Izvršiti bris parlamenta. Izvrlevalna odbora Kongrsaa strokovnih unij in Deiavake atran-ke sta na akupnl aeji sprejela re-solucijo, ki poziva miniatrzkaga predaednika Baldwlna, naj brez odloga okliče parlament Velika resnost položaja v Nemčiji, ki gotovo ne bo brez posle* dic na mednarodno trgovino, in pa brezpoaelnoat v Angliji, katera neprestano raite, sta glsvna vzroks sa zklieanje parlamenta. Problem brezposelnosti ja mIo b-kuten. Včeraj ao trume brezpo »elnlk delavcev napadle In okupirala meetno hišo v Poplarju (londonsko predmeetje), ko So bile nspsčno informirane, ds ao občinski nadzorniki eklenill ustaviti izplačevanj« brezpoeelnoJtne podpore. OBEEOON IMENOVAL BOSSA ' BA VVAM/BOA I0MIBTBA. Maniao Ottjr, Maktka — Albert Peni, ki je bil dve leti minieUr za vnanje zadeve, ja laMnoran aa naalsdnika odatopivšemn finanš-nemo ministru Adoifu de La Hn-'■rti. Bamon Bo«, ki ja bU doelej načelnik mehiškega Rdečega krila in pa eden mehiških komisarjev na konferenci za ameriška priznanje »eblškc vlsde, ja hoo-novsn aa vaaajega Ministra. Kot aovs imenovanje »matrajo tukaj za sekaj jako dobredejnege glade BMeriško-mekilklk »Inolajev, ker pravijo, da js Bom Izkoren Canavatelj ameriških etreaUjenj iskren prijatelj Združenih dr žar. tirana, če boita poakušala s kako revolto. Civilni apo/ na Bavarakem je zdaj lisd katoliškimi monarhiati in fašisti, ki imajo protMtantovake voditelje; konflikt je torej verske-gs snsčaja. Dali prida do oivilna vojna, je odviano od narodna ga^ ds i ksm m nagne vojaštvo, tam bo zmaga.. Toda avlU diktatorji v Berlinu ao poikrbell ša pred nekaj tedni, da je bila večina bavaraklh čet premeščene drugam, na Bavarsko so ps bil* poalano čete iz pro-testsatoveke Pruaije ln eoolslistlč-ns Saksonake, tsko ds M kstollškt monarhiati, nl^l fsšiati ns morejo veliko zaneetl ns snnsdo. \ Drugačen pololsj ps js ns Ssksonskem. Ministrski predaed-nlk Ssksonske Zeignerje asklet aovrsšnik diktstorja Geaslerja v Berlinu kakor.tudi bavarskih mo-narhlatov in fašistov. Kelgner js levičarski aoeialiat. Centralni vladi ja zagrozil, da rdeča Sakaoneka odpade od Berlina v tlatam trenot-ko, ko se narodna garda pridruži monarh latom. , Tretja rebelna fronta je pa v Porsnju, kjer so ns delu aepara-tiati aa seo \ H Korejci, Kitajci in Rusi ao pošiljali trgovske in druge komisije križem sveta, ki ao tožile pri vaaelilah, kako jih tlači japonaki imperijalizem. Proelle ao od pomoči, sklicevale ae, da ima vsak narod pravico odločati o svoji usodi. Sprejemali so jih sicer povsod prijasno, govorili ao jim tudi lepe besede, kadar je bilo treba apragovoriti, kako jim pomagajo proti japonakem imperijalizmu, da jih ne podjanni, ao akomignili z ramami in lepo molčali Komisije ho se vrnile zopet domov in ostalo je val pri starem. Nihče ni ganil, da brani šibkejše proti močnejšemu. Šibki i^ slabi ao bili prepuščeni sami aebi Pa ganila ae je naravna sila. Malo je satrepetala, malo stresla In padali ao maliki in avetniki, rušile so se pagode in cerkve, razpadali ao altarji in irtveniki, treslo se je pomorsko oporišče, potapljale ao se silne bojne ladije in imperijaliatične sanje so m spremenila v prašno morsko peno. In to kar ae je zgodilo na Daljnem vstoku, ae lahko danes ali jutri cgodi kje drugje. Kje? Kdo ve, kajti preračuni se radi vneeo, naravne sile pa ne napovedujejo svo-Jeg® nepokoja, še manj pa svojih revolucij. sva ta __ ____ po dolini Psički? Peer Zadnji iarki zahajajočega solnca so poljubljali vrhove montanskih gora. Mesto Helena se je rudečilo v večernem žaru. ,Ved name se j<< razprostiralo jeano jeaenako nebo. Naprej je dirjal avto mimo zlatorumrnega klaaja. Proti za padu ae je sibelo v lahnih valovih Helenako jezero. To je nai montanaki avet, ki naa obdaja a evojim čarom* Kra sen kskor n#ne deva, kateri ae sipljejo preko ramen lasje kot telke, črna »Vila. Človek se kip pozabi teikepskrbi, ki mu mor« dušo. 0 Al' «em ti ie znanec — Helenako poljef Ker dolgo ae niava — Videla le! Tudi v naii naselbini je precej novic, veselih in ielostnih. Umrl je Ferdiatad Smith, sin suenega trgovca John Soiitho. ZspoHljen je bil as železnici, kjer ai je nakopal usodno bošmen. Pogrebe ae je udeležilo včRko število rojakov. Tudi mestna godba ga je kot avojege člana spremile k zadnjemu počitku. Bojaku Joe Longefusu je umrl šestletni sin sa devico. Večno zvestobo sta si obljubila goepo dična Olga Veršuhova ia Fr*nk Loksr. Ženit« je doma is Aurore, ni. Prišel je na daljni zeped in utrgel najlepšo cvetko. V stari kraj je odpotoval Jakob Kofelt. Luka Papei js nsmsščcn kot gosdar v Mičcl Oulču (Mitchell Oulch). V nedeljo zvečer se jc vračel okoli polnoči domov boter Anic. Bil je v rožicah, zadovoljen je bil HSVetom in a seboj. V tej zado-voljnosti pride na zapadno stran meste, kjer pričenje mali gdzd. Tam rastsjo ie od psmtiveks asm zelo bujne koprive. Tu sagleda osebo, golo do pesa, jahsti po koprivsh na črnem kozlu. Boter ca js ustrpšil in pritekel j« napol mrtev domov. lepil je še kvort )ijs5e,%a kar je padel na ppste-jo. Se le po dobri uri je prttel toliko k ssbl, da js povedalo Čudni prikazni, ki jo je vid«l v ko. irivsh. Easthelenski modrijan Kozobrin je na>to pogruntal, da so roparji v davnih čaaih na o-nem mestu ubili nekega Nemce, d ss šs dandenes vica in dela po. koro. Pa bog je v svojih nebesih n vse je dobro na semlji. Franoe. preke n Ako se delavci ji pravi delsvski Htanemo tek 11 boaso močni, bo krepke in imele bo v kot ets Dej* in Howat. In boj zboljšanja naših tušnik bo lahek. — Zs Rlbnioe v Olevelandu. — Hladna jesen nai je ie obiskala. In kadar prične padeti listje s drevje, tedej prično podjetniki svoje klopce, prsvilnejše povede-no svoje auinjo, odslevljeti od dele. Ravno tako je tudi pri nas, kai-U naši podjetniki nifto izjema. Dne 22. septembre js National Acme kompanije odslovils tri sto osemdssct mol. To je slabo znamenje, ki napoveduje, da ho-čejo ls itak pičlo mezdo snilati. Zdaj prejema naveden delavee 45.6 centov na uro. Ako znižajo še to mesdo, bo delevec delal skoraj seetonj v času nosnosne draginje. Sedaj se komej semec pre šivi pošteno a tako mesdo, kako naj pa isheje Usti, ki ime druši not Samodoaebe se razume, da si mora delavska družina pri taki mizerni plsČi prltrgovati pri o-bleki, hrani, sploh pri vseh najnujnejših izdatkih za prehrano. Bratje delavel, ako se ne bomo sami pobrigali za izboljšanje na šega ' položaje, bomo prihejali vedno v slabejše razmere. Naša tovarne nI pod kontrolo Steel korporacije, seto delajo a nami avojevoljno. Zakaj bi m ae sdružUi sa svoje pravleet Zakaj se ne orgaalaira-m%v U namen f Sej vam je zae> no, de je moč v združenju. Ml rahljamo pernloe bogatinom, pol nimo 'jim steklenice a šampanjcem. obklsdaase jim le itak pre obložene miae S nsjokusnejiem jedili, pri tem pe possbiaso, da »ran tudi mi ljudje ln imemo pra-vleo do dostojnega človeškega življenje Bogat ial so prišli goli aa avet kot ml. Tudi s eabo ne bodo nič neell ae oai svet kot proleterei. Ia vendsr teka reslike v življenju med bogatinom in deleveem Seatevite ai vprašanje aekaj. Is le to storite, bodeto prejeli odg* ver. de so oai m "d, ker so «dru-Šeai, ia ati šibki, ker smo neadru leni. Bratje, delavci, sdraarite sel A-ko tege ae atarite, oatenemo kep lje na vaji. katero najUkneji ve-ter etreee. Ako m pe kaplje zdrs- Vse« fipnlm orgi- Oospodje j— Odkar je doaeljevenje v Ameriko omejeno, je jaano, da dobivajo naše podporne organizecije manj členov, nego so jih dobivale, dokler je bilo število priseljencev večje.. Toda tudi od omejenega itevila jih pristopa manjši dal k organizacijam, nekaj iz aeseupe nja, nekaj pa iz neznenjfc, V in tereeu podpornih orgenizaeij. in tudi v interesu izseljencev bi pa t»ilo, da čim prej pristopijo. To bi se doseglo le na ta način, če bi bili Že v starem kraju poučeni o stvari. V ta namen nameravam zbrati podatke o naših organ izs eijah in jih natisniti v posebni brošuri, ki bi se bresplačno dajala izseljencem .v domovini, k*-dsr gredo na pot, pa bi j<* Ishko prečiteli na vožnji čes morje. To mi bo mogoče izvršiti le te« dej, čft mi pridejo društva na ta nsčin nasproti, da mi dajo potrebne podatke. V ta namen Vae uljudno prosim, da bi mi blagovolili dostaviti aledeče: 1. Popolno pravilno ime Vaše organizacije; 2. Stalni naalov nprave organi-seeije; e 3. Pravila t 4. Imena in naalove podružnio ali pridruženih društev; 5. Skupno ItevSo članov; 0. Gospodarsko atenje organizacije; 7. Eventualne atavfee organizacije (mesto, kjer je atevbs, ln krstek opie); ; ' 8. Eventualne šole orgsnfzsel je; 9. Imena in naalove drugih Vam znanih organizacij (podpornih društev, pevskih, kulturnih, šol, itd.) ■Vsšs^ organizacija bo v brožu-ri teko opisana, kakor jo semi pišete, seto bo dobro, de (fodete še kekšne druge podatke, $e jih i niste ln če mislite, da bodo koristni sa priseljence, ki-prihaja navadno kot popoln tujec v4eie-lo, kjer so .razmere povsem rsz-lične od onih v domovini in v Ev repi sploh. spoštovenjem, isseljeniškl poslanec— Btbin Kristan. e dežele 47, S, v Kjfipt i v Av-h t r al i jo 69, v Novo Zelandijo 4 — vsega 2312 izseljencev. Kakor je videti, stoji na prvem mestu isseljevenje Vojvodine, med deželami vpeljevanja pe Ap> gentlne, ki je od novega leta do kraja julija eprejele akoraj polovico vseh. naših izseljencev. Kako previdno, ft treba s izdajanjem listov postopstl s ozi-rom na ameriški sakon o vsclje-vsnju, dokazuje dejatvo, da je bilo po izkazih generalnega pkomi-sarja vseljevanja v Weahingtonu meseca julije pripuščenih v Združene drieve 828 Jugoelevaaov, medtem ko sc jih jc po izkazih isseljeniškege komiaarijeta tege meseca le 174 izeelilo v Združene države. To iznaša diferenco od 214, in kale, koliko bi moglo biti naših isseljeneev poslanih nazaj s Ellis Islsnds, če bi se bilo izdalo toliko potnih listov, kolikor p h odpsds ns državo po kvoti sa julij. Doslej še nI znano, odkod je prišlo tiatih 214 priseljencev, ki gredo na račun naše kvote, ne da bi bili dobili potne liste v Ju-goalsviji, in to bo treba izvedeti; toda vidi se tudi potem, kakšno praktično važnost ima sanesljive statistika. Priaeljevanje v septembru. Po uradnih Številkah Genef^ nega prieeljeniškege komisarja Washingtonu jc bilo od 1. do 13. septembra t. jUv 'Združene rfrža-vc pripuščenih 480 Jugoalovanov, oziroma oeeb, ki ao bUe vštete v našo kvoto. V bolnišnici na Bllia Ialandu je okrog 400 bolnih priseljencev resnih narodnosti. Zdrevniški noji ciniki pravijo, da je to normal no stanje b de ni nalezljivih bolezni med izseljenci, ki sedsj pri-hejsjo Is Evrope. I čast vrtnarjem. Prav to, aaj M tudi vrtnaratvo povzdigne na stoj gre, poaebno že radi toga ,da sc osamoevojimo tudi m tem polju, de ne bo treba uvažat dragih cvetic iz drugih držav u iebno iz Italije, kot je bilo do J dej v navadi. Veleeejm je obiakalo prvi da do 20,000 oseb, v pondeljek in t rek pa okrog 10,000 ne dan. Bkl se je ie tudi precej kupft zot poročajo čaeopieL Več poro čam, ko ei ueleaejm sam ogl« S Naša kmetijska družbe priredi B. septembra razstevo živine m mlečnih izdelkov na Bledu, kateri s^edMajs Mi zastopniki I strstva za trgovino in industnjS Kralj in kraljica, ki sts pre,l časno zapuatile Bled, ata ae vrnij Bclgrad. iJ^ Poročila iz Jagotlivije. Ljubljana, 10. septembra 1923. ■ V zadnjem poročilu sem omenjal, da je prevsela naša drieve južno ielesaico v svoje roke. Ker tam manjka pregled prog, ki jih je juine železnica imela dosedaj Svojih rokah, jih podajam sedaj. Glavno proga, ki vodi is Špilja Maribor-Zidani moat-Ljubljana-Radek, je dolga 245.8 km. Proga Maribor-Prevelje do koroške meje 80.4 km, in Pregerako-Kotoriba 90.3 km, Zidani moat-Zegreb-Siaek 120.8 km, skupej tedaj 537.3 km. Razen teh večjih prog pa jc imela v evoji uprevi še proge 'kakor Pakrac-Barč, Ljutomer-Badgone, in Poljčane- Izseljevanje Jugotlo-vssev. 1 .1 ' fi •;(. '■'VT/frf} ■.i'" ■ 'J Mesece julija se je ls Jugoslavije izselilo vsega akupej 384 o-aeb, in aioer 244 moških in 140 lenakih. . ■ ; , Vojvodina je zopet tista pokrajina, ki ime največje število Izseljencev, namreč 178, od tege 98 moških in 80 ženakih. Iz Boene in Hercegovine se ni tege meseca nihče iuelil. Is Hrveteke in Sle-vonije je bilo 89 Isseljcnoev, ln ai-eer 65 moškik in 24 ženskih; is Slovenije 48, od tsga 22 moških in 26 ženskih; is Dalmeeijc 36, od tege 32 moških in 4 ženske, Srbije 90, od tega 17 moških In 3 ženske, ls črne Gore 13, od tege 10 moških in 3 ženske. . Isseljevenje se je sopet v prvi vrsti obrnilo v Združene drieve, sa kstere je bilo 174 Isseljeneev, potem sledi Argentina, kamor je odpotovalo 146 oeeb; v Kenedo ae je izeelilo 49. Vv Brszilijo 6, in v druge emeriške dešele 10 oseb. V Združene drieve se je izselilo 10 oseb Is Srbije, 58 b Vej-vodine, 61 is Hrvstske ia Slavonije in 43 is 81ovenije. V Kenedo ao odšle 3 osebe ia Srbije, 10 is Vojvodine, 2 is Cme Gore. 22 Is Hrvsteke in Slovenije, 3 Is Slovenije. « V Argentino je odpotovelo 7 isseljeneev ls 8rbije, 26 U Vojvodine. 11 Is Črne Gore, 5 ls Hrvst-ske in 8Uvonije, 25 is Dalmacije, 2 iz Slovenije. V Bresilijo ae je laaelilo 5 o-aeb iz Vojvodine | v druge emeriške dešele 1 Is Hrveteke ln Sle-▼onije, 9 pe is Vojvodine. Od 1. januarja do 31. julije ti je iaaeino is Srbije 190, Is Vojvodine 1241, Is Črne Gore 21 Ir Hrveteke In Slevonlje 500, U Dal maeije 246, ls Slovealje 109, ir ia Hercegovine 14 oeab. V isti dobi se je laaelilo v Zdru m drieve 900, v Kenedo 301, v MiUterizacija valed ssditja stav-ke na juini železnici jc odpravljena. V Mariboru pa je nova uprava juine ieleanice vae delavce v de lavnioah. ki ao itrajkali, Uprla in rasglssifs, da bo prejela delavce v uluibo na novo. Delavci so obdria-vaU seupne sestenke in sborove-nja, na katerih sc jc sklepslo o položaju. Po celi Sloveniji proteatirsjo občine proti kuluku (cestni tlaki). Tudi klerikalna iupanake svesa je protestirsls proti temu. Naj bi se reje preje brigali, da bi ne prišlo do tako srsmotnega zakopa. V Krsnju se je vršila dne 2. septembre 60-letnlca tamkajšne Narodne Čitalnice s odkritjem Simon Jenkove spominsko plošče ne hiši, v kateri je umrl dne 18 oktobre 1869. Bil je naš peanik ljubezni in pevec našega aorškege polje, rojen v Podsmrečju, sin rev-ne matere, katera se je trudile den in noč, de ge je mogla vzdrieveti. Msrsiksters njegove pesem bo ro jekom v novem kraju gotovo Se v spominu. Časopisi poročsjo, da jo v naši državi še nad 30,00 Busov, Vrsng-lovih beguncev, dočim ae jih je Še nad 10,000 isaclUo nazaj v Rusijo Med temi, kar jih jcuprliua, vleda eilna mrinje do sedanjega režime v Rusiji ln delajo med rojaki ne •ve kriplje ,ds sa Čim menj begun cev vrne nassj v svojo domovino PH nea imejo na razpolago vsako-vrotne šole in tudi v ermedo jih sprejemajo, dočim noša ljudi (Šeetnike) odpuščajo. Nedavno je nek evijetik celo uhešel s erople-nom, a v Rumunijl ae jc spustil ne Jls ia ao ga internireli. eperat pa dobi naša vlada najbrž nazaj. Beogredeki čeaopiai vedo pove deti, da bodo odpeclano ne Hrvatsko ' leteče koloneM, ki bodo imele nelogo hoditi iz kreje v kraj in Istirjsvsti davke in loviti vojne Forum. Forum jc lstinsks beseda in je pomenils pri starih Rimljanih javni trg, ki je določen sa sejmJ sodnijske ohravnave in ahodeH atarem Rimu je bilo več taki javnih trgov, ki so ae ločili r .0< nijske trge fore čivilis in tržna trge fore venslis. Nsjstarejai in najznamenitejši forum v stare® Rimu je bil Forum Roma mi m v globini med kapitolom in palal tinom, ki je clužil za sredice ^ litičnega življenja in promets.H V angleških listih večkrat H temo, de je govornik govorili javnega foruma (public forum)! cerkvi. To pomeni, da je govorniki govoril ob čaau, ki je določen za javne rasprave, ki sc ne tičejo-direktno cerkve. Nekatere cerkve ao namreč uvedle predavsnja o najbolj različnih predmetih, ds se tako privabijo zopet verniki v cerkev. Pri tekih rssprsvsh na-stopita navadno po dva govorni-ka. Eden zagovarja predmet, dru-gl ga pob^e. Eden zastopa stran vprašanja pozitivno, drugi nega-tivno. To napravo so prenesle razne protestsntovske cerkve iz stsre-ga poganskega Rima. Tudi V starem Rimu je bila navada, ds ao govorniki rez javne govornice na forumu govorili ljudstvu 'a kritizirali stvari, s katerimi niso bili sedovoljni ln so jih smstrali škodljive sa ljudstvo. DINOZAVROVA JAJCA. STA* 10 1HLJOVO* LIT, NAJDENA. V Ljubljani ao priredili U dni tudi vrtnareko rsztevo, ki je beje nekaj zelo krasnega in dela Peking Kitajaka. — Ogromni dinozavri ao neali jajca, od pet do šeat palcev dolge, ter imeli svoje gnezda kakor ksterskoli domača kokoš v današnjih dneh. Zgodnje aecaleke zveri iz Azije in Amerike ao si bile sorodne ter »e izprehsjsle in potovsle preko oi>eh celin po zemeljskih mostovih, ki ao ju vezali v tistih pradavnih časih. To je dognala tretja szijska ekspedlcija ameriškega muzeja, ekapedieija, ki je prebila pet me-aceev v Mongoliji. Pertija je pravkar dospela r Peking s največjo doslej znano najdbo ostsnkov prssgodovinskih šivali v sgodovini paleontologi« ali sterinoslovja. Devet ton teh okamenelih ostankov bodo dali privesti v Ameriko. Znanatveniki ao ae vrnili i mnenjem* ds je bila mongolska planota eredifeSe najstsrejših S-vali. Pctindvajaet okamenelih dino-zavrskih jeje so nešli v nekolikih gnezdih med okostji srednjeveških dinosavrov. O jajcih menijo, da so stsrs deset miljonov let Resiskavalei so izkopali dvais-sedemdeset lobanj in dvansjst popolnih okostij teh orjsških iivslu Nsšli so tudi ostsnke sesslcer, posebno ostanke velikanske rl, ki je podobne rinoceru, in • keteri previjo, da je bila eorodns • prvotnimi živalmi v Aziji ia A-meriki. Partije je potovele na moto^ nih vozeb, ali vsakdanje potreb-ščine ai je prevašaU s karsvsno sedemdesetih velblodov. Mnofo težkoč in veliko trpljeajs ao morali ti snanetveniki prebiti v n<*-tolski puščavi. Benditje ao jim bili skoro vedno se petsmi Musejeki kuretor Msthew. j« dejel, da ae de vspoataviti in viti eaijsko življenje ls dobe desetimi ssiljoni let t p mongolskih nejdb. ; "To je največja najdbs v rinoslovski sgodovini," j* dil Msthews. ^ * "To bo podvojilo nsše zass/. Popravek — Pravilao ei Hs*| ne Homer, ampek prsvilae / Holmar. - Matija Pegerek. rA, 1 S ■ 0re. — Is uradnetfs RZln^ odbor., li Eprsvljeni za ietuo konvencl- kiltnd Razne vestL WALLAOX IAMTBVA 18% ZNIŽANO VOOTINO BKBSPOBKUtOBT HA «0- PEOOEMIVNO 0IBAHJB PŠENICO SA ot^ori t oktobra t nipst u j« razvidno, da je delavska federacija i* 269 167 članov v niinolem j^etošnje Poročilo M**«)* 468 členov M leto do- 'je bilo pred enim letonr členov, jveč člafiov jc imela federa -.f letu 1920. Takrat je Štela J8)740 členov, nato pa članstvo hpo^ila jc daje raavidno, da I federaeija 901 centralno orga-jo To pomeni, da jo Ame-, delavska federacija v enem irrubila itiri centralne orga- 2. Lani jih je imele »05. V JUrtih meaecih do 31. avguata izvraevalni odbor federacije |f3t farterjev novim pentral-or^ttiiizacijaaaL iatočaano pa je rarpu&čcnih 33 centralnih or-taci j* dve sta bili auspendi Eli in ena se je pridruiila drugi, jfcdnarodne unije, ki ao napre-lVale na članstvu, ao Bledeče: Rudarska unija United Mine forkers of America, unija metal-iih rudarjev in topilničarjev line, Mili & Smelter Workers), pjja livarjev, unija elevator inštruktorjev, unija tapeUrjev in unije stereotipistov, opekarjev, ftimnosekov, marmoraekov in pie- fUnije, ki so naiadovale na član stvu. so pa aledeče: Unije kovačev, kotlarjcv, hotel-ikih in gostilniških postrežnikov, jeklarskih in šelesarakih delavcev, priiUniiČnih delavcev, strojnikov, lesarskih delavcev, oljnih delav-iev, kovinarskih bruaačev, paplr-nii-arjev, mornarjev, učiteljev, iomercijalnih telegrafistov in tobačnih delavcev. Vae te unije, ki so isgubile na fianatvu, so danec približno tam, kjer so bile leta 1916. Kalifornijska federaeija odklonila amalgamacijo. f Stockton, Cel. — Na letni kon-venciji Kalifornljake delavske federacij^ ki je bila pred par dnevi laključena v tem mestu, je bila poražena resolucija aa 'amalgami raffjs strokovnih unij po industrijah. Andrew Furuscth, predsed sik Mnsrodnc unije mornarskih delavcev, je bil tflavni nssprot|ik amalgamkcije, wpi. Eoss Knud sen, kandidat delavske aocialistič ne htranke za župana v San Fran eitcu pri zadnjih volitvah, je jsa lapovarjal resolucijo . ■V konfliktu glede politične akcije je zmagala struja, ki podpira Konfereneo napredne politične Za delegata fia konvenciji Ame riake delavske federacije jc bil iz »oljen Frank Walsh, ki jc napred Mak. t <■■■ • t •, i Osem urnik sa žene porašen T M»»otfromery, Ala. — Predloga Meuiurncga delavnika za šene jc bila poražena v allabamskl legiala- Waehington, D. 0. — Na torkovi aeji zveznega kabineta ao ao pečali z rasnimi predlogi sa ta-cojšnjo odpomoč kmetom, ki pridelujejo pšenico. 8klcnjcno pa je bilo, da jc treba še nadaljnik študij in informacij, preden sapočne vlada kako definitivno akcijo. Predsednik jc v četrtek sprejel delegsoijo kmstov ln bankirjev la devetega zveznega rezervnega o« krolja v Bell hiši. Tajnik Wallece je predloiil 'kabinetu poročilo o pšeničnem po-lošaju doma in v tujini ln nasve-toval 25 odstotno anilanjc šelez-niške voanlne. Nadalje jc priporočil, naj vlada uatanovi poljedelsko Uvozno komisijo ali kor-poracljo z obsežnimi pravicami. "Pozornost jc treba posvetiti celemu poljedelstvu," je rekel poljedelski minister Wallace. "Pšenični položaj je le en simptom zelo posplošenih slabih razmer v poljedelaki panogi." Tajnik milace je Izjavil, da ima le malo vere v izdatnost določevanja cen pšenici in drugim poljskim pridelkom. Nakup veli« kega dela preobilne pšenice bi i-mel le začasno korist za posledico. In dokler ne'bo kontrole nsd produkcijo lita, se bo pološaj še slabšal, jc pristavil tajnik. "Voznina sa poljedelske pridelke je višja, kakor jo pa more plačati poljedelstvo v sedanjem iasu," je nadaljeval Wallace < MLumfi^^^H^MH Washington, D. 0. — Situaeija brezposelnosti na Holandakem postaja čedalje hujša, kakor je poenoti is porotlla, ki ga je prav. kar prejel in objavil trgovski de-partment. Le delna aapoalenost se nadaljuje takorekoč v vaeh induetrl-jah, dočU jc sedaj 78,083 oseb bres dele. V meeeeu avgustu jih jc bilo 7«,120. V stavbiuakih in kovinskih stroksk je pološaj na* ravnost obupen. V čevljarski in* dustrlji so rasmerc še vedno jako slabe, čeprav je bila sprejeta aa« ščitna tarifa, po kateri bi naj bU zmanjšan uvoa inoaemskih isdcl* kov. V oblačilni Industriji ao ae razmere sačaano nekoliko iabolj-j šale, ker aa bllša jesen, in jeseni imajo oblačilne delavnice več na* ročil POMANJKANJI AOLIKZB PO* 8LOPIJ. Waahington, D. O. — Montan-ski progreaivei bodo šivahnejšl na konvenoljl, ki se vrši v Heleni dne 28. septembre, kakor pa ao bili doalej na takšnih konvcnel-jah. Montana je dodobra orgafelsi-rana. Wyoming ln Utik ae še pri-previjata stopiti v progresivne vrste. In druge sapadne države so se še organlalrale kot državne podružnico konference aa progresivno politično skeijo. Tako je videti, da se progresivno gibanje na sapadu čedaljebolj organlaira aa adruženo kampenjo aa politične in industrijske reforme Industrijskim delaveem in kmetom vprid, kakor menijo tukajšnji or* ganizaeljskl uradniki. Če se bo progreelvno gibanje I posplošilo, potem nam je prlčako-1 vati, da poetavljo progreslvel Šc| v prihodnjih predsedniških volitvah svoje lutne kandidate. i • i\ \i ■ hr A : SlBTOBtk« HIFBJBI PW(tm Jedioti UHMM^aa a MHU 1004. Uk«fV. IV. >••!> 100? v M**i imrnrnU. GLAVNI »TAN. SeST-OS ta LAWNDALK AV*,, CHICAOO, ILUNOia. IivTŠevalni odbori UPPSAVNI ooiUi POHOTNI OOSKKi J > j*»a um* Umlksr, S«> SpriafnM, IB. Železnic ne smemo zatirati, ali vaeeno pa je nujno potrebno, da znižajo* voznino najmanj za 25 odstotkov brez vsskršncga odlašanja." 1 Waahington, D. O. — Več kakor 10,000 ismed 60,000 otrok, ki so ae vpisali v krajevne elementarne šole ob prlčctku letošnjega šolskega leta, bo moglo hoditi v šolo le deloma, in še več jih bo moralo obiskovati šolo v prosto-rib, ki so prenatlačcnl in sato še bolj ispoctavljenl nevarnosti og* njs. Poslopja, sesidana sa msnj kakor 15,000, so bila natlačsna približno s štirikrat večjim številom otrok, kakor bi jih smslo biti v njih. Sect let jc še minilo, odkar ss je gneča prvič pojavila po šolah, Le malo bo odpomagano tem ncsdravlm in škodljivim razmeram, če priČno sedaj zidati eno poslopje, zakaj, več mcssocv je treba, preden jo sgradba dograjeno, da morejo otroci vanjo. ŠMIUIŠ M TBAdA ZBLO POČASI V VORMALVB e i Itavka v New Orleansu narašča. News Orleans, La. — Stavka tuk»jinjera pristanišču ke Širi; 7000 delavcev jo na štrajku. Pri-stanisčni delavci, ki so člani Ams-'iikc delavske federacije, in oni 1 W.,W. stavkajo v popolni slogi. 1'aroiirodne družbe nejemsjo iu jim plsČujcjo večjo mez-4" kot pa /.ahtevsjo stavkarji. Bili tudi spopadi med stavkokad in "•vkarji in policija jc aretirala »liko število zadnjih, ki eo pa biU •erofcVni na aodišču. v New Torku najbrž is-gube bitko. Lork, N. Y. — Stavkujočl «karji bodo v nedeljo glasovali, «ie ostanejo na štrajku ali ne »""jo na delo. Kakor kašejo vsa •"""•nj«, bodo poraženi. Pred-mednarodne tiskarske or-»niMrij« Berrjr je dobil lastni-fc)tn velikih dnevnikov toliko ds-hvr' v. d« so v četrtek dnevniki i'ili vaak zaae in ns veš v izdsji, I ®«j z delodajalci in obenem boj »Ustno organizacijo, ki jih je ia-P ]»revoč za tiskarje. fckjaai silijo v Ameriko a jcnlmi potn nd Ustt s?pt. — V ameriflUM ■^'"latii v Rimu ao prišli na elod ^•rejenim potnim listom, kaU-™ » poelužujejo Italijani, da J*r«dojo v Amertko. Pred krot-i* »»Ho artiranih 27 Itaiiia-, • k! » imeli ponarejene petne 'I rroviaa a potnimi listi sa •T "'"ikc M ao v vojaških letih, ^rte v Italiji, Ohioago. HI — Združene dria-ve so se le malo približala po podpisanem premirju blagostanju, je dejal v torek zvečer pred tovsr-niakimi zastopniki Oeorge M. Rcjaolds, ki je predsednik rav-natcljskemu odboru deneraega aa-. voda Continental k Commerclal National Bank. "Zadnjih pet let smo urejali tukajšne zadeve. Zato imamo d ber košček blagoctanja, ali tega blagostanja ni deležen vsakdo in vaško podjetje," je rekel Rejr-nolds. "Seveda se vračamo v normalne čase dan sa dnem, ali adl ae mi, da nš bom videl te dežele takšne, kakor je bila pred vojno. Se dolge poti nam jc treba, preden pridemo v normalne čaac, in vzelo bo Še leta in leta, preden bo narod v takšnih razmerah, v ka kršnih jc bil pred vojno. "Celo kmetje ae še niso vrnili v normalnost. Oni ne dobe dovolj za to, kar pridelejo, a pU«eva« pa morajo pretirano visoke cene za stvsri, ki jih potrebujejo. Ali nssplošno so nsrcdill kmetje velik korak naprej. "če ee primerjamo s Evropo, uvidimo, da še nismo tako na sls-bem. In aelo dvomim, da bi bili evropeki nerodl aedaj količkaj na boljšem, kakor so bili trideset dni po podpissnju nemško-zavezniške-ga premirja." Reynold je povedal svojemu poslušalatvu, da bi sedaj denar prav nič ne pomagal EvropL "Po-eakajmo, da se prenehajo uničevati in prepirati. Tedaj se bo šele ikplačalo počisti tjsksj denar. Nikakor mi ne gre v glavo, s čem bi naj pomagali Evropi, vssj ss-sedaj ne. "Ničesar dobrega ne naredimo. Če poeodimo Evropi denar sedaj za nakup hrane ln obleke. "Znano je dejstvo, da preti 40 odstotkom naroda ▼ Združenih državah bankerotnoet. Zato nam je nujno treba denarja tu v tej dešeli Nekaj takega imamo tudi v čl* kaškem mestu, kjer je vsspolno nepotrebnih cerkva vseh veroia-povedanj na avetu. Več deaet tisoč otrok ns bo moglo obiskovati šole letošnje leto radi pomanjkanja šolskih prostorov. Csmu ne izpremeniti velikih in prostornih cerkva v šolska poelopjaf Čudimo ae, da nieo iznajdljivi mestni očetje že prišli na to idejo. Saj lah* ko narode mestno odrsdho, po kateri bi moral Škof odstopiti orse crkvc za šolske svrhe, duhovni-:e trote pa poslati na to ali ono koristno delo. In v Wsshingtonu jc tudi najti menda kakšno eerkev, Id etoji cel dan presna, dočim se nežni o-trocl gnetejo v prenapolnjenih šolskih prostorih. Ljubi "bogeo" vfendsr ne bo zsmerll svojim "o- trokom", če porabijo "božje" hrlmovc aa ljudske šole. Saj ven dar pravi njegov sin t "Pustlts male otročiče k mepil" Ali potem bi m bolj slaba godila popom, sekaj otroci bi alu ne nosil! vsako nedeljo cerkvene "blre"" v obliki ameriških dolarjev. Finci ubili ruskafa komiaarja. Moskva, 28. sept. — Ia Petro-1 Isavodska javljajo, da jc bit na finsko-ruskl meji ubit M. Lavrov, načelnik rusko-kareUjak^ raamc-jitvenc komiaije, ko ee je vračal ia |Finake. Dva druga komisarja sta Ma ranjena. Morilci, ki so Finci, ] I so ušli. NAJVtiUl BODlAOl ODMDI* LO ISKIDMO TOLIT1V f OKLAHOMJ. (Nadaljevanje s prve atrani.) peticiji bodo raspravljall prihod-nji teden. Ooverner Walton še vedno vatraja ob svojem stališču, da je bila leglalatura odgodena ln da nima nobene pravico do aaaeda* I nja %rez njegovega privoljenja. I Edina pot, po kateri more ekla-homsko ljudstvo dobiti novega governerja, jc ta. da al izvoli prihodnje poletje leglslaturo, ki bi gtgaovala proti njemu, jc rekel Waltpn. / "In tega ravno ne bo," je de« jal "Saj prav dobro vedo, da je večina ljudi v tej državi a» menoj v boju proti pretepačem in nevidnemu režimu. Obupani ao. In v tem avojem obupu poizkušajo preprečiti, da bi jaa ne doprinesel dokazov o njih morllnem početjih U\ državi." "To nI vereki boj. Saj mi je znano, kje ao pretepli proteatan-toveke miniatre. Niti ni plemenska avaja. Paš pa je trgovaka ia politična. Saj pretepajo eelo člane avoje laetne organizacije. Treba je temu ali onemu članu čutiti s pretepaško avojatjo, navesti jim potem Ims tega ali onega sovraš-nlka tsr reči, da ga je videl su- VZHODNO OfcllOftJKi kwk ' SAPAONO OKAOtJti Agss tvael, i Ifafti Nndnomi odbori Zdruftitvoni odbor. r«.k ah "J21w Snrte^Arr^^u^' * tt^JffoZScZ cfc-JTSu: a, «SM H. Oalr Av, ^UvelaaAO. earfM, hl delajo o fkv«e» •»•da, pyah fc'■ >šTmssja>s^t'siiil^Iff naslov ja sgeej^/ VftMOVNI CDRAVNIKi Dr. f% J tAl M naj s nekim dekletom, pa prete-pejo obdolženca ln ga lašenejo ia mcata, nc da ki ae poprej praprl-čall o rcenlčnoati tošiteljevlh be* tsd. * j , "Obdržati hočem obaedno stanje tako dolgo, da bota mogel prclakatl te raamere ter odpraviti takšne organizacija. Ne pričakujem ga, da me bodo nehali napadati moji čaanlkarakl nasprotniki. Od atrani nekaterik bi niti nc maral njih podpora, Njihovo sovraštvo pat ja v ( ponos, Odtlej asm, ko ssm bil racat nI komisar in ko sem ustavil kupčije* v katerih jc avojat kradla meatu denar, f so bUi proti meni, Nikoli nlao potem prenehali blatiti mc pred javnostjo. Nasprotniki niso ssmi kukluks dolgih laa, debelih nog, zadnjega dela, ki ni v nobenem aimetričnem ekladu z ostalimi, in končno, kaj naj pomeni tof" Mol je pogledal nizdol po svojem teleeu, opazil je nekaj, kar mu je bilo sieer še znano, pa ga ni motilo, ker je bil Vedno sam, potem aa ja ozrl na leno in pogrešil iato zadevo na nji. "VidU, dobri moj ztvarnik, to ni prav in ni lepo. Obljubil si, pa ne držil besede. Kako bom Ži- de živil. Vrni se sa nekaj čaaa tja,' odftodar aem te vzel in tvoja želja ee bo izpolnila." Človek je zaapal. Stvarnik se mn je približal na prstih in kakor prvovrsten kirurg mu je potegnil brez noža rebro iz teleaa. Luknjo je zamašil a prstjo, pokril s Ustjem in odšel tja, kjer je bil malo poprej zlepil ia ilovice človeka. Vee v strahu, ds bi se rs-njenec ne prebudil in ne opazil, da mu manjka rebro, je stvarnik zašel ustvarjati prvo leno. (Mimogrede je treba pripomniti, da BoK ni uavaril niti Adama niti Evel Ustvsriti se prsvi, iz nič kaj narediti, ker pa ilovfea in rebro ni niš, temveč nekaj, jo ta trditev napačna in cerkveni pismouki naj si to dobro zapišejo ss ušeaa, da ne bodo več varali naše poltene dcce.) Najprej je raztegnil rebro na vse štiri strani, da ja bila podobno prsnemu košu ubitegs vola, potem pa je po vrati naredil vse dostojne dele prve šene. Recept, po katerem je delal moža, ja bil pozabil a »svojem rajskem stanovanje in to je bilo uaodno zanj in aa vea človeški rod, kakor aa bomo prepričali posnajc. Žena je bila gotova. Stvarnik ji ja vdihnil življenje in hitel, kar so ga neele noge, k spečemu možu. Bana na* desni strani ee ja bila v tem la saeelila in ko ga je atvarnik prebudil, človek ni niti opazil, kaj se je zgodilo I njim. vel v družbi a tem epakom, , pa niava podobna niti ta.a aem na evoje telo najbolj p aenf" Stvarnik je tolažil ogonv, - > (Dalje prihodnjič.) Naročite "Proeveto" Taj •orodniku ali prijatelju v , kar me ja poeebno preeenetilo, je to, da ic dveh šivali aaeUusejo meni niš tebi niš tri, kari, deaet, petnajst ali pa še več. Vrt bo kmalu pretesen, plot bol moral podreti ia puatiti to sodrgo, da ee razkropi po zemlji. No, zdaj pa nekaj bolj važnega. Ne bom ti pravil kako in kaj ec zgodi, pred no iz dveh živali naatanejo tri, ker aa mi zdi, da ai ae tudi v tem malo zmotil, nekaj pa moram pe-vdariti, kar m tiče mene in moje bodočnoeti. Mar ie nisi opazil, da aem med vsemi tvojimi bitji aaml Opica asi je aieer podobna, toda noge ima tako krive in narodne, da bi je ne vzel k aebi aa vee jšva-je rojake godec. Sam pa tndi ae moreni ostati Saj val in razumel; me boi, če ti razodene«, kako je hudo, kadar se zavalim po tečni vešerji ia loncu sladka medice* mehko travo in zatianem oči. U Boke položim na trebuh, gladim ae in otipavam, pa me skušnjave oblegajo vodno bolj. V duha vidim slike in prizore iz tvojega raja. Dva medveda eta aa srečala. Stisnila sta skupaj gobce, ližeta si noa, čelo, vrat, hrbet, trebuh in nazadnje, oh, dobri moj ztvarnik, nazadnje ae zvalim a plota ia padam v omedlevico. In ko aa zavem, zlezem zopet nazaj. In vidim dva zajca. Oba migata z repiči, gladita ae a tačicami, sedita aa zadnjih nogah in ai gledala v oči. Ia adi ae mi, da ai aekaj Šepečeta. Potem ae eden potuhne v travo, postane majhen in poaUUb, drugemu m dvigne na hrbtu dlaka, ušesa mn vstaaajo po koncu, oči aa zaiekre, sam zacvili in potom, potem, oh, dobri moj atvarnik, potem mi zaetane v grlu aapa ia v žilah kri in znova telebnem na tla. Tako ac mučim in trpinčim dan za dnem. Vae to je etrašno, verjemi ari, da je atralno. X*m iz dveh naatanejo trije, Itirjo, pet, jas ae pa vedno sam. Usmili se mc, dobri moj stvarnik, vekomaj ti bom hvaleian." Dobri atvarnik je poslušal tožbe človeka in ker mn je vee tako lepo razodel, se je zganila ajego-va usmiljeno srce. Stopil je ap visoko skalo in spregovoril s močnim giaeom t "Ni dobro človeku samemu bi U. Naredimo mu pomočnioo, 'atfe-mn enako." Bekoč je raaproftrl roke in nadaljeval t "Človek satiani oči in pozabi, Dobremu etvarnilu je legla eenca nezadovoljnoeti na lice. Obrnil se je k prvemu Človeku ia spregovoril otožno: "O, človekl Nisem te uetvaril za jed in pijačo; tvoj namen na saariji je blag in vzvišen aad vsem stvsrstvom. Vsa živa bitja izročim v tvojo oblsst, priroda ia njene bogatatvs ti bodo služila, krslj bol nad vsem, ksr vidijo tvoje oči. Ssmo moje zapovedi is-polnjuj in moje beseda poeluiaj. Cuj, kaj je tvoj nsmen in kaklne so moje zapovedi Pomni vsdno in poveod, ds si razajano bitje. Telo sem ti dal it^to, da bo bival v njem duh in ne/a se paaejo po njem živalske drsati. Um *aj ti bo svetlo orožje, s ksterim boš lajšal in sledil svojs življenje in se boril a prirodo tako, da ta ne bo zstrls. Boke sem ti ustvaril sa delo, srce pa zs veliko ljubsv do vseh živih bitij. Čuj, ksj ti sapo-vodu jem I Ne ubijaj, na aovraži, ne laži, ne zstirsj, ne izkoriščaj! Živi tako, kakor ds bi moral danes umreti, delaj in bodi pleme-nit in namiljen tako, kakor da bi bilo tvoja življenje večno." Stvarnik je nekoliko prenehal in človek je porabil ugodfco priliko, da mu znova potoži avojo gorje. • "Goepod," je dejal, "pravim ti, da aem lačen in žejen! Čemu mi tvoji paeveti, ko pa aiaam Šo niti okusil sladkosti življenja. Potrpi, najprej jalo, potem delo." Dobri atvarnik ae je vrnil vea potrt v raj. V tem ja bfl koncert utihnil in živali so dremsls v senci košatih dreves. Srečal ja opico in to gaja nekoliko raavadrilo. "No, ai opravil, kar aem ti ave-to vala t "Ah," ja vsdihnil stvari nik in solza mn ja sdianila po lica. "Sem In nieem. Mialil mm, da bom kronal veeoljetvo, pa aem ai aakopal novo nesrečo. Komai je odprl ust* if & krilit jesti in piti mi daj. Ne vem, kdio nsj mu izročim v varstvo vae moja živali. Pojedel jih bo in zemlja bo fcOpat gola." Oplaa ga ja pogledala, poklaia-la a glavo In zlezla alonu aa hrbet. MiaUo je nekaj dfci. Dobri stvarnik je hodU po rsjakem vrta a poveieno glavo; Hvali ga ni-so vaaalila ln keesl sa ja, da ja NOVE SLOVENSKE COLUMBIA GRAMOFONSKE PLOŠČE. ETaasj— * 'poja kvartet Ljubljana. Poje kvartet Ljubljana. Ploiče stanejo po 7Be, s roČilom priložite denar ali oej Order na naalov: JOHN F. VESEL, p. o. b« 12« QREENWOOD. WIS. VLAGA REDOVITO INVESTIRA RAZUMNO V POZOR KOVAČI! Na prodaj jo kovačnica in dvo-nsdstropns šest sobna hiša, v ko- < vačnici ja vaa potrebno orodja in jfe. stroji, električna razsvetljava v hiši in kovačnici, kovačnica jo ia opeke sezidana. Dve štali za konje • ali krave, garaža aa avtomobie. 4 etavbilče (lote) zemlje. Vae to ac gfi-nahaja v sredini malega mesta Youngstown, Ps., v bližini ni no- ^g^^M^ benegs kovača in hiša, ter kovač- jJBPH^ niča stoji ob glavni cesti, ki se ff^^m^jA imenuje Lincoln Highway. Lepa prilika sa kovala, katerega veaell HfJESkH delati na svojem. Dela je vedno ^ dovolj. Proda aa vae skupaj ali pa .^HlftgMr^ samo kovašnica in orodje. Če se ^^SBPfctf'' kdo sanima zato, naj se priglasf potj nadzorstvom osebna «li P» naj mi pifie sa po- v|adnim„ driav-jssnUs na naalov: Joacph Arah* aim ha T* • P. O. Box 173, Youngatown, Pa. Chicego Clearing (Westmoreland Co.) (Adv.) Houee Aea'n. NAJVEČJI JUGOSLOVENSK! BAN KI V ZJEPINJENIH DRŽAVAH. 1900 Blue laland Ave., vogal 19. ulice CHICAGO ILLINOIS KAPITAL IN PREOSTANEK $ 1,250,000.00 Prodajamo parobrodne liatke za vm pa* robrodne družbe v Jugoelavijo in obratne, Izdelujamo liatine (affidavit.) sa prisc Ijenike, ter pošiljamo denar v staro de> movino najceneje ia najhitreje. j I - 4 TEKTIA "To aa ve, da pojde tvoj Janin a nami." In takoj je začela zopet razpravljati o neki aovi obleki. Tontkp si nama ni upala val besede obrniti na ona, kar ji je prej zaupala tako iz erqa in dala. In vendar bi bila tako rada in rada govorila, veliko govorila a tam a prijateljico/ Zakaj ac ji to tako malo valno sdif Prvič v svojem livljenju jp čutila, čeprav si o tam čutu z msilljo ali s besedami ne bila mogla dali razjasnila,'kako je nemilo polnemiareu, Če je tudi areče polno, če nima prijateljske odprte du-Se polog sebe, kateri aa bres skrbi sme odkriti Nagloms vstans in rače: "Iti moram." "žet" vpraša Lujiza hladno. "Keanoja."' ^Vl-' "Lahkonol!" Nocoj je bil prvi večer, da ji ni goepodičaa Lujiza rekla: "Jutri aopet pridi." Imela je namreč avojo misli in časih človek najrajši premišlja aa samem. ' - XII. V velikem ulnjaku pri Kolodcjn je bilo samo lotos dvacto novih rojev. Torej je ob ianem vremenu, kakrlno je bilo v nodoljo popoldne, pred panji tako gosto lumslo čebel v sraka, kakor črn oblak. V sredi tega oblaka Isletajočih in a pele prUetajočih čebel jo črtal stari Luka Kolodej, z eno roko drlal pipo v ustih, drugo pa vjepu imel in široko rszkoračsn glodal venomer v panje pridna živalce. • "Opikale ta bodo," reče Pridan, ki prida okoli ulnjaka, a bolj pri atranl poetoji. "Kaj pa)" odgovori Luka in aa na gane. To tem molevskem poadravu ia osdravn oba soaeda vsak na svojem mestu obstojita mirna; vendar ja Luka Kolodej mončo sam v aebi ugibal, kakftaa be« ja prlaaael Pridana ob tej uri k nJemu — Pridan ja pa premišljeval, kako bi zašel govoriti o tem, kar jo bil namenjen; aieer ni bil nikdar za beeado v zadregi, Utal ja celo časopise, ali daaalnja stvar ja bOa aiti»jSc vrsts. "Tobak aem doma pozabil," rele Pridan la dvakrat loputaa po etegnih, da jI drobni denar v lepa bahato zalvcnk|j3£f "Naj" BekU vrle Kolodej avojo trhasto mošnjo tobaka la oblaka lebal ven proti aaaadn. (A ker ie bil pri tem s roko zamshkfl. salone ee m« ena labeHoa v lam in raja jemo, da bi prišle do kola Skoečn stari Laka nlda la roja vaa, ali ee. vralnica ga podi It ae. odneha, predno ma šele na pusti r čelu ^ i MM "Tu je T Te jat Kaj eem ti pravil!" vpija šele te kale. "Mod imajo, pa ae bo je sanj. asto so hude," rolo stari Luka hladaokrvno. kjjti njegove čutni-aa m bile vsega vajene. "L mene! Vel, da je etari pregovor, da ab čebele kade sate, kar so šeaaka Trot nima aa* bodea Me La lanaka pika. Kakor ao nae pt kale aala. aaj vel, Rog jim Saj nebccat A ema jih veadar redi imeli, šenake, ko aam bšU mlejB, vedi ga vendar . . ." ae ssaeje Pridan. "BdR, bril" ga paavari etarajV sosed -M dvema stoloma PRI NABIRANJU NOVIH NAROČNIKOV ZA PROSVETO, POZOR!! ČITAJTE!! PRIDRUŽITE SE TEKMI! Glavni upravni odbor S. N. P. J. ie sklenfl, da se priredi iestmeiecni tekma za pridobivanje naročnikov na Prosveto. Tekma traji lest mesecev. Prične dne 1. junija in konča dne 30. novembra ti Vadi član ali Slanica S. N. P. J. in druitva v calotl aa lahko pridruiijo ti tekmi. Dolačana so naslednje nagrada, katere aa tolno izplačajo vsem tekmovalcem, ki ao do njih upravičeni: Za S nova eeU>let»a ali za 4 pollelne naročni- Zn 35 novih celoletnih nli sa 70 polletnih a» nine—3 knjiga Književne Matico. ročnin—5 knjig Knjil. Matice in krasa!^ Za 3 nove celoletne ali sa 6 polletnih nsuroč- »i gramofon m 12 izbranih slovenJA nin—4 knjige Knjift. Matice in polletna na- P*®**. ročnina aa Prosveto. Zn 40 novih celoletnih ali sa 30 polletnih es> Za S novih celoletnih nli za 10 polletnih na- ro*nin—5 knjig KnJML Matico in velik U» ročnin—8 knjig Knjift. Malioo ia celoletne derwood Typewriter, pienlni troj. j naročnina aa Zn 80 novih celoletnih ali za 100 polletsh Za 10 aavik celoletnih al. sa 30 polletnih na- Wočnin—6 knjig Knjii. Matke m prsa ro&iin—5 knjig Knjii. Matice m lepa Ism- ,lata ura in varifticn. \ Zn 7S novih celoletnih ali sa 190 polletall naročnin—5 knjig Knjii. Matice in krs41 pralna s diamantom. Zn 100 novih celoletnih nli se 200 pollcttft naročnin—6 knjig Knjii. Matice b sls* ura in pretan a diamantom. Zn llO novih celoletnih nli sa 300 poll£| Za 38 novih celoletnih nli sn 80 polletnih n.- nnročnln—8 knjig Knjii. Matice ta Fa< r a lata I knjig Knjii. Malice in Cartma TouHng Automobil, avtomobil Fordcts^ Tvnonrller. niaalai atroi male vrele. MMIi Zn 30 novih celoletnih ali se 60 polletnih na- Za 200 novih celoletnih ali sa 400 polletza rs Hala I knjig Knjii. Matice la Reming- naročnin—5 knjig Knjii. Matice m »vte len Tjrpewriter, male vrste pisehai stroj. mobil Chevroletovoga sisteme. Vaak tekmovalec ima pravico, da lahko apremeni gornje nagrade v zahtevo za dobitek v gotovem denarja po dogovoru. Za vaak aloČaj enakoati v tekmi se bodo dale enake nagrade dvema ali več tekmoval- ZELO VA2NO JE, DA SI ZAPOMNIJO VSI, KI SE BODO PRIJAVILI ZA TKKJO, DA SK Pltt TI TEKMI NE PLAČA TEKMOVALCEM PROVIZUA IN VSAK TEKMOV* LEC MORA UP08LATI CELO SVOTO UPRAVNlSTVU. To aa je odredilo valed tega, W ao nagrade take vlaoka v kolikor jOi dovoljuje zakon te avrhe. Clanl, Članice ali druitva, ki ae ielo udoleftiti te tekme naj takoj pile jo po potrebne Bdj ae In knjliiee aa nabiranje novih naročnikov upravi Proevete na naalov: PROSVETA. So. Lewndale Ave., Chicago, 01., enako je nasloviti vaa piama in denarne poilljatve. Procvcta je laaC&lna Slovanake narodne podporne jednote, Id ja izdaja v lzobratcvsj namene. Člani 81ovenaka narodne podporne jednote ao veliko žrtvovali za razAirrnje Uljskga kroga Proevete. Večiaa agitatoričnega dela je bila dozdaj opravljen« brez odškodnine ali pa za aelo majhna odškodnino. Izvrševal nI odbor S. N. P. J. j« zaključil, da aa razpišejo za pridoblvalce naročnikov na Proeveto boljše nagrade. kila dozdaj v navadi, da aa trad neumornih delavcev za razlirjenje Proevete aaj delo«« H škoduje. I ^ ,n tl**[ «WWke narodne podporne jednote. sedaj ae vam nndi priU^'J ai pridobita nagrado ia da pomagate razširiti vaš laatni list Proeveto! Torgj na delo! I PROSVETA. 2617 80. Uvrndala Ave., Chicago, UL I (Dalja.) Ia zdelo aa mu ja, da nI prfv zadovoljen. Vae je prenaglo prišlo. Tako brtf Ženiti aa! Na mudi aa prav nI! le! In kaj njegov ole — ta ludnl mol — o Um poreče f Napoaled se bodo la za-amejal po svoje, ali se oelo jezil, kar al potrebno, še manj pa prijetno. VraK vzamei strica Pridana, da je prilel bal o takem laaa. Ko ja videl ln zvedel, potem, to acveda, ni bilo mogoče drugače ravnali) Nikolkj aa ja moral mola izkazati. Ko bi m bila etver dala le malo odložiti le, pa bi bilo bolje. Hieer U bile pa vm lepo, oh, ia kraaao življenje, ko bi bila Tončka ža precej njegova, te ; je rea. A kakšna lana bodet O tem prej ni še mislil. Dobra. Samo ko bi.. •. B, kaj, bodo la kaot V tem je bil konj po klanca do vrha na ravno prišel, vosnik ss vzpnt, nategne vajeti, konj m domisli,, da ga krepka roka vlada ln brao ubere hiter dir pod negami, da hlsdilna aapa Nikolaju sapile preko ušaa In mn odnam teške misli. Ob latam dnevu, la keenejc proti vedra, se lela pa je mlada Toalks gori pred vilo ftdvinom pri svoji prijateljici gospodični Lujizi. Malokdaj:, ja bila tu, kar morala ja vendar doma gospodinji* ■ ti, šersvno siljena ai bila. Ali kadar ja bila tu, brigala m ja mošao m rolo in cvetice, ki m bile. v gredah pred bilo, brigala m ja sa vinkovino, ki i jo rasla oh zidu do strehe, ia stopala jo rada eem-tortam. Danca pa nli tega. Prijateljica jI ja poznala, da nekaj ima t to m jI je Videlo na uatih. A čakala ja hudomulno, da bi sama sašela pripovedovati, kaj ja novega. Ni m motila. Toalka ja počasi sašela, bUa izprašana potem, la naposled naglo vse povedala — radostno novico, da jo nevesta! Ko bi bils zrešaa deklica boljla opazovalka, a aa tako vtopljaaa v svoje erlao Šnvstvo, upa-žila b^bila, da m ja goepodMaa agealla od začudenje la m ji ja prvi hipec oko prav tadao za-lekrile. "Taket" ae aroepodinša zavaame čudom la vpraša: "Ali ai malo prahltref "Zakaj!" vpraša deklica osuplo. A ona vsrokov povedati ostane dolžna. Tudi baš v tem hipa aahaflja v izbi nje tovarllica, bo-lehna geopa prtatavevaj zato m vzpne eb zida ia * jo skozi odprta okno vprala, la kaj lell. Tončka ja mimo aedela na klopci, zrla v tr- \ ajevo meje, kjer m vrabci vpili, a ai delala vrabcev, nje mlati m bile dale! stran 8 svoje polnapleteno nogavico v belih prstih pride gnepodilaa aopet naa^j, aeda k Tončki la sanče či%tn navadne reči izprslevatl. akakaje eem tort ja, od nlel de nMa. Napoaled vpralet "AU le mialil o našem lalota kake dopoldne . aU nedeljo kadar saoj evak pride eamf" • "Dal" Za li novih oeloUtnih ali aa 30 polletnih naročnin—6 knjig Knjii. Matice in krasna Zn 20 novik celoletsuk ali aa 40 polletnih naročnin—8 knjig Knjii. Matioe in krasni