MM TI IN GOS POniNJM št. s. Vzgoja. Pokorščina. Zelo zgodaj naj prične mati v vzgojo pokorščine. Saj je pokorščina temelj vse nadaljnje vzgoje, pa tudi edino sredstvo, ki nerazumnega otroka obvaruje škode. Le otrok, ki je vzgojen v pokorščini, na prvo besedo odloži orodje, s katerim bi se lahko ranil; le ubogljivi otrok obstane nc. strani ceste, ko zakliče mati, dočim bi ga drugače povozil avto; le ubogljivi otrok se na mah ukloni zdravnikovim odredbam, od katerih često zavisi življenje. Vzgoja pokorščine pa je le tedaj uspešna, če ne vodi mater pri tem trenutno razpoloženje tako, da n. pr. danes otroku dovoli to, kar mu je včeraj pod enakimi pogoji odrekla, ampak z razumno preudarnostjo ukazuje in prepoveduje. Umevno pa je, da mora mati pri teh svojih ukazih tudi vztrajati in gledati na to, da se tudi v resnici izvrše. Od tega je ne sme odvrniti ne prošnja, ne jok, nc otrokovo laskanje. Le tedaj, ako jc otrok prepričan, da je materina beseda kakor pribita, se ji pokori brez besede, a nc le materini besedi, nego tudi migljaju in ji bere zahteve že iz oči, — Zato pa mora mati gledati na to, da nikdar ne ukaže kaj takega, kar se ne da izvršit in ne prepove kaj takega, kar se po naravni poti ne da ovirati. Majhnemu- otroku mati nc more razlagati, zakaj naj uboga, otrok tega niti ne pričakuje in zalo tudi treba ni; taka pokorščina, ki sloni le na avtoriteti materine besede, se imenuje slepa pokorščina. Ko pa prihaja otrok vedno bolj k pameti, je dobro, ako mu mati navaja nagibe k pokorščini, ker ga na ta način že pripravlja za življenje. Seveda pa služijo vsi ti nagibi v podkrepitev njene avtoritete in nikakor ne kot morebiti kake prošnje; materina beseda naj bo taka, da se ne dd izpodbiti. Večjim otrokom je zelo koristno, če jih mati preveč ne omejuje s svojimi zapovedmi in prepovedmi. Saj jih je vseskozi pravilno vzgajala; v celoti že poznajo njene zahteve, ki se krijejo z zapovedmi in prepovedmi Boga in Cerkve, javnosti in države, S tem, ako stopi s svojimi zahtevami bolj v ozadje, jim pušča vedno več samostojnosti. To jim je v prav posebno korist, saj bi bili sicer telesno in duševno vse premalo samostojni, računali bi vedno le na pomoč staršev in m brez njih v poznejšem življenju le težko bstali. To pa, kdaj naj mati prične ome-evati svoje ukaze in prepovedi in kako a'eč sme v tem iti, je odvisno od otro-°vega telesnega in duševnega razvoja v ii najnovejše volneno blngo za žensko obleko in blu*e 4 & SKABERNE — Ljubljana. Mestni trg 10 vsakem posameznem slučaju, O tem presoja materinski čut in njeno hitro spoznanje otrokove miselnosti, Umevno pa je, če otroci to nekoliko večjo prostost zlorabljajo, da jih je treba zopet omejiti; seveda pa je to delo potem mnogo težje. I Zato naj si mati zavaruje svojo avtoriteto pri otrocih z onim lepim razmerjem do otrok, v katerem je 1 j u be z e n glavna sila; saj ljubezen vse zmore, vse premaga, vse potrpi. Gospodinjina sposobnost za gospodinjstvo. Gospodinja mora biti zmožna celotno gosp din stvo sama voditi. Zato mora sama znati vsako delo v kuhinji in v hlevu, na j polju in dvorišču, pri družini in živini. Ni i pa s t^m rečeno, da naj mlada gospodinja, ko pride k hiši, odkloni vsako deklo in pomočnico, češ, vse bom sama delala. V velikem gospodinjstvu ie to naravnost nemogoče, de'a je preveč in prerazličnega, da bi ena sama moč vse zmogla, pač pa bi v par dnevih celotno gospodinjstvo prišlo v nered, iz katerega bi se potem gospodinja težko izkopa'a. Zgornjo zahtevo je razumeti tako, da mora gospodinja vsako go-i spodnjsko delo dobro poznati in znati, | da ga lahko, če je treba, sama vrši, ali ga ; zna pokazati svoji pomočnici-dekli, kako j ga je treba izvršiti. To je potrebno tudi zato, da more svoje in moči svoje družine j prav rabiti, pravilno razdeliti, da zna pre-j soditi, koliko zmore ena sama oseba, da I ii ne nalaga preveč dela, da pa tudi izko-! risti zmožnosti svoje družine, kakor jc to i pošteno in pravično. S tako pametno presojo tudi odstrani iz svojega gospodinjstva I mnogo nepotrebne navlake pri delu, ki gospodinjstvu ni v korist. Gospodinjino delo bodi vseskozi premišljeno in zato pravilno; z naglico, s šumom in z ropotom opravljeno delo nikoli ni pravilno. Četudi je mnogo dela, vendar naj vrši svoje delo v miru in prav, ker s skakanjem od enega dela k drugemu ničesar ne pridobi, pač pa na času mnogo izgubi. Nepričakovani dogodki, ki zahtevajo izpremembo v delavnem načrtu, naj je ne zbegajo. Z jasnim pregledom naj tudi nove dogodke privzame v delavni načrt in vse uredi, kakor zahteva situacija. Pa najsi bi imela še tolik gospodinjski delokrog, nadzorstva in pregleda čez vse gospodinjstvo nikoli ne sme dati iz rok. Zato naj nikoli dolgo ne izostaja z doma, njen dom mora imeti zanjo tako privlačno silo, ki jo vleče vedno le domov. Ne mislim pa tukaj, da mora biti nezaupna in skopa, sitna in neugnana, pač pa naj vedno čuti odgovornost za svoje mesto v domu. Dobro pa je seveda, če ima v družini koga domačih, ali tudi zanesljivo deklo, ki jo vadi v svojih opravkih, da za slučaj gospodinjine bolezni ne pride nered v gospodinjstvo. Za to delo naj vežba mati-gospodinja zlasti svoje dorasčajoče hčere. Kako prav bo priSl le-lem, ko bodo pozneje pričelo lastno gospodinjstvo, kako težko pa jim bo, če bodo morale tedaj šele po lastnih žalostnih izkušnjah priti do pravega gospodinjskega duha Prekajomo svinjsko meso z rižem. Kuhaj eno veliko pest kislega zelja, pol ure. Posebej pa kuhaj '4 kg suhega svinjskega mesa, rcberca ali kaj enakega. Ko je meso kuhano, mu odstrani kosti In ga zreži na ma'e kosce; posebej v kozo pa deni žlico masti in par koscev čebule. Ko se čebula nekoliko zarumeni, pridaj dve pesti opranega riža, parkrat premešaj in ga zalij z eno osminko litra vode ali juhe od svinjskega mesa ter kuhaj riž 5 minut. Nato pridaj rižu kislo zelje, zrezano suho meso, nekoliko soli, popra in žlico kisle smetane. To vse na rahlo premešaj in postavi kozo pokrito v pečico za 20—25 minut. Se enkrat premešaj in postavi kot samostojno j^d ali prikuho na mizo. Zraven pa še daj oluplienega oblicah krompirja (za 2 osebi). Orehova pomarančna potica. Nalij v lonček tri žlice mlačnega mleka, prideni mu žlico sladkorne sipo in 1 in pol dkg drožja; vse to zmešaj in postavi v stran, da vzide. Zlij v večjo skledo 3 osminke litra mleka, precej toplega, ki mu prideni pol /lice soli, eno veliko žlico sladkorja (5 dkg) in 6—8 dkg surovega masla ali masti; to dobro premešaj in zmešaj s 60 dkg moke. Prideni vzhajano drožje in na drožje 1—2 rumenjaka. Nato vse močno s kuhalnico stepaj vsaj četrt ure. Stepeno testo potresi po vrhu z moko, ga pokrij in postavi na gorko da vzhaja. Medtem pripravi modev. Ko je testo vzšlo, ga stresi na desko, ali pa na prt z moko potresen, potresi testo prav malo z moko in razvaljaj kolikor mogoče tenko ter pomaži z nadevom. Testo nekoliko ob kraju obreži in ga zvij precej na tesno. Tako pripravljeno testo potico položi v kozo, namazano z maslom ali mastjo, jo potlači z roko ter na več krajih prebodi z nožem, da ne bo luknjasta. Potico postavi na gorko, da se vzide. Ko je vzšla, jo po vrhu pomaži z jajcem ali smetano in jo končno speci v precej vroči pečici (roru), peci jo eno uro. Nadev. Deni v lonček 12 dkg sladkorja in % litra vode ter kuhaj 10 minut. Nato prideni 20 dkg zmletih orehov, dobro premešaj in ko se nekoliko ohladi, pol pomaranče sok in par žlic ruma. S tem nadevom pomaži testo in napravi vse kakor je napisano. Medeni pomrančni piškoti. Deni v skledo pol kg moke (dobra je št. 2) 15 dkg sladkorja, tri osminke litra mrzlega mleka, 15 dkg nezavretega medu, pol žlice cimeta, drobno zrezane lupine ene pomaranče, cel pecilni prašek in žličico sode. Vse to dobro stepaj in stresi v pomazan in z moko potresen pleh, razravnaj in potresi z drobno zrezanimi orehi. Postavi v srednje vročo pečico in še gorke zreži na male poševne kose. , T Kcli.e iz Mihih čevelj. Napravi testo kakor za orehovo potico. Razvaljaj testo iu poiraii s sledečim nadevom: kuhanim češpliam odstrani koScice, jih drebno zre-ži in jim j rimešaj drobno zrezane pomarančne lupine, >čep cimeta in žlico sladkorja. Testo zavij kakor za prtico, položi na pomaidii ploh postavi na gorko da vzide pomaM po vrhu kolač s smetano in speci. Kakao. Zavri četrt litra mleka, deni lonček kavino žlico kakava, ravno toliko sladkorne sipe in dve žlici mrzlega mleka ter dobro zmešaj, da je gladko; nato zakuhaj v \ rolo mleko, pusti da počasi vre par minut, nakar odstavi in postavi' kakor kavo v skodelico na mizo. Čaj z vinom. Nalij v lonček !4 litra vode, 4 žlice rudečega vina, košček limonine in pomarančno lupine. Postavi k ognju, ko zavre, prideni toliko ruskega čaja kolikor s tremi prsti zagrabiš. Ko par minut pokrit stoji ga precedi. Odprava madežev. XI. Za kislino, vo9ek, smolo in mastne madeže sploh: zmešaj 4 grame bencola, 105 gramov- 95 odstot. alkohola in 35 gramov amoniaka. XII. Za smolnate, mastne in oljnate madeže: Zmešaj enake dele soli, špirita in amoniaka. XIII. Za volno: Zmešaj 4 lote močnega špirita, pol lota citronovega soka, 1 J/ž lota rožmarinovega olja in pi:l lota hudega salmiakovca, ter spravi v dobro zaprti steklenici. XIV. Za sadne in vinske madeže: Zli j v leseno kad 14 1 deževnice, deni v deževnico kilo glauberjeve soli, kilo sode in kilo klorovega apna, ter postavi za teden dni na topel kraj, pomešaj vsak dan z leseno palčico in nalij v steklenice. XV. V 30 g salmiakovca zreži 75 g mehkega zelenega mila. raztopi v 2 1 vode 5 g sode, 5 g boraksa, 30 g etra in 30 g alkohola, zmešaj vse skupaj in spravi. XVI. Za vsakovrstne madeže: La-vendljev špirit, žveplov eter in araonia-kova voda, vsakega enak del, so čistila, ki se uporabljajo prav kakor bencin. XVII. Za madeže vseh vrst: Zmešaj 25 g čistega terpentinovega olja z 1 in pol g finega špirita in z 1 in pol g žveplovega ogljika, dodaj 15 g citronovega olja in zamaši steklenico trdno. XVIII. Za madeže v svili: Polovico krompirjeve vode in polovico špirita zmešaj z enakim delom črne kave brez eikc-rije. Namoči z gobo obleko na licu, pusti, da popije podloženo platno nekoliko mokrote in polikaj na notranji strani. Svila dobi tako lep lesk in svežo barvo, če ni obleka še čista, vzemimo samo krompirjeve vode in oeta. Pri svetlem blagu ne smemo primešati črne kave. Doma si naredimo lahko tudi mila, ki je za pranje in čiščenje madežev: I. Zmešaj rumenjak z žlico volovjega žolča in primešaj pol kile zribanega finega mila. Testo postavi na toplo, ko počiva dve uri, naredi kocke ah krog Je in posuši jih. Kadar hočeš snaziti obleko, namoči milo, namaži madež m i/,peri. II. Mešaj tri dele eks-tra .la kilajeve ske-rje in 45 delov bene-8l can-kega mila. primešaj 12 delov volovjega žolča in 3 dele stolčenega boraksa. Naredi iz testa kroglje, posuši jih in rabi kakor zgoraj. III. Milo za svileno blago: Segrej funt kokosovega olja na 30" C, vmešaj 1 v funta kanskične sode, prilij nato še i ^ funta segretega belega benečanskega terpentiua, pokrij in pusti počivati štiri ure. Potem segrej zmes toliko, da sc zredfi, primešaj funt volovjega žolča in toliko zribanega trdega miia, da poslane trdo testo. To razreži, posuši in imaš žolčno milo. Vrt. Gnoj in gnojenje. Zelcnjadnicc izrabijo in izsrkajo snovi iz zemlje za svojo rast in razvoj. Te snovi moramo vrniti zemlji v obliki gnoja. Zemlia, ki ni gnojena, slabo rodi in zato zelenjadnice v taki nepognojeni zemlji slabo uspevajo. Najboljši jc hlevski gnoj, in sicer mešan konjski in od goveje živine. Tak gnoj ima vsa evojslva za zboljšanje zemlje. V gnoju se razkrajajoče snovi napravijo zemljo rahlo in črno. Hlevski gnoj jc masten, vlažen in je za peščeno suho zemljo posebno priporočljiv. Konjski gnoj je suh in bogat na dušiku; hitro se razkraja in ima veliko te-plotc v sebi. Za težko ilovnato zemljo je ta gnoj nenadomestljiv. Ker ima svež konjski gnoj še več toplote v sebi kol preležan, ga rabijo za napravo toplih gredic. O gnoju je pomniti, da je vlažnejši, če se počasi razkraja. Počasi se pa razkraja, če je dobro namešan z različno steljo, kakor: praprotjo, slamo, z drobno sesekanim smrečjem, listjem in žagavino. Tak gnoj napravi zemljo rahlo in zverno. Svinjski gnoj nima posebne vrednosti, ker je mrzel, zato sam zase ni priporočljiv. Primešan z gorkim konjskim gnojem je pa z«lo poraben. Ovčji in kozji gnoj je bogat na dušiku. Za mrzlo in težko zemljo je posebno prikladen. Kurjek je tudi zelo dober gnoj. Za zalivanje cvetic lončnic od časa do časa jc gnojnica kurjeka velike važnosti. Ta gnojnica se napravi s tem, da kurjeke polijemo z vrelo vodo in ta voda jc izborno gnojilo za cvetice lončnice. Seveda mora biti shlajena. Z vtcIo vodo jo polijemo zato, da ista uniči črvičke in pa tiste poganjke, ki jih je največ v kurjem gnoju, ker kure pojedo veliko žita. Znano je, da po kurjem gnoju najraje raste plevel. S pohtjem vrele vode se pa to zabrani. Poleg naravnega gnoja imamo tudi še umetna gnojila. Gotovo niso ta gnojila tako dobra, kot je naraven gnoj, ker imajo taka gnojila le po eno ali dve rcdilni snovi v sebi. Za rastline, ki potrebujejo eno ali drugo snov v večji meri, se rabi umeten gnoj z zelo dobrim uspehom. Umeten gnoj zemlje ne zboljša in je tudi ne zrahlja pač pa vphva na razvoj posameznih ze-lenjadnic. . Dišeča gnojila vplivajo zlasti na razvoj stebel m listja. Solata, zelje in špinača prav dobro uspevajo po umetnem dušičjem gnoju, čilski soliter je bogat na dušiku, bohterna kislina, ki jc v njem, takoj deluje. Ker takoj deluje, se gnoji z njim ravno pred setvijo, ali pa takrat, i,0 rastline vzklijejo. Za 10 kvadratnih nic. tro zadostuje 2 kg. Kakor dušik, vpliva tudi kalij zc|0 ugodno na razvoj rastlin. Kalij se uspešno rabi pri gomolnicah, korenstvu in sočivj,i V pepelu bukovih drv je precej kalija Zato je za gomolnice, korenstvo in so-čivje pepel zelo priporočljiv, V kalijevi soli ga je tudi precej. Med umetna gnojila spadajo fosforni kislina, Thomasova žlindra in superfosfatj S Thomasovo žlindro gnojimo že v jeseni ker sc fosforna kislina v njej bolj potV,.ko: Na vrtu se določi prostor. Na ta prostor sc vse leto nabira na kup zimlja, gnoj, smeti, listje, plevel, pepel in kar je šc drugih vrtnih odpadkov. Večkrat se poli\ a z gnojnico; posebno dober je gnoj i/, stranišča, ker jc močan io pomaga, da sc različne tvarine hitreje razkrajajo. Kompost je treba parkrat na leto premešati. V dveh letih jc dober za uporabo. Plevela, ki že napravlia seme, ne smemo opravljati na kompost. Skrb za zdravje. 1. Jetikn. J etika ali tuberkuloza jc od davnih časov znana kužna bolezen in zahteva ver življenskih žrt:v, k^t vse ostale nalezljive bolezni. Samo pri nas v Sloveniji pobere v?ako leto okrog 3000 ljudi, dočim iib ! > leha nad 60 tisoč za to nevarno bok.oijo, ki jo po pravici imenujemo ljudska kuga sedanjega časa. Povzročitelj jelike je majhen tanek b;;-cil brc/ gibalnih vejic, ki so ntcrlie 3 mikrone, to je tri tisočinke milmetrn. Odkril ga jc nemški zdravnik Robert Koch I. 1882, oo tedaj ga niso poz ali. Tu gliviea sestoji i/iz prozornega telesa, obdanega s tenlu> voščeno kožico, kar znači njen odpornost po nekaj urah. O