Posamezne številke: Navadne Din ■—•75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO sc v Mari* bom, )určičev« ulica it- 4, 1. nadstr. UPRAVA it nahaja v Jurčičevi •H« »t. 4, pritličje desno Tele* fon H- 24. — SHS poatnocekorni račun štev. 11.787. k« naročil« brc« denarja ae ne ozira. — Rokopisi »e ne vračajo« Poštnina plačane v gdfdVTiiT Cena današnje štev. Dl n 1*50 TABOR Leto: VII. Maribor, nedelja 14. novembra 1926. Posame zne Številke: N avadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—v »TABOR* izhaja vsak (lan, raavaa nedelje ia praznikov, ob 13. uri s datumom naslednjega dne ter stan« mesečno po poiti D 10*—, za inozemstvo U 18* dostavljao na dom D 11*—, na izkazniae D lO — inserati po dogovoru. Naroča ae pri »pravi .TABORA* MARIBOR, furčičeva n Lica štev. 4. Številka: 259. .t::.'"' ^ ,n i1” VSatia S^ašii - SSadič— l€©rošec 1 Pred novimi eksperimenti v notranji politiki. Beograd, 13. nov. , Včeraj se je vršil v stanovanju mini-HBkega predsednika daljši sestanek s Radičem. I^a sestanku je Radič, ka-j^ie izvede] vaš dopisnik/ v nasprotju * ^Serajšnjo informacijo, načeloma pri-;0li! v to, da vstopi Nikola Pašid zopet aktiv,no politiko. Vendar pa Pašičev °vratek — pravd Radič — nikakor ne j^.značiti tudi rehabilitacije raznih njenih satelitov. V novo vlado, ki bi ji dl ^e'" Nikola Pašič, bi vstopila tu-,! ^tjepnn Padič in dr- Korošec, tako da J Predstavljala nekako vlado strankinih s,6iqv. fa vlada pa ne bi izvršila kra-J^cfca kronanja, ker j« kralj izrazil že-v ?' da bi se slovesno kronanje izvršilo Se,e tedai. ko bo ublažena sedanja težka gospodarska kriza in bo ljudstvo lažje %a|0. Dr. Korošec je včeraj odpotoval skupno z drugimi poslanci SLS v Celje, kjer vrši zanpno zborovanje klerikalne ranite. Na zborovanju bo dr. Korošec o^r?P° Poročal o politični situaciji. Be-. *ra.l»ki krogi nestrpno Pričakujejo, ka. e sklepe bo sprejel zaupniki zbor SLS. Poslanec dr. Wilfan izpuščen Rim, 12. novembra. Danes je •bil Poslanec dr. Wilfan izpuščen. (Italijanska vlada se opravičuje s pomoto, kar pa je nekoliko smešno spričo sistema preganjanj našega življa. Rim se vendarle nekoliko ozira na sodbo inozemstva, kjer je vest o aretaciji izzvala burne proteste. Zlasti je pripomoglo k temu razpoloženje v Jugoslaviji.) Poslanik Bordrero ©mslan ? Sti- Radič je vendar le enkrat zadovoljil vse politične kroge. j _ Beograd, 13. nov. tijn;®^^0 se ie- se jo prvikrat poli-Ra(Ij.neoKra,d popolnoma strinjal s Stj. o :taj.?Tn ]n sicer glede njegove izjave jer J:,anskem poslaniku Bordreru, Ofici-Že *rogi »e iz diplomatskih ozirov dr-f0J’ezervirano in vladna večina je Pro-V0v odklo:ni.la„ nujnostni enačaj Žerjala e in Hohnječeve interpelacije, vendar W?AZ Trtnega poteka skupščinske kak? ko udi ita]lJflnski krogi Posneli, ^e- prav0 razpoloženje našega Dan ki nikakor ne odobrava nasilij toirnr.1 ?lmi r°^aki 'n ki jih tudi ne mara nikav-u 'e^' čeprav si državia ne želi da _ v1 Nevarnih konfliktov. Značilno je, bičaj skupščinski seji ni bil, kakor o-VeČ » °' .’lavz°2 poslanik Bordrero, mar-Svetn-t 3’e (lal zastopati Po legaciiskem v0 Smatra pa se, da je Bordrero- I |pXn t* n rln J: • • i Dnevna kronika — Kralj ustanovnlk Vodnikove družbe. Nj. Vel. kralju so bile poklonjene knjige Vodnikove družbe, ki se je zanie zelo zanimal. Kralj je takoj odredil, da se ga ‘vpiše kot člana _ ustanovnika- To visoko odlikovanje bo pač razveselilo vse prijatelje Vodnikove družbe! — Dr. Žerjav v avdijenci. Bivši minister in narodni poslanec dr. Žerjav je bil včeraj poldrugo uro Pri kralju v avdijenci. — Dva shoda SDS. V nedeljo se vršita shoda SDS v Radencih in Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Na Prvem poroča oblastni tajnik Špindler, na drugem dr. Reisman. * — Zakon o dopolnitvah v zakonu o stanovanjih z dne 15- maja 1925- Pojasni dr. Alojzij Gradnik, deželnosodni svetnik in Predsednik stanovanjskega sodišča v Ljubljani. V Ljubljani 1926. Založila Tiskovna czadruga. Dopolnilo k stanovanjskemu zakonu, ki ga je Pretekli nesec sklenila narodna skupščina, je pravkar izdala Tiskovna zadruga z obširnimi pojasnili, ki jih je sestavil na podlagi razsodb raznih stanovanjskih sodišč dr. Alojzij Gradnik. Zakon se na roča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. — Volitve v oblastne skupščine. Do- znava se, da bodo š» ta mesec razpisane volitve v oblastne skupščine, ki se bodo vršile najbrže v januarju. SposfsinšalfK© se 6. obletnice Rapalla! Pomagajmo trpečim bratom! Naj nihče ne odkloni daru v prid onim, ki danes še posebno trpe pod fa-šlstovsklm bičem! Mariborske vesti > juururero- stoivT Sce v B^ra(1u. radi njegovih na-°v’ ki niso strogo diplomatski in ki '°re:,P n!kakor koristiti mirnim in W*» odnosom med obema državama, fe,.° omanano. Pričakuje se. da ■ v.^.'mu spoznali, tembolj ker 2ira,n° Pr* .Quirinalu sedaj izborno ver-N^^ga diplomatskega zastopnika. CsarabaldS Izgnen ^.anskl polkovnik Ricclottj Qa. & Don«? ci8ar sramotni aferi je nag ust lr?Aciir» r»° Poročal, je bil izgnan iz ot at^*Gariba,di ie deloval v Franclji Provokator, ki se .ie ravnal po ukazih Mussolinija. Mariborskemu trgovstvu! Mnogi člani Trgovskega gremija so Prejeli prošnjo ljubljanske sekcije Jugo-sl. novinarskega udruženia za prispevek v novinarski penzijski fond. Priporočam jim najtopleje, da se odzovejo in nakažejo primerne prispevke, zavedajoč se velikega pomena, ki ga ima novinarski Poklic za vse javno življenje, prav posebno pa še 'za naš narodno-gosPodarski razvoj. V udruženju so zastopani v Jugoslaviji zaposleni časnikarji brez razlike narodnosti in strank in Penzijski fond ima namen, da na podlagi državne Novinarske uredbe te vrle duševne delavce preskrbi za starost* ker bo nedvomno zelo koristilo razvoju in prospehu naše žurnalistike, ki že zaostaja za drugimi narodi. — Trgovski gremij, Maribor. V. Weixb I. r. II. občni zbor Zveze kulturnih društev se bo vršil v nedeljo, dno 2l. novembra 1926 dopoldne ob 10. uri v prostorih Učiteljskega doma v Slovenski ulici št, 2. I., nasproti »Črnemu orlu«. Dnevni red: 1. Otvori- tev. 2- Oveirovljenje zanjsnika prvega občnega zbora. 3. Poročila o poslovanju Zveze v letu 1926- 4- Zložljivi oder. 5. Poročilo > nadzorstvenega odseka. 6-Predlogi in nasveti društev. 7. Program dela 'za leto 1927. 8. Članarina. 9. Volitve. 10. Slučajnosti. Popoldne ob pol 3. uri v Narodnem gledališču Počastna predstava za delegate — »Veronika Deseniš-ka« ob zelo znižanih cenah. Vsa društva prosimo, da nam nemudoma javijo svoje delegate, oziroma sporoče, zakaj se občnega zbora pe morejo udeležiti. Zveza bo Preskrbela polovično vožnjo, na zahtevo tudi prenočišče, za popoldansko predstavo pa vstopnice naročnikom. Pridite in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje! — V slogi je moč! ! — Odbor Zveze kulturnih društev. Občni zbor Dramatičnega društva v Mariboru Snoči ob 20. uri se je vršil v Narodnem domu občni zbor dramatičnega društva v Mariboru. Ob splošnem zanimanju je predsednik g. K e j ž a r otvoril •zborovanje in uvodoma opravičeval stagnacijo, ki je vladala v društvu, predvsem radi popravljanja odra, prenavljanja dvorane itd. Dramataki ansambl pa je kljub temu naštudiral dve igri; »Ma-tiček se ženi« in »Mladost«. Toda’v tem m bilo vse delo Dramatičnega društva. uiayno moči Je zastavilo za povzdigo in Maribor, 13. novembra, ustanavljanje Podeželskih odrov, katerim je društvo pomagalo z nasvetom, knjigami, garderobo in z drugimi sredstvi. Glavni smoter bodočega dela bo organiziranje dramatične šole, ki jo bo vodil g. prof. Šest iz Ljubljane. Vsa predpriprave so v teku in se bo že začetkom decembra pričelo s predavanji, ki bodo Po dveh mesecih zaključena. V šoli bi se poučevala tudi praktična stran (šminkanje in drugo), kar bi bilo Posebnega pomena za podeželska društva, ki bi dobila iz te šole izvežbane in inicijativne ljudi. Predsednikovemu nagovoru je sledilo tajniško poročilo, ki ga je v bistvu že podal predsednik. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je promet v minulem letu znašal le 13.890 Din, aktive pa znašajo 457.50 Din, torej minimalen znesek- Pri volitvah je prodrl v celoti predlog g. Prof- Strmška in so bili izvoljeni sledeči odborniki: gg. Kejžar. ‘Maroh, Novak, prof. Strmšek, Lednik, Šilih, Dru-zovič, Nakrst ter revizorja g. dr. Škapin in g. Pišek- Po formalnostih občnega zbora se J’e vršili zanimiva debata, v katero so Po-segli vsi prisotni. O- prof S t r m š e k je izrazil bojazen, da društvo mogoče nima več eksistenč-no Pjavice, ker imamo slovensko gledališče. Končno je konstatiral. da je po-tre^a društva vendar utemeljena, kajti treba je med ljudstvo širiti smisel za dramatiko. Treba bo slej a|j prej zopet podpreti Narodno gledališče, kajti državne subvencije so jako nesigurne. Že danes ima gledališčo od Dramatičnega društva znatno podporo, Predvsem v garderobi Ln knjigah. Kot obrabnino za garderobo prepušča Narodno gledališče Dramatičnemu društvu ložo, da jo Proti običajni vstopnini oddaja svojim članom ter tako krije stroške dopolnjevanja knjižnice in garderobe, kajti gledališče se ne more obvezati, da bj redno Plačevalo odškodnino za izposojeni materijal. Tudi g. dr. K o d e r m a n je utemeljeval potrebo Dramatičnega društva, ki naj prenese svoje delovanje v okolico,' ki naj zbira priprostejšo | jiI{u in vcepi ia ter širi smisel za dramatiko. Ustanovilo bi naj potujoč oder in dobro izvedlo dramatično šolo, ki bi naj bila pristopna tudi širši javnosti, dočim bi se ▼ prvi vrsti vršila za volonterje, bodoče Podc-želske režiserje. Izrazil pa je dvom, da so bodo našla sredstva za prirejanje take šole, nakar je Prof. Strmšek pojasnil, da krlujo stroSkov bi 'bilo t&ko kompli clrano. Glede dramatske Sole si Je odbor 0-svojil predlo« t dr. Škapina y je sve- Danes! Sijaj no! toval, naj bi se šola izvedla s pomočjo Ljudske univerze. Bili so stavljeni še razni drugi predlogi, o katerih bo odbor na sejah sklepal. • Po zaključku debato se je novoizvoljeni odbor konstituiral tako-le: pred- gajnik in gospodar. Odborniki gg.: dr. Strmšek, g. Maroh tajnik, g. Lednik, bla-sednik g. Kejžar, podpredsednik g- Prof. Koderman, Novak, prof. Druzovlč, strok, učitelj Šilih in Nakrst. Za revizorja sta bila izvoljena dr- Skapiu hi g. Pišek. Ne odklanjajte sodelovanja I Dogodil se Je žalosten slučaj, da jo neko društvo glede na Prošnjo Jugoslo-veriske Matice, da sodeluje pri dinarski zbirki za zasužnjeno Primorsko, odklonilo sodelovanje z motivacijo, da bo priredilo za svoJe društvene namene samo ^birko in da ne more dati J. M. nobenih ir.oči na razpolago. Ta pismeni dokument služi kot dokaz, kako pri nas v kritičnem trenutku nekatera društva pojmujejo svojo nalogo- Če gori hiša pri sosedu, ali naj stojimo križem rok pred 'astno hišo. z izgovorom, da bomo le to branili, namesto, da gremo takoj pomagat gasit k sosedu! Torej sebičnost! Mi je mari tako učil naš Goriški slavček Simoni Gregorčič? »ODPRI ROKE. ODPRI SRCE, OTIRAJ BRATOVSKE SOLZE!« . V teh dneh, ko italijanski fašizem gazi pravice naših bratov jn jih z brutalno silo pokončuje, imejmo pred očmi te besed j pašema velikega pesnika. Res je, da so tudi naše razmere težke in da ima mar-sikntero društvo velike lastne potrebe. Toda težje, mnogo težje so razmere, v catcrih živi 600.000 Slovencev pod Ita-ijo. E11 dan v letu bomo vendar vsi odtrgali sc od lastnega ognjišča, od lastnih skrbi in posvetili vse svoje sile njim, ki so naše krvi in ki z zaupanjem zrejo na nas, da jim v sili pomagamo- Samo besede, da jih imamo radi, da so nam Pri srcu, so brezpomembne — besedam morajo slediti dejanja. Jugoslovenska Matica smatra za svojo dolžnost, da kot pokli-ean faktor vodi točno kontrolo nad stališčem, ki ga zavzemajo naša društva ob najresnejšem času napram narodnoobrambnem delu. Po končani zbirki bo javno ugotovila, kdo je odklonil sodelovanje in kdo se je pri tem posebno izkazal. Kdor je voljan sodelovati, društva in posamezniki, naj se javi v pisarni ,T. M-i Slovenska ul. 2, ki je vos dan odprta. Družabni večer SBS 15. novembra V pondeljek 15- novembra 1926 ob uri prirede mariborsko organizacije^ SDS v dvorani gospoda Kosiča (Vetrinjski dvor) članski družabni večer. Na dnevnem redu -ie Predavanje g. Prof. dr. Maksa Kovačiča: Blskup Strossmayor In njegova Jugosl?' venska ideologlla. Sodeluje tamburaški zbor izobraže* valnepa društva napredne trgovske in obrtne mladine- Vse pristaše in člane njihovih rodbift vabi k udeležbi Srezkl odbor SDS v Mnriboru. fl Opozarjamo na nocojšnl koncert violinskega virtuoza Mančna. m t Francelj Plešnar. — Kdo ni poznal Lipeta Franceljna Plešnarja, železniškega uradnika v Mariboru. Povsod jo bil zraven, povsod se je udejstvoval, pri Udruženju Jug. nap. železn., Pri »Sokolu«. CMT* Jugoslov. Matici itd. — A nje- ga ni več- Pokopali so ga cvl četrtek/ dne 12. t. m. popoldne ob 16. uri v njegovem rojstnem kraju v megleni Idriji ob k voki h godibe domačega Prosv. društva in ob ogromni udeležb domačega prebivalstva. Po komaj 21mesečnem zakonu zapušča svojo Lojziko in malo Zorico, ki mu je tako nadebudno zasijala, a katere je bil tako malo deležen, ker ga je pre-, zgodaj, komaj 291etnega zagrnila domača idrijska gruda. Na sveži grob je položil šopek jugoslovanskih rož njegov tovariš, podpredsednik mariborske podružnice Udruženja jugosl- nar- železničarjev iv imepu UJNŽB, kakor tudi »Sokola«, CMD, JM itd. m Zanimiv izpit. G. Rud. Rakuša, prof. na drž. trg. akademiji v Mariboru je napravil pred drž. izpitno komisijo na Dunaju, izpit iz esperanta za srednje šole. To je sigurno prvi izpit te vrste/ ki ga je napravil kak Slovenec. m Uspehi naših umetnikov. Kakor smo izvedeli, so naši umetniki v zadnjih dneh, ko se je zan-imanje za razstavo Enatno dvignilo, razpečali precej svojih del, tako da bo tudi materijelnj uspeh zadovoljiv. Mestni magistrat mariborski je včeraj odkupil tri dela; eno prof. Cotiča in dve deli Mežana. m Ceeilijino društvo bo priredilo dne 22- novembra ob 8. uri Cerubini »Requi-ern«. m O povojni kriminalnosti bo predaval v pondeljek, dne 15. t. m. ob 20. uri na Ljudski univerzi državni pravdnik g. dr- J a n č i č. Ljudska univerza je srečno izbrala } predmet tega pravnega predavanja i predavatelja, ki je odličen strokovnjak. Predavatelj bo na podlagi obsežnega statističnega gradiva in lastnih izkušenj seznanil slušatelje z enim naj-zanimivejših Pojavov povojnega življenja. Nadejamo se, da bo občinstvo z obilnim obiskom poplačalo predavateljev, trud. m Podporno društvo za odpuščene kaznjence Priredi jutri, ob 10.30 uri v kaznilnici originalen koncert s petjem, orkestrom in deklamacijama. Spored izvajajo izključno kaznjenci. Vstop imajo člani društva in povabljeni gostje. m Zobozdravnik dr- Fran Staniol se je preselil iz Vetrinjske ul. v palačo Pokojninskega Zavoda, na Kralja Petra trgu. kjer od pondelika naPrej že ordi-nira. m Kakor poročamo na drugem mestu, je mestna občina kuPila več slik z umetnostno razstave v kazinski dvorani. Želeli bi, da >L‘,i ta lepa pozornost n as n roti našim umetnikom vzpodbudila i državno oblast, ki drugod tudi na ta način ood-pira umetnike. Nujno pa bi želeli, da bi si ogledali razstavo in se odločili za nakup kake slike ali skulpture oni imovi-itejši meščani, ki sicer včasi prav drago plačujejo kako tuje tovarniško blago za okrasitev svojih stanovanj- Podpirajmo domačo umetnost, ne jtmljimo našim nadarjenim umetnikom veselja in poleta, omogočimo jim, da se razvijajo! m Umetnostna razstava bo odprta do torka. Nekateri listi so pomotoma sporočili, da bo umetnostna razstava v kazinski dvorani odprta le do nedelje. To pa ni res. Na poučenem mestu smo izvedeli, da bo odprta vključno do torka. Je torej še dovolj časa, da tisti, ki so zanemarili narodno in kulturno dolžnost nasproti domači umetnosti, obiščejo razstavo in kupijo kako umetnino. m V spomin V. N. Cibtilevskemu. Prejeli smo: Za sedaj dogotovljeni grob ruskega kapelnika V- N- Cibulevskega so darovali glasom nabiralne pole: Po 100 Din: gg. notar Ašič in Hofer, trg- z muzikalijami; po 60 Din: Mariborska vojna muzika; po 50 Din: g- dr. Brenčič, prof. E. Beran; po 40 Din: Neimenovan v ured »Tabora«; po 30 Din: ga Fanny Brandl, g. H- Thiir, ga dr- Kukovec, g-dr. Skaza; po 20 Din: g. prof- H. Druzo-vičr ga Mila DruzoviČ, g. ravn- Hladek, g- Fr- Serajnik, g. Mascher H., g- dr. B. Ipavic, g- Mohorko, Neimenovan, gosp. višji kapeln. Čerrnak; po 10 Din: gospodje: svetnik Posega, Arnuš, Irgolič. Horvat, prof- Pribil, Kunst Vaclav, Stor Fr., Jakhel, Bajde Ot., Rakuša- Trofenik Jos-, Krošl Jož-, kapeln. M- Schonherr, svetnik Os. Dev, šumljak, Fr. Podobnik, V. Sla-šek, kapeln. A- Mitrovič, Neimenovan, kapeln. J. Gasparič, kapeln H. Frisch — in dame: gdč. Prof. Ropaš, gdč. A- Šarite!, ga Milena dr- Zakrajšek, gdč. Marija Zacherb ga ravn. Stupca; po 5 Din; gg-: Jagodič, Iv. Plevnik, Sever, Hohnjec, Bobič, F. Pichler, Marinič, žel. uradnik, Cvetko in svetnik Zemljič; po 4 Din: g. Švabek in g. Žolnir — skupaj 1013 dinarjev, kateri znesek se je že oddal v svrho poplačila stroškov ravnatelju »Mestnega pogrebnega zavoda« gosp. Gerbacu, ki je prijazno oskrbel ureditev groba. — Najprisrčnejše se zahvaljujemo vsem darovalcem, ki so omogočili, da se je grob preprosto a dostojno uredil, prav tako gosn. ravnatelju Gerbacu za njegov trud, nadalje uredništvom »Tabora« in »Marburger Zeitung« za krepko podporo ter gosp. višjemu vojaškemu kapelniku Čermakuin štirim gospodom pozavnistom za koral ob grobu Cibulevskega na dan Vseh svetnikov. — E. B e r a n. m Ruski tečaji na Ljudski univerzi, se otvorijo prav kmalu in sicer začetniški in konverzacijski. Vsi oni, ki se jih hočejo udeležiti, naj se nemudoma ustmeno ali pismeno Prijavijo. _ m Brezplačni poset vseh prireditev Ljudske univerze je sklenil omogočiti odbor onim, ki jim ni mogoče plačati tudi miline vstopnine njenih prireditev. Tozadevne prošnje naj se naslovijo na Ljud sko univerzo v Mariboru. m Razpisuje se mesto tainika novo ustanovljene »Tujsko-prometne zveze za mariborsko oblast v Mariboru«, Nastop službe takoj, najkasneje 1. II- 1927. Plača po dogovoru. Prednost se priznava absolventom eksportne akademije, ki obvladajo več tujih jezikov in so v tej stroki že delovali. Ponudbe s Potrebnimi prilogami in navedbo zahtevkov do 25-novembra na Zvezo. m Šola za slabo nadarjene otroke, kj je delovala že nekaj let z lenimi uspehi pod vodstvom g. A. Skale' se je nedavno osamosvojila. Ž njo je dobil Maribor Pomembni šolski zavod, ki bo pod vodstvom gosp. Skale sigurno prosneval še bolj ko doslej v korist od narave prizadetim otrokom, ki bi brez take šole težko obremenili družbo. Ker je namen in pomen takih šol le redkokomur znan, bomo objavili prihodnjo nedeljo obširnejšo razpravo o njih. m »Velika kavarna«. Jutri popoldan ob 5. uri čajanka v Pa.lals rte danse. Prvi veliki jesenski koncert. V torek 16. nov. LED in JONNY. 2391 m »Halda«! švedsko železo in švedsko jeklo imata svetovni sloves- Švedski pisalni stroj »HALDA« je izgotovljen iz najboljšega švedskega materijala. Sa-moprodaja Ant. Rud. Legat in Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 1()0- — 2395 m Najboljše čevlje KARO dobite: Maribor, Koroška cesta 19 in od 1. oktobra tudi Aleksandrova c. 23 v trgovini Sl. Černetič. 2048 m Danes^ nedelja, dne 14. novembra pri Alojzu ŠRAJU v gostilni pri »Zelenem vencu« domača zabava in pojedina rnlatMh Puranov. Garantirano dobra vinska kapljica in domača peciva. — Za o-bilen obisk se priporoča — gostilničar. 2390 m Citraški koncert. Mariborski ci-jtraški klub priredi dne 21. novembra ob j pol 2o. uri v novi dvorani gostilne Gač-jnik v Studencih, veliki citraški koncert. ; Vstopnina 5 Din- Za obilno udeležbo prosi vodstvo kluba. 153 m Čevlje po znižani ceni, ročno delo, najboljše kvalitete In popravila pri R. MONJACU. Jurčičeva ul. 9. 2226. m KAVARNA »EVROPA*. Samo kratek čas še gostuje v »Evropi« društvo »STREKOZA«. Vsak pondeljek in četrtek nov Program- Po sporedu^ godba s plesom. Vsako nedeljo in praznik ob slabem vremenu družinski koncert od 4. do 6. ure popoldan. 2373- blika je bila točna- Opaziti je bilo, da si je vprizoritev popolnoma podjarmila publiko, ki je konstantno pozorno sledila vsej vprizoritvl. vi ITO i« za Danes zvečer vsi na družabni večer Primorcev h H. Kosiču v Vetrinjsko ulico. fiz Plula p Ptuj. Invalidski zakon, vezan v brošurah, se dobi v trafikah gg. J. Leben, Maroh in Petek ter pri gospe J. Franc. Priporoča, se posebno g. občinskim Predstojnikom, da'si ga nabavijo, pa tudi posameznim invalidom ali vojnim vdovam, Dalje: Krajevni odbor Udruženja vojnjh invalidov v Ptuju, želi. Po treh letih zopet v korist svojih revnih članov in Članic Prirediti 5. decembra t- 1. tombolo in bo vsled tega izdala svojim pooblaščenim članom nabiralne pole, s katerimi bodo upravičeni pobirati prostovoljne prispevke, bodisi v blaguk bodisi v denarju. Cenjeno občinstvo se uljudno prosi, da podpira to domačo organizacijo, vsak po svojih močeh. Za vsako najmanjše darilo se že v naprej prisrčno zahvaljuje -odbor. P Slovensko gledališče v Ptuju. »Satan v ženski*. — V Ptuju nas je obiskal na odru Kad Schonherr s svojo petdejansko dramo »Satan v ženski«. Samo tri osebe so nastopile: mož (g. Vajo Bratina): žena (ga Bukšekova) in orožnik (g. Kaukler). Ime avtorja je znano. Zavzema odlično mesto med nemškimi dramatiki. Vprizoritev na ptujskem odru je bila polna elana in barvitosti. Ga Bukšekova in g. Bratina sta imela oba Prav srečen večer. G- Kaukler pa je v tej svoji volji končno utrdil svoj dosedanji dober sloves ter je za sloves še nadkrilil- Pokazal se je vrednega partnerja našima priznanima poklicnima umetnikoma. Pu- Dopoldan: Ob 10. uri SK Svoboda _ SD Rapfd rezerva. Popoldan: Ob 13. uri ISSK Maribor I. naraščaj — II. naraščaj. Ob Pol 15. uri ISSK Maribor komb. — Diačka momčad. Ob po! 15. uri (na igrišču SD RaPl“ da) SD Rapid — KAC. ISSK. Maribor — Djačka momčad Jutri popoldan ob 15. uri bo kombinirano moštvo ISSK Maribora nastopi o Proti vojakom-akademikom, ki so v open dosedanjih nastopih zmagali s sigurnostjo. Jutri si bosta moštvi skoraj v ra * notežju in je pričakovati izredno zanii™" vega poteka tekme- SD. Rapid — KAC. SD Rapid je Povabil za ne^el^ »KAC«-a iz Celovca od katerega je v Celovcu poražen. Upati je, da se mu bo jutri na domačih tleh primern0 r vanžiral. Lahkoatletski propagandni meeting SK. Ptuj Jutri popoldan se bo vršil v velik lahkoatletski meeting, na katerem bodo nastopili najboljši lahkoatleti 5 o* venije- ASK Primorje, kakor tudi s« Idrija bosta poslala v boj svoje najbolj' še moči, dočijn se bodo štajerski k*u borili za Placement med sabo. Koliko lZ' gledov ima edem ali drugi, je težko u' ganiti, kajti na dosedanjih meetingih n bilo resne konkurence, ki bi silila atle^j da se potrudijo do skrajnosti- JutriŠ°J tekmovanja bodo vsekakor jako zaninw* va in bodo nudila gledalcem obilo uzi' ka. — HAZENA SK. Ptuj — TSK. Merkur V Ptuju se bo jutri vršila tudi trairt'n* tekma med bazena družinama TSK Merkurja in SK Ptuja, kar bo pestrost 1 hkoatletskih tekmovanj še^ povečalo vzbudilo večje zanimanje. Sodil bo £° ‘ Voglar. : ISSK Maribor — lahkoatletska sekcija. Jutri ob četrt na 12. uro morajo na kolodvoru z vso opremo sledeči atle Koren, Vahtar, Žgur, Kovačič, Hreščak Gujo, Pogačnik, Jovičič in Br * tož- — Načelnik. : ISSK Maribor — nogometna sekcij Prvi in drugi naraščaj imata biti v kom' pletni postavi točno ob 13. uri v robah na igrišču- Za sleherno neredno* odgovarja kapitan- — Ob pol 13. uri ^ odigralo kombinirano moštvo tek®0 -vojaki-akademiki. Rezerva v komplet”. postavi in_ oni igralci prvega moštva, * ne potujejo v Ptuj ob pol 15. ur' igrišču. — Načelnik. ,_________________________________-e«** Soneta Primorcev (Rapallu): Hinavstvo skrito je narekovalo besede tvoje mehke, ljubeznive, besede sladke — kače zapeljive: Prijateljstva neverno ogledalo, je v ustih med, za hrbtom Pa bodalo vihtijo črne roke grabežljive-Zagrebsti hočejo nas — mrliče žive, nesrečni in prekleti ti Rapallo! Zločin_ po tebi je, ki vpije, vpije, da čuje ga nebo, ko nam razdira svetišča in ognjišča domačije-krvava vsa, fašistovska sekira, ko rodna zemlja nam svobodo krije, a rod, naš rod umira že, umira . . . (Svobodnim bratom): Dovolj, dovolj! Je polna naša mera trpljenja, žalosti, zatajevanja in pljuvanja, požiganja, teptanja na vse, kar sveto je in ki izvira iz srčne nam krvi, kar živa vera spočela je s krvjo Požrtvovanja in položila na oltar je darovanja. .Vse ruši nam fašistovska bariera. O bratje! Ako pečejo te rane, ■naj bo, če moramo vse to Prenesti, samo da duh svobodni še ostane, ko tihi sužnji, sklonjeni v bolesti B3? čakamo, če rod iz groba vstane..? Vi bratje sodite po svoji vesti! • ^ Goriški. Dr. R. Pipuš: Štefan Skrbinšek Starejši rod mariborskih Slovencev je te dni bridko zadela vest, da je v Ljubljani za vselej zatisnil oči Štefan Skrbinšek. Ko sem leta 1892. načeloval Slovanski Čitalnici v Mariboru, se mi je v družbi z dr. Bezjakom, M. Cizljem i- dr. pač posrečilo za društvo pridobiti dostojne in dovolj obsežne prostore v hotelu nadvojvode Ivana ter precej oživiti družabnost v društvu, A zbirala se je v njem vendar-le samo maloštevilna zavedna slovenska inteligenca, po večini slovensko uradništvo- Na slovenskega delavca in obrtnika je takrat v Mariboru malokdo mislil. Ti sloji, navadni delavci, železničarji in Po veliki večini tudi obrtniki so bili slovenskega rodu, a se svoje narodnosti niso zavedali. Med železničarji je bil celo zelo razširjen duh naj-»!mjšega nemškega šovinizma. Ni b£lo nikogar, ki bi_ se brigal za Prosveto in narodno vzgojo teh slojev. Ko sem se po petletni odsotnosti leta 1898. spet vrnil v Maribor, me je prijetno iznenadilo, da sem tukaj našel društvo z lepim številom članov ta. živahno delavnostjo. To je bilo bralno in Pevsko društvo Maribor, katero je leta 1894. u-stanovil Skrbinšek- Sam železni- čar, takrat sprevodnik, a navdušen narodnjak, je bil kakor nalašč ustvarjen za to, da je okoli sebe zbiral narodno zavedne ljudi med železničarji in drugimi delavci. Za svoj stan razmeroma visoko naobražen, dober in navdušen pevec, vedno veselega in ljubeznivega značaja, se je prikupil vsakomur, s komurkoli je prišel v_ dotiko. Poleg tega je bil mož do skrajnosti požrtvovalen in delaven, nobena zapreka ga ni splašila. Društvo, katero je osnoval, si je kmalu pridobilo svoj lastni lokal, imelo tukaj svojo čitalnico in redne pevske vaje. Sjirbinšek sam je bil njegov pevovodja, obenem pa tudi najbolj navdušen pevec in najbolj delaven odbornik društva. Ob strani so mu stali kot avesti prijatelji im sotrudniki Anton Rebol, I. Poseb in Ivan Skvarča. Ko sem se spet priselil v Maribor, so tudi mene pritegnili k društvu in mi zaupali Predsedništvo. Vendar jo duša in gonilna sila društva bil in ostal Prej kakor slej, vedno Štefan Skrbinšek. Vkljub lepim uspehom, katere je tu dosegel, je bil za svojo osebo vedno skromen, nikjer se ni silil v ospredje. Koliko veselic v mestu pa tudi v mariborski okolici je priredilo društvo in budilo na ta na£jn narodno zavest. Ko se je leta 1900. otvoril Narodni dom, se |je društvo z vnemo oprijelo prirejanja dramatičnih predstav na odru Narodnega doma. Rrvo ie imelo pogum, da je Mariboru priredilo več kakor enodej®/1' sko igro. Bila je to petdejanska ljudsK igra »Revček Andrejček«, ki je doseč. ogromen uspeh- Ta uspeh je dal da so se od takrat naprej na odru N. rodnega doma v Mariboru redno zarjale tudi večdejanske dramatik predstave. Pri vsej obsežni delavnosti, katero 3® posvečal svojemu društvu, Skrbins nikdar ni zanemarjal svoje službe. AJf ' prav mu zaradi njegove odločne naf°-s0 zavesti nemški predstojniki v službi fl1,j bili naklonjeni, mu vendar niso ok nikdar ničesar očitati. Ravno tako Skrbinšek ni nikdar pozabil svoje ro bine- Svojo deco je odgojil odlično v rodnem duhu. Ni goli slučaj, da 3®.?1na njegove rodbine slovenska dramaticn.^ umetnost dobila dva odlična zastopa' ka x Prosvetni glasnik. Izšla je že 2. - * »Prosvetnega glasnika«, ki ga ,Ma, Zveza kulturnih društev Ljubljana B1■ . ribor. Prinaša članek dr. I- FeU^ch . »Ob šestletnici koroškega plebiscita«, Špicarja »Kako naj igramo«, F-ka »O šminkanju«, E. Adamiča »L®s sti dobrega pevca«, B. B-na knjižnica« in vesti Zveze k1lUV..ea društev- Vrhu tega so izšle kot pru^ tri skladbe Petra Jereb«. T?. mbVemfrri. .TABORA' nsHfl3fx, Kultura m umetnost Kratka zgodovina Mari* bora Spisal Gabrijel Majcen, prof- v pokoju Pravkar je izšla kot 21- zvezek Cirilo}'? knjižnice, ki jo izdaja Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, »Kratka 'zgodovina Maribora« iz peresa znanega domačega *godoyjnarja prof. Majcena, ki je o tem Predmetu že ponovno pisal in predaval. 'Knjiga je bila že zdavnaj potrebna, saj J® bilo čudno, da doslej še nismo imeli na našem jeziku zgodovine drugega naj-tvečjega slovenskega mesta. Sicer nas Judi sicdaj n- Pr- trg Središče daleko prekaša (središko zgodovino Je obdelal pro-lesor Kovačič v obsežni knjigi, ki šteje okrog 500 strani velike osmerke), vendar pa je to iz narodnih razlogov umljivo. Nedvomno bo Majccnovo kratko Rodovino Maribora pozdravil vsak majorski Slovenec tudi tako, kakršna je, Sai v polni meri ustreza najnujnejši, priročni potrebi. Nadejati pa se je, da dobimo kedaj pozneje obsežnejšo/ ilustrirano izdajo. ■v Spis obsega 126 strani v osmerki in 36 razdeljen na 10 Poglavij, ki obravnavo v najširših obrisih zgodovino mesta °2. kraja od prazgodovinskih dob do najnovejših dogodkov. V podrobnosti se lic bomo »puščali in prepuščamo kritiko v to poklicanim strokovnjakom. Omeniti »ttoratno samo to, da imamo v tej knjigi Kronološki pregled dogodkov po prevratu. kar bo še posebej zanimalo one Slovence, ki so se pozneje naselili v Mari-. ®oru. Natančneje nam bo to zanimivo oobo opisal general Maister v svojem “bsežnem delu o prevratu, ki ga — ka-KOr znano — že delj časa Pripravlja, na j1S Pro^ Majcena preveva odločno dn«? j1 ^u'1- f'rav ®a t° so nam ne zdi , °siedno, da avtor uporablja nemška ^ajevna imena, kakor Graz, Wien, Kla-5 nfurt itd. To bi se navsezadnje dalo Ogovarjati, če bi tudi nemški avtorji pisali v svojih knjigah Maribor, Ptuj. Ce-i.e. itd. 7 ega pa ne najdeš v nobeni nem-«f.i knjigi. Imena Gradec, Dunaj, Celovec itd. so pri našem ljudstvu docela u-MOmačena; Radgona- Celovec, Beljak, Vehovec so tudi dokazi, da so bili ti kraji lion®11^ 111 v vse^ ^‘ve (vsaJ v oko-hiii avto.]ltoni Slovenci- Navsezadnje bi 'O Umljivo, če bi se jih odrekli v drgnem smislu, ne smemo pa se jih od-reci v narodnem. Menimo, da bi se mo-rala za te kraje slejkoprej uporabljati le lovenska imena, ne samo v popularnih «S*.h' k?or io lc-,a’ «”Pak tudi v ^a^nstvenih. ^a^3o'č° *0P'° PriP°r°eamo vsakemu Koncert Trost pana dostojno- Slišali smo Chopinovo balado op. 47 ter njegove. Poljske pesmi (Moje radosti, Devojkina želja in Hu-lanka) v koncertni Prireditvi Lisztovi in konečno Lisztovo 9- rapsodijo (Peštanski karneval), ki pomeni nekak višek klavirskega sloga in v kateri so nakopičene ne-čuvene tehniške težkoče- O izvedbi poročam lahko prav kratko: Trost si je pri nas potrdil svojo odlično reputacijo kot prvovrstni mojster-pianist. In sicer tako kot interpret, kakor kot virtuoz. Njegova zmagovita tehnika je docela v službi izražanja notranjega do-življenja. In v tem se kaže poklicanega umetnika. S svojo sugestivno močjo je priklenil Poslušalce že takoj v početku nase. Globok utis se je izražal v entu-zijastičnem aplavzu, ki si je zaprosil dodatkov. Velika kazinska dvorana je bila napolnjena. Popoldan je Ljudska univerza isto-tam priredila koncert za mladino. Uvodoma je popisa! poročevalec klavir in njegove sestavne dele (na podlagi posebnih modelov, katere je dala na razpolago tvrdka Brandl) ter zgodovinski razvoj tega instrumenta. Prof. A. Trost je absolviral na to vzpored, ki je bil Posebej za ta namen sestavljen. Popoldanski, kakor večerni vzPored, ki sta bila bistveno različna, je absolvira] umetnik docela na pamet, kar dokazuje o uprav fenomenalnem muzikalnem spominu. _ Mladino so podajanja upraV) vzhitila. U. D. Odlični Pianist, ki si je postavil veliko . zgojno nalogo, seznanjati nas z najzna-nenitejšimi Pojavi na polju klavirske li- ldr»V Se nam Prvič — v Povojni ^ * — predstavil v četrtek zvečer na *6rn koncertnem odru. Kakor smo u-Pravičeno pričakovali, je dosegel njegov a«top vsestranski uspeh, da bomo od-lahko računali s stalnimi, vsakoletni. Trostovimi koncerti, kakršni so o-cajno v Ljubljani in v Zagrebu, pa so S® *udi že uprizorili v Ptuju, v Celju in •^srod. ju vzporedu so bili zastopani najraz-; gV^ejši mojstri klavirske skladbo, tako /arei^r; kakor novejše dobe. V početku-slišali tri stare plesne skladbice (Sa-. oanda, Rigandon in Tambourin) slokega franedskega komponista Raniean-gj,v Qodovskyjevi noveji opremi. Z Be-'novenovo sonato op. 109 se je naš u-x etnik oddolžil spominu velikega genija, ,£ar stoletnica smrti se bo v prifood-s em letu slavila po vsem kulturnem etu. Sonata op. 109 spada k naj-e ‘^menitejšim in tvori v ustvarjanju Be-novena značilno razvojno fazo. Naj-8,,31, mojster klasičnih oblik ie v tej /kdbi takorJkoč zapustil {ratlicijopa’1 u formo prvega sonetnega stavka i a klavirske skladbe in klavirske-Joga, Chopin in Liszt/ sta bila zasto- FaBI — »Veseli kmetič Ta opereta, katero smo videli že lani na našem odru, se je v nedeljo vnovič uprizorila. Zasedba }e ostala stara, i-z-vzemši vloge kmeta Krofača, katero Je podal gosp. Rasberger. Pri obnovitvi v novi sezoni pa bi si zaželeli, da bi se nekatere vloge izražale bolj smiselno. Tako pač n- Pr. krnet Lipovšek, Otepač in Kro-fač niso kmetski tipi, ampak karikature. In temu odgovarjajoče so tudi maske in temu primerno se že šminka. Tudi Mari-ce.„n? . 0 iz vasi. Pr^iv dobro za- mišljeni so bili — kakor lani ~s kmet Podgornik, dekle Lizika s svojim Anze-kom, pa tudi nekatere druge vloge so bile tako izvedene, da smo bili ž njimi lahko zadovoljni. Mnogo razpoloženja v Potek predstave je_ spravil zopet vaški policist Muha. Režija [n muzikalno vodstvo je bilo v istih rokah, kakor lani (g. Bachmann in kapelnik g- Herzog). Obisk je bil dober in takisto razpoloženje- U. D. Zgodovina kirurgije na „Ljudski univerzi" Snoči se je vršilo na »Ljudski univerzi« IePo_ predavanje gosp. primarija dr-Černiča »Kirurgija nekdaj in sedaj«. Nag priznani kirurg je v enournem poljudno zasnovanem predavanju očrtal razvoj kirurgije od nastare.iših časov, ko so si ljudje celili rane s Pomočjo neke vrste mravelj, pa vso do moderne dobe, ko si je pridobila kirurgija mimo splošnega ugleda tudi na j več je zaupanje, ker se lahko loti najbolj kompliciranih operacij in decimira k asepso umrljivost na minimum- Slušatelji, ki so ves čas napeto sledili predavateljevim za vsakogar zanimivim izvajanjem, so sc seznanili s HyPo-kratovim ranocelniškim znanjem, ki je tvorilo višek staroveške kirurgije. Napredek se je opazil šele potem, ko so se začela v Aleksandriji secirati človeška trupla. Starorimski kirurg Galen, predstavlja napredek nasproti Hypokratu, vendar pa tudi le-ta ni prišel daleč naprej. Splošna medicinska znanost so je v srednjem veku, pač v duhu takratnega časa — sramovala ranocelništva in ga je Prepuščala brivcem, »čarovnicam« in za-rokovalcem, ki so rabili kaj čudna zdravila. 2e Hvpokrat je razločeval bistvo in vzrok bolehni, toda vse do 19. stoletja so vladali o tem najrazličnejši zmotni nazori, med njimi humuralna, solidarna in drugo teorije, ki so pripisovale bolezni takozvanl diskraziji sokov oziroma trdih sestavin, slabemu zraku Itd- S Posebnim zanimanjem so slušatelji sledili onemu delu izvajanj, v katerem Jo predavatelj podal boj dunajskega kirurga SemmchvciBa kr prVo antisepso s klorovo raztopino. Tisti učenjakarji, ki so sicer praktično uporabljali njegovo iznajdbo. so se teoretično na vso moč borili zooer nasprotnika trv. mrliškega strupa (Lcichengifta). Ta boj se je od-icraival v štiridesetih, letih 19-. stole tja,.. rej niti ne pred celim stoletjem. Dejstvo, ki priča žo samo na sebi, kako ogromen korak naprej Je stopila kirurgija vsako naslednje desetletje od 50 let 19. stoletja dalje. Ranocelništvo je postalo enakopra ven in skorajda gospodujoč del splošne medicine in operativna umetnost je jela dosezati nezaslišane uspehe, odkar je veliki Pasteur odkril vlogo mikroorganizmov v patologiji in v prirodi sploh in odkar je šola Roberta Kocha izpopolnila njegove izsledke. Začela se je razvijati tudi antiseptična in jseptična veda, ki se je zlasti v najnovejšem času že zelo izpopolni la- Za prihodnje Predavanje obeta predavate]] zgodovino raznih pomožnih srec stev, osobito narkoze ter obsežnejšo sliko sedanjega stanja kirurgije. Dokaj številni slušatelji so sc z navdušenim aplavzom zahvalili g. primariju dr- Černiču za njegova temeljita in zanimiva izvajanja. Teden slovaške knjige Za tekoči teden so organizirala slovaška kulturna društva skupno z založniki »Teden slovaške knjige«. Te dni se je po vsej Slovaški razmahnila smotre-na propaganda za slovaško knjigo. Vršila so se predavanja in druge prireditve s tem namenom. V izložbah knjigarn so bile razstavljene izključno domače knjige. Tudi Italijani so imeli nedavno »dne ve italijanske knjige«. Španci imajo dne 7. septembra, na rojstni dan Calderonov, praznik španske knjige. S sistematično propagando se razproda tega dne veliko knjig. Založniki nekoliko > popuste ,v cenah, zato pa se knjige bolj kupujejo. Tradicija je že, da si tega dne vsak pošten Španec kupi kako knjigo. Za ta dan vlada in samoupravna telesa prispevajo izdatne subvencije, da se dele v šolah knjige zastonj, za ljudstvo pa po znižanih cenah- Celo v vojašnicah se vrše obvezna predavanja o pomenu knjige-Ta primer so imeli pred očmi Slovaki. Č-chi imajo vse polno posnemanja vrednih načinov, da razširijo svojo knjige. Zato tudi literatura razmeroma lepo uspeva. 2e zakon o občinskih knjižnicah je storil izdajateljem, s tem Pa tudi pisateljem in vsej češki kulturi neprecenljivo uslugo. Vsak izdajatelj dobre knjige lahko všteje v kalkulacijo kakih 1000 izvodov več. ki jih Pokupijo knjižnice. Ni mogoče, da ne bi Slovaki s svojo akcijo uspeli. Tako organizirano delo ima zmerom kak pozitiven uspeh. Opozori se na domačo knjigo, razproda se par tisoč kosov. In že to je A’eliko. V svojem proglasu pravijo slovaški založniki in knjigarnarji: »Knjige so naši resnični učitelji, ki nas uče brez palice, kazni, jeze in denarja, kako naj prenašamo skrbi in kako naj delamo, da si zasiguramo boljšo bodočnost. Nauče nas ljubiti, odkrijejo Pred nami umetnost, n ud e nam uživanje poezijo in godbe in samo v njih najdemo zares sladki počitek Po napornem deju. Kako je mogoče, da sodobni človek, ki živi v dobi, ko sc povsod Priznava pomen knjige, posveča knjigi tako malo pozornosti? Cele mre presedi v zakajeni kavarni, v zoprnih gostilnah', krčmah in noskopih, ima denar za cigarete, vino, žganje ali črno kavo, toda od vsega tega ne žrtvuje niti vinarja za dobro knji go. Iz tega, kar izdate za: liter vina, nekoliko skodelic črne kave, \ič ne bol^ ne bomo vzeli zdravil. !'«fp7iiv-T-■ Pravijo, da imamo Slovenci organiza* toričen talent. Ni treba, da bd bili vedno originalni. Če nismo v drugih rečeh, ne bodimo niti tu: vzamimo sl slovaški vzgled — organizirajmo prodajo slovensko knjige. Ali se ne bi dal pri nas s Pomočjo' naših kulturnih društev prirediti »teden slovenske knjige«? AH si ne bi izbrali tudi mi katerega dne za praznik slovenske knjige, ko bi se vršila predavanja o nji, ko bi priredili s pomočjo domačih knjigarnarjev majhne knjižne razstave, ki l>i bile h kratu knjižni sejmi. Slovaki imajo veliko analfabetov, domača knjiga je ondi manj popularna in po številu jih je le enkrat več kot nas. Kar zmorejo oni, tega ne zmoremo mi, ki imamo malo analfabetov in ki se imamo slovenski knjigi, slovenski literaturi zahvaliti za to* kar smo dandanes?! Poizkusimo! Ne gre, da govorimo o krizi slovenske knjige, Predan nismo skušali pomagati naši knjigi na kak velikopotezneJŠi, bolj organiziran način. Dotlej je to, kar imenujemo kriza slovenske knjige, zgolj kriza našega izobraženstva,. naših kulturnih društev, ki ne vedo dovolj ceniti Pomena knjige in ne smatrajo izdajanja in prodajanja slovenskih knjig za obče-narodni problem, ki bi ga morali vsi reševati. V kolikor nam je namreč nairidna zavest živ program in stremljenje po neprestani izomiki osebna čednost. Tam, kjer tega ni, ne pomagajo vsa velika nacionalistična gesla, ki ne morejo skriti duševne revščine in praznote. B. Proslava Glavnega prosvetnega sveta Dne 15. novembra t- 1. se vrši v slavnostni dvorani stare vseučiliščne zgradijo v Beogradu Proslava ene najvažnejših prosvetnih institucij v naši državi. Glavnega prosvetnega sveta, posvetovalnega organa ministrstva prosvete. Ta dan bo imel Glavni prosvetni svet svojo 1500. sejo, ki ji bo predsedoval minister prosvete g. Miša Trifunovič, udeležili pa se je bodo vsi dosedanji, še živeči ministri prosvete naše države, sedanji člani in nekdanji člani GPS. Ta Proslava nam nudi, da iznosimo v naslednjem na kratko historijat GPS. 3. VII. 1845- je bil ukazom ustanov-jen »Odbor Prosveštenija«, ki mu je bila naloga, da pomaga »PopečHeljstvu Pro-sveštenija« (ministru Prosvete) pri njegovi skrbi za napredek narodne izobrazbo in »da mu čini pretstavljenija o sve-mu, što bi moglo dejstvovati na raspro-stranjenjo nauka i polezni znanja u ote-čestvu«; pri tem je imel odbor tudi pravico inicijative »posobstvenom pobud-ženiju«. Odbor je štel 9 članov, ki so imeli stalno plačo »po 180 talira godiš-nje«. 10. IX. 1847- je PopeČitcljstvo poslalo Odboru akt, v katerem predlaga, da se Odbor Prosveštenija ukine, namesto njega Pa da se Postavi pomočnik popeČite-Uu (ministru). Z izgovorom »što (Odbor) nameri, poradi koje jo ustanovljen, ne odgovara«, je bil 30- X. 1847. Odbor res ukinjen. Pravi vzrok za to ukinitev pa je bil, da je odbor s svojim mišljenjem1 večkrat prišel navskriž z ministrom-Kmalu po tem ukinjenju pa se je čutila potreba po podobni instituciji, kakor je bil ukinjeni odbor; in takratni »Pope-čitelj pravosudja i prosveštenija* kava-Ijer Laza Ersenjevič je s svojim načelnikom za prosveto Dimitrijem Isailovičem dne 21. XI- 1849. predložil, da se ustanovi »Skolska Komisija«. Zato jo je dne 25-XI. 1849- knez odobril z namenom «na konac izradjivanja i Pregledanja nužnih za osnovna učilišta naša knjiga«. Z u-kazom od 21. I- 1850. je bilo v šolsko komisijo imenovanih 13 članov iz prejšnjega odbora Janko Šafarik, arhimandrit Gavrilo Popovič, Dimitrije Isailovič, Milovan Spasič, na novo Pa med drugimi: Jovan Gavrilovič. Filip Hristič, Kosta Brankovič, Djordje Onič, Ljubomir Ne-nadovič, katerim so bili pridruženi kot strokovnjaki še Emilij Josimovič, Vuk’ Marinkovič in Josif Pančič. Njihovo delovanje v šolski komisiji je bilo brezplačno. Kotnisiia, ki ni imela nikake samostojnosti (»Komisija daje mnenije, a Popečiteljstvo rešava«), je prestala sama od sebe. Ministrstvo prosvete pa je čutilo samo. kako potreben mu, je nek posvetovalni organ in zato se Je odločil liberalni minister Prosvete Stojan Boškovlč, da predloži knezu Milanu Obrenoviču zopetno ustanovitev take institucije; na ta predlog in po sklepu Narodne skupščin {Je 'dne 3. III. 1880. podpisal Knez uka?; o ustanovitvi GPS. Prvi predsednik GPS de KI dr- J-osif JPančič, ki J'c "bil tudi prvi predsednik Srpske Kraljevske Akademije Nauka. Njemu ie do danes sledilo 14 Predsednikov, med njimi; Dimitrije Nešič, Stojan Markovič, Ana Djo-rdjevič, Sava U-rosevič, dr- Bogdan Gavrilovič in še več znanih srbskih učenjakov. Daincs mu predseduje dr. Tihomir Djordjevič- Člani GPS so redni in izredni; rednih je 12, ki se postavljajo z ukazom za dobo dveh let, izredne pa postavlja .minister Prosvete za leto dni in jih je lahko največ 20. Med izrednimi člani so sedaj tudi štirje Slovenci gg-: dr. Josip Tomin Ljubljani, dr- Dragotin Lončar, šef prosv. odd- v Ljubljani in Ivan štrukelj, šolski upravitelj na Viču. Po zakonu je minister prosvete obvezen, da posluša mišljenje GPS v vseh prosvetnih in šolskih vprašanjih, na žalost pa tudi GPS »nema prava inicijati-ve več samo daje svoje mišljenje*. x Važen pripomoček za naše učiteljstvo. Prepričani/ da ustrežemo mnogim pedagogom, sporočamo, da je pravkar izšla 6. izdaja knjige J- F. Poselila; »Das zweite Schuljahr« in da se dobi v knjigarni W. Heinz v Mariboru, Gosposka šele, gimnazijski ravnatelj v Mariboru, i utica. Stane broširana 118, vezana 130 dr- Karel Oswald, vseučiliški prof. v I dinarjev. Mazgovor ^ citatefiji Gospod s Pobrežja nam je Pisal pismo, v katerem izreka nezadovoljstvo z našim poročilom o koncertu Tržaškega kvarteta. Pravi, da smo hvalili Italijane, to Pa je — pravi — za narodnjake težak greh. Piše, da koncert Italijanov v Mariboru žali naš narodni ponos, ker si lahko Italijani, ki tako grdo tlačijo naše rojake, po tem koncertu mislijo, da smo mi narod, ki se rad zabava- Naš čitatelj sicer nj koncerta slišal, nekdo Pa mu je povedal, da so mu umetniki radi tega ugajali, ker so bili fletniO). In končno pravi, da bi mi Slovenci vsilili drugim narodom večji res- Gre za to, ali mi »mali« res lahko koristimo zatiranim rojakom s tem. da sprejmemo fašistovska načela šovinizma in nestrpnosti? Ko bi naši ljudje prišli večkrat v svet in bi se ondi kaj naučili, bi videli; kako malenkostno je vse to. To je tako, kot če se ljudje v. hiši Prepirajo, a zunaj se za to nihče ne zmeni in vse gre svoja pota. Tudi drugod imajo slične prepire. Na pr- velikemu Masaryku. nekateri zamerijo,, kor se je.-zavzel za to, da vstopijo Ob 8. ob9@tnid premirja BC&to le na hivšab bojiščih Pokrajina mrtvih od Verduna do Ypresa. Dopisnik bratislavskega »Slov. Den- sti, ki so vojno vodili. Pa tudi oni naj il nika« piše: Prišli, ki danes odločajo o usodi narodov V pokrajini mrtvih . . - Tako bi na- in držav, oni, ki že zopet groze s t0 ne-zval deželo, ki se razteza od Verduna tja S1'ec°, ki že zopet v blazni labkomisel-do Ypresa, na daleč in široko samo Po- nosti rožljajo z meči in hujskajo na nove kopališče. Tisoči, da, stotisoči leže tam- P°k° J® med ljudmi! _ kaj oni ki so si bili sovražni, skuPaj s . oi P risb sem-le in bi arh objel težki tistimi, ki so si bili Prijatelji; Francozi, n,ir Pokrajine mrtvih, ko bi jim dihnili Angleži, Italijani, Nemci, Avstralci, Afri- v dušo tj tisoči in tisoči grobov,— če kanci, Indijci, Avstrijci in bogsigavedi j1!*0 zverine v človeški podobi, če jim ni kdo ge. bi se morali zavesti strahotne odgovor- Tišina vlada vsepovsod na bivšem po" s^rast popolnoma skalila razuma in srca, kopališču, .ki ga spoznate samo še po o- n9. j za vojno. In solze bi jim Pdšle v gromnih pokopališčih- P?1 111 mraz bi jim prešinil ude. Sklenili —. Tu jih je zakopanih 20.000 — pravi spremljevalec-• Niti ne. verjamete, da malo pokopa-lišče s številnimi belimi križi skriva to- •- £ j-p lUrn število mrličev. , ■ bi; i —.Nikdar, nikdar več ne dopustimo, da bi se ljudstvo še enkrat morilo med v tej pokrajini mrtvih nastajajo Pa greste nekoliko kilometrov dalje: '^'n11^ov Pac*fjsti; ljudje, ki so se tam jih leži zoPet 15 tisoč. In tako mm > Z??lenvaa?he“’ 80 'fre^ “ Prej vsepovsod okoli Reimsa, Chemin iakfd Wa«na zmota je b.!» * des Dam.es, Berryau Bae, Verduna, Som- ,“v m pohlepu po „ in LiUeja. Pov- uru^ega narorla. ^ .... _ „ sod sami spomeniki onim, ki so tu padli ■ u , 1 "/il^ravejšega,kot če take-1 Umi T,ič Pot pn. kiat nilecnozobe hujskače i krajino^ med Verdunom i.. - K_______ i če jiii ge malo podučite o napredku, ki če Pošljete v p°-in Ypresom- 1° me, Aisne, Marne, Npresa in LiUeja. Pov sami spomeniki onim, ki so tu padi i ostalo-za njimi nič drugega kot ko- ; v zemlji ; kiajuio med Verdunom Spremljevalec nas vodi, neprestano j J®*,?!® PodUčite o naprej - vodi, pojasnuje in pripoveduje. Tu-le, v ,( L f a ™ ‘ zAanMt.zafflO te.i 35 metrov globoki jami je poginilo t‘ ’PS s ni nestvor resnične 6009 Francozov, ki so jih Nemci vrgli s ‘ ' m.JSrsa spaka, kar jih je . celim gričkom vred v zrak. »Poklonite; ., r . - Jamčimo, da bodo d l pekt če bi Pokopali z italijanskimi umet- —^^si » Sled (MU mi rojaki: nat ep c j o° in -Ul i razženejo. Janske Potepajte Nemce, zapiraj. Mi se ne bi spustili v javen razgovor s tem našim čitateljem, če ne bi vedeli, da so taki nazori zelo razširjeni. In mor da ne bi bilo napačno, če bi zopet in zo pet razpravljali o njih in o sorodnih vpra šairiih. Saj' docela razumem ogorčenje tega neznanega čitatelja, ki je morda celo Primorec- Ali ogorčenje — kakorkoli je naravno in ga spričo fašistovskih lopovščin tudi sam delim — še ni stališče. Stališča so lahko različna. Pisec teh vrstic stoji na pr- na docela drugem stališču kot do-tični njegov čitatelj s Pobrežja, dasi deli ž njim vse ogorčenje in odločno obsoja italijanski šovinizem! Ali sedaj Pride jedro: Sam ni šovinist! Kajti: kako morem biti nad nečim o-goroen, če sem sam zmožen storiti ena ko? Kako morem nekaj obsojati, če na drugi strani ravno isto zagovarjam? Denimo tako:: če nekdo uganja lopovščino, če skruni kulturna načela, če kaže amoralnost svojega nacionalizma in je meni to početje ostudno, kako naj se jaz na drugi strani ogrevam za enako početje ali ga sam izvršujem?! To je nelogično, nespametno in nepošteno! To je zmota! Od takih metod ne pričakujmo koristnih uspehov za naše rojake. Mi jih ne bomo rešili, če bomo italijanske ali nemške umetnike pretepli. Narobe! Naša odločnost se mora pokazati na drugi strani, v drugi obliki. O .tem bomo mogoče ob priliki še govorili. Vsekakor je Pisec teh vrstic storil to, kar bi storil vsak evropsko misleč človek: Priznal je umetnikom, da so umetniki, Povedal na je Italijanom, da so Italijani in da njihov narod uganja lopovščine nasproti nam- To je zaPiSal na fin način, zakaj izobražen človek ne more v isti sapi govoriti o umetnosti in psovati- To lahko dela človek, ki o umetnosti nič ne ve in ki meni, da bomo Italijanom škodovali in našim rojakom koristili, če bomo italijanske, psovke prevajali v slovenščino in jih po načinu tržaške in goriške fakinaže vrgli vsakomur v obraz, ki bo količkaj y zvezi z italijansko kulturo. Tako .ie protišovinistično, narodno, kulturno evropsko stališče- Sedaj gre za to, ali ni komu bolj všeč »stališče«, da je. treba posnemati večje narode v njihovih slabih straneh. Žal, da je to »stališče« Pri nas tako ■razširjeno, da je človeku nasprotnega stabšča včasi težko v naši družbi. Pisec teh vrstic ve, kaj piše, če sodi tako-le: To je »stališče« suženjskih duš! Stališče onih, čijih predniki so stoletja hlapčevali in ki sedaj mislijo, da mali narod kaže svojo veličino in da vsiljuje drugim narodom »rešpekt«, če uganja lopovščine velikega naroda! . Vedno se spomnim malega Janezcka, ki se je postavil s cigaro pred cerkvijo, ker tako delajo veliki fantje. Toda ne gre za to, ali to delajo veliki fantje in mali ne smejo, ampak za to gre, ali je smodka dobra ali ne?! Ali je koristna?! Nemci v češko vlado- Nekateri bi hoteli mrtvim«; pravi spremljevalec in vaše l)k j1,1*! j!1 bodo zgrozili picd lust oči.'-se zagledajo v to mehko kredasto ; uin~ |ral' . zemljo, v.kateri leži cela francoska divi-L, . M;S(’ .. ojnc junakov, to so ' J .• .strojev in plinov; najabsurdneJŠe unice- te jih, jemljite jim imena in čast, poteptajte jih in uničite-. Toda Masaryk je dejal; .— Ne- Vsa češka zgodovina obstoji v boju proti nepravičnosti in zatiranju; ali naj sedaj posnemamo svoje zatiralce? Ali naj bomo taki ali slabši od njih? Pridobimo nasprotnike s tem, da jim pokažemo, da smo boljši od njih! In ogromen del češke javnosti mu je pritrdil. Narodna čast je več kot posnemanje nasprotnikovih napak. In samo narod, ki ima čast, zmaguje! Italijanski fašizem je minljiv pojav; pred njim in za njim se bosta stikala jugoslovanski in italijanski narod. Treba je misliti naprej- S tem, če bi bili Pretepli italijanske umetnike, bi pokazali, da nismo nič boljši od fašistov, ki tudi pretepajo Politično nedolžne Slovence; s tem pa, da smo jim priznali to, kar jim priznava velik del .Evrope, hkrati pa smo jim povedali svoje odločno mnenie o italijanskih nasiljih. smo rešili kulturen prestiž. Z drugimi besedami: narodno čast- Narodni ponos za kulturen narod ni v tem, da se uganjajo demonstracije tam, kjer nič ne zaležejo, temveč v tem, da se narod nikdar ne poniža- O umetnikih bomo vedno .sodili le kot o umetnikih. Umetnost nam bo vedno u-metnost- Narodnost zmerom narodnos^ nikdar pa ne mržnja in strast. To je stališče. Ali je komu všeč ah ni, je njegova stvar; če pa je kak napačen pojem silno razširjen, še ni rečeno,, da je tudi pravilen. . Toliko neznanemu gospodu s Pobrežja in njemu sorodnim, ki jih je mnogo- — B. ^Greste daljo in Pridete v močvirnati ■ vaPf\ kar je ni°Sel temneti de«1011 ozd, pod Chemin des Dames; nekoč je i v c,oveluc' tič«. žarnica splošno razsvetljavo nakupu pazite zavitek '1 Osram-žsmicami k boljša svetlobi. % Maribor, morembra. »T A B O B Stran 5, Iz živijenia in sveta Kako na Angleškem »strašilo cluhovi" Pisatelj Marryat je moral pobegniti iz starega gradu ... — Domišljija ali resnica? Skoro sleherna kronika starih angleških in irskih gradov beleži strašne prizore, ki so jih baje povzročili strahovi v polpretekli dobi. V veliki knjižnici brit-skega muzeja se nahaja oddelek, ki šteje več sto zvezkov, v katerih je popisanih nešteto groznih povesti o duhovih, ki so stragili plemstvo v zadnji polovici minulega stoletja- Nekaj dni sem zabavlja angleško javnost nočna pustolovščina jako podjetnega duha, ki dan in noč vznemjrja rodbino marki ja Townshada in vzbuja mnogo strahu pri prebivalstvu mesteca Rynham Hall v Norfolku- Fan-tom, o katerem na široko razpravljajo angleški listi, zasluži Predvsem radi tega obilo pozornosti, ker ga označujejo, kot najnenavadnejšo prikazen, kar jih pozna - doslej Angleška- Ta neprijazen nočni pojav je docela prevzel domišljijo mno-gih znamenitih romanopiscev in njegova Zgodovina se opeva celo v pesmih, nedavno pa je bil izdelan tudi film, ki po daja v podrobnosti vse strahotne prizo re neprizanesljivega strahu- Tri leta s< fantom ni pojavljal, toda v zadnjih dne! zopet energično nastopa, kakor pred leti Priča, ki se je že svoječasno izjavila < Možnosti takih Pojavov, je bjl kapeta! Marryat, znanj pisec pustolovskih roma nov, ki je živel več mesecev v omenje nem gradu, kot gost rodbine Townshac’ Glasovjti svetovni Potnik, ki je za časr svojih pustolovščin kljuboval mnog in nevarnostim, je bil o realnosti duha tak« Prepričam da je končno iz strahu preč fantomom Pobegnil iz gradu brez sledu V gradu Rynham Hall, ki Ježi v jake slikoviti okolici, je velika dvorana, v kateri se nahaja pohištvo staro že nad dvesto let. V omenjeni dvorani je umrla markijeva prababica, a potomci so iz spoštovanja in tradicije pustili na miru vse Pohištvo, ki se je nahajalo v dvorani. Nad velikim portalom je visela lepa slika v okvirju iz ebenoyine, ki je Predstavljala umrlo markizo v jahalnem ko-,®timu z bičem v roki. Že stoletja je bila fdini nakit v temni dvorani- Ko je kape-an Marryat prišel na markiiev poziv na iske, si je dal razkazovati vse drago-Cenosti. Privedli so ga tudi v tajinstve-po dvorano, kjer se je čudil krasni sliki jn neverno Poslušal legendo o strahovih. Končino je izrazil željo, da bi rad spal v dvorani. Marki je ustregel njegovi želji in dal v dvorano prinesti postelj. Zvečer je bil prirejen gostu na čast svečan banket. Okrog 11. ure se je gospoda razšla, a kapetan Marryat je hotel oditi v novo spalnico- Šel je po temnem hodniku-Nenadoma je Prestrašen obstal- Nekaj metrov pred sabo je opazil neko prika-zen, ženo v jahalnem kostimu z bičem Prikazen je izžarevala modro v -tlobo, ki ne omogočevala, da je kape-an razločeval sleherno Potezo obraza, f rikazen se mu je približevala in kapetanu se je zazdelo, da dviga proti njemu bič- Ne da hi so zavedal kaj dela, je izdrl revolver in trikrat ustrelil. Streli so vznemirili služinčad, ki je snremila prestrašenega kapetana v spalnico. Groza in strah, ki sta prevzela kapetana, ko je v dvorani opazil, da je slika markize tri-krat_ prevrtana, sta bila nepopisna. Takoj je Pospravil svojo prtljago in ne da bi se bjl poslovil, je pobegnil iz gradu. V tem pa j© markiza zopet stopila iz o-kvirja in Prestrašila dva lakaja na hodniku, kar je imelo za posledico, da je vsa služinčad odpovedala službovanje in takoj zapustila grad Rynham Hall ~ zbi rališče duhov. diferenco med prerojenimi sposobnostmi in prirodnimi sposobnostmi. Znanost razlikuje genotip prirodno lastnost od feno-tifa — prirejene lastnosti. Živinorejec ve natančno, kako je treba dobiti čistokrvno kravo, ki ima sposobnost dajati kar največ najboljšega mleka. Treba je, da so poleg kombinacije podedovanih znakov tudi pogoji za izražanje teh znakov. Minulo stoletje je dalo skupino književnikov iz plemiške sredine. Ugotovitve njih genealogije so lahke, ker se v bogatih rodbinah dobro hranijo spomini prednikov. Ugotovljeno je, da imajo z isto genealoško skupino zveze Puškin, Lev Tolstoj, Tjučev, Čadajev, A. Tolstoj, Odojevskij_ in številni drugi odličnjaki XIX. stoletja. Proučevanje te genealoške skupine nag vodi k sklepu, da se je med njenimi člani posvečalo veliko časa in zanimanja literaturi in da je prišlo do »orok med osebami, ki so se bodisi udejstvovale, bodisi samo zanimale za literaturo- V tem slučaju gre zgolj za ugodno kombinacijo odličnih rodbin — feno-ip odgovarja docela genotipu. Sedaj pa se nam vsili vprašanje, ali '>i genotipi teh velikih oseb Prešli v od-ovarjajoč fenotip, ako bi živeli v dru-ačnih razmerah; n. pr. ako bi bili k:me-je. Prav lahko bi v tem slučaju genotip ečine ne prišel do veljave, kajti za azkritje genotipa nj potreba samo spo-ibnosti, temveč tudi ugodni pogoji- Mnogo težavneje je študirati genea->gijo oseb, ki so izšle iz širokih slojev 'aroda- Ti običajno ne vedo dovelj po-atkov o svojih sorodnikih, kar je za (udiranje genija in talenta neobhodno otrebno. Profesor Kolcov je prišel do aključka, da se v rodbini slehernega aienta ali genija, ki je’ izšel iz naroda, 'rezpogojno nahajajo tudi genotipi; da ;e niso pojavili, t- j. da niso Postali fe-lotipi, so krivi samo neugodni pogoji. °ri razlagi genealogije Maksima Gorkega, Je Kolcov opozoril na nekatere izmed njegovih prednikov, ki so se jako odlikovali in bili, kakor se je takrat re klo, nositelji »genija«, vendar radi po. manjkljive izobrazbe m neugodnih pogojev niso prišli do veljave. Profesor Kolcov povdarja, da se geni ialnost v glavnem podeduje od matere V karakteristikah prednikov M. Gorke ga. so učenjaki našli glayne znake Psi hologije M- Gorkega. M. Gorkij je srečna kombinacija »genijev« raztepenih Pri njegovih Pri-dnikih. Prof- Kolcov je omenjaj tudi genealogijo Šaljapina, Jeseni-na in drugih uglednejših osebnosti, ki so izšle iz naroda in pri§Ie do zaključka, kakor pri genealogiji M. Gorkega. — Ge-neotipna sestava ruskega naroda je, kakor trdi profesor Kolcov, jako bogata. Hinka fenek Splošno priljubljen Kavni nadiomesielc oRusen i cenen. Dobiva se v i>se& dobro asortiranLO KolonijalniS) frgovinaQ. x Kitajka modrost, čim več zakonoy, tem več tatov. — Najboljši jezdec najbolj trdo pade. — Hiše merimo Po njihovih sencah in velike može po njihovih obrekovalcih- — Kdor jezdi na tigru, nerad stopi na tla- — Oddaljena voda nj dobra za bližnji požar. — Tudi pot, ki je tisoč milj dolga, se začne z enim korakom. — Lepše je, če rešiš življenje enega Človeka, nego če sezidaš sedemnadstropno pagodo (cerkev). x Žene o možeh. »Mož ne more nikdar razumeti, da bi lahko katera žena odklonila njegovo roko. Mož si vedno domišlja, da je žena voljna iti za vsakogar, kdor jo zaprosi. (Gcane Austen.) Možje greše iz sebičnosti; žene zato, ker so slabe«. (Madame de Stael.) — »Bodite preverjene, da je napuh človeška lastnost, ki Je dana. tako moškemu, kakor ženski; samo, da se moški napuh ne izda tako lahko, je gostejši in manj tekoč, zato Pa tudi masivnejši in vas lahko Poruši, če pridete ž njim navskriž.» (George Elliot.) Prirodopis genija In talenta Rttffca znanost o izvoru genijalnjh ljudi — Kako se talentiranost podeduje. Mističen zastor, ki skriva pred človekom tajno genija in talenta, se postopoma umika pred raziskavo znanosti. Ruski učenjak profesor Kolcov je nedavno imel v Moskvi predavanje o ge-nvju in talentu. — Kako se Poraja genij? 'Okoliščine, v katerih se razvija, so lahko . lo različne- Genij in talent sta najverjetneje kombinacija Podedovanih sposobnosti. Ne smemo se torej čuditi geni-30 VI- Solovjeva, ker je izšel iz odlične rodbine. Toda kje so vzrasli Lbrnonosov, Edi-on in drugi velikani? To je mogoče šumeti le na ta način, da razlikujemo Mesto Bvfleed je bilo neko noč v popolni temi. Vse tovarne so morale u-staviti obrat; vsi so svetili s svečami-Dolgo so iskali vzrok, slednjič pa se jc dognalo, da je vse skupaj zakrivila miš, ki je Povzročila na nekem mestu kratek stik- Mali vzroki — velike posledice . • . * V Milanu je bil v nedeljo aretiran 16 letni Adalbert Oberau iz Bolzana- Priznal je z največjim cinizmom, da je zadavil svojo jnater, ker ga je hotela kaznovati-Zamašil ji je usta in io toliko časa davil •za grlo, da je izdihnila. • V vasi Debljača v Banatu so razhod niki napadji neko krčmo, ubili gostilničarja, njegovo soprogo in služkinjo ter odnesli ves denar in dragocenosti. V Nizzl je storil v nedeljo samomor 801etni Anglež Honkett._ Skočil je iz 5. nadstropja. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da se je naveličal življenja, ker je že predolgo živel. Možu je šlo vse življenje dobro, živel je brez skrbi. Vzlic temu Pa mu je bilo življenje predolgo ■.. V Londonu Je bil izžvižgan neki predavatelj, ki je imel jako originalno predavanje o ženskah, zato so ga tudi ženske izžvižgale.^ Dejal je med drugim, da ženske potekajo od kače, radi tega so moralno še danes Podobne kačam. Nadalje Je trdil, da ni res, da bi bili otroci vzrok še več-ie ljubezni med zakoncema, temveč je res narobe: radi otrok nastajajo pogosti prepiri, ker žena Prenese na otroka največji del tiste ljubezni, ki jo Je preje dajala možu- Zenske slušateljice so posebno burno protestirale, ko je govoril o ženi _ kači-Čudno je, da so se razburjal©. Saj vendar ni govoril resnice?! Gospodarstvo O postajah za čiščenje detelj-nega semena Ker bo marsikateremu bralcu našega časopisa povsem znano, da imamo v naši oblasti postajo za čiščenje deteljnega semena, hočem v naslednjem obrazložiti njen Pomen. To tembolj, ker imamo sedaj končno veljavno določila od ministrstva za poljedeljstvo, ki ureja delovanje takih Postaj. S tem so ukinjena začasna določila, ki so veljala letos spomladi- Postajo za čiščenje deteljnega semena imamo v Mariboru, Vrjianova ulica 33, pri kmetijski poskusni in kontrolni Postaji. čistilni stroj je vsakemu proizvajalcu semena, vsa-ki kmetijski zadrugi in vsakemu trgovcu s semeni na razpolago in sicer ob Času, ko imenovani zavod uraduje, to je od 8—12- in 14.—17. Čiščenje deteljnega semena ne stane nič gotovine^ ker se mora pustiti postaji 1 odst. množine prečiščenega semena v svrho poravnave tekočih stroškov, ki so v zvezi z vzdrževanjem stroja in postaje. Pač^ pa mora nositi vsa-k Posameznik stroške delovne moči, ki bi bila potrebna v slučaju, da posameznik noče ajj ne more gnati stroja. Razen tega nosi posameznik vse dovozne im odvozne stroške iz Postaje, kjer se mu bo seme čistilo- Če se pomisli/ da je održavanje 1 odst. množine prečiščenega semena namenjeno v prvi vrsti za vzdržavanje postaje odnosno za otvarjanje takih postaj za čiščenje semena v vsakem srezu, moramo pripoznati, da je zamišljena cela akcija od strani ministrstva za PoLiedelj-stvo zelo dobro in racionelno, kajti država kot taka ne trati nobenega državnega denarja za one postaje, ki nimajo življonske moči, to se pravi za one, za katere se posestniki nič ne brigajo, če pa se nabere večji fond, tedaj dobi oni srez, ki je izkazal največje zanimanje in potrebo, tudi tako Postajo brezplačno. Odpadki pri čiščenju deteljnega semena zapadejo v celoti in se morajo sežgati- S tem hoče ministrstvo za poljedeljstvo povzdigniti naše kmetijstvo in preprečiti, da bo naše dete lino seme polno plevela in tako škodljive predenjce. Sedaj se pač ne more njkdo več izgovarjati, da ni dohiti čistega doteljne-ga semena. Ko se bo v kratkem započelo izvajati povsodi v celi oblasti zakon o kontroli semena, se bo kmalu videlo vi kakem žalostnem stanju se nahaja pri nas trgovina s semeni in kako brezbrižni smo za vsak napredek. Saj ni mogoče, da bi bili samo le štirje proizvajalci deteljnega semena .v celi mariborski oblasti, ki so skupno izčistjli tekom celega leta le 245 kg semena, kakor izkazuje db-sedanja zavodova statistika. Inž. Henrik Mohorčič. Kino KINO »DIANA« STUDENCI bo predvajal od sobote do vključno torka 16. t. m. najlepši film »KAVALIR Z ROŽO«. Vsebina je docela zanimiva in prepletena s šaljivimi in pikantnimi do-godbicami, kar daje umetniško in mojstrsko naštudiranemu filmu izredno pestrost. APOLO KINO Od petka, dne 12. do Pondeljka, dne 15. novembra »RIN - TIN - TIN!« Strah' in trepet pragozda- Najboljši film s priljubljenim psom človeške pameti. Napeto in interesantno dejanj© iz življenja iskalcev zlata. — Sledi diven film o cvetlicah in plesih: »Cvetno čudo!« GRAJSKI KINO Od četrtka 11. do nedelje 14- novembra 1926. Na splošno zahtevo! GOZDAR. JEVA HČI. Ljubezen gozdarjeve Kriste in cesarja Jožefa II- Film dražesti, sijaja, lepote, ljubavnega žara in fine komike. Osem činov po istoimenski opereti- L i a M a r a in H a r r y Liedkev glavni vlogi. — Povečana prvovrstna godba! Dr. M. S n u d e r I. ' Naši pravni predsodki Kako si ljudstvo zamišlja pravo in kaj je zakon v resnici (Iz predavanja na »Ljudski univerzi«.) Mož In žena. Dejansko živita mož in žena s svojimi otroci v komunizmu. Če sta kmeta, skupno obdelujeta zemljo, spravljata plodove, jih uživata, odsvajata in si iz izkupila nabavljata svoje potrebščine. Pri tem ne vprašujeta, kedo je formalen lastnik zemlje. Če sta meščana obrtnika, ali uradniška rodbina, potem se navadno možev ali ženin zaslužek smatra kot skupni fond, ki siuži za kritje življenskili potrebščin. Zato se premnogokrat čuje mne-uic, da sta mož in žena eno, da Je moževo, kar je ženino in narobe. Ako pa napravi mož izvesten dolg, a ga ne more plačati, ker nima premoženja, potem občuti upnik kot krivico, ko ne sme zarubiti ženinega pohištva. 1 rgovci večkrat kreditirajo možu, a prekas-no Izvedo, da je vse premoženje ženino. J Pravno sta namreč mož in žena d v o i e. sta dve tuji osebi, vsaka s svojim premoženjem. Zato previdni upniki iščejo vedno tudi ženine obveze. Tako si v tem oziru nasprotujeta dejansko življenje in zakon, neredko, krat spet na škodo upnika, ki se je zanašal na to, da postava sledi dejanskemu položaju. Le izjemoma vodi zakon računa o ozki vez! med soprogi. Mož se smatra že sam po sebi za ženinega pooblaščenca in žena sme v. pravdah do 500 K moža brez pooblastila zastopati pri sodišču. Dalje se smatra, da j;’ mož dolžnik za one ženine dolgove, ki jih’ ona napravi za svoje potrebno gospodinjstvo, Dalje zakon smatra, da sta soproga o medsebojnih pravnih opravilih obveščena, in pri izpodbijanju pravnih opravil v prilog soprogu le-temu nalaga dokazno breme. Vseeno pa zakon povsem ne izjednači soprogov v; imovjnskopravnem oziru, Stran BL> i»t x n o t? i. ' Maribor, '24 nbfettfbraV Pa ttrdi v rodbinsko-pravnem oziru nista mož in žena jednaka. Pri nas veje moderni duh in žena stopa bolj in bolj samostojna, možu enakovredna v življenje. Vsi poklici se ji odpirajo, predsodki .odpadajo, ženska danes brez pozornosti hodi sama po javnih lokalih in vstopa v politično borbo. Po nekem našem volilnem redu za občinske volitve, ki ni prišel do izvedbe, ima že žena volilno pravico, po novem osnutku odvetniškega reda Siodo smole ženske biti odvetnice. Skoro po-sabili smp že, da še pred kratko dobo ni bilo ženskih zdravnic, profesoric i. t. d. Ko to nvažujemo, bi mislili, da je tudi vpisani postavi žena možu enaka. A zakon je iz 1. 1811. in pozna žensko iz one dobe. Dei Mann ist das Haupt der Familie. Orj vodi domače zadeve, on preživlja ženo. On da ženi svoje ime — v Ameriki vzame tudi mož ženino —, ona mu mora slediti v njegovo gospodarstvo, mora poslušati njegove odredbe. Njen delokrog je le vodstvo gospodinjstva, skrb za telesno dobro dece, a mož ima očetovsko oblnst, on določa način vzgoje, on za- stopa otroke. Mož se smatra za upravitelja ženine dote, ki mu ni treba polagati računa. Pred zakonom je torej mož nad ženo. Ženska ne more biti niti pooblaščenka pred sodiščem! Zakon je torej še daleč od priznavanja ženske enakopravnosti. Naj le omenim, da tudi v dednem pravu postavlja zakon za žene marsikakšno strogo pravilo, ki ne velja za moža. To ostro nesoglasje med pisano postavo in med življenjem pač daje jasno občutiti neskladnost, ki obstoja med našim pravnim čutom, ki je sledil razvoju, na eni strani, In med veljavnim zakonom na drugi strani, zakonom, ki je obtičal v dobi svojega nastanka. Za medsebojna opravila med zakonci pa postavlja postava naravnost drakonske mere. Medtem ko za pogodbe med tujimi pogodniki zadostuje navaden sporazumen dogovor, je treba pri zakoncih notarskega akta. Če mož ženi kaj proda, daruje, od nje kupi, dobavi, ž njim menja, za priznanje dolga — je treba ne le dogovora, ne le pismene pogodbe, ampak pri notarju, v obliki notarskega akta sklenjene pogodbe! To le redkokedo ve. Vzrok tej hudi določbi je ta, da se med zakonci najlažje izvrše nagle premoženjske transakcije. Mož, ki ga preganjajo upniki, brž daruje ali proda svoje stvari ženi. Da bi tako spravljanje premoženja ne bilo tako enostavno, in na dirugi strani, da bi ne bilo nepotrebnega spora med zakonci ali dediči, postavlja zakon oviro in zahteva notarsko obliko. Ml, ki smatramo, da je Itak ženino in moževo dobro skupna last, čutimo, da je krivično, da se zahteva za veljavnost opravil med možem in ženo formalne oblike. Ali zakon so na to ne ozira; on ščiti pravni promet. Dedno pravo. Valorizacija. V dednem pravu se nag zakon tesno naslanja na staro rimsko pravo, staro več ko dve tisočletji. Čim človek umre, nastane vprašanje, komu pripade premoženje, ki ga je zapustil. Tako brž vprašajo prizadeti pričakovala dedščine in vPra šujejo zakon. V prvi vrsti odloča seveda volja zapustnika, ki ne izrazil v oporoki. A če take ni, odloča postava- Ajco je kaj otrok, si razdele po jednakih d e Mi cledščino, če je Poleg njih še žena.^dooi tudi ona, a le četrtino dedščime. Ce Pa otrok ni, — dobi vse, bi v naglici odgovorili. A ni tako. Dobi le pol. Drugo^ polovico dobe stariši zapustnika, oz. cs teh ni več, njihovi potomci, torej zapustnikovi bratje, sestr.e, nečaki- Tu marsikakšna žena občuti bridko krivico. Vse življenje sta z možem gradila premoženje, ki je bilo formalno vPisano na moževo ime, a za sorodnike se nista brigala. Ko moz umre, mora žena deliti to premoženje s tujo žlahto, ki se prej ni brigala za pokojnika, ki ji pa seveda sedaj ne Pflde na um. da bi se odrekla dedščini- Toda, zakon čuva rodbino, njej bolj zauPa kot soprogu, bolj čuva enotnost rodbine ko* oreživelega soproga. On smatra, da so bližje možu stariši in bratje, kot žena, ali pa vsaj* da so si iednaki in zato^enj ne daje prednosti. Zali pa zato večkrat naš čut pravičnosti. (Dalje.)' =rrr-r - ■ . - - . —--------^Tg5^ DsaSnesMiie pogoje za tidanje ličnih družinskih hi5. tudi preskrbn primernih uti vbiši’.. Ugodno obresloranje rarno naloženih vlog nudi Vred. in »tsuft. andruga ,Mo-rn r*. Rotovški tip 4. 238fi Vala Izbora tantov za prosta «t»novanja, piazne sohe, lokale, delavnice dnbite brezplačno pri „Mar-s‘anu“, Rotovžki trg 4. 2385 Krasno sunovanje 3 sobe, kuhinja s pritiklinami se odda proti odkupu pohištvi. Naslov pod „PohiStvo* na upravo litui 2334 RszBOvrslBO pohištvo se ceno prodi. Alekiandrova cesta 28/ F., levo. 2392 Dva nr&jša dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje. Natlov v upravi. 5375 Prazna šota razsvetljavo se takoj odda. Frankopanova ulica 51. 2389 Kllajši Marica. ketera bf opravljala Udi vsa druja hiSna dela se sprejme takoj k dvem oseb„m. Gosposka ul. 88 F. Toman. 2387 Knplm hiš« mestu. Ponudbe s popisom na npri kjer se toči pravo dalmatinsko vino lastnega pridelka. Ribice in izborna kuhinja. 23S8 PRVA KRANJSKA VRVARNA v IVAN IV. AOAMIC Centrala: LJUBLJANA, Sv. Petra cesta It. 31. Telefon St. 441 Podružnica: MARIBOR, Vetrinjska ulica it. 20* Telefon St. 454 priporoča vrvar-ke izdelke iz prave dolge konoplje, kakor: štrange, »zde, vrvice za perilo, vrvi za seno in transmisije, motvoz (flpago) vsake debelosti, dreto, gurle, navadne in za transmisije i. t. d. po nujni/jih cenah. 2348 Lastni izdelki! Nakup prediva! Tožna postrežba! i .Kapli .Tali ■> ■iffll i¥.TilWillSTilfiilWWl»IO V soboto, 13. nov. v gostilni PauliS lojimi rit jen ita Toči se dobri novi muškat. Začetek ob 19. uri ___________________________________ 2S7fl lpii^ PERILO IH 01LEKE' PLATNO, SUKNO, PLA VINO, VOLNENO BLAGO, NOGAVICE, NARAMNICE, ROBCE, KRAVATE, PREDPASNIKE, POSTELJNO PERILO I. T. D. KUPITE NAJBOLJŠE PRI TVRDKI 1004 I. N. ŠOŠTARIČ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13. H E 2288/25-16 Dražbeni oklic. Dne 8. januarja 1927, dopoldne ob 11. uri, bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, s tem 1. zemljiška knjiga: Kozjak vi. št. 57; hiša v Plintovcu št. 139 z gospodarskim poslopjem, njive, travniki, gozd; 2. zemljiška knjiga Malečnik vi št. 2.-2. hiši, pripravni za gostilno z gosp. poslopjem, kletjo in verando (pri sv. Petru pri Mariboru) cenilna vrednost: ad 1. 38318 Din ad 2. 39686‘50 Din najmanjši ponudek: ad 1. 25545 Din ad2. 26458 Din-V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 5. novembra 1926. 2381 SSESB Poizkusite zopet s? II Robausov »Suhor in prepričali se boste, da je njega kakovost najboljša. Zahtevajte povsod fe Robausov ,,Suhor” ■ .i mim .KaMun-ram, t Jtak»r: »Mariborrk* Tiskarna« ▼ Mari bom, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Božidar B«rko, novinar. Izdajatelj: Konaonrfi »Tabor« Pratetarraik; y*koalaY S p 1 n dl e *, novinar. Yai y Maribor*