ZA- RADI TE IMAMO -Tako so tovarišu Titu vsako leto ob 25. maju, dnevu mladosti in njegovem rojstnem dnevu,vzklikali jugoslovanski pionirji, mladinci in delavci. Z nastopi na beograjskem stadionu JLA, kjer so Titu izročili tudi štafetno palico, so izkazovali svojo ljubezen in enotnost na njegovi poti. Slovesnost bo tudi to nedeljo, ko bo skoraj dvanajst tisoč mladih izvajalo program pod geslom Druže Tito, mi ti se kunemo! *to XXXIII. Številka 40 ifitlaovitelji: občinska konferenca SZDL Saj«, Kranj, Radovljica, Skorja Loka itrtit - Izdaja časopisno podjetje ^•Iranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej 2alar LASILO SOCIA Kranj, petek, 23.5. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra lt-47 kot tednik, od januarja ltM kot poitedaik, od januarja 1M0 trikrat tedensko, od januarja 1944 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 ps ob torkih in petkih. NE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 5. sejem malega gospodarstva Zlate nagrade za novatorstvo V sredo so v Kranju zaprli 5. mednarodni sejem malega gospodarstva, na katerem je svoje najbolj aktualne programe predstavilo 5 obrtnih združenj iz Slovenije, združenje organizacij združenega dela malega gospodarstva MAGOS in obrtna združenja in obrtniki iz zamejstva. Hkrati s sejmom so pripravili več posvetov in okroglo mizo o industrijski kooperaciji ter predavanja za obrtnike. Čeprav je zaradi neurejenih razmer v Zvezi obrtnih združenj Slovenije sodelovalo na sejmu le četrtina slovenskih obrtnih združenj, ga ocenjujejo kot uspešnega, saj so obrtniki in delovne organizacije predstavile vrsto zanimivih programov, izboljšav in inovacij, ki so za ■* in za industrijo izredno saj lahko v veliki meri več kot 12.000 ljudi. Zlasti velik obisk je bil iz drugih republik, predvsem iz Bosne in Hercegovine. Vojvodine in Hrvatske Ob zaključku sejma so podelili razstavljavcem zlate medalje za kvaliteto izdelka in za inovacije ter priznanja za kvaliteto. Zlate medalje za kakovost so prejeli Tiko Tržič, KOP Kranj. Rra Velenje. Anton Turk iz Ljubljane, Boris Kacin iz Šenčurja, Dušan Jagodic iz Kranja in Stane Zorman iz Zbilj. Z zlatimi medaljami za inovacije so nagradili Industrijo bombažnih izdelkov Kranj, Slovenske železarne Ravne, Tomos Koper. Alojza To-mazina iz Kopra, Ludvika Stareta i/ Sp. Brnika in Ivana Kranjca iz Kranja. Podelili so tudi 10 priznanj za kvaliteto izdelka. Osnovni šoli Gorenjskega odreda Žirovnica pa so podelili zlato medaljo za sodelovanje, vzgojo in priuče-vanje delovnih navad učencem. Sola se je na sejmu predstavila z vrsto zanimivih ročnih izdelkov. L. Bogataj **fr(ku sejma so podelili zlate medalje za inovacije. - Fnto: F. Perdan potrošnike" zanimivi, nadomestijo uvoz .sejem" Z^"! P-adevanja, da VSAKEM postane mesto srečevanja industrije in zasebnega dela, kjer se bosta na enem mestu srečevali ponudba in povpraševanje in se bodo javno sklepale pogodbe med organizacijami združenega in zasebnim delom. To so še posebej poudarili predstavniki gospodarske zbornice Slovenije in medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, ki sta ves čas tesno sodelovali s sejmom. Tudi, če sejem sodimo po obisku, je uspel. V petih dneh ga je obiskalo Konec večletnih, razprav o poteku uranske ceste Skozi podaljšan predor pod Hribcem S sprejemom odloka o spremembah in dopolnitvah odloka urbanističnega načrta mesta — načrta cestno prometnega omrežja na sredinih sejah vseh treh zborov občinske skupščine Skofja Loka, so bile sklenjene maratonske razprave o poteku »uranske ceste« mirne Škofje Loke. S tem se je odprla zelena luč za gradnjo škofjeloške obvoznice, katere nadaljevanje po ZDAJ KLIJE Sonce vstaja; veliko in žareče v jasnem jutru. Zemlja izžareva ljubezen,mladost poganja iz njenih nedrij. Semena nova kali. Življenje. Pomlad. Maj. Mesec veselja in mladosti, mesec vsek, ki čutijo vonj medu v bujnem cvetju, ki vidijo nežno ljubimkanje ptic, ki zaznavajo prebujenje. Jlepši maj, najbolj cvetoč in najbolj pojoč, bti Usti pred petintridesetimi leti. Namesto šestnajstletnih, devetnajstletnih fantov in deklet so se vračali zreli motfe in žene, heroji, kakršnih v zgodovini naših narodov U ni bilo. Ves čas revolucije so v partizanske vrste vnašali polet, mladost in moč, zmeraj so bili v prvih bojnih vrstah. In potem, koje bilo treba ranjeni domovini vdihniti novo življenje, so mladi gradili mostove, ceste, železnice, tovarne, sejali polja... 2S. maja vsi mladi in z nami vsa Jugoslavija praznujemo dan mladosti, dan, ki smo ga {zbrali za svojega, tako kot smo Titovo pot izbrali za svojo pot. Kajti prav tako kot naši vrstniki med vojno tudi danes mladi hodimo po njej. Res je, da smo radi brezskrbni, razposajeni, da se radi zabavamo, smejimo. Res pa je tudi, da v nas je revolucionarni polet, da smopripravljeni pomagati in premagovati še tako velike težave, če gre za vprašanje svobode, neodvisnosti, za samoupravljanje, bratstvo, za kovanje boljšega, lepšega, bolj humanega življenja, za znanje in ustvarjanje. Letos, prvič po petintridesetih letih, je naš praznik drugačen. Tita, učitelja, vzornika in prijatelja mladih, ni več. Kako velika je v naših srcih želja, kako krepko hočemo danes stisniti njegovo roko v stisku vročem ... A želja nima odmeva; udari ob trdo skalo, spomenik s skopim napisom Josip Broz Tito 1892-1980. Toda ne. Tito ostaja v nas živ kot prej, saj ostajajo njegova dela, njegovi cilji. Ostaja Tito - zvezda vodnica. Poljanski dolini do Gorenje vasi že od jeseni gradijo s polno paro. To pot odločanje ni bilo težko, saj je bilo za razpravo pripravljenega dovolj gradiva, vse predlagane različice so bile strokovno obdelane in za vse so bile opisane prednosti in pomanjkljivosti, vse pa so bile tudi ocenjene po kakovosti glede na dobre in slabe strani. Zato so javne razprave, po vsej občini so bile organizirane konec marca, prinesle enotno odločitev: najprimernejša je različica 8, vendar s pogojem, da se pomanjkljivosti rešijo s podaljšanim predorom pod Hribcem. Tako so odločili tudi delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Nova uranska cesta bo potekala po južnem robu mesta Škofje Loke in sicer od Suhe, po novozgrajenem obrobju Puštala, skozi predor pod Hribcem, ki bo dolg približno 400 metrov in bo segel do ceste Zolšče— Hrastnica. Od tam pa bo cesta zavila proti Sori. Loška obvoznica je le del cestno-prometnega omrežja mesta, ker bo treba zgraditi tudi vpadnice v mesto in obvoznico za Selško dolino in tudi te rešitve vsebuje različica 8. Zato so se delovni ljudje in občani v javnih razpravah in delegati odločili zanjo. Javna razprava o loški obvoznici oziroma načrtovanju cest no-prometnega omrežja Škofje Loke je pokazala, kako pomembna je dobra priprava gradiva za javno razpravo, dobro pretehtani predlogi in ne nazadnje, kako važno je, da se upoštevajo pripombe občanov in delovnih ljudi. L. Bogataj NA SLOV H. Jelovčan PETEK, 23. MAJA 1StQ O L, AS 2.STRAH Viktor Avbelj v Škof ji Loki Škofjeloško občino sta v sredo obiskala predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj in član predsedstva SRS Tone Bole. S predstavniki občinske skupščine sta se pogovarjala o aktualnih družbenopolitičnih vprašanjih, ki sedaj najbolj vplivajo na življenje in delo občanov. Še posebno sta se zanimala za reševanje urbanistične problematike, zlasti pri programiranju cest. Obiskala sta tudi rudnik urana Žirovski vrh, kjer soju predstavniki delovne organizacije seznanili s pripravami na obratovanje rudnika. Bliže skupnim osnovam za OD V pripravi na sejo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 30. maja, so člani predsedstva RS ZSS ugodno ocenili in sprejeli osnutke družbenega dogovora za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in sprejeli tudi podoben predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del za temeljno organizacijo. Premog bo zamenjal nafto Samo z rednim strokovnim nadzorom in naravnavanjem gorilnih elementov večjih kurilnic — tega v Sloveniji še ne poznamo — so v Sarajevu ietos prihranili nad 10 odstotkov nafte, oziroma precej več kot tim prinaša sodo lihi avtomobilski vsakdanjih. Zaradi pomanjkanja deviz bomo letos namesto načrtovanih 13,5 milijona ton uvozili samo 11,5 milijona ton nafte, zato se bomo prej ali slej morali preusmeriti na premog. Razpis Titovih štipendij V ponedeljek, 26. maja, bo skupščina Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev objavila v dnevnem časopisju razpis za novo šolsko leto. Razpisanih bo 200 štipendij, od tega 50 štipendij za mlade delavce, ki se vključujejo v izobraževanje iz dela, 50 štipendij bo namenjenih mladim delavcem za izobraževanje ob delu, 50 za otroke delavcev, ki se izobražujejo na srednjih šolah, 50 pa za otroke delavcev — študente višjih in visokih šol. V loSkih sindikatih več mladih V novih izvršnih odborih osnovnih organizac sindikata v škofjeloški občini je več mladih i žensk, boljša pa je tudi njihova kvalifikacijski struktura - V prihodnje večji poudarek povezo vanju sindikata s krajevno skupnostjo in izobrn zevanju Iz poročila o občnih zborih v škofjeloški občini, ki je bilo prebrano na volilni konferenci, je razvidno, da je škofjeloški sindikat povezan v 115 osnovnih organizacijah, ki združujejo 15.459 članov. Na novo sta bili teh občnih zborih osnovani dve " LTH trem najbolj delavnim <>< P1 zročiinrlbrne"zna"ke sidnikata za letg^^ljubljanske banke Na 10. redni ?Min*e£™*«™ Jjjpf p^_adevmm nim organizacijam ikom 1980. Med osnovnimi orga nizacijami so ga dobile osnovne organizacije cxoterma. Ljubljanske bank> PE Kranj in Gradbinec Kranj. Od posameznikov pa Anton Zupan iz Jelovice, Martin Ribnikar iz Gradbinca, Angelca Rozman, Merkur, Peter Jekovec iz Tekstilindusa, Jožica Ribnikar iz Planike. Ivanka Renedik. 1 Franc Marčun iz Exoterma, Francka Nagode iz Zdravstvenega doma. - Foto: D. Dolenc r Iskre in Peter Ribnikar iz Poimenovanje teritorialne enote KRANJ — Na kranjskem trgu revolucije bo to nedeljo, 25: maja, ob 10. uri slovesnost ob poimenovanju enote teritorialne obrambe po narodnem heroju Lojzu Kebetu-Stefanu. Zatem ko bodo prebrali odlok o poimenovanju enote, ki ga je podpisal vrhovni poveljnik naših o boro- v ženih sil maršal Josip Broz-Tito, bo predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner spregovoril o življenju in revolucionarnem delu Lojza Kebeta-Štefana. V kulturnem sporedu med svečanostjo bodo sodelovali kranjski akademski pevski zbor, reci-tatorji in pihalni orkester iz Kranja. Odprli bode tudi razstavo fotografij iz življenja in dela enote na urjenjih, ki si jo bodo obiskovalci lahko ogledali v kranjski občinski skupščini. (S) Občani Radovljice Uredniški odbor f»Uikacije Tito v občini Radovljica prosi občane radovljiške oWme da do konca maja pošljejo foto grafije in spomine na ■ * ' -i*«,« Titom ali druge s tovarišem Titom ferenco ZKS RadovlJmo iidok Radovljica grafije Spomenik žrtvam fašizma Izseljenski piknik bo 5 Julija Tradicionalni slovenski izseljenski piknik, ki bo letos ie 25. v Škofji Loki, bo tokrat v soboto, petega julija in ne četrtega, kot vsa leta doslej. To so sporočili na seji izvršnega odbora slovenske izseljenske matice, kjer so poleg poročila o tem kako tečejo priprave na piknik, obravnai^ali tudi osnoi^e srednjeročnega načrta dela Matice ter priprave na obeleži-tev SO-letnice smrti Louisa Adamiča. Domače kože so dražje od uvoženih Nujno je, da bi z medrepubliškim sporazumom končno uredili odnos med klavnicami, organizacijami za odkup kož in usnjarskoprede-lovalno industrijo in sicer tako, da bi cene kož veljale za določeno obdobje. Prav tako so predlagali, da bi bile cene domačih kož izenačene s cenami kož na svetovnem trgu. Pomoč Brusu RADOVLJICA - Občina Brus je le več let pobratena z radovljiško občino, občani so navezali tesne prijateljske medsebojne vezi. Zato so ob nedavnem potresu, ki je prizadel tudi občino Brus, Radovljičani sklenili, da pomagajo delovnim ljudem in občanom Brusa. Na minuli seji izvršnega sveta so sklenili, da iz proračuna občine namenijo 150.000 dinarjev kot prvi prispevek, odprli pa bodo tudi žiro račun za zbiranje sredstev. Denarne prispevke naj bi nakazale delovne in temeljne organizacije radovljiške občine ter delovni ljudje in občani. Delovne organizacije in občani radovljiške občine naj nakažejo denarno pomoč na žiro račun Ljubljanske banke številka 51540-840.082, sredstva za pobrateno občino Brus. Kamna gorica — Krajevna organizacija ZB NOV Kamna gorica, se je letos odločila, da bo v počastitev 35-letnice osvoboditve postavila spomenik žrtvam fašizma iz tega kraja v podnožju partizanske Jelovice. Spomenik bo izdelan po načrtu arhitekta Borisa K obeta. Vsa dela prostovoljno opravljajo borci sami, ki so tudi zbrali potrebna sredstva. Spomenik bo stal sredi vasi pri lipi na mestu, kjer je bil nekoč plavž za taljenje rude. V takšni obliki bo izdelan tudi spomenik. Večji del vseh gradbenih del so prizadevni Kamne-■; že opravili. Svečano od za goričani kritje spomenika načrtujejo 5. avgust, ko proslavljajo občinski praznik v spomin na ustanovitev Cankarjevega bataljona na Jelovici. Proslava v Završnici Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine in krajevni odbor Zveze združenj borcev NOV iz Žirovnice vabita vse nekdanje borce kokrškega odreda na proslavo ob dnevu mladosti, ki bo v soboto, 24. maja, ob 13. uri pri spomeniku Dragoljubu Milovanoviču v dolini Završnice nad Žirovnico. Po slovesnosti, ki bo posvečena spominu tovariša Tita in sklepu tradicionalnega pohoda v Titovo vas, se bodo nekdanji borci, mladina in drugi udeleženci pohoda Po poteh kokrškega odreda v Završnici zbrali na tovariškem srečanju. (m 7 ) na . novi osnovni organizaciji Skofja Loka in v Poliksu Ziri. V izvršnih odborih osnovnih orga-nizacij deluje 876 članov, od tega 657 iz neposredne proizvodnje, 366 je žensk, 243 članov je mlajših od 27 let, 142 pa je članov Zveze komunistov. Zelo se je pomladila tudi struktura predsednikov, saj je od 115 predsednikov 22 predsednikov mlajših od 27 let, 29 je žensk, 52 predsednikov je iz neposredne proizvodnje, 39 je članov Zveze komunistov in kar 76 predsednikov je bilo prvič izvoljenih na to dolžnost. Tudi kvalifikacijska struktura je boljša kot v preteklem mandatu: 12 predsednikov ima visoko izobrazbo, 17 višjo, 38 srednjo, 15 je visokokvalificiranih, 24 kvalificiranih, 7 polkvalificiranih in 2 imata -nepopolno srednjo izobrazbo. V Škofji Loki sindikalni delavci ugotavljajo, da usposobljenost osnovnih organizacij za uspešno uresničevanje njihove vloge in nalog v samoupravnem združenem delu in političnem sistemu samoupravljanja še ni zadostna ter da je krog delavnih članov v osnovnih organizacijah še vedno preozek. Premalo je tudi povezovanja sindikata s strokovnimi organi delovnih organizacij, medtem ko so politični aktivi po delovnih organizacijah in delovnih skupno stih že bolj zaživeli. Se vejjjho je sindikat premalo dejaven v krajevni skupnosti. Imajo ustanovljen. le en koordinacijski odbor v tnjevni skupnosti v 2ireh. Povezivanje osnovnih organizacij ZS in k&evne skupnosti pa je zaživelo še v Gorenji vasi in Železnikih, kjer bo v kratkem oblikovan koordinacijski odbor. Upajo pa, da bo z novim vodstvom hitreje stekla tudi ta oblika sindikalne oiganiziranosti. Tudi v prihodnje bodo v Škofji Loki posvečali veliko pozornost družbenopolitičnemu izobraževanju članstva. Za začetek tega mandat* so za nova vodstva že organizirali dvodnevni seminar, na katerem $ dali poudarek nalogam, oblikam ia metodam organiziranosti v Zven sindikatov ter nalogam na podrtfj« LO in DZS. D. Dolenc Predstava za borce KRANJ - Občinski odbor ZB NOV in Prešernovo gleda, lisce vabita člane ZZB NOV ia svojce na ogled predstave Pri. mota Kozaka »Afera« v aredo, 28. maja, ob 10.S0 v Prešernovem gledališču Kranj. Brei-plačne vstopnice se dobe pri predsednikih krajevnih 04. borov ZB NOV. Jutri baklada Trtic — Občinska konfertact ZSMS Tržič jutri, na predata praznika dneva mladosti, pripnr.a tradicionalno povorko z baklami* kateri bomo mladi prikazali drv-nost z različnih področij dela Letos bo povorka krenila izpsi trgovine Mercator na Ravnah ocaa osmih zvečer. Na prireditveni pastor za stavbo skupščine obfatfe prišla okrog osmih. O prazniku bo m spregovorila predsednica obrnit konference ZSMS Tržič Maja Akt čič, zatem pa bo nastopila folkkru skupina Karavanke, kantavtoa« Romana Ogrin. Mladinsko dališče Z-baletno in leciutsrak« akcijo ter učenci Glasbene šale. V drugem delu programa « kak predata«*«! Karmen Kodne z bat* no skupino, Boris Kuburic s hu«*. reskami, medtem ko se bo Kikel pogovarjal z nekaterim ^ novo sprejetimi mladinci, 1 itp^ stom Borutom Bergantom zmajarskega društva in z smučarji. •U OBVESTILO udeležencem javnega cestnega prometa v Kranju OK ZSMS Kranj in PSTO za Gorenjsko organizirata 24. in 25 m*» 1980 prireditvi v čast Dneva mladosti in ob poimenovanju enote TOn narodnem heroju Lojzetu Kebetu-Stefanu. Zaradi tega bo del Koroške ceste od križišča pri Merkurju dokrihSh »Beksel« začasno zaprt za ves promet in sicer: Sobota, 24. maja 1080: od 10.00 do 12.30 Nedelja, 25. maja 1080: od 08.30 do 12.00 Promet bodo urejali organi prometne milice in bo usmerjen po obv«* mimo centra prireditve, ki bo na Trgu revolucije v Kranju. Prosimo, da upoštevate navodila prometnih miličnikov in pripadnik« teritorialne obrambe. Občinski štab za TO KRANJ Komunisti škofjeloške občine so izvolili Na ponedeljkovi programsko-volilni konferenci so komunisti škofjeloške občine izvolili za predsednika občinske konference ZKS Lovra Gajgarja. za sekretarja komiteja občinske konference ZKS Romana Teržana in za izvršnega sekretarja komiteja občinske konference ZK Fedio Vraničarja. DS, član medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. S svojim delom je dokazal, da ima dovolj znanja, sposobnosti, volje in predvsem delovnega pristopa za kreativno in smelo uresničevanje ciljev Zveze komunistov, uresničevanje vsebine ustave, zakona o združenem delu in resolucijakih usmeritev. sedstva OK SZDL itd. Sedaj je predana« izvršilnega odbora splošnega združenja turizma in gostinstva Slovenije, predadn« nadzornega odbora gospodarske tbonuct SRS, delegat v medobčinski zbornici Gl za Gorenjsko, član komiteja za turizem prt IS Slovenije, predsednik občinske turi*** zvene Skofja Loka itd. Lovro Gajgar je bil rojen leta 1927 na Cešnjici pri Železnikih. Član ZKJ je od leta 1948, v NOB je vstopil še predno je dopolnil 17 let. Po osvoboditvi je ostal do 1951. leta v JLA. Opravljal je vrsto odgovornih funkcij v Zvezi komunistov. Med pomembnejšimi funkcijami, ki jih opravlja sedaj, omenimo, da je bil do sedaj sekretar komiteja OK ZKS, je član CK ZKS. član predsedstva OK SZDL. predsednik občinskega kpmiteja za SLO jn Roman Teržan je bil rojen leta 1930 v Dobju — občina Šentjur. Član SKO.J je od 1947. leta, član ZKJ od 1948. Zaposlen je kot direktor SOZD Alpetour v Škofji Loki. Oprav 1 jal je že vrsto pomembnih funkcij. Med drugim je bil organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZSMS Celje, predsednik OK ZSMS Jesenice, predsednik OK SZDL Jesenice, član glavnega odbora SZDL Slovenije, član pred- Fedja Vranicar je bil rojen leta 194$ Ljubljani. Član ZKJ je od 1970. let«. Ko*^ je srednjo politično šolo v Kumrovcu in je ^ poslen v upravnih organih občinske skupVi^ Opravljal je vrsto funkcij v družbenopolit^ nih organizacijah, sedaj je delegat CK ZK$X svetu za LO in DS pri Republiški konfe^ SZDL. je član kadrovske komisije pri ZRy$ Skofja Loka. član občinskega sveta MCteik dikatov itd. Na seji so izvolili tudi nekaj novih cMaa^ komiteja ter predsednike nekaterih kom« pri občnski konferenci ZKSSkof ja Loka. 5ttk. 23I^A198fJ rVogramsko-volilna konferenca v Škofji Loki Komunisti v prvih vrstah Dejavnost občinske konference ZK je treba Poživiti — V gospodarstvu so v ospredju prizadevanja za stabilizacijo — Pred referendumom za naložbe v šolstvo — Več članov ZK Da bi konferenca postala naj- no ocenili dejavnost Zveze ko->toj 0rgan ZK v občini, kjer naj * poenotijo stališča komunistov /w------------- a fseh družbenopolitičnih in tfcoaomskih vprašanj in, da *No ugotovitve in sklepi vodilo Vaoai ZK pri delu v organih Nitičnega sistema, samoupravna organih v delovnih orga-h*eij*h, samoupravnih skup-S(jb in krajevnih skupnostih, H treba njeno delo poživiti, proti« dela pa bo moral biti uskladi t aktualnimi dogajanji v To ao poudarili na ponedeljko-* programsko-volilni konferen-? občinske organizacije ZK Vja Loka, na kateri so kritič- Hi P* »w •ti a* Oa- i. < si- Osnovna šola Simon Jenko Kranj Komisija za delovna Vri a razpisuje dela laloge ražin DVEH ĆISTILK ZA NEDOLOČEN CAS Delo je v popoldanskem času. Wopdela takoj. košnje oddajte na naslov 0| Simon Jenko, Kranj — (osii ti j a za delovna raz-ferja. munistov v občini ter spregovorili o razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti. Poglobljena razprava in kritična ocena se je dotaknila predvsem aktualnih dogajanj in nalog za prihodnje. V gospodarstvu so sedaj v ospredju prizadevanja za stabilizacijo. Ekstenzivni razvoj industrije je v zadnjih letih še povečal razkorak v odnosu do družbenih dejavnosti. Sicer pa je gospodarstvo občine zdravo in vitalno, kar povedo zaključni računi, saj so vse delovne organizacije zaključile leto z zadovoljivo mero akumulacije. Ob vsem tem pa škofjeloško gospodarstvo še vedno preveč zaposluje in to predvsem nekvalificirane delavce v industriji, razvoj pa zavira prepočasen razvoj šolstva, varstva, stanovanjskega gospodarstva in preskrbe, vse to pa spremlja problem prepočasnega prostorskega urejanja. K boljšim gospodarskim rezultatom je precej pripomogla nova in smotrnejša organiziranost, vendar se marsikje še trmoglavo driijo starih oblik. Se bolj problematični so tisti, ki ne vidijo nujnosti integracijskih procesov, ki bi povezali razdrobljene proizvodne sile v sodobno organizacijsko obliko, ki bi omogočila racionalnejšo izkoriščanje zmogljivosti. To velja predvsem za gradbeništvo in kmetijstvo in še za nekatere druge dejavnosti, med katerimi najbolj izstopa obdelava podatkov. Se vedno je v škofjeloški občini problem urbanizacija prostora. Vrsta zadev se je nakopičila in jih je nujno potrebno rešiti. Kako se je treba lotiti teh vprašanj, je lep primer »uranska cesta« oziroma reševanje cestno-prometnega omrežja v Škofji Loki. Ta zadeva je zgled, kako je mogoče tudi tako občutljivo zadevo z dobro strokovno obdelavo in po pretehtani javni razpravi zadovoljivo rešiti. Večja nasprotja pa se kažejo v stanovanjski gradnji, kjer bo potrebnega veliko dogovarjanja med vsemi, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj. V družbenih dejavnostih, ki so v razvoju zaostale za industrijo, je sedaj največ pozornosti usmerjene v šolstvo. Na eni strani je prehod v usmerjeno izobraževanje in dogovor, kakšne kadre loško gospodarstvo potrebuje, po drugi pa so se začele priprave na referendum, na katerem se bodo občani odločili za samoprispevek za gradnjo novih in popravilo starih šol. Ker ni nobenega dvoma, da so za razvoj šolstva in prihodnost otrok iz te občine potrebna večja vlaganja, bo samoprispevek dober barometer pripravljenosti občanov, da s skupnimi močmi premagajo zaostanek v razvoju šolstva. Ob vseh teh zahtevnih nalogah in občutljivem gospodarskem položaju bo vpliv komunistov še bolj pomemben. Izrednega pomena bo enoten nastop vse organizacije, ker je po številu članstva precej šibka. Okoli 1200 članov pomeni samo 3,5 odstotka prebivalstva občine in 8,5 zaposlenih, kar jih postavlja na zadnje mesto v Sloveniji, čeprav letno v poprečju sprejmejo 90 novih članov. V sedmih od 20 krajevnih skupnosti nimajo osnovne organizacije ZK, prav tako ne v 9 TOZD, v 7 skupnostih skupnih služb in 10 enovitih delovnih organizacijah. L. Bogataj Š|\ktiv - pomemben del ?] političnega sistema __m„ l.r(.trio in Arilalr« nK««J— i. na ■ S'laj - Ko je komite OK ZKS na svoji zadnji seji ocenjeval ^**>je aktiva komunistov — de-***v neposrednih proizvajalcev v ^»j«ki občini je ugotovil, da je bilo « dtiviranje in uveljavljanje vlo-y& precej truda, vendarle pa 2*1 večji rezultati v preteklem /W>ju niso bili doseženi. Aktiv je £f »prejemal programe dela, ven-J» v preteklih letih ti programi J redkokdaj v celoti realizirani. £d<*ov za to je več. pa vandar bi posebej poudariti premajhno jViobljenost aktiva kot celote, »o posamezni člani bili ^mio politično aktivni v sred J. kjer delajo in žive. To je j'miok za premajhno samostoj-V aktiva in pomanjkanje samo-£»tivnosti za razpravo o kon-problematiki ter za razrešeni* l*-te. KaMne naloge ima novo izvoljeni Jj* komunistov — delavcev nepoln proizvajalcev? Osnovna za-I da mora biti bolj kon- bil kretno in akcijsko obrnjen k delavcem v združenem delu, kjer naj črpa problematiko za svoje delovanje. Ker je aktiv del našega političnega sistema, je še kako pomembno, da vključuje iz neposredne proizvodnje samo tiste dobre delavce komuniste, ki imajo zaradi svojega dela resničen ugled tako v sredini kjer delajo kot v sredini kjer žive. Imeti pa morajo tudi določeno družbenopolitično znanje in usposobljenost za obravnavo in reševanje zapletene problematike in odgovornih nalog. Seveda pa mora postati mnenje aktiva mnenje 270 osnovnih organizacij ZKS na" kranjskem področju in ne samo mnenje 71 posameznikov, kolikor Članov šteje sedanji kranjski aktiv Komite meni, da so pred aktivom naslednje glavne naloge: Oceniti rezultate poslovanja in dela naših organizacij združenega dela, pri čemer je potrebno oceniti poleg finančnih rezultatov tudi delo poslovodnih organov, vodilnih in vodstvenih delavcev delo družbeno- političnih organjzac nin organov; uveljavlja Pesimizem v učiteljskih vrstah l> »t s, Ht !\S »AH "Ni j Trn* «■ Na minuli programsko-konferenci so tržiški komu-INi veliko govorili o delu v predla letih pa tudi o tem, katere ivjopr jih še Čakajo, katerim vpra-l\«n bodo morali v prihodnje potrti posebno pozornost, ■.•kd razpravljavci je bila tudi INtfavnica osnovnih šol. Opozo-IJjena vrsto težav, slcaterimi se [pijejo prosvetni delavci. Zakaj lvi Aolstvo svoje programe vedno JjW|jati naprej določeni prispevni Ppnji in ne obratno? Ta se iz leta v P v*/a v glavnem le na račun in-■jrpj*' ne upošteva pa dovolj novih k' jih družba nalaga izobraže-Vnm organizacijam. In teh ni W?u> Koliko jih prinaša samo novi JJon a osnovni šoli! Ta na primer rv/a da bo vpis otrok v osnovno J£izgodnejši in da bo odslej v enem U*""J namesto 'Vi lahko mfr"*- To pomeni toliko in oddelkov Zakon ludi , |1 bi čim hitreje razvijali < elodn« T* kw ff rlrugače ne bo mogoče, «£\ i oddelki podaljšanega bivanja uiti,m ih«»dri«> stopnjo _*» poceni in »bitke« [rlottfjM pojavil«-■|>rie#)tkH [«• (/pogori arWn .nezainteresiran z;i denar se t i ud i odnos Mil do izobraževanja. Na skupščinah izobraževalne skupnosti delegati, razen iz Peka in včasih iz krajevne skupnosti Bistrica, ponavadi molčijo. Kot bi jim bilo vseeno, kaj se v Šolah snuje. V Tržiču so letos in lani, podobno kot v vseh občinah, pripravili vrsto razprav o preobrazbi vzgoje in izobraževanja, zlasti še o zakonu o usmerjenem izobraževanju. Prihajali so šolniki, razpravljali so Šolniki. Združeno delo, razen redkih izjem, je stalo ob strani. Pa še čisto droben, skoraj omembe nevreden dogodek; v osnovni soli so pripravili predavanje za starše ' Prišlo jih le le šest . . . Takih in podobnih primerov nezainteresiranosti do izobraževanja je še dosti; od tega. da bi morali kuhinjo v Graj/.erjevi Soli že zapreti, če bi Slo po pravilih, do tega. da v Križali nikakor ne uspejo vpeljati celodnevnega pouka I udi na predme! ni stopnji, čeprav s«- o leni dogovarjajo že nekaj lel Tak odnos prav gotovo ni sprejemljiv Ovira sodoben način izobraževanja in vnaša pesimizem med tržiške prosvetne delavce, ki se upravičeno sprašujejo: zakaj tako in do ij in samouprav-ugotoviti, koliko se načelo nagrajevanja po opravljenem delu na sploh in v strokovnih službah posebej. Pri tem niso izvzeti ne občinski upravni delavci in ne politični delavci. Zaostreni gospodarski pogoji še kako zahtevajo vsestranske velike napore za stabilizacijo. Pri tem naj aktiv delavcev komunistov s svoje strani razišče vzroke nestabilnosti v posameznih OZD ter predlaga ukrepe trajne vrednosti. Reševanje gospodarske problematike je možno in edino pravilno preko samoupravnega sistema, zato reševanje nakopičene problematike s političnimi pritiski ne zagotavlja dolgoročnih rešitev. Eden izmed pogojev za uspešno stabilizacijo gospodarstva predstavlja dosledno izvajanje programa zaposlovanja, predvsem pa večja produktivnost zaposlenih delavcev z boljšo organizacijo dela, odgovornejšim odnosom do dela in družbenih sredstev ter z uvedbo moderne tehnike in tehnologije v proizvodne procese. Delo, ki ustvarja novo vrednost mora biti bolje nagrajevano od splošnega administrativnega dela. je bila jasno postavljena zahteva na tem sestanku komiteja OK ZKS Kranj. Poleg tega naj bi sa aktiv vključil tudi v obravnavo problematike usmerjenega šolstva, uveljavljanje dohodkovnih odnosov med TOZI) ter ne nazadnje v priprave na srednjeročni načrt /.a obdobje 1981 do 1985. ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, stanovanjsko problematiko, pa tudi sprejemanju mladih v zvezo komunistov. |)a bi člani aktiva svoje naloge lahko resnično zadovoljivo opravljali, mora postati njihova tesna povezanost /. delavci in osnovnimi organi/arijami ZK stalna oblik., vsebina njihovega dela in delovanja. Člani aktiva so »delegati svoje baze«! Stališča aktiva se morajo pojavljati tako na občinskih organih ZK kot tudi pri organih občin konference SZDL. sindikata ZSMS. S svojo aktivnostjo, usposobljenostjo in razredno naravnanostjo pri izpolnjevanju zastavljenih nalog, šele lahko sedanji aktiv preraste formalnost svojega obstoja in Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine TRŽIČ Bračičeva 4 objavlja prosta dela in naloge STROKOVNEGA DELAVCA SIS ZA PODROČJE KULTURE Pogoji: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo,ustrezne smeri — da ima aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanja nazorov, ki se skladajo z družbenopolitičnimi in moralnimi merili samoupravnega socializma, predvsem s področja delegatske ureditve in svobodne menjave dela. — da ima 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. Delo se združuje za nedoločen čas z deljenim delovnim časom. Nastop dela je možen takoj oziroma najkasneje do 1. 9. 1980 Za razpisana dela in naloge je po sistemizaciji del in nalog predvideno poskusno delo 2 meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s kratkim življenjepisom sprejema Razpisna komisija IS dni po objavi. Kandidat bo o izbiri obveščen v 30 dneh po preteku razpisa. Kovinarsko podjetje ŽELEZNIKI razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: 1. PRITLIČNA DELNO ZIDANA, DELNO LESENA STAVBA v izmeri cca 95 kv. m s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na Racovniku v Železnikih izklicna cena 68.350 din 2 ENONADSTROPNA ZIDANA STAVBA v izmeri cca 120 kv. m s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na Racovniku v Železnikih izklicna cena 46.728 din Licitacija bo v petek, 30. maja 1980 ob 8. uri v prostorih NIKO Železniki. Licitacije se lahko udeležijo vse fizične in pravne osebe. V izklicni ceni niso vSteti stroSki in dajatve v zvezi s prenosom lastnine. Pred začetkom licitacije morajo udeleženci plačati 10 odstotno varščino od izklicne cene. Ogled stavb je možen v četrtek, 29. maja 1980 od 7. do 12. ure. DO MIG, TOZD MESOIZDELKI Skofja Loka Mestni trg 20 Komisija za delovna razmerja delavcev v združenem delu objavlja na podlagi sklepa naslednja prosta učna mesta 10 UČNIH MEST - KV mesar sekač — prodajalec za območje Škofje Loke, Tržiča, Kranja, Ljubljane . 3 UČNA MESTA - KV mesar proizvajalec za območje Škofje Loke 7 UČNIH MEST - KV mesar klavec za območje Škofje Loke, Tržiča 5 UČNIH MEST - K V mesar predela vec za območje Škofje Loke Kandidati morajo imeti uspešno dokončano osemletko, razen za profil mesar — klavec — proizvajalec (6 razredov osnovne Sole) in veselje do poklica za katerega se prijavljajo. Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba DO MIG, Skofja Loka, Mestni trg 20, najkasneje do 30. 6. 80. Temeljito o gospodarjenju Člani občinskega sindikalnega sveta Radovljica so razpravljali o gospodarjenju v občini in o gospodarski stabilizaciji — Pozornost planom občin- H'. -Jelovčon polit ičnega sistema. Radovljica - Ko so na skem sindikalnem svetu v Radovljici razpravljali o gospodarjenju in o uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, so poudarili, da je treba posebno pozornost nameniti gospodarjenju v tistih temeljnih organizacijah združenega dela, ki poslujejo na meji rentabilnosti. Izvršni svet radovljiške občine je že na posebni seji obravnaval gospodarjenje v Tovarni verig Lesce, več pozornosti pa bodo v prihodnje namenili gostinstvu in turizmu. V vseh temeljnih organizacijah, kjer so bila delitvena razmerja dohodka glede na določila resolucije kršena, naj bi razpravljale in se opredelile politične organizacije in samoupravni organi. V posameznih Erimerih bo nujna pomoč tudi druž-enega pravobranilca samoupravljanja, posebno kritiko pa zasluzijo tiste temeljne organizacije, ki so se preveč usmerjale v delitev /a osebne dohodke in so tako njihovi povprečni osebni dohodki bili nad povprečjem občine in panoge Čla*nl predsedst'va občinskega sin- dikalnega sveta so med drugim - menili, naj bi temeljne organizacije združenega dela z manjšim številom' zaposlenih, kjer je zaradi nizke akumulativnosti ogrožena socialna, varnost, manj obremenjevali in jim tako omogočili višje osebne dohodke in vlaganje v razvoj: Kredo, Elito. Čevljarstvo Bohinjska Bistrica. GKZ Srednjo vas v Bohinju in nekatere druge. V komunalnem gospodarstvu pa bodo morali zagotoviti nadzor nad ustvarjenim dohodkom in zbranimi sredstvi in doseči namensko uporabo sredstev. Pri občinskem sindikalnem svetu se bodo Se naprej zavzemali za stalne obiske strokovno političnih skupin, pri čemer bodo posebno pozornost namenili dohodkovnim odnosom, odnosom v GKZ Srednja vas v Bohinju, razvoju Klavnice in mesarij Bohinjska Bistrica, planiranju v Zavodu za urbanizem Bled in TOZD Komunala Bled in Radovljica ter planiranju v obeh temeljnih organizacijah Viatorja. kjer še nimajo plana za letos I). S. O LAS4.STRAN PETEK. 23 MAJA 1 Sla Škofjeločani pred odločitvijo Štiri nove, manjše krajevne skupnosti Krajani Škofje Loke se bodo v nedeljo na referendumu odločali o preoblikovanju sedanje v štiri nove krajevne skupnosti — Večje možnosti odločanja ,pa tudi več dela Krajevna skupnost skofja Loka je največja v občini in ima že več kot 13.000 prebivalcev, prav tako pa je na njenem območju več kot polovica gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini. Razen tega stanuje na območju te krajevne skupnosti še precej občanov, ki sp zaposleni v Kranju in Ljubljani pa tudi v Retečah, Gorenji vasi in Železnikih. Sedanja krajevna skupnost je nastala pred osmimi leti, ko so se v krajevni skupnosti skofja Loka priključile dotlej samostojne skupnosti Stara Loka, Trata, Puštal in Gosteče. V tem času se je Skofja Loka gospodarsko izredno razvila,pa tudi družbene dejavnosti so vse bogatejše. Bistveno se je povečalo število zaposlenih, zaradi obsežne stanovanjske gradnje pa tudi število prebivalcev, saj so nastala povsem nova naselja. Obsežna vlaganja v temeljne komunalne objekte in naprave (vodovod, kanalizacijo s čistilno napravo, električno in telefonsko omrežje in druga) so omogočila hitro širjenje mesta in tudi naselij v okolici in obsežna vlaganja v družbene dejavnosti, zlasti v zadnjem obdobju, ko se uresničujejo naloge, dogovorjene na podlagi samoprispevka v obdobju 1976—80. Uspešen gospodarski in družbeni razvoj tega območja pa ni spremljal v enaki meri razvoj samoupravnih odnosov in uveljavljanje interesov občanov ter njihove odgovornosti za urejanje pogojev in možnosti za življenje in delo. Tudi nove oblike samoupravnega organiziranja in delegatskega sistema ne morejo zaradi velikosti krajevne skupnosti dajati pričakovanih rezultatov, ker je odločanje preveč odmaknjeno od krajanov. Razvoj krajevne samouprave in nove naloge, ki jih zahteva uresničevanje potreb krajanov, načrtovanje stanovanjske gradnje, komunale in družbenih dejavnosti, stanovanjska samouprava, zagotavljanje pogojev za zdravo življenjsko okolje in rekre- rano, da se za nepokrita območja v Puštalu na »Žolščah« zgradi TV minipretvornik za vse štiri programe, podobno kot je zgrajen pretvornik na Lubniku. Krajevna skupnost je skupaj s strokovnjaki T V Ljubljana in lastnikom prostora določila lokacijo. Takšne pretvornike je delalo podjetje IMP Ljubljana, ki pa jih sedaj ne izdeluje več, zato RTV Ljubljana že išče drugega izvajalca in bo pretvornik kljub vsem zapletom narejen. acijo, splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito terjajo, da se Trikrat Večja dvorana krajevna skupnost bolj približa _ . . - krajanom. Športna hala na W»JfT« To bo moč doseči s preobliko- imela po prvotnih načrtih lbuu Kva- vanjem ene v več krajevnih skupnosti, dratnih metrov površine, sedaj^pajc V javni razpravi, ki je bila marca, so krajani potrdili predlog, da se na območju Škofje Loke oblikujejo štiri nove samoupravne enote: krajevna skupnost Skofja Loka — mesto, Kamnitnik, Trata in Stara Loka — Podlubnik. Za novo organiziranost se bodo odločali v nedeljo na referendumu. Program bo uresničen v roku Vendar ob tej priliki kaže nekaj več povedati tudi o delu krajevne skupnosti Skofja Loka v preteklih letih, predvsem pa o uresničevanju referendumskega programa iz leta 1976. Aprila tega leta so se namreč krajani Škofje Loke odločili za krajevni samoprispevek za izgradnjo TV pretvornika na Lubniku, tržnice v Škofi i Loki, sofinanciranje vrtca v Podlubniku, sofinanciranje ceste Puštal — Sora, za izgradnjo športne dvorane na Podnu, športnega igrišča na Trati, kulturnega doma na Spodnjem trgu in družbenega centra na Mestnem trgu. Pretvornik na Lubniku je bil narejen, hkrati pa je bilo programi- g-eijgeO Ljubljana - Polje Telefon 48 i4i Telex 31-116 r to če želite podrobne informacije, odrežite ta kupon In ga pošljite na naš naslov. Obkrožite, kateri prospekt vas zanima, mi pa vam ga pošljemo brezplačno. velika dobrih 4000 kvadratnih metrov in bo veljala 53 milijonov dinarjev. Da pa ni bila zgrajena v prvotno predvidenem roku, je vzrok v kasnitvi izdelave urbanistične dokumentacije in iskanju sofinancerjev. Sedaj dela potekajo po programu in bo dvorana odprta v začetku šolskega leta. Že sedaj pa so njene zmogljivosti skoraj v celoti rezervirane. Vse tri telovadnice so »razprodane« 83 odstotno, mala telovadnica je zasedena že za več kot polovico, ostali objekti, kot so trim kabinet, strelišče, telovadnica za dviganje uteži in štiristezno kegljišče pa še niso, vendar računajo, da bodo v teh prostorih delovne organizacije organizirale rekreacijo. V novi športni dvorani bodo imele telovadbo vse srednje šole, vrtci. in tudi nekateri oddelki osnovne šole. Zagotovljena so tudi sredstva za športno igrišče na Trati in sicer 6.000 dinarjev. Uporabniki igrišč so se dogovorili, kakšna igrišča aaj se uredijo. Čeprav bi po prvotnem planu morala biti igrišča že zgrajena, še niso, njihova gradnja vezana ■»* na i A. Navodilo o lepljenju tapet I B. Vzorci tapet kolekcije i C. Napojkj za,naluip in jzpiro.ta.pet,.......r..... ker je izdelavo urbanističnega ...--- ga načrta za Frankovo naselje. Urbanistični načrt je narejen, sedaj se izdeluje še zazidalni načrt, ki naj bi bil sprejet do poletja, tako da se bo gradnja lahko začela poleti in bodo igrišča nared do konca leta. Gradnjo igrišč bosta sofinancirala telesno kulturna in izobraževalna skupnost. Kulturni dom na Spodnjem trgu Leta 1979 je bilo s predstavniki Loškega gledališča dogovorjeno, da se na Mestnem trgu, na prostoru Partizana in Žigonove hiše, zgradi kulturno-družbeni center, ki naj služi gledališko-kulturni in družbeni dejavnosti. V ta namen je krajevna skupnost odkupila vse nepremičnine Zigonovih in od občine Skofja Loka pridobila v upravljanje zgradbo TVD Partizan. Obnovo in popravilo kulturnega doma na Spodnjem trgu pa naj bi opustili. Zaradi novih predpisov in po proučitvi idejnega projekta in pridobitvi soglasij ter finančnih sredstev pa je gradbeni odbor oziroma krajevna skupnost sprejela predlog, da se za kulturno dejavnost popravi kulturni dom na Spodnjem trgu. Sklep je utemeljen s tem, da so za kulturni dom na Spodnjem trgu že rzdelani projekti za vsa gradbeno-instalacijska dela in so potrebne le nekatere dopolnitve. Objekt je moč popraviti v obstoječem gabaritu in ni potrebno graditi zaklonišča in krajevna skupnost lahko v skladu s predpisi zagotovi najmanj 50 odstotkov sredstev iz samoprispevka občanov, kar pa je za kulturno-družbeni center na Mestnem trgu nemogoče. Razen tega pa bo kulturna skupnost Slovenije prispevala tretjino sredstev za obnovo. Po predračunu znaša vrednost popravila kulturnega doma na Spodnjem trgu 26 milijonov dinarjev. Na Mestnem trgu pa naj bi uredili družbeni center. Predlog je, da se zanj pripravi potrebna dokumentacija in se investicija začne uresničevati, takoj ko bo to mogoče. S pomočjo samoprispevka je bila v Škofji Loki zgrajena tudi tržnica in ob njej trgovina, ki pa jo je odkupila Veletrgovina Loka in sicer je zanjo odštela junija leta 1978 1,428.000 dinarjev. S samoprispevkom so sofinancirali tudi gradnjo vrtca v Podlubniku in izgradnjo ceste Puštal — Sora. Tudi ta. dva objekta- že nekaj čdsa služiti! rtambhu. Nova športna hala na Podnu Namesto 45 je vrednost 130 milijonov din Ko so se krajani Škofje Loke na referendumu odločali za samoprispevek, je bila predračunska vrednost programa izgradnje objektov 45 milijonov dinarjev in krajani naj bi sami prispevali 62 odstotkov vrednosti. Sedaj pa je vrednost objektov 130 milijonov dinarjev in so krajani zbrali s samoprispevkom 35 odstotkov vrednosti. To dokazuje, da so objekti boljši, večji in bolj ustrezajo potrebam krajanom — primer je nova športna hala, ki bo trikrat večja od predvidene. Hkrati pa to dokazuje, da je vodstvo krajevne skupnosti vložilo veliko naporov, da je pritegnilo sofinancerje in zbralo potrebni denar. Veliko naporov je bilo potrebno vložiti tudi zato, da so premagali vse urbanistične zapreke in vse pripravili tako, da bodo vsi objekti zgrajeni v predvidenem roku, to je do konca leta 1981. Nove krajevne skupnosti To pomeni, da sedanja krajevna skupnost novim oziroma svojim naslednicam ne bo pustila nedokončanih obveznosti, razen kulturnega centra, ki ga bo treba v prihodnjem obdobju zgraditi s skupnimi močmi oziroma se dogovoriti za vse sprejemljiv način financiranja. Vsaka nova krajevna skupnost bo razpolagala z denarjem, ki ga glede na svoje območje in prebivalce pridobiva po splošnem sistemu financiranja krajevnih skupnosti s predpostavko, da bo za potrebe krajevne skupnosti v bodoče vedno bolj prevladovalo združevanje sredstev občanov in temeljnih organizacij v katerih so krajani določene krajevne skupnosti zaposleni. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča, ki ga plačuje gospodarstvo, bo potrebno s posebnim samoupravnim sporazumom v okviru mestne skupnosti razmejiti na del s katerim bo razpolagala krajevna skupnost, kjer je sedež temeljne organizacije, za ko- munalno urejanje industnjskep območja in del, s katerim bodoruptr lagale tiste krajevne skupnosti. b5 stanujejo delavci teh organi«*, za komunalno urejanje naseljih, iiHc ga prometnega omrežja, mcstnegi prometa in drugih nalog, ki so povezane z delovanjem gospodari* organizacij na tem področju. Za izvajanje skupnih dejavnosfl in za naložbe v objekte, ki so skupar ga pomena, pa se bodo KS dogem** s posebnimi samoupravnimi spor zumi. Podobno je tudi z opravljaj redne dejavnosti. Skratka, vse skupne zadeve k# potekale tako, kot se bodo dogovorili. V nedeljo se bodo krapa čili za novo organiziranost Ct referendum uspel, bodo ne štiri nove krajevne ski. Ker bodo manjše, bodo krajni 1 bolj neposredno odločali • potrebah, imeli pa bodo stvtav več obveznosti v vodenja • čanju. Da bodo nove krajev« nosti zaživele, pa bodo morali j r tudi tisti, ki so sedaj stali ob sam L Avto motel društvo Skofja Loka Jegorovo predmestje \li razpisuje LICITACIJO « prodajo dveh oaebnih ar*, mobilov ZASTAVA 7M Vozili ata v voznem stan* Licitacija bo dne 29. 5.1*0* 17. uri v pisarni AMD Skafja j Loka. Jegorovo Predmestje II1 Avtomobila sta na vpofM eno uro pred licitacijo pna* AMD. J SEZNAM GLASOVALNIH MEST g V prostoru Za območje ulic — naselij Stolpnica prostorih Podlubnik 159 (v TOZD Varnost) Stolpnica Podlubnik 161 prostorih vrtca) OS Podlubnik Center slepih Gasilski dom Stara Loka (v 42 6. Stolpnica Partizanska (klubska soba) 7. Stolpnica Partizanska 40 (klubska soba) 8. Stolpnica Partizanska 46 (klubska soba) 9. Vrtec Novi svet (Novi svet) 10. Gimnazija Šk. Loka Šolska 1 11. Dom ZB NOV Kidričeva 1 12. Skupščina cesta občine Poljanska 13. Indok center Mestni trg 14. Center SIS Spodnji trg 15. Zavod za zaposlovanje Stara cesta 16. Puštalski grad 17. OS Trata 18. Oft Trata - prizidek 19. Samski dom Trata 20. OZD SESIR - Trata, avla upravne zgradbe 21Pri, Frrliv A,ndreju ,tQpgte$e,,l, Podlubnik od št. 137 dalje nw stolpnic št. 152, 153. 160.161 Ml Vester Podlubnik 152. 153. 160. 161. NI Trnje Podlubnik od št. Ido St. 136 Stara Loka, Binkelj Crngrob, Križna gora. MoSkra. Papirnica, Pevno. Virlog Cesta talcev od h. St IT Groharjevo naselje Partizanska c. od št. 40 do 4) Partizanska c. od št. 44 - 4" Vincarje, Novi svet Cesta talcev od 1-16. $oM» ulica. Titov trg Kamnitnik, Kidričeva do Jt $ Partizanska cesta razen t 40-47, Potočnikova, Tavčarje** Grajska pot. Kopališka ul.. purfelca. Poljanska c. Blaževa ul.. Cankarjev trt., KK" bovsova ul.. Mestni trg. Spodnji trg. Jegorovo predm Demšarjeva c, Koširjeva c. Lkp ljanska c. do št. 8. Sorikj Stara c. Suha do št. 8. cesta Puštal, Hosta. Oibolt. nad Zmincem, Sv. Barbara Frankovo naselje do St 79 Hafnerjevo n.. Ljubljanska v 9 dalje. Suha od št. 9 dalj*. Frankovo n. od št. 80dalje Kidričeva c. od st 23 dali*-. Tnr* Pungert,. posteče. Draga gHt.23. 1980 5.STRAN O LAS nefi tir ** tV ai p- Kulturni koledar ujtanj — Danes ob 20. uri b H>rani kina Center nastopi) Slo **laki oktet, ki sodi med na j vid alovenske vokalne poustvar P1**. Koncertni program obsega 'I^fcjaa in sodobna umetna del (.^ljudske pesmi raznih narodov ''lopnice. po 50 dinarjev, so aji do 14. ure pri glasbe c?ntru. Zvezi kulturnih orga ij Kranj, ter uro pred prire -.fipri blagajni. * Prešernovem gledališču bo Ponedeljek. 26. maja. oh 16. uri sporedu Linhartov »Ta vesel ali Matiček se ženi«. Predstava namenjena Delavski univerz V torek. 27. maja. ob 16. uri bo uprizoritev Beckettovega »čakajoč na Godota« name Tehnični Soli Iskra Kranj UUaovljica - V Sivčevi hiši PMiha Dalla Valle. Stane Ko Brane Mrak. Zvone Papler in CJ°J2 Zorman. Razstava bo odprta P*, maja. vsak dan od 10. do 12 l**inod 16. do 18. ure. Jutjm Loka — V galeriji na /Jem gradu bo občinska konfeti ZSMS v počastitev dneva Sjdoati danes in jutri priredila £*eve slovenske mladinske |NJe«. Sodelovali bodo avtorji fpuhliškega srečanja pesnikov Piaateljev začetnikov, izbrani JHavri Mladih potov, mladi se JJo srečali z Danetom Zupanči in Venom Tauferjem. Prire-Htji «e bosta začeli ob 16. uri r^pnine ne bo. IJnoboto. 24. maja. ob 15,30 bo |%vna šola Peter Kavčič v več-Efcnakem prostoru šole v Pod-Au priredila občinsko revijo |t^*n 'n mladinskih pevskih ^»boto. 24. maja, ob 20. uri bo Mpeli loškega gradu nastopil ^oroi pevaki zbor Loka, ki 'Mi Janez Močnik. iKtee pri Škofji Loki - V j2j*o. 24. maja. ob 20. uri bo v ,gurnem domu v Retečah škof-ICfca zveza kulturnih organizacij la večer plesa, glasbe in »Slovenija v pesmi in , ki poteka v okviru akcije klub 80. Predstavili se bodo: na skupina Skofja Loka. -raški orkester Bisernica iz oktet Cvetko Golar iz Škof-program bo povezoval (oČrtalič. - V soboto. 24. maja. ob 20. ko Godbeno-pevsko društvo iz Zirov priredilo v telo-osnovne šole slavnostni ob tisočem nastopu •ke godbe. Sodeloval bo pihalni okrester iz Tržiča, bo povezoval dramski l-~ Jože Logar. 'aedeljo. 25. maja. ob 10. uri bo ako društvo Žiri pripravilo v rih muzejske zbirke v stari proslavo ob 10-letnici muzej-oejavnosti v Zireh, ki bo zdru-z otvoritvijo stalne zbirke •kih likovnih ustvarjal- Vse več vokalnih glasbenih skupin m m nt I4> rje«* M kv .j%r it** Pojasnilo .j^okovni sodelavec odbora za |J*eno dejavnost pri Zvezi kultih organizacij .Slovenije nam Poslal pismo naslednje vsebine: .•Val tednik, v katerem odmer-?* kar precej prostora Ijubitelj-Jkulturi, kar nas še posebej ve-J-jevdveh prispevkih prinesel 'jtfne informacije. J^nt 15. aprila na strani 17 jjjliko »Najboljši med naj- ,Uru»y 9. maja na 9. strani v Mu »Uspeh poveča odgovorih*« v 18. vrstici ponovno . . . HMii med najboljšimi... JPrommo vas, da objavite ustre-?[Popravek. V informacijo vam k Metani zbor »Obala« iz Kopra fotiegel 94,a3 odstotkov točk. J>x*ani zbor »Consortium mu-Jom« iz Ljubljane je dosegel jw odstotkov točk in Akademci komorni zbor iz Kranja 92,5 Votkov točk. •T« trije zbori so prejeli zlato ^k*tomesta Maribora.« P'tvedati moramo, da nas je y<*»*Ula ju »hvala, da precej rftora odmerjamo ljubiteljski yturni delavnosti. Z ugotovi-J", da je bila naša informacija ^itna, pa Ht> ne moremo stri-fih Ren nismo navedli koliko J* *> zbrali posamezni z zlato />Ae/o nagrajeni zbori, temveč rf> U zapisali, kateri zbori so f* najboljši med najboljšimi, fidarek smo seveda dali kranj-y*ui Akademskemu komorne-p zbesem »Pleničke je prala«. Srečanja |>evskih zborov v Železnikih se bo udeležilo devet zborov: mešani jievski zbor Iskra iz Železnikov, mešani |>evski zbor Luhnik iz Škofje Loke. moški pevski zbor Ivan Cankar iz Sv. Duha. moški pevski zbor Janko Kermelj iz Reteč. pevski zbor društva upokojencev iz Škofje Loke. komorni pevski zbor Loka iz Škofje Loke. moški pevski zbor podjetij Ziri. ženski pevski zbor Svoboda iz Zirov in moški pevski zbor Alpina iz Zirov. Med njimi so kar trije zbori novi: mešana zbora Iskra iz Železnikov in Luhnik iz Škofje Loke ter ženski zbor iz Zirov. Torej še en dokaz živahnega razvoja vokalne glasbe v škofjeloški občini, kar je nedvomno tudi posledica pravilno zastavljenega dela na tem ljubiteljske kulturne M. V. področju dejavnosti Kranj — V Stebriščni dvorani Moet*,*. i. x učenci Osnovne šole Stane Žagar iz Kranirl P™t * P°f Postavljajo rezi, ki jih je izbral in pr^$Uk^aJ^*«»i «« barvni lino Zmago Puhar. Srečujemo se s PVtretfkademahi tenmi svobodno izbranimi temami. - Fot^FPerd * nek°' Sklepne prireditve Naše besede Sklepne prireditve Naše besede bodo v naslednjih dneh dogradile vrh piramide, ki so jo vse leto zidale občinske in področne prireditve po vsej Sloveniji. Zaključno srečanje je sestavilo podobo ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti mladih, kulturnega gibanja, ki je pod imenom Naša beseda zraslo kot živ odraz kulturnih potreb med ljudmi. Povemo lahko, da letošnjo našo besedo označujeta dve ugotovitvi. Spodbudila je izjemno število mladih ustvarjalcev na vseh področjih ljubiteljske dejavnosti: Zvrstilo se je enajst občinskih prireditev: v Žalcu, Celju, Mariboru, Skofii Loki, Cerknici, Novi Gorici, Črnomlju, na Vrhniki ter v treh ljubljanskih občinah - Bežigradu, Šiški in Mostah-Polju. Področne prireditve so pripravili na Primorskem, v Zasavju, na Dolenjskem, na Gorenjskem, v severovzhodni Sloveniji, v Celju in v Ljubljani. Prinesle so razveseljivo ugotovitev, da pretežni del Naše besede ne sestavlja več gledališka in literarna ustvarjalnost, temveč so se uveljavila tudi druga področja: plesna, folklorno-plesna, glasbena, filmska, likovna dejavnost. Na nekaterih področjih imajo mladi posebne prireditve, kot so srečanja pevskih zborov vsaki dve leti v Zagorju ali vsakoletno filmsko srečanje v Celju, vendar je letos Naši besedi uspelo zajeti tudi tovrstno dejavnost. S \em se uresničuje želja prirediteljev — Zveze kulturnih organizacij Slovenije s sodelovanjem zveze socialistične mladine Slovenije, Zveze sindikatov Slovenije in Tržič — Drevi ob 18. uri bodo v paviljonu .NOB v Tržiču s kratkim kulturnim programom učencev OS Heroja Grajzarja odprli razstavo del likovne ustvarjalnosti pod vodstvom mentorja akademskega kiparja Vinka Ribnikarja. Ob razstavi je ravnateljica šole prof. Marija Faganeli-Greif zapisala: »Razstava likovnih del učencev osnovne šole Heroja Grajzarja je predstavitev otroških stvaritev, ki so nastajale ob nadihu pomladi in z njo občutja, iskanja, spoznavanja in snovanja mladih. Le drobec njihovega dela je, a dovolj, da zažarita pred nami mladost in ustvarjalnost.« — Razstava bo na ogled vsak dan med 16. in 18. uro vse do 4. junija letos. zveze prijateljev mladine Slovenije, da je celovito predstavljena ljubiteljska kulturna ustvarjalnost mladih. Morda še bolj pa je ob tej razširitvi razveseljiva in presenetljiva kvalitetna rast, ki so jo mladi izkazali v pripravah na letošnjo zaključno prireditev. Poudariti moramo, da se vedno bolj lotevajo sodobnih, sočnih tem in na tej osnovi snujejo programe dela. Sklepne prireditve bodo tekKe prihodnji teden. V ponedeljek, torek in sredo bodo Brežice gostile plesne, glasbene in folklorno-plesne skupine, ki so se uvrstile v zaključno prireditev. V torek bodo mladi v Cerknici predstavili svoja filmska in likovna dela. V četrtek, petek in soboto pa bo v Celju potekala predstavitev gledališke in literarne dejavnosti. Prireditve bo spremljala vrsta delovnih srečanj, okroglih miz o posameznih zvrsteh kulturne ustvarjalnosti. V sklepne prireditve so se uvrstile tudi nekatere gorenjske skupine. V ponedeljek bodo v Brežicah nastopile: plesna skupina Mladinskega gledališča iz Tržiča, folklorno-plesna skupina Matija Valjavec iz Preddvora in tamburaški orkester Bisernica iz Reteč. Na področju filmske in likovne dejavnosti bodo v Cerknici zastopani: kino klub Duplje s filmom »Zakaj so rešili zemljo« avtorja Z. Balantiča in skupina kranjskih kinoamaterjev s filmom »Avtobusna postaja« avtorja Rudija Smida in s filmom »Vse teče — cigani gredo« avtorice Verone Jarc. V celjsko predstavitev gledališke in literarne dejavnosti pa sta se zvrstili dve skupini: v četrtek se bo predstavil podmladek DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice z »Malo čarovnico, ki ni mogla biti zlobna«, v petek pa šolsko kulturno društvo Ivan Grohar z osnovne šole Peter Kavčič iz Škofje Loke z literarnim nastopom »Kaj se skriva na podstrešju«. Zastopstvo Gorenjske je letos torej močnejše. Posebej pa je treba povedati, da je bilo letos gorenjsko področno srečanje odlično pripravljeno in kot so nam povedali pri zvezi kulturnih organizacij Slovenije, je pomenilo v organizacijskem pogledu pravo presenečenje: gorenjsko prireditev so postavili ob bok področni prireditvi severovzhodne Slovenije, kjer jo že tradicionalno odlično pripravijo. M. Volčjak Gregor Cerkvenik Vsa šola ve, da Gregor dobro piše Kakršenkoli praznik, proslava, natečaj je. Gregor piše. Ah. to je napisal Gregor, vzkliknejo šolarji. Le kdo naj dobi nagrado, če ne Gregor. Tovarišice mu zaupajo tudi »najodgovornejše« pisanje. Niti pregledajo ne več, kako je napisal. Vedo. da bo Gregor z veseljem naredil, da bo dobro naredil. Beseda mu teče sproščeno, brez zadrege niza misli in pripoved, preseneča z razmišljanji, ki so za njegovo starost kar neobičajna. Nekateri se pode za žogo, jaz rad berem in pišem, pove povsem naravno. Veliko je treba brati, da lahko pišeš, meni. Pisati je začel že v tretjem razredu, v petem je nekoliko popustil, letošnje leto pa je najbolj plodno. Za spise je prejel vrsto nagrad, od republiških priznanj do šolskih, pa petič za vse šolske naloge. Pomenijo mu spodbudo, da piše s Se večjim zamahom. Njegovi spisi so čustveni, znanstvena fantastika mu ni blizu. Njegova je proza, pesmico je napisal le eno. Pravkar pripravlja novelo, uvod in zaključek že ima, snuje jedro. To bo pripoved o zapuščenih otrocih. Pisanje je moje veselje, mislim, da bo tudi naprej tako. Štirinajstletnega Gregorja Cerkvenika, učenca sedmega razreda osnovne šole Peter Kavčič iz Škofje Loke, vam želimo predstaviti ob dnevu mladosti. Sam je pripravil izbor, odlomke iz nekaterih spisov, ki bodo o njem povedali največ. Eden prvih spisov, ki sem jih napisal, nosi naslov »Koroški Slovenci«: ... Vsi mladi pionirji, ki živimo v svobodni Jugoslaviji, posebno ta čas mnogo mislimo na mlade Korošce. Naša vroča želja je, da njihovi starši ostanejo še naprej tako zavedni Slovenci in da bo tako tudi mladi rod ostal slovenski... DrugI spis z naslovom »Dopisniški krožek«, pa sem napisal leto dni pozneje, ko sem se spominjal dopisniškega krožka: ... Večino naših spisov in pesmic so tudi objavili v raznih časopisih. Dobro se spominjam, ko sem nekoč napisal, kako zelo si želim psa, ki pa ga zaradi bolezni ne smem imeti. Neka gospa je prebrala moj članek. Tako ji je bil všeč, da mi je hotela podariti kužka. Takrat sem prvič opazil, da naše prispevke berejo tudi odrasli... Ob 8. marcu — dnevu žena sem napisal spis »Živela enakopravnost«, ki je bil že večkrat objavljen: . .. Očka se vrne iz službe in potoži, kakšen napored dan je bil. Tudi mamica pritrdi, da je imela ogromno dela in da je vsa izčrpana. Po večerji poprosi očka mamico, če bi mu zlikala še tisto srajco, no. tisto, ki jo ima najrajši. Mamica zavzdihne, razgrne likalno krpo in začne likati. Očka razgrne časopis in začne brati. Ko je delo opravljeno, zloži mamica srajce, očka pa časopis in: Lahko noč — enakopravnost! (pa še res je)... Najlepši spis pa nosi naslov »Moja mati«: ... Naj torej naredim sklep, da bo odslej drugače. Bojim se, da ne bo šlo. Ta dobra, nežna žena, ki jo bom skoraj prerasel in ki jo kličem mamica, bo še doživljala razočaranja, kajti njen sin ima samega sebe le preveč rad ... Za spis »Moj predlog pisateljem« sem prejel republiško nagrado: ... Vesel bi bil, če napišete še kakšno knjigo v istem slogu. Obdelajte temo, kako živi mladina danes, ko imajo starši tako malo časa za svoje otroke, ko s tako vnemo grabijo po denarju, da lahko gradijo hiše in vikende, kupujejo avtomobile in motorne čolne, nudijo otrokom vse, kar se da dobiti za denar, le časa za miren pogovor z otroki nimajo nikoli... , Ob tednu boja proti kajenju sem napisal spis z naslovom »Teden boja proti kajenju«: . .. Na moje vprašanje je mamica povedala, da dojenček z dudko premaguje stisko in osamljenost, ko pride iz njenega naročja v svojo posteljico. Morda tudi odrasli kadilci s svojo »dudko« premagujejo duševne siiske in osamljenost. Kaj, ko bi jim pomagali na kak drug način, z »dudko«, ki ne bi škodovala njihovemu zdravju in zdravju njihove okolice .. . Tudi za spis »Oni so se smejali nam, mi pa njim«, sem prejel nagrado in sicer Pionirskega lista: ... Zabavno je bilo že pri zajtrku. Mi smo, po dobri kranjski navadi, pospravili velike količine kruha, paradižnikov sok pa smo samo povohali. Kitajci so pili sok in se kruha niso niti dotaknili — oni so se smejali nam. mi pa njim . . . Sodeloval sem tudi na večeru mladih literatov in prejel nagrado ZKO za spis »Svet umetnosti - del mojega sveta«: . . . Vem, da je moj pogled na glasbo še močno nejasen: ko pa bom starejši in bo tudi moja izobrazba temeljitejša, bom lahko bolj jasno povedal, kaj mi ta umetnost pomeni. Prepričan pa sem že danes, da mi bo svet umetnosti vedno blizu . . . PRIPRAVILI SMO PESTRO POLETNO KOLEKCIJO TKANIN. PRISOTNOST VSEH MODNIH KOMPONENT PRI TKANINAH JE VODILO NAKUPA TUDI ZA NAJBOLJ ZAHTEVNE KUPCE. Pričakujemo vaš obisk. Informativno prodajni center v hotelu Creina v Kranju tel. 25-168. TEKSTILINDUS KRANJ O LAS 6.STRAN PETEK, 23 MAJA 1SM GRABEŽLJIVI OREL NA Naravno bogata Bosna in Hercegovina je bila pred sto leti drobiž v kupčijah velesil Štirinajstega avgusta zjutraj se iz Stoka odpravi proti Ljubinju četa 250 vojakov pod poveljstvom stotnika Medveda, da bi pregledala ozemlje med tema krajema. Ko je četa prispela na Ravnice, so jo v zasedi pričakali srditi konjeniki pod zloglasnim Ademom Zu-kom, ki je do 30 glav, hercegovskih in črnogorskih posekal med zadnjim bojem. Tu je pričakal cesarsko vojsko in storil čuda, ki jih je tudi sam z glavo poplačal. Po navadi svoji je Adem zaklical na juriš, pa kot vselej poletel na čelu vojske s sabljo v rokah. Ze se je srčnja začela, vojaki so se branili z bajoneti, toda goli hand-žarji so snemali glave z ramen. Adem je posekal že sedem vojakov, pa navalil se na stotnika Medveda, da bi ga posekal. S sabljo je zamahnil, stotniku je glava odletela, a neki vojak, ki se je znašel blizu stotnika, je ustrelil iz nazadnjače in zadel Adema pod trebuhom, pa se je tudi ta zvrnil, grozno vpijoč:- maščujte me, padel sem! Tako so poročali časniki o tej bitki. Padec Sarajeva Devetnajstega avgusta so bili vojaki presvitlega cesarja in kralja že pred Sarajevom. Dolgo so rabili, da so prišli do tega mesta. Ne z vojaško godbo, temveč z bajoneti so si morali utirati pot. Naslednji dan se je začela bitka že ob pol sedmih zjutraj. Uporniki so se dobro branili. Z gradu so streljali s 101 topom. Toda premoč avstrijske vojske, ki je prodirala z vseh strani, je bila prehuda. Okoli trinajste ure so vojaki vdrli v mesto. Pol ure pozneje je bilo videti, da je mesto padlo. General Filipović je vkorakal na čelu svoje vojske. Komaj je prišel mimo prvih hiš. že se je z leve in desne usula toča krogel. Z vsakega okna so streljali po avstrijski vojski. Vnel se je boj za sleherno hišo. za sleherni zid. In ko je zmanjkalo mož za obrambo mesta, so ženske odvrgle feredŽe in planile v boj z golimi handžarji. Boj je bil dokončan šele okoli treh popoldne. Avstrijska zastava je zaplapolala na gradu. In zvečer so spet z gradu streljali s 101 topom, tokrat v čast dvoglavemu orlu in črno rumeni zastavi. Naslednji dan je general Filipovič napredoval v ar-madnega generala, cesar in kralj ga je odlikoval za vojaške zasluge z velikim križem Leopoldovega reda. Toda v časnikih so se norčevali iz Avstrijcev, češ da Bosne sploh še niso osvojili, da avstrijska vojska čemi v Sarajevu, iz katerega se ne upa nikamor več. Pač pa so vojaki vneto iskali Petranoviča. da bi ga obesili, kot mu je že pred okupacijo obljubil avstrijski vicekonzul. Vendar ga niso več našli v mestu. Prebivalci Bosne in Hercegovine so že občutili, kako je v avstro-ogrski monarhistični ječi narodov. Vodje uporov so pobesili po kratkem postopku. Smrt Hadži Lojevega pomočnika Hadži-Muhame-da Jamakoviča je postala prava ljudska balada. Ob zasedbi Sarajeva so ga ujeli avstrijski žandarji in izročili vojaškemu sodišču. Cez pol ure je bil že obsojen na smrt. Obesiti, se je glasila odločitev. Hadži Mehmed je je bil star že 63 let. Toda bil je velikan, zares od hriba odkrhnjen, kot pravijo v Bosni. Svojo moč je pokazal tudi med avstrijskim napadom. Lahko je zgrabil dva Avstrijca hkrati, ju dvignil v zrak in treščil z glavama skupaj, da sta se razdrobili. Vse bi mu bilo ljubše kot vislice. Za muslimana ni hujše in sramotnejše smrti, kajti kogar pri muslimanih obesijo, ta ne pride v raj. Vrv mu stiska grlo in duša ne more iz telesa, da bi šla v raj. Za kazen je izvedel ob sedmih zvečer, ko mu je ječar prinesel obsodbo, in z njim je prišel že tudi rahel j. To ni bil običajen rabelj, kajti tega v Filipovićevi vojski ni bilo. Zato je general ponudil 50 forintov vojaku, ki bi obesil Hadži Mehmeda. Med slovanskimi vojaki se ni našel nobeden te stroke, le Madžar Boli Mihajl iz sedmega hu-zarskega polka si je želel petdeset forintov. Okoli obsojenca se je postavilo dvajset vojakov z naperjenimi bajoneti. Vojaki so bili le pet korakov od Hadži Mehmeda. Čeprav je imel ta zvezane roke, se je vseeno upiral, otel je vojakom dve puški, streljal iz njiju proti svojim krvnikom, a ni nikogar ubil. Zdaj so planili nanj vojaki z bajoneti in ga pobili na tla. Hu-zar je Hadžija obesil že mrtvega, ko mu je duša že pobegnila skozi grlo v raj. Zjutraj so truplo sneli z drevesa in ga pokopali kar pod koreninami. Drugega Lojevega pomočnika. Hadži Sulejmana Kaukdžija, so tudi ujeli, vendar ga je zadela smrt pod kroglami. Le glavnega, Hadži Loja, niso našli nikjer. Spletla se je legenda, da je pobegnil iz mesta in da se bo vrnil z močnejšo vojsko nad dvoglavega orla, ki mu bo odsekal glavi. No, zgodovinski viri pa menijo, da je imel Hadži Loja manj imenitne poteze, da je bil precej pokvarjen in da v uporu sploh ni imel tako velike vloge, kot so mu jo pripisovali. In tudi to, da so ga Avstrijci kmalu nato ujeli. Prosta pot za »kuferaše« Ta čas so po/časopisju prihajale na dan resnice o domnevnih uspehih avstrijske vojske. General Sach je na primer še pred kratkim poročal, da je zavzel in pokoril Bihač. Zdaj se je izvedelo, da je bila generalova vojska žalostno tepena po tistem, ko je osvojila komaj neke ruševine pred mestom. Takšnih lažnih vojaških uspehov je bilo še precei. Toda BIH je bila dokončno pokorjena oktobra, ko so hercegovski uporniki predali orožje in prapore generalu Jovanoviču, avstrijskemu poveljniku za Hercegovino. Konec novembra so muslimanski fevdalci pismeno priznali cesarja in kralja Franca Jožefa za svojega vladarja, ki mu bodo pokorni. r Dispanzer za mentalno zdravje in nevrologijo Pomladna utrujenost šolarjev Do konca šolskega le ta &-k "se dober mesec, šolskih delovnih dni pa je še manj. Za večino ščlarjev pomeni to še celo večnost. Mnogim izmed njih je pošla ze vsa e0$tij« & učenje in s tem tudi volja in prt-pravljenost za delo. Šolarji, p&ši in učitelji pa se sprašujejo, kako bodo vzdržali in pretolkli šolsko lel&do khnca. Večina misli, da so sonce,in lepi, topli pomladni dnevi, ki val k igri in sprostitvi na proste*® krivi, da so otroci opustili ze dobro dobljene in ustaljene navade Učenja in so se sedaj »polenili«. Ko pride pomlad, tudi -odrasli naenkrat občutimo utrujenost brezvoljnost. Vzroki za osttfclost človekovega telesa so v naravnih' zakonitostih žive narave, ki p&zimi počiva in nudi človeku precej kot v drugih letnih časih. M&na, ki je izvor človekove energije in bi bila v vseh letnih časih ra&tplika, predvsem pa bogata z rudninskimi snovmi in vitamini, postaja 9. zimskem času vse bolj enolična in revna Z njimi. Človek ne dobi več dnevno nujno potrebnih količin teh snov:, njegovo telo oslabi in odpornost se zmanjšuje. Še druge naravne zakonitosti, ki spremljajo zimski čas (krajši dan, manj sončne energije, manjša gibalna aktivnost) puščajo na človeku sledi telesne utrujenosti ter izčrpanosti. Telesna izčrpanost pa ima a posledico tudi spremembo duševne aktivnosti človeka, med katerimi jt še posebej očitna brezvoljnost. Človekova pripravljenost za delo (med katerim je tudi učenje) se zato zmanjšuje. Vsak, ki je kdaj sedel v šolskih klopeh, ve, kako se od šolskega po-le tja naprej v šoli intenzivnost dela in napetost stopnjujeta iz dneva v dan. Če k temu dodamo še vsako leto obširnejše učne programe, pa pomladno utrujenost, ki nastopa za šolarje ob najbolj nepravem času, lahko razumemo, zakaj so se nekateri »polenili« in mislijo le še na po-čitnice. Ob tem se nujno vsiljuje razmišljanje ali z načrtovanjem obširnejših učnih programov hočemo z zunanjimi pritiski šolarjem vsiliti delom ritem, ki je drugačen, predvsem pa hitrejši od njihovega osebnega ritmi, ki pa se ravna po bioloških in fizioloških zakonitostih narave in po»-mez/tika. Bomo res vsilili že tudi otrokom naglico, ki preganja nas odrasle, nas utruja in večkrat jemlje moči in voljo? So naša ušesa 'postala gluha za prošnje otrok, ko želijo sprostitve zase? Otrok bo zamujeno nadoknadil z malo dobre volje, ko bo videl, da njegovo /i*-penenje po soncu in igri razumemo. Vse je načrtovano, plansko, zato je prav, da tudi teh naravnih po-sebnosti ne pozabljamo, ko pred koncem šolskega leta ocenjujemo rezultate napornega dela šolarjev. dr. Gabrijela Debeljak /*' do psihiater RADAR Komunalno podjetje Vodovod Kranj Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združene vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje del in nak* INKASANTA VODARINE Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sprejem na delo *•* njevati še naslednje pogoje: J ° ^ — da ima dokončano osnovno šolo Prednost imajo kandidati s stanovanjem v Kranju oziroma v bhhni okolici in lastnim prevoznim sredstvom. Poskusno delo je 1 mesec. Delo še združuje za nedoločen čas. Nastop dela je možen takoj. Prijave s kratkim opisom o dosedanjem delu pošljite v 10 dneh m objavi razpisa na naslov Komunalno podjetje Vodovod odbor za MDR. Koroška 41 Kandidate bomo kandidatov. o izbiri obvestili v 30 dneh Knaj. po itfctri STANE ŠINKOVEC (7. nadaljevanje) V AGONIJI ZADNJIH DNI V barakah so dobili jetniki navodila, kako naj se obvladajo, sproti pa so jih obveščali n položaju. Kot se je izvedelo kasneje je bila po načrtih 7. amerikanske armade predvidena osvoboditev taborišča za naslednji dan. se pravi 30. aprila. Toda. ko je Riemer pojasnil ameri-kanskemu poveljniku položaj, je ta usmeril del čet proti Dachauu. To so bili vojaki 42. divizije generala Lindna. Prvi tanki so se pojavili v mestu Dachau okrog poldneva. mesfo pa ie bilo v celoti zasedeno okrog 14. ure. Napredovanje se je ustavilo, ker so nili mostovi preko reke Amper raz-strelieni. V taborišču so z največjo težavo zadrževali paniko, kajti govorice, da namerava SS ponoči uničiti taborišče, niso prenehale. Bile so vedno bolj pogoste in jetniki vedno bolj nemirni. Kot ujete zveri so nemirno krožili po svoji kletki. Kje neki se je zopet zataknilo? Topovsko grmenje, ki so ga tako željno poslušali vse dni in ki je budilo v njih toliko upov, je ta dan utihnilo. Huda mora je legla na nesrečnike. Popoldne so končno izvedeli, da je mesto Dachau padlo in okrog 16. ure se je na dohodih k taborišču začelo obojestransko obstreljevanje. Čeprav so bile izobešene bele zastave, so streljali tudi s stražarskih stolpov. Nastopila je zlovešča tišina. Cez čas se je oglasila kratka serija stroj-ničnih rafalov, zatem pa je znova nastopila tišina. Na različnih mestih so bili v taborišču postavljeni ogledniki, ki so poročali o položaju. Ura na stolpu Jour Jourhausa je kazala natanko 17.20, ko so opazili, kako so pred ogromna kovana vrata taborišča zapeljala vojaška vozila amerikanske vojske. Iz džipa je izskočila tudi mlada vojna dopisnica. Preko taborišča je zavelo: »Amerikanci!« Zdaj je postalo jasno, da sta Riemer in Haus-ner izpolnila svojo nalogo. Ritka s časom je bila dobljena. Kar je bilo v taborišču še sposobno, da se premakne, je navalilo osvoboditeljem naproti. Tisoče jetnikov je norelo od veselja in sreče. Vriskaje so se gnetli proti kapiji. Vsakdo je hotel videti in objeti svoje rešitelje, jim stisniti roko. Prvi jetniki še niso dospeli do vrat, ko se je znova oglasila strojnica. V hipu je vse poleglo po tleh. Streljati so pričeli s stolpa nasproti kapiji. Toda kmalu so se esesovci na stolpu vdali, Amerikanci pa so štrli tudi odpor na ostalih stolpih. Vse stražarje so ustrelili. Domneva se, da so dobili takšen ukaz potem, ko so na cestah proti Dachau dobili na kupe ustreljenih in poklanih jetnikov. Ko je amerikanski poveljnik zagledal na stranskih tirih cel vlak (50 vagonov) in v njem preko 2.000 že razpadajočih trupel, pobitih in od lakote umrlih jetnikov in okrog 3.000 trupel pred krematorijem, je izdal ukaz. naj ustrele vsakega esesovca, ki ga zalotijo na območju koncentracijskega taborišča , t i t > Trupla mrtvih esesovcev so ležala potem še nekaj dni tam na ogled. Čudno, čudno. Za jetnike, ki so videli doslej mrtve le svoje tovariše, je bil to nenavaden pogled. Nepopisno navdušenje se je razlegalo preko taborišča, ko se je na vrhu stolpa na Jourhausu pojavila jugoslovanska zastava z rdečo zvezdo, takoj ob njej pa sovjetska in kmalu nato še zastave ostalih narodnosti. Poglejmo kaj se je dogajalo v taborišču prve ure po prihodu osvoboditeljev. Skupina jetnikov, ki so jo vodili sovjetski oficirji in naši fantje, je vdrla skozi izhodna vrata na plantažo. Tu je v razkošni vili, kjer je imel svojo sobo tudi SS-Obergruppenfiihrer Osvvald Pohl, našla ostanke že omenjenega Himmlerjevega ukaza o uničenju dachauskih jetnikov. Toda v taborišču je kmalu zavladala nova zaskrbljenost. Okrog 19. ure so jetnike opozorili, da hoče esesovska divizija, ki se nahaja okrog Schleissheima za vsako ceno prodreti do taborišča. Ce čete, ki so osvobodile taborišče, ne bodo dovolj močne, da bi zaustavile napad, bodo Amerikanci odprli vse izhode, jetniki pa naj se razkrope na vse strani, tako da esesovci ne bi našli vseh na kupu in bi bile tako žrtve čim manjše. Na srečo je bila pomoč, ki je nenehno prihajala v okolico taborišča, dovolj velika, da so odbili sovražnika in okrog devete ure zvečer se je topovsko grmenje že preneslo v smeri Munchna. V Dachauu je bilo osvobojenih okrog 32.000 jetnikov. Ničesar pa še ni bilo takrat znanega, kaj se je zgodilo z njihovimi tovariši v zunanjih delovnih skupinah in podružnicah. Sloje za 39.115 ljudi. Več manjših delovnih skupin so zadnje dni prignali v matično taborišče, nekatere pa so med potjo priključili k evakuacijskim transportom. Vsekakor je bila najbolj zanimiva osvoboditev podružnice v Allachu. Omenjeno je bilo že. da je del posadke na čelu z vodjem taborišča Josefom Jarolipom zapustil tabo- rišče in odgnal s seboj okrog 3.UO0 jetnikov, skupina se je nato 29. aprila v Eurasburja združila z evakuacijsko skupino Fritta De gelovva, ki je prišla iz Dachaua. Odslej ie ti- borišče stražilo 60 esesovcev. ki jih je vodil Rapportfuhrer Steinick. Članom mednarodnega komiteta je uspelo zastrašiti Steink-kia ga pregovoriti, da je s posadko zaputi taborišče. Zdaj se je zgodilo nekaj neverjetnega. Tri dni so jetniki čakali Amerikaiwt. organizirali redno stražo okrog taborih, oblečeno v esesovske plašče in kape. da k umikajoče se nemške čete ogrožale tabortJfc Hud problem je predstavljalo za komitu vprašanje prehrane. Obroke so omejili oV skrajnosti, kajti preskrba iz Dachaua j> prenehala že dosti pred tem. domača skladi&ar« so bila popolnoma izropana. K sreči AUach n daleč od Dachaua in tako so bili 30. april osvobojeni. Iz podružnice Landsberg so gnali jetnikf najprej v podružnico Kaufernig. od tu r* proti Allachu. a so med potjo naleteli aj kolono jetnikov, ki je odšla iz Dachjua 26. aprila in se ji priključili. Iz podružnice Muhldorf so evakuirali j«, nike do Feldafinga. Osvobojeni so bili VW 6. maja 1945. Skupino 1.500 jetnikov so 28. aprila odj* Ijali iz Ampfinga do Seehauptna. Osvoboj^, so bili 30. aprila v Tutzingenu. Pot je laj^ vala več kot 250 žrtev. Tudi druga skupin«^ so jo odpravili z vlakom iz TUrkheima, ^ imela hude žrtve. Od 1.200 jetnikov jih jj izgubilo v dveh dneh življenje — 640. V najstrahotnejših pogojih pa so ^ končali zadnji dnevi za dachausko podrulnko Kaufernig, ki jo je sestavljalo 11 taboriV J«.t. niki tu so bili pretežno Zidje. med njimi tuetek. 23. maja. prireja kranjsko Hortikulturno društvo v svojem razstavnem paviljonu pri Prešernovem gaju v Kranju poučno demonstracijo pod naslovom Manj znane enoletnice za vaš vrt. Na demonstracijo vabi člane društva in vse ljubitelje cvetja. Nekatere sadike bodo tudi naprodaj. Ekskurzija v Velenje Cerklje — Turistično društvo Cerklje, ki zajema območje sedmih krajevnih skupnosti pod Krvavcem je v nedeljo organiziralo ekskurzijo jfi člane društva in gospodinje, ki sodelujejo na tradicionalni razstavi cvetja in lovstva v Cerkljah, ki jo vsako leto organizirajo ob 4. juliju — dnevu borca. Na ekskurzijo je odšlo okrog 100 članov društva in gospodinj, med potjo pa so. si ogledali Arhoretum Volčji potok. Mo-zirski gaj in Velenje. Spotoma so se na poti domov ustavili še v Gornjem gradu in se polni novih idej in lepih trenutkov vrnili domov. J. Kuhar Uspeh očiščevalne akcije Uspeh Gorice v očiščevalne akcije v KS minulem mesecu je najbolj viden po očiščenju tako imenovane Letenske gmajne. Na obeh straneh regionalne ceste so se iz leta v leto množili kupčki raznih odpadkov. Nad tem onesnaževanjem narave, ki je hkrati uničevalo tudi gozdno podrast, so se zgražali vsi mimo vozeči. Po očiščenju te gmajne je vožnja skoznjo zelo prijetna. Pri mostu čez potoček je postavljena tudi tabla z opozorilnim napisom, ki pa naj bi imela samo ta pomen, da se v bodoče morebitno zasačenega onesnaževalca narave kaznuje z najvišjo možno kaznijo, saj mora biti sicer že vsem znano, da se odpadki smejo odlagati le na določenem mestu, v smetiščni iami nri T<>~~*-> Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (27. zapis) Od skale, na katero je postavljen Cizljev spomenik, nas vodi pot proti Jasenom skoraj točno v južni smeri. Ves čas skozi gozd listavcev in iglavcev, ki jih le nekajkrat prekinejo jase — opuščene senožeti z ostanki nekdanjih stanov. Bolj vzhodno, a že na robovih nad Savo Dolinko, so Zaprete in Crtanje, osamljeni jasi sredi martuljških gozdov. Najvišji vrh te gosto porasle pokrajine je i255 m visoka Glava. Južno od nje se širi nizek svet — v Jamah. OPUŠČENA SENOŽET Jasene — nekoč tako lepa in skoraj negovana planinska senožet. Do leta 1955 so tu še pasli jalovce in drobnico, prej pa seve kosili in polnili številne senike. Zdaj le-ti razpadajo, travnik pa se že zarašča v gozd .. . Tudi sicer je bilo nekoč, posebno pred začetkom druge svetovne vojne, kar precej živahno. Stalo je tu nekaj počitniških hišic (tudi moja brunarica), ki pa so bile med okupacijo požgane. Ostala je le še Lipovčeva koča, nekoliko odmaknjena v gozd, in lesena kapela, ki so jo leta 1929 postavili ljubljanski bo-goslovci. Posvečena je Devici Mariji — Snežnici. V kapeli, posebno poleti, večkrat mašujejo. Tudi v spomin v martuljških gorah smrtno ponesrečenih planincev. Število le-teh se je povzpelo že čez 27 . . Zadnji sta bili Jana Krivic iz Ljubljane in Breda Rinaldo z Javornika, ki sta se ubili na Kačjem jeziku med Veliko Ponco in Oltarjem. - V skalnato steno pri Lipovčevi koči je vzidana bronasta spominska plošča štirim,v Spikovi steni ponesrečenim, plezalcem. Prelepe - a tudi prekrute martuljške gore ... Senožet na Jasenih Na tem mestu je bilo poprej zalo poslopje. Sezidal ga je ajdovski cesar Tiberij na čast svoji nesramni in slastni materi Liviji. Pozneje so ondi na trume kristijanov podavili in pomorili, da je bil prav z njihovo krvjo prostor očiščen in posvečen za postavitev Marijinega svetišča. Cerkev Device Marije Snežnice še danes stoji v Rimu, na Eskvilinskem griču.« Seveda veljaj: če že zgodba ni resnična, je pa vsaj lepa! K K. B. Industrija bombažnih izdelkov Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 REFERENTA ZA VARNOST Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev še naslednje pogoje: — višja šola za varstvene inženirje, — poskusno delo 3 mesece — osebni dohodek po pravilniku o razdeljevanju OD. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi oglasa na naslov DO »IBI« Kranj, c. Staneta Žagarja 35. CVETOČA LIPA o sem v povojnem času večkrat prišel na Jasene, da bi spet videl pogorišče svoje brunarice, me je vselej omamljal vonj cvetoče velike stare lipe, ki raste sredi senožeti. Plemenito nežno drevo v tej ostri klimi! Zato je čaj iz cvetnih lističev martuljške lipe gotovo najboljši izmed vseh čajev! Zadeti pravi čas za pot k cvetoči lipi ni bilo težko — le Lojzeta Robiča — Erjavca (zdaj že pokojnega) sem moral povprašati, če že južni veter prinaša v Rute (Gozd) vonj lipovega cvetja z Jasenov. Tako močan je ta vonj. Tudi stara lipa sodi k mikavnosti Martuljka, kar res pravljičnega Kekčevega sveta. K Spominska plošča štirim plezalcem, ki so se ponesrečili V Spikovi severni steni. N Obrtno podjetje za popravilo tehtnic Tehtnica Kranj, Benedikova 1 prodaja na javni licitaciji 1. varilni točkovni aparat, izklicna cena 28,500 din 2. kovaško ognjišče, izklicna cena 3.000 din 3. brusilni stroj, izklicna cena 1.000 din 4. pisalna miza, izklicna cena 200 din Licitacija bo v ponedeljek. 26. maja 1980 ob 16. uri na sedežu podjetja. Ogled predmetov je mogoč vsak dan dopoldne v prostorih DO Tehtnica Kranj. D. M. SNE2NICA ajbrž ne bo tako narobe, če vpletem v tale zapis tudi • pobožno zgodbo, ki pojasnjuje lepo ime — zelo primemo za kapelo v zasneženih martuljških gorah. Zgodbo samo povzemam po Matiji Torkarju. kot jo je zapisal leta 1871: »Bogataš, rimski meščan Joan. je hotel zgraditi Devici Mariji v čast posebno cerkev. V snu se mu prikaže Marija in mu pravi, naj gradi na griču, ki ga bo čez noč pobelil sneg. Bilo je 5. avgusta leta 352 — torej v času najhujše vročine. In res, naslednji dan je bil Rskvilinski grič s snegom pokrit! BELI POTOK er smo že s pripovedjo Na Jasenih. stopimo še po strmi poti, ki vodi odtod naravnost proti vzhodu. Pot nas pod Sencami pripelje v ozko dolino Belega potoka, na splošno kaj malo turistično »obdelano«, skoro neznano tudi planincem. Dolinica, skoraj soteska ali »graben«, je vzporedna martuljškem vintgarju Tudi v Belem potoku so trije manjši slapici, Skočniki jim pravijo. Se lepše pa je dejstvo, da je človek v Belem potoku zares sam in samoten. Morda kdaj pa kdaj sreča le lovca ali gozdarja. Kot Martuljek, tako se tudi Beli potok izliva v Savo Dolinko, dobra dva kilometra nižje med Sušjem in Legarjem. POD SRCEM Spet nenavadno lepo ledinsko ime! Krnica pod severno Spikovo steno se tako imenuje. Vanjo pridemo prav z Jasenov, le da uberemo nasprotno smer od poti proti Belemu potoku, torej to pot proti zahodu. Ob strmi poti najprej naletimo na lovsko kočo, nato na »poslednji« studenec in že smo v zasneženem zatrepu Pod Srcem. Tu pa je tudi začetek vseh plezalnih smeri v Spikovi steni. mL Panorama Martuljkovih gora (gl. 25. zapis) O L,AS 8.STRAN Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj Zbor uporabnikov OBJAVLJA PREDLOG prioritetne liste upravičencev do stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj. Glede na planirana sredstva in razpoložljiva stanovanja se predlaga za posamezne kategorije prosilcev upravičencev naslednje število stanovanj. Za družine z nizkimi OD 64 stanovanj za delovno nesposobne občane 14 stanovanj za starejše občane 26 stanovanj za mlade družine 37 stanovanj SKUPAJ: 141 stanovanj Število razpoložljivih stanovanj se bo delno povečalo z zamenjavo oziroma preureditvijo izpraznjenih stanovanj družbene lastnine. Velikost in vrsta stanovanja se dodeljujeta po Odloku o določitvi stanovanjskega standarda v občini Kranj, (Uradni vestnik-Gorenjske 15/73), razen za mlade družine, ki jim ne pripada več kot enosobno stanovanje. Stanovanja bodo pripravljena za vselitev od konca leta 1980 do 1/7-1981. Lastno udeležbo bodo prosilci prispevali v skladu s sprejetim i samoupravnim sporazumom o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno-najemnem stanovanju. V smislu 14. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj zgrajenih s sredstvi samoupravne stanovanjske skupnosti imajo pravico dati pripombe k predlogu prioritetne liste: upravičenci, občani in OZD. Rok za dostavo pripomb je 6/6-1980, katere je potrebno dostaviti na naslov Samoupravne stanovanjske skupnosti, C. JLA 14, po tem datumu se bo izdelala dokončna prioritetna lista. 27. D1MIČ Dragica, Savska 42 4 28. SOLDAT Ncna, Savska 2 4 29. BUGARI Musli, Gubčeva 1 4 30. ILIČ Ilija, Struževo 2/b 4 31. TERČIČ Nura, Koroška 51 4 32. VUČKOVIČ Zoran. T. Dežmana 2 4 33. DERENTOVLJEVIĆ Marija, Vodopivčeva 8 4 34. GREGORIČ Frančiška, Žabnica 63 4 Tekstilindus Sam. rcst. Kranj Alpctour KOG P Kranj Varnost Kranj SAVA Kranj ISKRA Kranj PLANIKA Kranj c) Družine s 3 družinskimi člani — 13 stanovanj I. DRUŽINE Z NIZKIMI OD — 64 stanovanj a) Družine s 5 in več družinskimi člani — 10 stanovanj Za p. Priimek in ime št. Naslov Ste v. članov Zaposlitev Velikost stanov. 1. S A VS Vera, ISKRA Kranj Olševek 36 6 2. BALAŽIČ Ana, OŠ F. Prešeren Hrib 5/a, Preddvor 7 3. OŠTERIJAŠ Julka, Tekstilindus Zg. Brnik 94 7 4. GERIČ Alojzija, ISKRA Kranj Levstikova 3 5 5. DJORDJEVIČ Dragica, SAVA Kranj Gorenj, odreda 14 5 6. ČERV Marjan, ISKRA Kranj Planina 2 5 7. TUŠ AR Ivan, ISKRA Kranj M. Pijade 7 5 + 1 8. SALIHOVIČ Mirzeta, Tekstilindus Bobovk 13 5 9. POVŠE Ana, IBI Kranj Planina 10 5 10. FERATOVIČ Dževad, SAVA Kranj Tavčarjeva 22 5 11. GLUHIČ Redžep, SAVA Kranj Planina 1 6 12. GREGOREC Marija, ISKRA Ljub. Šorlijeva 11 5 13. SIMIČ Spasoje, KOGP Kranj Struževo 2/b 4+1 14. AJINOVIČ Zahida, Dom upok. Trubarjev trg 6 6 15. PRAČADjuro, ZVEZDA Kr. Planina 1 5 2 sob. + 2K 2 sob.+ 2K 2 sob. + 2K 2 sob. + 2K 2 sob.+ 2K 2 sob. + 2K 2 sob.+ 2K 2 sob. + 2K 2 sob. + 2K 2 sob. +2K 1. HODNIK Milorad, Gorenjskega odreda 17 3 2. PANGRIC Vinko in Tatjana, Stražiška 15 ZAPLOTNIK Marinka", Preddvor 74 4. SAVS Marija, Zg. Jezersko 22 5. SKERJANC Marija, Koroška c. 20 6. DREFLAK Milka, Partizanska 12, Šenčur 7. BEHEK Olga, Stara c. (prikolica) Kranj 8. PETROVIČ Marija, Šmarjetna gora 3 9. GEGA Cvetka, Breg ob Savi 27 10. VERTELJ Zorka, Koroška 29, Kranj 11. TREBEČ Marjeta, Kaj u ho va 4 l. FORNAZARIČ Ana, Kokrški breg 6 13. KURTIĆRuža, Tavčarjeva 29 14. KRNICAR Marija, Koroška 16 15. HARALANHIJEV Mitko, Vidmarjeva 12 16. BUNIČ Angela, Veljka Vlahoviča 6 17. DJURIČAmira, Pšenična Polica 21, Cerk. 18. SOLDAT DESA, Delavska 19 19. ARDIČFatima, Delavska 19 20. BEŠIČRasima, Tomšičeva 42 21. MARČETA Brana, Delavska 19 22. JOSIFOSKI Melodije, Tominčeva 16 23. TOMŠIČ Josip, Goren jesavska 10 24. ČASAR Zofija, Trojarjeva 16 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 Zdrav, dom Kr. dvosobno PTT Kranj dvosobno ISKRA Kranj dvosovno Sam. rest. Kr. dvosobno ELITA Kranj dvosobno Mladi rod dvosobno dvosobno ŽITO Kranj dvosobno Tekstilindus dvosobno Triglav konf. dvosobno Kokra Kr. dvosobno Central Kr. dvosobno Central Kr. dvosobno 34. REPOVŽ Zdenka, Titov trg 16 35. MURŠIC Ana, Gradnikova 1 36. ČEMAZAR Zvonka, Zlato polje 3/c 37. PAUNOGAČ Alojzija, Ljubljanska l/a 38. MARKOVIČ Stoja, Nikola Tesla 4 39. GRUJIČIČ Bosa, Delavska 19 40. PIRNAT Bosiljka, Jezerska 7 41. LAZ1Č Snežana, Zg. Brnik 130 42. KONTREC Vera, Pension-letal. Brnik 43. MARCIČ Katarina, Ljubljanska l/a 44. CVETKOVIČ Olgica, Golnik 46 45. SAVOVIČ Kristina, Ljubljanska l/a 46. MODRIJAN Vladka Nazor jeva 8 47. VEŠLEGAR Repica, Voglje 96 48. MUJABASIČ Pata, Tavčarjeva 22 49. MARKOVIČ Stanka, Žabnica 46 50. BEZLAJ Andreja, Koroška 53 51. DŽAKOVIČ Stojanka, Zupančičeva 37 52. PETROVIČ Smiljka, Jenkova 4 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Hotel Jelen T1P-TOP Ljubljana ZD Kranj Hotel Jelen VVZ Kranj Tekstilindus Iskra Aerodrom Lj.—Pula Aerodrom Hotel Jelen Inštitut Golnik Hotel Jekn Planika Gorenjski tisk. OŠ Simon Jenko LTH Skofja Loka Iskra Commerce Tekstilindus KŽK ŽIVILA Kr. SGP Gradbinec VVZ Kranj Planika Kranj Tekstilindus Tekstilindus TŠC Kranj Tekstilindus Transjug Kr. KOGP Kranj Tekstilindus ^Tzki OD - 2 Aruiinsi^^i^!^ 1. LAH Zofija, Koroška 49, Kranj 1 2. KOSMAČ Marija, Partizanska 20, Kranj 1 3. RUD AK MIHAJLO, Stražiška 13, Kranj 2 4. ŠKODLAR Roman, Trubarjev trg 2, Kranj 2 5. JUG Jožefa, C. talcev 14, Kranj 1 6. MAJER Marija, Planina 1, Kranj 4 7. FLEGAR Sabina, Potoče 2, Preddvor 1 8. BASTAVid, Struževo 2 a, Kranj 4 9. LUZAR Nežka, Planina 4, Kranj 1 10. KURAŠ Zofija, C. 1. maja 69, Kranj 1 11. MULLER Marija, Tavčarjeva 22, Kranj 1 12. SESEK OLGA, škofjeloška 19, Kranj 3 13. RUSSAKI Marija, škofjeloška 19, Kranj 1 14. SEMENIČ Danica, St. Žagarja 61, Kranj 3 b> družine s 4 člani družine — 18 stanovanj 1. STARE Marija, Breg ob Savi 20 4 2. ČEBULJ Rudolf, Trubarjev trg 7 4 3. DJURKOVIC Medo, Zlato polje 13 4 4. MARKOVIČ Marko, Savska 42 4 5. ROTAR Tone, Sr. vas 6, Gorice 4 6. LOJK Mojca, C. St. Žagarja 58/a 4 7. JAGODIC Milena, C. 1. maja 12 4 8. PODJED Slavica, Ul. Gor. odreda 18 4 9. MITEVSKI Risto, Cirilova 3, Orehek 4 10. ŽLINDRA Angela, Velesovska 5, Ijenčuj 4 11. MITROVIČ Dobrila, Savska 58 4 12. KRZNAR Angela, Stritarjeva 4 4 13. ČEKO Spasonija, Struževo 2/b 4 14. DAMJANOVIČ Hamdija, Tomšičeva 40 4 15. BUDJAK Marija, Predoslje 133 c 4 16. GRABANICA Gjcvalim, Adergas 2 Cerklje 4 17. ALIBAŠIC Safet, Struževo 2/b 4 18. JAGURDZIJA Haj sija, Struževo 2/b 4 19. OBRADOVIČ Veronika, Koroška 23 4 20. KONDIČ Ratko, Struževo 2/b 4 21. SUŠNIK Dušan, Vidmarjeva 12 4 22. MILOŠEVIČ Ilija, Delavska 19 4 23. GANIČ Sadik. Tavčarjeva -22 4 24. BUBANJA Lazar, Hrastje 52 4 25. ILIČ Marjan, Stara cesta 15 4 26. ČULIBRK Žarko, Goren jesavska 50/B 4 Mladi rod Eurotr. Ribnica Tekstilindus Tekstilindus Aerodrom OŠ S. Jenko VVZ Kranj SAVA Kranj Surovina Oš S. Jenko PTT Kranj OŠ Puhar KOGP Kranj Mladi rod KOGP Kranj SAVA Kranj KŽK Kranj Tekstilindus KŽK Kranj KOGP Kranj Oš S. Jenko TEKSTILINDUS Planika KŽK Kranj Tekstilindus Cest. podj. 2 sob. +kab. 2 sob. + kab. 2 sob. + kab. 2 sob.+ kab. 2 sob.+ kab. 2 sob.+ kab. 2 sob.+ kab. 2 sob.+ kab. 2 sob.+ kab. 2 sob. +kab. 2 sob. + kab. 2 sob.+ kab. 2 sob.+ kab. 2 sob.+ kab. 2 sob. + kab. 2 sob. 2 sob.+ kab. 2 sob. + kab 1. PISOVEC Andreja, ZG. Besnica 29 2. ARH Marja, Zg. Jezersko 144 3. DOLENC HELENA, Zg. Bitnje 50 4. GRUDEN Marija, Naklo 41 5. PLEVEL Ljuba, Cerklje 155 6. ROZMAN Darinka, Trboje 85 7. PERGARJana, Naklo 15 8. GOLE Vera, Poroše 30 >. KALAN Milica, Župančičeva 16 10. FEJZIČ Vesna, Stritarjeva 4 11. RASPET Sonja, Ul. Gorenj, odreda 10 12. MEŽNARIČ Iva, Potoče 24, Preddvor J. VREČAR Zdenka, Ul. Gorenj, odreda 16 PEROT Zlata, Zg. Jezersko 66 15. MALlAnkica, Tavčarjeva 29 16. KOŠIR Irena, Planina 46 1, BOGDANOVIČ Gina, Zlato polje 15 18. ŠUMI Marija, Planina 10 19. KLENOVŠIK Mira, Prešernova 12 20. ŽULAAna, Ul. T. Dežmana 9 21. DANILOVA Zora, Gorenjesavska 35/a 22. PIVK Magda, Kebetova 1, 23. HRIBAR Natalija, Benedikova 11 24. BRGLEZ Jožica, šorlijeva 11 25. STUDEN Anica, Maistrov trg 26. PERŠOUA Metoda, Šorlijeva 6 27. ANTUNOVIČ Kata, Golnik 48 28. VEGELJ Irena, Britof 44 29. ŠKULJ Marija, Visoko 71 30. KRISTANŠEK Marija, Štosičeva 3 31. SUBOTIČ Branka, Žabnica 46 32. ŠPILAK Katarina, Delavska 19 33. NIŠANKIČ Danica, Tomšičeva 23 enosobno enosobno III. Starejši občani — 26 stanovanj 1. GATEJ Hilda, Cankarjeva 6, Kranj 2. RUPAR Ivanka, Pod nar t, Gobove i 1 3. KOZJEKOlga, Cesta na Klanec 12, Kr. 4. HAFNER Albin, Jezerska c. 4, Kranj 5. KLADNIK Mihael, Tomšičeva 32, Kranj 6. BRADEŠKO Andrej, Kocjanova 20 7. TANCEKVid, Hafnerjeva 13, Kranj 8. PEČNIK Marija, C. 1. maja 5, Kranj 9. MALOVRH Fanika, Tavčarjeva 22, Kranj 10. GARTNERNeža, Reševa 6, Kranj 11. DROLC Marija, Sitarska 11, Kranj 12. PRISTAVNIK Marija, C. na Klanec 14 13. KRAU Jožefa, Planina 1, Kranj 14. TOPLAK Milka, Maistrov trg 11, Kranj 15. BRVAR Stanislava Kaj u ho va 5 16. DRAŠLEK Nežka, Kolodvorska 7, Kranj .7. JURINA Bernarda, Ljubljanska 6, Kr. 18. ZAVRŠNIK Pavla, Gasilska 5, Kranj 19. KOS Julka, Delavska 19, Kranj 20. SOKLIČ Kristina, Gubčeva 7, Kranj 21. POGAČNIK Valerija, Zlato polje 12/11 22. SUŠANJ Marija, Savska cesta 1, Kranj 23. LUKMAN Julijana, Planina 1, Kranj 24. LESKOVEC Kristina, Delavska 19, Kranj 25. TROBEC Peter, Sejmišče 2, Kranj 26. CANKAR Angela, Gobovci 4, Podnart 27. PEČOVNIK Elizabeta, C. JLA 5, Kranj TS. MERHAR Frančiška, Delavska 19, Kranj 29. DOMITROVIČ Hermina, Šorlijeva 29, Kr. 30. ROJ Marija, šorlijeva 37, Kranj 31. GAJŠEK Alojz, Trstenik 41, Golnik IV. Mlade družine — 37 stanova 1. JANKOVIČ Mira, "Zasavska c. 15- m i! M t j i « j H. Delovno nesposobni občani — 14 stanovanj garsonjen ganoatn enosobae enosobto garsonjeri trosebav garsonjeri! 2 sob. +uK; garsonjen garsonjeri garsonjen dvosobno garsonjera dvosobne I i i enosotec garsoftf« enosobao garsonjeri enosobno garsonjeri i enosobno garsonjer* dvosobne garsonjen garsonjeri garsonjera enosobno garsonjen garsonjen i garsonjeri garsonjen garsonjeri garsonjeri garsonjeri garsonjeri garsonjeri garsonjeri enosobno garson Iskra enosoN» r rriisiek in ii Naslov Ste v. čbnov Zaposlitev Velikost Zap. Priimek in ime stanov. It, Naslov Ste v. . čhnov £*P°*htev l LUNAR Antonija, ' Tavčarjeva 29 j BEVKFani, ' Trubarjev trg 1, Kranj , ARNEZ Danica, Preddvor 7 ( JARC Marija. ' Vbklo 8 j KOŽELJ Marija, Cerklje 50 ROPRET Janez, Rrfeva 16, Kranj , JjCRANJC Darka, Koroška 25 a ) VUĆKO Peter, Zupančičeva 33 pOKL Marjana, Ul. XXXI. div. 44 S1CUBIC Brane, Kidričeva 10 2EROVNIK Cveta, Mlakarjeva 22 j gRANKOVIČ Peter, Stare tova 4 pREMPETIČ Miroslav, Savska c. 24 j (3ALIĆIĆ Danica, jezerska c. 25 I OROZDEK Darko, Savska c. 58 i JAZBEC Marko, Troiarjeva 38 i PElOLER Jože, Viioko 92 j TASIC Sonja, Kidričeva 32 I JENKO Stanko, Vidmarjeva 12, Kranj KRIŽAJ Jože, Hrastje 52, Kranj ^OOBOCNIK Iztok, St Rozmana 2 JENKO Jože, " fredoslje 149 rJSRALA Brane, Stražiška 15, Kranj KRANJC Zvonka, Jefctova 17 |< RAPIČ Lazo, C JLA 6 RIBNIKAR Janez, fraprotna polica 22 t JUBELI Marija, Hoternože 2 JAJT Roman, Hrastje 36 gATISTA Abaza E vel ina, Ul. 1. maja 3 HAFNER Janez, frpančićeva 21, Kranj KOVAČ Janez, Pivka 66, Kranj VUĆK0VIČ Lazo, jtzerska c. 94 OČAJNO VIČ Milan, §. ?»nizanska 29 ■W Brane, f Wa Pijade 15, Kranj T WLIN Emilijan, • Žagarja 30 f' *ZJAK Igor, lota Pijade 46 BUKOVEC Samo, • Gradnikova 9 '-AVIC Dušan, Golnik 55 ( VIDIC Tugomir, Uka 4 ZALAZNIK Saša, Žjreinikova 82 ZJAKNada, * Planina 25 BRANISA Branko, k»ac. 15 4 3 4 3 3 3 3 3 3 3 4 3 3 3 4 3 4 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 3 4 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 Sava študent Tekstilindus Loka,šk. L. Iskra Merkur Planika IPK Lj. Kokra Tekstilindus Central PTT Kranj Sava Iskra Tekstilindus ISKRA Kranj Mladi rod LB Kranj KOGP Kranj Gor. tisk Ser v. pod j. Alpetour LTH Sk. L. Inšt. Golnik Aerod. Brnik KŽK Kranj Planika Elita študent Iskra KOGP Transturist Iskra Comm. študent Gradbinec SO Kranj Central Kranj Hotel Creina SGP Tržič študent JAT Brnik Sava Kranj enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno enosobno 49. 50. 51. 52. 60. 61. 62. 44. CVETAN Bojan, Trojarjeva 1 45. JOVANOVIČ Zoran, Ul. 1. avgusta 3 46. NAGY Andreja, Veljka Vlahoviča6 47. SAGADIN Milan. Župančičeva 39 48. ŠEPETAVC Marta, C. Kokrškega odreda 5 FOJKAR Majda, Moša Pijade 17 MIHEL1Č Igor, Dvorje 79 PANDOL Mojca, Luznarjeva 5 POVŠIČ Franc, Vrečkova 5 53. SKINDERSKA Sofija, C. 1. maja 69 54. FRELIH Jurij, Gradnikova 55. KIRBIS Majda, C. 1. maja 56. LAZOV1Č Marija, Kidričeva 2 57. PREŠEREN Milica, C. 1. maja 69 58. DAVIDOVIČ Liljana, Maistrov trg 6 59. HUBER Borut, Šorlijeva 3 KONDIČ Mirko, Pot na Jošta 49 PERČIČ Miha, Planina 27 SOLBO Zdravko, Pension Letal. Brnik 63. TOP1Č Mirko, Sttvsku c 1 64. BELJKAŠ Milojka, Smledniška 80 65. DAB1Č Ljubica, Zasavska 1 66. JEREB Martina, Veljka Vlahoviča 6 67. KNIFIC Iztok, Vrečkova 5 68. KREMENJAC Sava, Stara c. 7 69. KOVAČ Andrej, Ul. Gorenjskega odr. 70. DROBNJAK Mira, Prešernova 12 71. KAMENČIČ Feri, Voklo 57 72. PRAČA Daranka, Struževo 2 b 73. STANOJEVIČ Milovan, Zg. Bitnje 1 74. RODEŽ Zdenka, Gasilska 5, Šenčur 75. VARAGIČ Živan, Gorice 19 76. BUBANJA Vuk, Lahovče 31 77. DJURKOVIČ Ahmet, Stara c. 27 78. MUHELČIČ Branka, Planina 2 79. BOSAN1Č Fikreta, Kokrški breg 6 80. JURIČIvo, Smledniška 80 81. KONDIČ Dušanka, Hrastje 35 82. MUŠIČ Branko, Struževo 2 c 83. PEJAŠ1NOVIČ Radosava, Savska c. 56 84. STOJIČ Josip, Golnik 6 85. TRIVIČEVIČ Radiša, Zg. Bitnje 17 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 4 3 3 4 4 4 3 3 . 3 3 3 3 3 4 3 3 3 4 4 3 2 3 4 2 3 3 4 4 3 5 3 IPK Ljubljana Inštitut Golnik Planika Kranj Zavod za spom. var. SIS za gospodarstvo Iskra Kranj Živila Kranj Gorenjska oblač. Iskra Kranj Tekstilindus I KOS Kranj Merkur Kranj Dijaški dom Emona Merkur Kranj Sava Kranj Alpetour Gradbinec Kranj Aerodrom Brnik Sava Kranj Sava Kranj Varnost Kranj Iskra Iskra Kranj Tekstilindus Iskra Tekstilindus Gorenj, tisk Tekstilindus Sava Kranj Iskra Kranj Sava Kranj Sava Kranj Sava Kranj Iskra Kranj Tekstilindus Sava Kranj Planika Kranj Alpetour Šk. Loka Tekstilindus Gradbinec Gradiš Ljubljana Kokra Trgovska in proizvodna DO n. sol. o. Kranj Komisija za delovna razmerja TOZD Globus n. sub. o. objavlja prosta dela in naloge ZUNANJEGA ČISTILCA - za nedoločen čas ClSTILCA-KO - za določen čas (ta nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) '(t»hn\ pogoj za izbor je priučeni delavec. Mw*nodelo tri mesece — nastop dela je možen takoj. pjene prijave sprejema tajništvo DO 64001 Kranj, Poštna 1 g*^ objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v lm«h od dneva izbire. Industrijski kombinat 174 mJt Planika Kranj objavlja za potrebe TOZD Blagovni promet prosta dela in naloge UPRAVLJANJE VOZILA C KATEGORIJE Zahteva se triletna srednja strokovna izobrazba prometne smeri, in 2 leti delovnih izkuSenj in opravljeni izpit za voznike C in B kategorije. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek Planike, Kranj v 15 dneh po objavi. Iskra Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna stikal Kranj objavlja prosta dela in naloge VlftJEGA KONSTRUKTERJA I. V KONSTRUKCIJI TEHNIČNEGA RAZVOJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: vinjeAoiska izobrazba strojne smeri 'Ift oVIovnih i/.kuA«*nj na področju konstruiranja. Kandidati naj piane prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Mdjeio v roku 15 dni po objavi na naslov ISKRA ELEKTROMEHANIKA Kranj. Kadrovska služba, Savska loka 4. Osnovna Šola FRANCE PREŠEREN Kranj Kidričeva 49 razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge KNJIŽNIČARJA P ali PRU 2 SNAŽILKI na centralni soli za določen čas 1 snažilko na podr. Soli Kokrica Razpis velja 15 dni po objavi. Zap. Priimek in ime it. Naslov S le v. Zaposlitev Članov T 86. BAJT Franci, Zg. Bitnje 192 87. BABIC Radivoje. Zg. Bitnje 196 88. FERATOVIČ Feriz, Vidmarjeva 12 89. HUŠIČSadeta, štefetova 34, Šenčur 90. KOSOVIČ Ljubo, Medetova 1 91. MARINKOVIČ Pero, Polica la 92. MARJANOVIČ Nada, Podbrezje 56 • 93. STOJKOVIČ Petar, Pševska 1 94. VIDIC Damjan, C. 1. maja 61 95. JOVANOVIČ Zoran, Delavska 19 96. NIŠANIŽIČ Gospa, Zg. Brnik 60 97. STOJAKOVIČ Ruško, Savska c. 50 98. VUKELIČ Nedeljko, Zlato polje 3 k 99. DROBNJAK Milovan, Planina 2 100. STOJANOVIČ Milica, Kranjska 31, Šenčur 101. TOFAJ Zlata, Delavska 19 102* DUGANIŽUA Jakov, Savska loka 9 103. KEKIČ Rajko, Jezerska c. 95 104. PAJIČAndža, Gorenjesavska 17 105. PEČANAC Rožena, Škofjeloška 8 106. PEČENAC Miloš, Delavska 19 107. KOČAR Marija, Ljubljanska la 108. LUŽIJA Vid, Stražiška 10 109. ŠAVIJA Ružica, Hafnarjeva pot 4b 110. BAJROVIČ Pero, Gosposvetska 19 111. RISTIČ Slobodan, Delavska 19 112. RISTIČ Slavomir, Valjavčeva 8 113. ROGIČ Vukašin, St. Rozmana 5 114. STOJANOVIČ Milija, Planina 4 115. BORKOVIČ Vaso, Reginčeva 2 116. GERIČ Darinka, Valjavčeva 8 117. JANKOV1Č Bartol, Jama 21 118. RAMOVIČEmir, Delavska 19 119. TOMAŽIČ Jožefa, Ljubljanska la 120. STEVICAndža, Ljubljanska la 121. ŠAMPERL Olga, Janeza Puharja 10 122. TODIČ Živorad, Gasilska 9 123. FILAK Nevenka, Golniška 97 124. KORAJ Ana, GORENJESAVSKA 21 125. POVŠE Lidija, V. Vlahoviča 4 126. CVETKOVA Enisa, Tavčarjeva 2 IS SRS protokol Sava Kranj Tekstilindus Konfekcija Triglav Sava Kranj KŽK Kranj Planika Kranj Sava Kranj Iskra Kranj Tekstilindus ZD Kranj Tekstilindus Gradbinec Alpetour BGP Kranj Tekstilindus Tekstilindus Eksoterm Jelen Kranj Sava Kranj Tekstilindus Hotel Jelen Tekstilindus Kokra Kranj Exoterm Tekstilindus BG Kranj Sava Kranj Iskra Kranj Central Planika Gorenjski tisk Tekstilindus Hote/ Jelen Hotel Jelen VVZ Kranj Sava Kranj SPIZ Iskra Kranj VVZ Hotel Creina Komunalno obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. Mirka Vadnova 1 po 130. členu statuta TOZD opekarne razpisuje dela in naloge vodje TOZD Opekarne Za opravljanje teh del in nalog zahtevamo, da ima kandidat, poleg v zakonu določenih pogojev, se naslednje pogoje: — da ima viSjo Šolsko izobrazbo gradbene, strojne ali varnostnotehnič-ne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkuSenj na odgovornih delih oziroma nalogah ali — da ima srednje Šolsko izobrazbo gradbene ali strojne smeri z najmanj 6 let delovnih izkuSenj na odgovornih delih oziroma nalo- *an ... — da ima organizacijske sposobnosti in je moralno politično neoporečen. opravljanje teh (tel 'm'«™ "•'<* ™ 4 Kandidati naj vložijo pismeno prijavo z življenjepisom in doka/i o strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zahtevan h pogojev v roku 15 dni po objavi na naslov KOGP Kranj, Mirka Vadi. va 1, s pripisom za razpisna komisijo vodje TOZD opekarne. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v dneh po sprejetju sklepa o imenovanju kandidata za v-TOZD Opekarne. nt/l I " <- hArOČ foi >■ v n • Delavca bomo za GLASIO.STRAN PETEK, 23. MAJA 19*0 Simbol bratstva in enostnosti ostaja Člani predsedstva Zveze socialistične mladine Jugoslavije so prejšnji četrtek razpravljali o nekaterih vprašanjih, povezanih z bližnjo proslavo dneva mladosti v Beogradu pa tudi o Štafeta mladosti se je od Tita poslovila V skupščini SFRJ. Zdaj je v muzeju 25. maj na Dedinj u, kjer skupaj z vsemi dotedanjimi palicami Titove in štafete mladosti stoji kot simbol mladih, njihovega dela in zelja, kot izraz spoštovanja in zahvale Titu ter kot spodbuda za nadaljnje delo. ohranjanju tradicije tega simbola enotnosti v prihodnje. Letošnja osrednja proslava dneva mladosti bo, kot že vrsto let doslej, na štadionu JLA, kjer bo 9210 nastopajočih izvajalo program pod geslom Druže Tito, mi ti se kunemo!, ki simbolizira neizmerno ljubezen, spoštovanje in hvaležnost predsedniku Titu za njegovo veliko delo pa tudi odločenost mladine in vseh prebivalcev Jugoslavije, da čvrsto pobrateni ostanemo na Titovi poti gradnje samoupravne, socialistične, neuvrščene Jugoslavije. Predsedstvo je razpravljalo tudi o štafetah mladosti in proslavljanju 25. maja v prihodnje. Pri tem je zavzelo odločno stališče, da se bo štafeta ohranila, prav tako kot osrednja proslava na štadionu JLA v Beogradu. Štafeta je namreč močan in svojevrsten simbol jugoslovanskega bratstva in enotnosti, jugoslovanskega vztrajanja na Titovi poti Tito mladim in o mladih Spet glasen horuk so Čeprav še ni dolgo tega, kar ocenili uspešnost dela mladih rok na lanskih delovnih akcijah, se po vsej Jugoslaviji že temeljito pripravljajo na nove. S prostovoljnim delom bodo mladi tudi letos poklonili svoji domovini nove kilometre cest, nove rečne nasipe, pogozdene golicave. Tako kot njihovi starši pred tremi desetletji in prej, se bodo odzvali Titovemu klicu k akciji. Mladinsko delo kot element dograjevanja mladega človeka je že zdavnaj premagalo ozko gledanje skozi dinar, čeprav tudi z računi lahko doka-vs«1?^"1^? 'Rrob Prednika Tita zuJemo* da \ J* upravičljivo. Mladi vmmk aan obišče več kot 20 000 delov namreč na akcijah pridobivajo delov-ki JU3' pioiVrJev' mladine, borcev" »I^.*^i5?W?nlti »vojemi ljublje V vseh fazah nafte revolucije je mlada generacija dajala neposreden, odločujoč prispevek boju za napredek. Zato je zelo škodljivo, če del mladih ljudi, posebej v srednjih in visokih šolah, ostaja izven institucij družbenega odločanja, čeprav so tuH oni zreli, da sodelujejo v odločanju in ustvarjalnem prispevanju razvoju družbe Iz neangažiranosti in pasivnosti se najčešče rojevajo idejna kolebanja in iskanja Da bi nafta mladina uspešno nosila svoj del družbene odgovornosti, se mora mnogo boli spoznati z osnovami marksistične teorije in njenim razvojem kot tudi z vsemi revolucionarnimi dosežki v naAem socialističnem razvoju. Dobro je znano, kaj je jugoslovanska mladina prispevala med narodnoosvobodilnim bojem. Rad pa bi tudi poudaril tisto, kar je bilo vselej izrednega pomena za revolucionarno gibanje mladih v naši državi. V mislih imam namreč to, da mora mladinsko gibanje postati vse bolj široko. Seveda so današnje razmere v marsičem drugačne od nekdanjih. Danes skoraj pol članstva ZK sestavljajo mladi ljudje, stari manj kot trideset let. Čudi me, da zvezi socialistične mladine ni uspelo v posameznih okoljih pritegniti večjega dela mladih, zlasti za univerzah in na vasi. Mladina je razpoložena socialistično in patriotsko, vendar kljub temu še ne moremo biti zadovoljni z njenim deležem pri samoupravljanju. To pomeni, da tudi delo zveze komunistov z mladimi ni dobro. Mladi člani zveze komunistov morajo biti med mladino bolj aktivni. V tem pogledu so prevzeli veliko odgovornost. Smo država, ki ima največ študentov na svetu, upo&tevaje število prebivalcev, študij pa traja dvakrat dlje, kot je predvideno. Tako ni več mogoče naprej. Tudi struktura študentov ne ustreza našim družbenim potrebam. Mladi se večidel usmerjajo v humanistične smeri, a manj v tehnične, čeprav nam primanjkuje strokovnjakov mnogih profilov. Slišal sem tudi, da se ne izkazuje dovolj zaupanja sodelovanju mladih pri samoupravljanju v šolah in univerzah ter da se marsikaj starega trdovratno upira kakršnikoli spremembi. Zveza komunistov in zveza socialistične mladine se morata bojevati za večje angažiranje mladine. To nujno izvira iz samega bistva naše socialistične samoupravne družbe. *----# ~" nemu voditelju, je precej dolga vrsta tudi v muzeju 25. maj, kjer so v počastitev dneva mladosti odprli razstavo Titova štafeta - štafeta mladosti in filatelistično razstavo Dan mladosti, na kateri so zbrane znamke z likom predsednika Tita in znamke, ki so izšle v počastitev dneva mladosti. Na razstavi Titova štafeta — štafeta mladosti so predstavljene vse štafete, s katerimi so predsedniku Titu od 1945. leta mladi, delavci in občani iz vseh krajev domovine izkazovali ljubezen in željo, da bi Jugoslavijo še naprej vodil v njenem razvoju. Do 1957. leta je tovariš Tito sprejemal štafetno palico v Belem dvoru, potem pa je štafeta prihajala na beograjski štadion, kjer je mladina z nastopi Titu izkazovala svojo ljubezen in enotnost na njegovi poti. Bojan Križaj: moja srečanja s Titom ov- —-----*- ne navade, so v šoli samoupravljanja. Številke o opravljenem delu povedo le malo; povedo, kaj so mladi naredili na deloviščih, ne pa, kaj so naredili za same sebe, še zlasti za krepitev bratstva in enotnosti. Občani v krajih, kjer so objekte gradili, so spoznali, da so deležni prostovoljne pomoči mladih rok. Na slovenskih akcijah, ki so vse na nerazvitih območjih oziroma tam, kjer so bile naravne nesreče, je taka pomoč še bolj pomembna. . Letos načrtujejo v naši domovinj petintrideset zveznih mladinskih delovnih akcij, na katerih bo sodelovalo več kot petdeset tisoč brigadirjev. V Sloveniji bomo imeli enajst akcij, od teh tri zvezne: Posočje, Kozjansko in Suha krajina. Na njih bodo mladi gradili, obnavljali in razširjali vodovodno, cestno, električno in poštno omrežje. Podobno delo čaka mlade tudi na osmih republiških akcijah v Brkinih, Beli krajini, Slovenskih goricah, na Krasu, Goričkem, v Istri, na Koban-skem in v Bohinju. Akcija v Bohinju se bo začela v »Tito je bil človek, s katerim je vsak želel biti prijatelj. Za nas, Jugoslovane, je bil prava legenda. Moram priznati, da sem si vedno želel videti ga v živo, spregovoriti z njim. Spremljal sem vsako njegovo pot, njegovo delo, ne pretirano, a vendarle. Bil je človek, ki ga zlepa ne bo več, ne samo v našem merilu, temveč tudi kot državnika navzven. Veliko sem že hodil po svetu. Ljudje marsikje niso poznali Jugoslavije, poznali pa so Tita. To zgovorno priča, kakšna osebnost je bil. Zelja, da bi se srečal z njim, se mi je uresničila lani ob otvoritvi Godče-vega muzeja v Bohinjski Bistrici, ko je prišel tudi tovariš Tito. Sprejel me je med kosilom v Zlatorogu; predal sem mu kipec bloškega smučarja, simbol začetnika smučanja pri nas in tudi v Evropi. Žal je bilo to srečanje precej kratko. Vendar pa sem ga v tistih trenutkih, ko sem bil z njim, občudoval;, toliko stiskov rok, toliko pozdravov, prijaznih besed, ki jih je rekel ljudem, ki so prišli k njemu, ne bi bil zmožen dati vsak. Vem, kaj to pomeni. Sam ne morem vedno kazati nasmejanega obraza. On je to znal vedno. Drugič sem se z njim srečal v Beogradu, ko sem stal na častni straži ob njegovi krsti. Povabila nisem sprejel kot priznanje, ampak kot žalostno nalogo. Ni mi bilo vseeno .. .« Mladi za praznik Številne prireditve, ki jih mladi vsako leto pripravljajo ob dnevu mladosti, so prvih dneh junija m po potekala v 8imbol brat8tva in enotnosti jugoslovan-štirih izmenah. Mladi bodo gradili skin narodov in narodnosti, simbol lju-kanalizacijo od Mladinskega doma v bežni do Tita in odločne volje, da hodimo Bohinju do Ribčevega laza, dolgo pri- po njegovi poti. Praznik bo kljub nena-bližno tri kilometre. Združena gorenj- domestljivi izgubi tudi tokrat slovesen. V ska brigada, v kateri bo sodelovalo po vseh gorenjskih občinah že potekajo raz-osem brigadirjev iz vsake občine, bo na športna in druga srečanja med mladi- mi. Sedmošolci postajajo mladinci, prireditve pa pripravljajo tudi v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šo- na akciji delala avgusta, to je v zadnji izmeni. Kam pa sicer letos odhajajo gorenjski brigadirji? Omenimo samo zvezne in republiške mladinske delovne akcije, kajti lokalnih je v vsaki občini toliko, da bi jih komaj prešteli. Jeseniška brigada bo v tretji izmeni na zvezni akciji v Nišu, v istem času pa bo druga brigada delala na Krasu. Tja Jeseničani skupaj z Ra-dovljičani pošiljajo tudi pionirsko brigado, medtem ko julija pripravljajo lokalno akcijo v Mojstrani. Povabili bodo učence iz doma Dragoljuba Milovanovića v Beogradu in mladince iz pobratenega Valjeva. Radovljičani avgusta odhajajo na akcijo Istra 80, Tržičani pa se že pripravljajo za delo v Slovenskih goricah. Petnajst njihovih brigadirjev julija potuje na akcijo v Zaječar, pionirji pa bodo skupaj s kranjskimi in škofjeloškimi sestavili brigado za Brkine. Program kranjskih brigadirjev je najbogatejši. Sodelovali bodo na zvezni akciji Novi Beograd, na republiških akcijah Brkini in Slovenske gorice, v Posočje pa odhajajo z brigado, v kateri bodo mladi iz vseh šestih pobratenih mest. Ločani bodo imeli eno samostojno brigado. Ta bo junija odšla na akcijo v Belo krajino. lah. V JESENIŠKI OBČINI bo jutri, 24. maja, tradicionalni pohod mladine, borcev, rezervnih vojaških starešin, delovnih ljudi in občanov po partizanskih poteh na Pristavo. Proslava na Pristavi se bo začela ob 13. uri. Po kulturnem programu bodo zabavna športna tekmovanja med pohodnimi enotami, podelili pa bodo tudi priznanja prizadevnim družbenopolitičnim delavcem in mladinskim mentorjem. V okviru letošnjega pohoda bo prvič orientacijsko-taktično tekmovanje za memorial Marka Domevščka. Ob 13. uri, prav tako v soboto, bo ob obeležju Dragoljubu Milovanoviću v Završnici srečanje nekdanjih borcev Kokr-škega odreda. Pohod po poteh Kokrškega odreda se bo začel ob 8.30 v Rodinah. KRANJČANI pripravljajo jutri ob 11. uri osrednjo proslavo na Trgu revolucije. Tu bo bogat kulturni program, mladinci prostovoljci teritorialne obrambe bodo podali svečano obljubo, zagorel pa bo tudi ogenj iz osmih bakel. Zvečer ob 19.30 bo na štadionu vojašnice Stane Žagar kulturnozabavna prireditev, ki sodi v akcijo Mladost v pesmi, besedi in spretnosti. Partizanski mnogoboj bo v nedeljo, 25. maja, od 8. do 12. ure na štadionu Stanko Mlakar, ob 10. uri pa bo na Trgu revolucije slovesnost ob poimenovanju enote teritorialne obrambe. Slavnostni govornik bo Vinko Hafner. njihovi starši, ki so gradili progo Brčko-Banoviii, se mladi tudi danes oglašajo na Titov klic k akciji Danes ob 18. uri bo v dvorani skupaci-ne občine Kranj slavnostna seja ZSMS ii kranjske Save ob 35. obletnici organirirv nega dela mladih. Govoril bo Boris B«v dek. V RADOVLJIŠKI OBČINI je bila osrednja proslava že včeraj. Danes ob 18. uri bodo člani kluba radovljiških Študentov v Šivčevi hiši odprli likovno ništavo. Jutri ob 10. uri bo množični tek okrog Blejskega jezera. V Bohinju pa pripravljajo lokalno mladinsko delovno akcijo, na kateri bodo mladi urejali okolico Mladinskega doma. Akcija bo jutri in v nedeljo. ŠKOF J ELOC ANI bodo danes ob 10.58 pri šoli v Martinj vrhu odkrili spominsko ploščo organizatorju in prvemu komandantu pionirskega odreda Ratitovec Železniki med NOB Štefanu Lotriču. V galeriji na loškem gradu se bodo ob 16. uri začeli dnevi mladinske poezije, ki bodo trajali še jutri. V TRZlCU so osrednjo proslavo ob mesecu mladosti pripravili včeraj. Jutri zvečer bo tradicionalna baklada. Povorka bo ob 19.30 krenila z Raven, prireditev z zanimivim programom pa bo pol ure kasneje za stavbo skupščine občine. 30. maja bo slavnostna seja občinske konference ZSMS Tržič s podelitvijo priznanj najprizadevnejšim mladincem in pionirjem ter priznanj in pokalov t športnih tekmovanj. Seja bo ob 18. uri v paviljonu NOB. Danes ob 16.30 bodo slavje pripravili tudi najmlajši pred vrtcem Deteljica v Bistrici. Cicibanove športne značke jim bo podelil Bojan Križaj, obeta pa se tudi pri. kupen kulturni program. V nedeljo, 25. maja, bodo v Snakove* ob 9. uri odkrili spominsko ploščo, posvečeno tovarišu Titu, in zasadili lipo. H. JelavftM I 1f mš m W0t m Branilci svobodnih višav ~~ " '--■-- Te dni so praznovali pripadniki enot jugoslovanskega vojnem letalstva in protiletalske obrambe - Za nenehni razvoj tega dela naših oboroženih sil je vrhovni poveljnik Josip Broz Tito nadvse skrbel — Spomini na začetek rasti našega letalstva - Obisk v garniziji Cerklje >rjp»dniki enot vojnega letalstva i- protiletalske obrambe v Jugo-Lfjufci ljudski armadi se vsako ' ti. maja spominjajo pomemb-dogodka iz majskih dni 1942. ko sta hrabra partizanska va Franjo Kluz in Rudi Oajevec poletela v letalu /. rdečo peterko ter pristala na osvobojenem galju blizu Prijedora. Ta dan so buli za svoj praznik, ki ga vedno •javijo z obujanjem borbenih l£fj in dokazom svoje priprav Miti za obrambo domovine. Tako ttj in vsi njihovi pomočniki, ki W tkrbe za varnost na našem (H, kot pripadniki protiletalskih 4 ki prostrane jugoslovanske «* varujejo z zemlje, se namreč zavedajo potrebe po stalnem ^/rvanju odgovornih nalog lat *> tudi njihovi prazniki poldrugim delovnim dnem. kate "i) je zagota vi jan je kar najboli • •Ofobljenost i posameznikov in r T k kolektivov. J J^JtoSnjega dneva letalstva so nemalo zahtevnih nalog. ^ vedno se lahko pohvalijo v •fo stopnjo moralnopolitične in |">« pripravljenost i. a tokrat se 'karfenem niso radovali na tak !^lkot v preteklosti. Vsem je bilo %da je bil to prvi praznik brez i^jjfcga maršala Tita, saj se je on med narodnoosvobodilno zavzemal za ustanovitev ^ vojnega letalstva in za nje-itilni razvoj skrbel tudi po osvo-itfl. Vendar je žalost premagala ktloft, da bo Titovo izročilo %> vodilo v delu prihodnjih pripadnikov njihovih enot. ne glede na potrebe, ki jih narekuje graditev našega sistema splošne ljudske obrambe. V njihovo opremljenost in usposobljenost vlagamo ne ravno majhen del družbenih sredstev. Toda za svobodo in varnost nas vseh to nikoli ni preveliko' J Spomini nekdanjega pilota Za naše vojno letalstvo, ki je iz skromne partizanske flote preraslo v velike »jate jeklenih borbenih ptičev«, se je torej pravi razvoj začel po osvoboditvi. Zanj so veliko prispevali tudi posamezniki. Eden od njih je nekdanji pilot v naši armadi Viktor Ulčar z Bleda. Vse več /vezd na krilih N leta narodnoosvobodilne m» poletelo malo partizanskih n *le po zlomu fašistične Italije l'' ' ' 1 i / « prvih večjih osvobojenih dvignilo v boj več letal z '^peterokrako na krilih. Oktobra % feta ho ustanovili prvo letalsko jugoslovanske narodnoosvo-vojske. Aprila 1944. leta so v »'^angleškega letalstva v Se verski ustavili prvo partizansko mJ^&in nekaj mesecev zatem še rf' Število eskadrilj, ki so jih Itjffl Premestili v Italijo in nato i >tok V/is, se je do ustanovitve »Jfiaega štaba konec 1944. leta W«lo. Tako so nastale prve le-1'** divizije, ki so odigrale po-mnbno vlogo v zadnjih vojnih fcftfijah za osvoboditev domovini) osvoboditvi je naše vojno le-%4:<p letala iz vojne je bilo treba »^vzdrževati, da bi bila sposobni* opravljanje novih nalog. Veli-■ ■''■f in naporov je zahtevala tudi fijflj* Potrebnih kadrov, predvsem V opremljanje enot našega voj-letalstva pomeni uvajanje domačega lovskega letala MU. leta pomembno prelomnico. r//^ri mejnik je uvedba prvega HI na reaktivni pogon, čeprav tm dve leti pozneje. Obenem v (Vmm tehničnem inštitutu in «k4em šolskem centru preizkušava modele letal iz domače fcMdnje. Tako po 1962. letu mo naft zračni prostor tudi i//iobriejAa jugoslovanska letala. Jaote vojnega letalstva in proti-l^ke obrambe so danes opremi je- Viktor Ulčar - foto: F. Perdan Viktorja, ki se je rodil 1908. leta na Bledu in se v Tržiču izučil za ključavničarja, je za letalstvo navdušil Ljubljančan Rape, športni pilot, ki je pogosto prihajal v Lesce. Tako se je 1927. leta javil na razpis podoficirske pilotske šole v Novem Sadu. Po triletnem šolanju je končal še enoletno mehaničarsko šolo in postal vodja mehanikov na vojaškem trimotornem letalu AVIA. Leta 1932 je odšel na učenje letenja v Mostar, dve leti pozneje pa kot vojni pilot v šolo za pilote lovskih letal v Zemunu. Po 1936. letu je bil pilot lovskega letala v zemunski operativni enoti, ki so jo marca 1941. leta premestili v Sremsko Mitrovico. Ob napadu nemških letal na Jugoslavijo in Beograd je sodeloval v znani obrambni bitki. Pozneje je bil zajet v vojaško ujetništvo v Nemčiji, odkoder se je 1944. leta vrnil na Bled in na jesen odšel v partizane. Pred koncem leta je iz bazoviške brigade peš odšel v Zemun, kjer se je priključil enoti našega vojnega letalstva in ob koncu vojne sodelovala v nalogah urjenja. Opravljanja starešinskega in pilotskega poklica v naši armadi po osvoboditvi se Viktor Ulčar takole spominja! »Naša osnovna naloga po končani vojni je bila usposabljanje zadostnega števila kadrov za letalske enote. Prvi dve leti je bilo pri tem dosti težav, ker kandidati niso znali niti teorije, pozneje pa so prihajali iz letalske akademije in je bilo praktične) delo lažje. Primanjkovalo je tudi drugih strokovnih delavcev, predvsem mehanikov, letal smo imeli malo, ni bilo rezervnih delov zanje in porušena letališča smo morali na novo zgraditi. Po osvoboditvi smo najprej v Zemuniku začeli z urjenjem nekdanjih pilotov za inštruktorje letenja. Konec 1945. leta smo začeli usposabljati prve pilote v Ečki pri Zre-njaninu. Takrat sem poveljeval eskadrilj i za osnovno letenje, v kateri je bilo s komandirji oddelkov, inštuktorji in učenci skupno okrog petdeset ljudi. Bili so navdušeni za letenje, na letala so skrbno pazili, dobro moralnopolitično stanje med njimi pa je omogočalo prijetno in uspešno delo. Za dosego dobrih rezultatov je pomembno veselje za poklic in volja za delo. Pilot mora biti predvsem discipliniran in znati mora pravilno rokovati z letalom. Tega sem učil vsakega svojega učenca, ki jih je bilo med službovanjem v Ečki, Pančevu in Mostarju kar precej. Nikoli mi ni bilo žal. da sem se odločil za pilotski poklic, ki je zelo zanimiv. Od začetka šolanja do odhoda i/ armade 1951. leta sem vozil 19 različnih tipov letal in ob tem spoznaval tudi razvoj tehnike S«' hol j dragoceno j«- bilo spoznavanje ljudi, ki dem jih učil leteti Mnogi se me spominjajo in me obiskujejo« Sicer pa je Viktorju Ulčarju. ki je med delom v armadi napredoval v čin kapetana in je bil za delo odlikovan z redom zaslug za narod, eden najljubših spominov praznovanje dneva letalcev 1948. leta. Takrat je namreč v skupini 19 letal prvič letel v formaciji »Tito« nad Beogradom. Med pripovedovanjem svojih spominov tudi rad poudari, da je bilo poleg njega med piloti veliko^ Slovencev. Obenem doda, da je bil po odhodu iz armade več let upravnik leškega letališča in pilot aero taksija, pa da razvoju letalstva sledi še danes, ko je v pokoju. V letalski enoti D juro Beronja 9 namen. Pilota, ki mora biti za zahtevne naloge dobro fizično in psihično pripravljen, je namreč težko usposobiti. Ob tem moramo skrbeti za stalno preverjanje znanja delavcev v vseh drugih specialnostih, ki imajo najmanj srednjo izobrazbo. Tudi tehnika mora biti vedno dobro pripravljena. Vsi se zavedamo odgovornosti za kvalitetno opravljanje dela. Prizadevamo si. da bi porabili čimmanj sredstev in dosegli kar najboljšo borbeno usposobljenost. Trdno moralnopolitično stanje v enotah omogoča visoko stopnjo znanja in obrambne pripravljenosti, kar zagotavlja izpolnitev sleherne naloge v vsakem trenutku. Za doseganje dobrih rezultatov v naši enoti sta predvsem dva razloga. Odločno nadaljujemo revolucionarne tradicije druge partizanske eskadri-1 je ter utrjujemo enotnost in tovarištvo med vsemi pripadniki enote. Prav tako se zavedamo naše obveze marSalu Titu, ki se je vedno zavzemal za razvoj vojnega letalstva.« O resničnosti besed starešin smo se prepričali med ogledom letališča in pogovori s pripadniki enote. Ogled tamkajšnjega dela in življenja je prav gotovo zanimiv za vsakega obiskovalca. Med sprehodom po garniziji je moč opaziti urejene stavbe in okolje, bogato z zelenjem. Vrvež v njem spominja na veliko tovarniško dvorišče. v katerem delavci hite po svojih opravkih. Ljudje na letališču imajo mnogo nalog. Vojaki in starešine izpolnjujejo zaupane jim dolžnosti. Eni stoje na straži, drugi urijo vojaške veščine, tretji poslušajo predavanje v učilnici. Medlem ko kuharji pripravljajo kosilo, mehaniki v delavnicah pregledujejo letala in popravljajo razno tehnično opremo. Kontrolorji v stolpu spremljajo polete v zraku, piloti krmilijo letala in Opravljajo načrtovane naloge, vezisti skrbe za stike med nebom in zemljo, gasilci so pripravljeni za vsak primer. . Pilot Djuro Beronja pove o svojem delu: »Okrog sedem let opravljam dolžnost pilota, ki je glede na naloge pa delovne in življenjske razmere precej specifična Pilot je obenem stareSina. ki v miru skrbi za vzgojo in usposabljanje članov vojaškega kolektiva. Tistemu, ki dela zavestno in marljivo od vsega začetka, ni težko izpolnjevati niti najzahtevnejših nalog. Mladim je pri tem v posebno oporo pomoč starejših. Za to, kako postati pilot, je določena pot. Da bi bil dober pilot, se je treba učiti od prvega do zadnjga leta, saj letalo pozna upavljavca le po trenutnih dejanjih. Biti pripadnik vojnega letalstva, je v Titovi Jugoslaviji posebna čast. Obenem je vsakomur obveza, da si prizadeva za zagotovitev mirne poti razvoja naše družbe.« Meho Snlku Z delom pilota je najtesneje povezan letalski mehanik. Eden med njimi, Meho Salkič, pravi: »Dolžnost enega delavca na letališču se prepleta z nalogami drugega. Kot letalski mehanik moram vselej sodelovati zlasti s pijotom. V dneh letenja po prejemu naloge pregledam letalo, pripravim bojna sredstva in poskrbim za naorožitev letala. Ko pilot pristane, mi poroča o ugotovitvah glede morebitnih tehničnih pomanjkljivosti, ki jih moram zatem odpraviti. Sledi končni pregled letala' in tehnike Tehnični dnevi so namenjeni organizaciji vojaško političnega in izobraževalnega dela starešin. Nalog nam nikoli ne zmanjka.<• Res ic pripadnike enol vojnega letalstva in protiletelske obrambe odlikuje delavnost, prežeta z visoko zavestjo odgovornosti. Njihovi zgledi so poučni /a nas vse. Besedilo in slike: S to jan Saje Podobne naloge, kot so jih opravljali Viktor Ulčar in njegovi vrstniki, izpolnjuje tudi današnji rod pripadnikov letalskih enot. Seveda, z razvojem družbe in oboroženih sil v njej so se v mngočem spremenile razmere za delo in življenje v teh enotah. O tem smo se prepričali ob nedavnem obisku v garniziji Cerklje pri Brežicah. Med tamkajšnjim sprejemom je starešina garnizije Rade Japundžič poudaril, da življenjska raven pripadnikov letalskih enot raste v skladu z boljšanjem ravni vsega našega prebivalstva. Imajo dobro opremljene bivalne prostore, sodoben način prehrane, ustrezna oblačila in potrebno vojaško opremo. Enotnost ljudstva in armade pa dokazuje tudi uspešno povezovanje z občani Brežic, Krškega. Sevnice in drugih krajev. Gre za široke oblike sodelovanja: mladina piše naloge o armadi in obiskuje letališče, pripadniki armade pripravljajo skupaj z drugimi občani razne kulturne in Športne prireditve, skupaj delujejo v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih, predvsem pa se povezujejo v aktivnostih na področju varnosti in družbene samozaščite. »Prva dolžnost vsakega pripadnika je lastna in skupna usposablje-nost za izpolnjevanje nalog.« je pripoved nadaljeval starešina letalske enote Franc Tomažin, ki je med drugim povedal: »Naša osnovna naloga je letenje. Da bi dosegali načrtovane rezultate, nenehno planiramo učenje in urjenje v ta Jeklene »ptice« redno pregledujejo *3 ZAGREB H* art. 189 št. 31—34 473 din OL.AS12.STRAH Osnovnošolci za atletski pionirski pokal Slovenije V Kranju, na štadionu Stanka Mlakarja, je bilo v Bredo, 14. maja vsakoletno tekmovanje za ATLETSKI PIONIRSKI POKAL SLOVENIJE. Ve« kot 300 šolarjev se je ta dan zbralo 0 svojimi učitelji telesne vzgoje v kranjskem Iportnem parku, da bi pomerili moči med seboj. Vreme jim ni bilo preveč naklonjeno, saj je bilo v primerjavi s prejšnjimi dnevi zelo mrzlo. Zato tudi rezultati niso najbojAi. Organizator, 8ŠD Lucijan Seljak je s svojimi učitelji, atletskimi sodniki in šolskimi mladinskimi sodniki kranjskih osnovnih iol, uspešno izpeljal zelo zahtevno atletsko tekmovanje. Skoda le, da naprave na Stadionu niso ve* primerne za kvalitetno atletiko. Vidi se, da ta panoga ne uživa prednosti, ki bi jo morala po vseh dogovorih. Odbor za SSI) je zmagovalcem pripravil pokala in lične diplome. Najboljši trije v vsaki disciplini so se uvrstili na področno gorenjsko prvenstvo, ki bo prav tam, 23. maja popoldne. REZULTATI: Pionirji: 100 m - 1. Stular Tomo SJ 12.3, 2. Rude* Simon LS 12,7, 3. Ahlin Robert JBT 12.8. 4. Petek Iztok LS 12.9, 5. Kavči« Mirko LS 13.0. 5. Petkovi« Zlato ROKOMET MV 13.0; 300 m - t. Skrinjar Silvo MV 40.8, 2. Petrovi« Miro FP 40.8, 3. Jošt Andrej FP 41.0, 4. Ce* Sandi LS 42.4, 5. Ker-mavnar Miha SJ 42.5; 1000 m - 1. Kalan Damjan SŽ 2.58.8, 2. Lavren«i« Miran SM 2.59.4, 3. Pivk Milo« LS 3.04.9, 4. Kukovica Peter SŽ 3.05.7, 5. Kert Janez LS 3.06.5; 4 x 100 metrov - 1. SSD Prešeren 50.7. 2. ŠSD Lucijan Seljak 50.8, 3. SSD Simon Jenko 50.9. 4. SSD J.S.Mlakar 52.8; 5. SSD Matija Valjavec 52.9; daljava - 1. Mazi Marko LS 538, 2. Gašpirc Miro DJ 513, 3. Bajželj Primo* LS 505, 4. Lotri« Janez FP 498, 5. Pestotnik Roman MV 489; višina - 1. Hi* Goran SJ 165, 2. Zor Alei SM 160, 3. Jost Damjan FP 160, 4. Stirn Robi LS 160. 5. Bogataj Silvo SZ 155; krogla 4 kg - 1. Kabi« Goran SZ 12.55. 2. Luskovec Viktor SM 11.90, 3. Cuhg Drago MV 11.72, 4. Zlate Sašo FP 11.17. 5. Čeki« Štefan SM 10.41; EKIPNO PIONIRJI: 1. SSD Lucijan Seljak Kranj 8200 to*k, 2. SSD France Prešeren Kranj 6044 to«k. 3. SSD Simon Jenko Kranj 5334 to«k, 4. SSD Matija Valjavec Preddvor 5027 to«k, 5. SŠD Stane Žagar Kranj 4199 to«k, 6. SSD J. in S. Mlakar Šenčur 4055 to«k, 7. SSD >D Josip Broz Tito Jutri Preddvor : Slovan KRANJ - Tekmovanje v drugi zvezni rokometni ligi-sever postaja izredno zanimivo. Poznano je ze, da bo izpadla pomlajena ekipa Jelovice, ostaja pa Se odprto vprašanje prvaka. Do konca tekmovanja so ostala le se tri kola. Rokometasi Jelovice so v 19. kolu izgubili sre«anje v Sk. Loki z ekipo reškega Kvarnerja z desetimi goli razlike, prednost pa bi bila lahko Se večin. Domačini so nastopili z zelo skromno izbiro igralcev. V 20. kolu pa gostujejo pri ekipi Borca. Rokometalice Alplesa so v 19. kolu gostovale v Podravki pri v ode« i ekipi in srečanje izgubile sele v finišu s Šestimi goli razlike, sicer pa je bil rezultat Štiri minute pred koncem sre«anja zelo ugoden za igralke Alplesa, saj so znižale vodstvo Podravke le na dva zadetka. Takoj zatem sta koprska sodnika izključila kar dve najboljši igralki Alplesa, to prednost pa so domačinke dobro izkoristile. V 20. kolu pa bo izredno zanimivo in pomembno prvenstveno srečanje v Železnikih, ko se bosta jutri ob 17. uri srečali ženski vrsti Alplesa in Rudarja, ki je na odli«nem drugem mestu na lestvici. V moiki republiški rokometni ligi derbi- ia v Krizah nI bilo, kajti sodnikov Doma in Iauptmana ni bilo na igrišče, gostje iz Ajdovščine pa niso pristali na to, da bi tako pomembno tekmo sodila druga sodnika. V 19. kolu bodo rokometaii Peka jutri zvečer gostovali pri zadnjeuvrščeni Sevnici, ki je v 18. kolu odvzela to«ko Brežicam. Rokometalice Preddvora pa so gostovale v Novem mestu in v derbi srečanju prikazale lepo in dinamično igro, vendar so bile domačinke uspešnejše ter zasluženo zmagale. Jutri zvečer igrajo rokometasice Preddvora pomembno prvenstveno sreCanje 7. ekipo Slovana. Tekma bo ob 19.15 uri v Preddvoru. V mn*ki drugi republiški rokometni ligi — zahod sta v 14. kolu obe gorenjski ekipi gostovali in srečanji izgubili. Rokometa«! Zabnice so gostovali pri ljubljanskem Slovanu in izgubili z rezultatom 35:25, rokometaii Kamnika pa so premagali vodečo ekipo Usnjarja z rezultatom 20:18. Pri tem pa je trener ekipe Usnjarja zaradi izredno pristranske in nepoštene izjave v zapisnik tekme predan v nadaljni postopek disciplinske komisije. Tekmovalna komisija je na podlagi pregledanega materiala registrirala tekmo Izola : Usnjar z rezultatom 10:0 v korist Usnjarja. Rokometasi Kamnika se bodo jutri zvečer ob 19. uri pomerili z ekipo II. Bistrice, rokometasi Zabnice pa gostujejo v Piranu. V 14. kolu ženske druge republiške rokometne lige so rokometasice Dupelj — F. PreSeren izgubile derbi srečanje z vodečo ekipo Burje z rezultatom 9:13, rokometasice Kamnika so premagale solidno ekipo Rade«, rokometasice Alplesa pa so klonile proti Olimpiji. Tekma Peko : Zagorje se registrira z rezultatom 10:0 v korist ekipe Peka, ker ekipe Zagorja ni bilo na tekmo v Križe. Jutri ob 18. uri bo v Dupljah srečanje Duplje : Radeče, v nedeljo dopoldne pa v Kamniku Kamnik : Peko. V mladinski republiški rokometni ligi -center so v 12. kolu mladinke Preddvora še naprej ostale neporažena ekipa. Brez težav so premagale vrsto Olimpije v gosteh, rokometasice Dupelj pa so morale priznati premo« igralkam Alplesa. V 14. kolu bosta jutri dve srečami ob 17. uri Duplje : Itas KoCevje in ob 18.18 uri Alples : Preddvor. Sodnika tekme sta Dolanc in Valenčič. Obe gorenjski ekipi pa sta bili uspešni v 12. kolu. Kranjčani so zmagali v Ljubljani, rokometasi Peka pa v Grosupljem z rezultatom 24:11. Jutri ob 16. uri bo izredno zanimivo prvenstveno sreCanje v Sk. Loki Jelovica : Kranj, ostale gorenjske ekipe pa v 16. kolu gostujejo. J. Kuhar Predoslje 3616 to«k. 8. SSD Davorin Jenko Cerklje 2448 točk. PIONIRKE: 100 m - 1. Dragan Justi MV 13.6, 2 Žvokelj Maida FP 13.8. 3. Kastrat Ema LS 13.9, 4. Mihelič Savina LS 14.1. 5 Pogačnik Tjaša FP 14.2; 300 m - 1. Novak Jana LS 48.5, 2. Por Mojca SJ 48.9, 3. Smrtnik Milena MV 49.0. 4. Stanonik Fani LS 49.3. 5. Gašperlin Andreja SM 49.4; 600 m - 1. Erbežnik Marjeta FP 1.49,9, 2. Hafnar Irena LS 1.54.2, 3. Ster Damjana JBT 1.54.4, 4. Vojsk Zvonka DJ 1.58.3, 5. Rako-vec Jasmina FP 1.59.3; 4 x 100 m - 1. SSD France Prešeren KR 55.8, 2. SSD Lucijan Seljak KR 56.7, 3. SSD Matija Valjavec Preddvor 57.4, 4. SSD J8 Mlakar Šenčur 1.00.0, 5. SŠD Davorin Jenko Cerklje 1.00.6, višina - 1. Krumpestar Barbara FP 140. 2. Lunar Darja FP 135, 3. Rant Sava FP 130, 4. Matjan Irena SJ 130, 5. Kastelic I.eonida SJ 130; daljava - 1. Janezi« Mojca FP 425, 2. Karničar Ivana MV 424, 3. Plestenjak Irena FP 415, 4. Zavrl Nataša LS 400, 5. Crnevska Lidija LS 389; krogla 3 kg - 1. Nunar Erna MV 9.93, 2. Tratnik Alenka SJ 9.27, 3. Kr« Romana FP 919. 4. Zumer Tanja SJ 871, 5. Sodnik Marjana MV851. EKIPNO PIONIRKE: 1. SSD France Prešeren KR 7047 točk. 2. SSD Lucijan Seljak KR 6726 toCk. 3. S8D Matija Valjavec Preddvor 6134 točk, 4. SSD Simon Jenko KR 5091 točk, 5. SSD Stane Žagar KR 4849 točk. 6. SSD Davorin Jenko Cerklje 4368 toCk, 7. SSD Josip Broz Tito Predoslje 4356 točk. 8. SSD JS Mlakar Šenčur 4346 točk. Jože Hladnik V nedeljo partizanski mnogoboj KRANJ - V nedeljo, 25. maja, bo v počastitev dneva mladosti in v spomin na predsednika Tita na štadionu Stanka Mlakarja v Kranju partizanski mnogoboj. Telesno pripravljenost bodo udeleženci lahko preverjali v teku na 50 metrov, teku vzdržljivosti na 2400 metrov in ženske na 1400 metrov, v dviganju telesa (25 sekund), v skoku v daljino z mesta, v globini predklona in metanju bombe v cilj. Sodelujejo lahko posamezniki ali štiričlanske ekipe. Prijave bodo organizatorji sprejemali od 7. do 8. ure na štadionu, nakar bo slovesen prihod ekip na štadion z zastavami, pozdravni nagovor, s prizorišča mnogoboja pa bodo poleteli tudi golobi. Tekmovanje bo trajalo do 12. ure. H. -I. Veslanje Uspeh Blejcev V nedeljo, 11. 5. 1980 je bih na umetni veslaški progi Jarun v Zagrebu prva letošnja veslaška regata za slo vensko hrvaški pokal, na kateri so sodelovali veslaški klubi iz Zagreba VK Mladost, VK Croalia, V nedeljo začetek KRANJ — Z dirko »Dan mladosti« v Sarajevu se bo v nedeljo pričelo letošnje cestno hitrostno prvenstvo Jugoslavije. Tekmovalci bodo nastopali v 5 razredih in sicer v razredu do 785 ccm skupina 1,1150 ccm skupina 1 in 2, 2000 ccm skupina 1 in formuli super vau. Če ugotavljamo, da se v rallvju število tekmovalcev iz kta v leto /manjšine, je na dirkah cestno hitrostnega prvenstva obratno. Predvsem v obeh nacionalnih razredih in v razredu do 1150 ccm skupina 2 bo konkurenca izredno močna, tako da lahko pričakujemo ostre boje ie na treningih, ko si bodo tekmovalci poizkušali priboriti pravico do nastopa na uradni dirki. Za razliko od tekmovanj v rallvju, kjer slovenski tekmovalci nastopajo zelo uspešno, si v cestno hitrostnem prvenstvu ne moremo obetati veliko najvišjih uvrstitev. V Sarajevu bo nastopila tudi šestčlanska ekipa AMD Skofja Loka. Nastopili bodo 1 j m prt hi in Črbalic v razredu do 785 ccm, tj Zoram a 1 m stipsu L I lisev iaa mM I Branko Zor man in ćernigoj v ram« at 1150 ccm skupina 1 ter Andrej Logar v razredu do 1150 cci Največ možnosti za dobro uvrstite Branko Zorman, ki je bil kini čemi aa srn*-nem prvenstvu, letos pa upa, da se b» k ■ dirki v Sarajevu uvrstil na eno iiu*4 pnu treh mest. Razpored dirk za državno prveastv« » četno hitrostnem prvenstvu je letos najtanji: 25. maj — Dan mladosti (Sarajeva), L jasi, — INA 80 (Reka), 15. junij — Osvoboditi Kragujevca (Kragujevac), 22. jn»| — fept-da Beograda 80 (Beograd), 29. jaai, — Nagrada Slavonske Požege 80 (Skvamka rV lega), 27. julij — Dan vstaje nareda Hrvaške (Reka), 31. avgust — Osvobodite« Sa> vonske Požege (Slavonska Požega), 14. «•> tember — Nagrada Krajeva 80 (Inkwk 28. september — Nagrada Maribora (Oitara vas). —0 VATERPOLO Revija najmlajših Od 31. maja do 8. junija bo v kranjskem letnem bazenu občinsko osnovnošolsko prvenstvo r vaterpolu VK Treš- NOGOMET g, Vk Zagreb/ iz Slovenije VK Branik iz SLJ'L JL Bled ter veslaški hka. K* Podobna tekmovanja imajo namenjena pa so pred- Potrebna je zmaga Tenis Nogometaše Triglava čaka v nedeljo težka naloga. Medtem ko so mladinci igrali že med tednom! morajo člani zmagati proti Železničarju i/ Maribora, če hočejo računati na obstanek med najboljšimi. Položaj na dnu je namreč tak, da je Unior že zanesljivo področni ligaš, Drava in Triglav pa bosta skušala z novimi točkami obdržati status slovenskega Ugaša. Kranjčani imajo težjo nalogo, ker morajo v zadnjem kolu igrati z Ilirijo, ki tudi še ni Brez skrbi. Za Triglav je nedeljska tekma tisti neprijetni biti ali ne biti in igralci se tega zavedajo. Doma sicer v zadajem času igrajo dobro, toda tokrat gre za moštvo, ki še ni opustilo želja po visoki uvrstitvi. V pošte v pride le zmaga, »to bo potrebno zaigrati odprto in predvsem zelo agresivno. Skoda bi bila, da bi Triglava ni do sedaj dosežene dobre rezultate zapravili v enem samem srečanju, veliko pa bi izgubil ludi ves nogomet v občini. Zato si v nedeljo popoldne obetajo tudi pomoč gledalcev, vsi od Legata do Kneževića pa bodo zaigrali na vso moč in kar največkrat skušali zatresti mrežo Mariborčanov. Osrednji dogodek v občini bo turnir najmlajših nogometašev v Britofu. Marljivi organizatorji ga organizirajo že nekaj let v počastitev dneva mladosti, udeležila pa se ga bo večina obetavnih nogometnih naraščajnikov iz vse občine. Finale bo v nedeljo dopoldne. V tekmovanju kadetskih moštev kranjska Sova polni mreže tudi z dvoštevilčnimi razlikami. Premagali so moštvo Britol-Seneurja in lili in zanesljivo vodijo. Pri drugih selekcijah prav tako vodi Sava. Rekreativci nadaljujejo s tekmovanjem, »isivenih sprememb na lestvici ni, ozračje pa to razburkale nekatere odločitve za zeleno mizo. Se naprej vodi v A ligi Triglav, v B ligi •o najboljši Filmarji, pri mladincih pa Naklo. M. Subic Zanesljivi zmagi KRANJ — V nadaljevanju nogometnega prvenstva Gorenjske se je pri članih skupina B Alpina' iz Zirov utrdim na vrhu tabele, pri čtanih skupine A pa so se Lesce po zmagi nad Bohinjem oddaljile od zasledovalcev. Z zmago v gosteh je presenetil Alples. IIH je doma premagal Polet, Iriičani so z gostovanja prinesli točko, doma pa je bila uspešna Gorenja vas. Rezultati — člani skupina A: Lesce : Bohinj 2:0, Rateče : Alples 3:6, LTH : Polet A 3:0. Vodijo Lesce s 14 točkami pred Alpksom 12, Bohinjem 10 itd. Pri pionirjih A skupina sta Lesce in Bohinj igrala neodločeno 3:3, Polet pa je premagal LTH s 7:1. Vodi Bohinj z U točkami pred Lescami 7, Retečami 6 itd. Člani skupina B: Alpina : Bted 4:1, Kondor : Tržič 5:5, Gorenja vas : Polet B 3:1. Vodi Alpina z 19 točkami pred Triičem 16, Gorenjo vasjo 10 itd. V pionirskem tekmovanju je Bkd v gosteh premagal Alpino s 5:1. Vodi Bled z 9 točkami pred Kondorjem 7, Triičem 6 itd. Prihodnjo soboto bodo na sporedu naslednji pari: Reteče : LTH (člani in pionirji), Poki : Usce (člani in pionirji), Bohinj : Alples (člani), Polet B : Bohinj B (člani), Bled : Kon-do/ (člani in pionirji), Tržič : Gorenja vas (6>ni in pionirji). P. Novak ga _•»»■•••*••••»*•• Teniška sezona v Kranju se je začela s prijateljskim dvobojem med ljubljanskim Slovanom in domaČim Triglavom. Kranjski pionirji so kljub odsotnosti Piska in Pivka, ki sta nastopila na mednarodnem srečanju Treh dežel, goste premagali z visokim rezultatom 9:4. Posamezni izidi dvoboja: Filipči« : MoCevnik 6:4, 3:6. 1:6, Stare : Vehovec 6:2, 2:6, 2:6, Kermavner : Anteši« 6:0. 6:2, Tratnik : Žižek 6:0. 6:2, Perne : Bohte 6:2, 6:0. Stare A. : Denisli« D. 5:6, 6:5. 6:2, Kermavner : Mo«evnik 6:4. 4:6, 3:6, Strouken : Denisli« 6:5. 3:6, 6:4. Por : Umek 6:1. 6:2, Tratnik Bohte 6:0, 6:2, Filip«i« : Anteši« 6:2. 6:3. Por : Žižek 6:2, 6:4, Malovrh : Denislič D. 1:6, 2:6. Prav tako, kot pionirji in pionirke, so tudi Člani kranjskega Triglava pričeli sezono s prijateljskim dvobojem. Pomerili so se z avstrijskim klubom ASKO i/. Beljaka. Nekoliko oslabljene goste sn Triglavani premagali s 6:3. Posamezni rezultati : Mulej - Janz 3:6, 6:3, 4:6. Znidar - Burger 6:2. 5:7 7:5, Urbane - Kandutsch 6:3. 7:6. Starman - Fleischacker 4:6, 6:3, 6:3. Nadižar - Gutmorgeth 6:3, 6:2, Tratnik : Bachmann 6:0, 6:2; Pisk, Filip«ič - Fleischacker, Gutmorgeth 1:6. 3:6. Mulej, Znidar - Janz, Kandutsch 6:3, 8:3. Tratnik. Pivk - Bach mann. Burger 3:6.4:6. AleS Filipči. njei Maribora in VK i Karlovca. tudi v drugih re**a\."":""_'ivaineae regate, vsem preverjanju moč za f Tekmovanje je posamično m KRANJ — Med 31. majem in 8. junijem bo v kranjskem letnem bazenu občinsko osnovnošolsko prvenstvo v vaterpolu, ki ga organizirata Vaterpolo Klub Triglav in komisija za vaterpolo pri Zvezi telesnokulturnih organizacij kranjske občine. Občinsko prvenstvo, organizirano v spomin na predsednika Tita in v počastitev 25. maja, dneva mladosti, naj bi bilo zametek vaterpolske šok, hkrati pa prispevek k usposabljanju strokovnjakov in, kar je najvažnejše, k širitvi vaterpolske igre med najmlajšimi. Le-ti naj bi bili porok, da vaterpolo v Kranju ne bo stagniraj ali celo zamrl, ampak se razvijal k še višji kakovostni ravni. Po dosedanjih podatkih bo na prvenstvu sodelovalo sedem moštev: dvoje z osnovne šole Simona Jenka, dve ekipi z osnovne šole Staneta Žagarja in po ena ekipa z onovnibšol SMUČANJE Lucijan Seljak. France Preše rta ia Broz-Tito. Vodje ekip bodo čhai moštva kranjskega Triglava, vsi itn In ■ bodo prejeli majice kluba z oznako etin.» katero nastopa. Najmlajši vaterpolisti bodo rajiU šari a> trtine po štiri minute na igrišča, ki bo *l 25 x 16 metrov. Prvo kolo bo < 31. maja ob pol desetih dopoldne, arejn I isti dan ob treh popoldne, trejc kais anajjj junija ob devetih dopoldne, četrto koma.) ja ob devetih dopoldne, peto kolo pa tsrii ob 11. uri. Popoldne ob tre k bo šesto 7. junija ob devetih dopoldne pa kg a kolo. Po zaključenem tekmovanja b« po« pokala in diplom. Iekmoranje j* F"~—, yR Mhdost, ie »J^^JZ^^^to «a*» kvalitetnih posameznih disciplin Pohvale Soričanom več Bled v večjih, Branik v manjših čolnih. Blejci so Tuđinski konkurenci doseg.I »I prn, Dovsod. kjer so nastopali in sicer » «W« sTbrez čmarj. ter dvojnem dvojcu V četver-cih je obakrat nastopala ista poadka (Pazh Aleš,Kaimel Drago, Golja Damjanjr^Pretnar Wj) in obakrat" prepričljivo znrngala čolnov in z zelo solidnimi rezultati (5:10 v četvercu s in 5:01 v četvercu brez), s čimer je potrdila kandidaturo za mladinsko državno reprezentanco. Mladinski dvojni dvojec (Prešeren, Krasove c) se je uspešno izkazal tudi v članski konkurenci, kjer je zasedel tretje mesto. Bled je nastopal še z dvema skifonu pri mlajših mladincih (Polančec, Janša), sta zasedla 3. in 4. mesto. V tej disciplini se je z dobrim veslanjem izkazal Mariborčan Ferš. Zaradi bolezni ni nastopil blejski mladinski dvojec brez (Frčej, Bratuša), ki pa bi glede na dosedanje rezultate prav tako lahko zmagal Naslednje regate za hrvaško pokal bodo v Mariboru in na Bledu. ki slovenski M.Janša KOLESARSTVO Slovenski pionirski pokal KRANJ - Teniški klub Triglav je priredil drugi turnir za pionirski pokal Slovenije, katerega se je udeležilo ve« kot 40 mladih iz Maribora, Ljubljane, Medvod in Kranja. Največ uspeha so imeli pionirji in pionirke Triglava, ki so zmagali v dveh kate- Sorijah. Pri pionirjih do 14 let je zmagal omačin Pisk, ki je v finalu premagal Majhna iz mariborskega Branika. Trigla-vanka Feren«akova je slavila pri pionirkah do 14 let. V kategoriji pionirjev do 12 let pa je zmagal član Slovana iz Ljubljane Vehovec. drugi pa ie bil kranjčan Stare. Rezultati - pionirji do 14 let — osmina finala: Pisfc (Tr) :Trupej (Med) 6:0.6:1. Su-•šac (Br) : Brandner (Br) 6:3.1:1,"Zoreč (SI) : Zun (SI) 6:0. 4:6, 6:1. Anteši« (SI) : Sluga (Med) 6:5, 6:3. Pivk (Tr): Draž (Br) 6:0.6:0. Arsenovi« (Br) : Lovrec (Br) 6:2. 6:1. Stare (Tr) : Cosi« (Br) 6:2. 6:0 Majhen (Br) : Vuk (Br) 6:2. 6:2; četrtfinale Pisk : Sušac 6:2. 6:2. Antešic : Zoreč 6:0. 4:6, 6:1 Pivk : Arsenovi« 6:1. 4:6, 6:3 Majhen : Stare 6:3. 6:3: Polfinale: Pisk : Anteši« 8:3. 6:3. Majhen : ivk 5:6, 6:5, finale: Pisk : Majhen 6:4. 6:3; za 3. mesto: Pivk : Anteši« 6:4. 6:4 - pionirji do 12 let: četrtfinale: Stare (Tr) : Obaha (Br) 6:3, 6:2, Breznik (Ol) : Bukovi« (Br) 2:6. 1:6. Vehovec (SI) : Draz (Br) 6:1. 6:0, Sušac (Br) i Lovrec (Br) 6:1. 6:1; polfinale: Stare : Bukovi« 6:0. 6:2, Vehovec : Sušac 6:5, 6:4; finale: Vehovec : Stare 6:5, 6:1; za 3. mesto: Sušac : Bukovi« 6:1.6:0. - pionirke do 14 let - četrtfinale: Fe-renčak (Tr) : Bukovi« (Br) 6:5. 6:4, Šiško (Ol) : Mozeti« (Ol) 6:4. 6:4. Skarabot (Tr) : Skulj (Ol) 6:4, 6:0. Por (Med) : Lebe (Br) 6:2. 5:6, 6:2; polfinale: Ferentak : Šiško 6:0, 6:0. Por : Skarabot 8:1. 6:2; finale: Ke-renčak : Por 8:1. 6:0; za 3. mesto: Skarabot : Siško6:l, 6:0 Aleš Kilipči« ( Maraton v Bohinj KO KRK'A - Kolesarski maraton Dež-manov memorial, ki bo vodil do Bohinja in nazaj, bo v nedeljo, 25. maja. Start bo ob 8. uri pred kulturnim domom na Kokrici Organizatorji vabijo vse, ki imajo športna kolesa in opremo ter dovolj telesnih moči za 160 kilometrov dolgo pot, da se tradicionalnega maratona udeležijo. Dan pred tem, v soboto ob 9. uri, bo na Kokrici kronometer Adria, ki šteje za slovensko prvenstvo veteranov in članov C. HI Športno rekreacijsko društvo Sorica je z organizacijo srečanja veteranov SRS in z razglasitvijo tekmovanja za pokal Sorica 80 zaključilo letošnjo bogato zimsko športno dejavnost, ki je povsem prirejena rekreativnemu udejstvovanju in vzgoji najmlajših. Za perspektivne pionirje pa je poskrbljeno v sosednjem SD Iskra v Železnikih. Rdeča nit zimske dejavnosti SRD je tekmovanje, ki traja skozi vso sezono, lahko sodelujejo vsi rekreativci in tisti, ki so ie končali svojo tekmovalno pot. Na osmih tekmovanjih lahko smučarji preizkusijo svojo pripravljenost v, vseh treh alpskih disciplinah in kombinacijah. Poudarek velja veleslalomu, ki je najštevilnejše zastopan. Dosedanji zmagovalci pokala so bili: Pintar Izidor — 77, Frelih Janez — 78, Čufer Marjan — 79, Takr Nežka — 77, 78, 79 (vsi Sorica) letošnji rezultati — moški: 1. Mohorič Ivan (Žel.), 2. Pintar Izidor (Sor.) 3. Bernik Miran (Žel.) 4. Veber Peter (Žel.) S. Potočnik Janez (Sk. L.); Ženske: 1. Takr Nežka (Sor.) 2. Pintar Mirijam (Sor.) 3. Brodar Jerneja (Sk. L.) 4. Kejžar Zdenka (Sor.) 5. Gartner Irena (Žel.) V posameznih kategorijah so bili najboljši: Frelih Matejka, Valentinčič Franci, Čufer Janez, Pintar Mirijam, Pintar Izidor (vsi Sor.), Mohorič Ivan, Garnter Tone (Žel.) Brodar Jerneja (Sk. L.) in Pintar Jože (Kranj). V tekmovanju je sodelovalo 150 smučarjev in 30 smučark. Poleg tekmovanja za pokal Sorica je društvo izvedlo tudi tradicionalni VI. Groharjev VSL, republiki rekita«* VSL ter vrsto krajevnih tekmovanj. Ksaaj» končali zimsko sezono, že so stapa« i J* Bača Podbrdo z organizacijo aaakp aaa» na 27. aprila začeli z letnimi aktivnostaiT« bodo imeli glavno vlogo nogoaaraii u Onj in tekači (Čufer Stane je aa teka OF i Ljiljani zasedel 2. mesto.) Vsak sa* pa * na igrišču pojavile tudi košarkarske, ne in rokometne žoge. Ogromno dela je vloženega cijo, ki sloni na popolnem aaa neverjetna volja in vztrajnost žtae>i W društva na poti k uresničevanja aanda!isa\ pri čemer zn.ijo vedno dodati kanček * valnega vzcLušja. O sredstvih nt •,«*««> ko. Samo za najnujnejše potrebe j* j*-sednik društva Miro Kačar pravi, m h •> hodki. s strani TTKS zadoščali ksanjm ■ organizacijo ene saaie tekme, sekta« «•> nizacije pa se za minimalni prispevek iajsnr-jajo s stabilizacijo ali modro molčijo. Člani SRD Sorica delajo. Delajo, m b « delovni ljudje in vsi, ki so že keačali tka*-valno pot, lahko organizirano vk|sčiK v ipn> no dejavnost. Želijo pritegniti mnat. ki m koncu tedna lahko najdejo ob »m razvedrilo. Vse to je tudi velik prbpe^tk^** borbeni pripravljenosti ter adravenu Birmi življenia in dela. To so spoznal čaet *• majhnega športnega društva v priam >*f že pred leti, ko so se odločili, da s »»•!"• "* kreacijskim programom stopajo taii «*a kraja. L K- Tečaj za krmarje čolnov Brodarsko društvo Kranj organizira tečai za krmarje motornih čolnov. Pri-«etek tečaja bo 2. junija. Prijave sprejemalo v torek in sredo od 17. do 19. ure na Koroški 25 A. Mladost na krilih Jadralno letenje je zanimiv, privlačen šport :a mlade — Vzgoja mladih kadrov — Zahtevno tekmovanje Pet ur v zraku ŠMARNA GORA — Kljub neugodnim razmeram za jadranje, vetru in mrazu je Martin Kos (let, Skofja Loka) s svojim zmajem ostal v zraku pet ur in štiri minute. S tem je presegel stari državni rekord v trajanju poleta z zmajem — 4 ure in 15 minut ter obenem izpolnil enega od pogojev za srebrni C jadralnega pilota, ki predstavlja enega največjih dosežkov pilota /majarja. Istega popoldneva je z »rampe« na Šmarni gori vzletelo še več zmajarjev. V mrazu in vetru sta dolgo kljubovala tudi Svotjšak Ione — 3 ure in 53 minul in Soklič Peter — 3 ure 4(|*ninui. Oba iz Let, Skofja Loka. m • a li i i i m i i ^ k t i Ji « LESCE — Že kta 1933 so posamezniki in manjše skupine letalskih zanesenjakov z doma narejenimi jadralnimi letali leteli na pobočjih Blat pri Polj ča na h, s Petra nad Begunjami in na Poljanah nad Jesenicami. To so bili prvi začetki gorenjskega letalstva, danes pa imajo sodobno in urejeno športno letališče v Lescah. Prav te dni pa poteka jubilejno, 25. jugoslovansko prvenstvo v jadralnem letenju. Medtem ko je prve dni jadralcem hudo nagajalo vreme, so zadnje dni dosegli že nekaj dobrih rezultatov. Prvenstva se udeležuje 30 tekmovalcev iz slovenskih klubov in klubov iz drugih republik, tekmujejo pa za prehodni pokal zveznega sekretarja za ljudsko obrambo. Najboljši bodo izbrani za reprezentanco Jugoslavije, ki bo prihodnje leto tekmovala na svetovnem prvenstvu v Zvezni republiki Nemčiji. Jadralno letenje je zanimiv, privlačen šport tihih borb visoko nad zemljo, borb s časom in hitrostjo, višino in vremenskimi pogoji. Ta šport terja veliko teoretičnega znanja in k-tul-skih izkušenj, ob tem pa dobro fizično pripravljenost, ki omogoča, da tekmovalec zdrži več ur nad zemljo. Tekmovanja so dolgotrajna, tekmovalci morajo opraviti najmanj tri do štiri veljavne tekmovalne dneve. V jutranjih urah določi tekmovalna komisija na osnovi pričakovanih vremenskih pogojev tekmovalno di 4 4 * A 4 *MMM 4 a, * * t *- * * sciplmo, vsaka disciplina pa pomeai peti štartne linije na letališču višini tisoč do ene, dveh ali več točk v večjih rt s povratkom do ciljne linije. Vsakem« valcu komisija meri čas od prek ta inrmt preleta ciljne linije. Vsako obračala« mora tekmovalec fotografira ti, šek an posnelek vseh obračalnih točk daje kino cu potrditev o prav te ae d napast Donat tekmovalnih disciplin so lahko atls nekaj nad sto kilometrov ia tudi do 36f t*> metrov. Na preletu discipline s« irkaM-trdo borijo po več ur, tudi po ves ona. Mu termična dviganja povsem ne popustijo. Trkat* vakc, ki je prepočasen ali slabe »eeai in. precenjuje svoje sposobnosti, k kmo jadra do cilja. Večkrat se zgodi, da tekmovalci prisilno pristajati ia tehničar rk imajo tedaj polne roke dem. Slovenija ima v primerjavi i drugia blikami precej mladih jadralcev, ki so «| kader za upravljanje z motoraimi ktaa, centri pa tudi prizadevno skrbijo v/gojo. Jadralno ktenje ni poceni. Oceaj da v/goja mladega jadralca velja *tt milijonov dinarjev, največ pa prispeva}« sami jadralci. Pri vseh naših ceatik delavnice, kjer mladi delajo ia si nko žijo denar, niso pa jim tuje tudi šfcvdat prostovoljne akcije. 13.STRAN G LAS Ob boleči izpuhi drage mame. stare mame. sestre in tete ROZALIJE GOLMAJER roj. Poklukar - upokojenke najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje*. Hvala vsem. ki ste jo spremili na njeni /adnji poti. Žalujoči sin Jože z družino! NESREČE PADEC KOLESARKE Kranj — V torek. 20. maja. se je na Kidričevi cesti v Kranju zgodila prometna nesreča, ko je kolesarka Metka Ster (roj. 1966) spregledala kombi. Kolesarka Metka Ster i/ Pivke .'18 se je peljala po levi strani Kidričeve ceste od Koroške ceste proti osnovni Soli Franceta Prešerna. Iz nasprotne smeri je pripeljal voznik kombija Milan Pristavnik (roj. 1948) iz Pivke 1 pravilno po svoji desni strani ceste. Kolesarka kombija ni videla in se je zaletela v levo bočno stran kombija ter padla po vozišču. Odpeljali so jo v Klinični center v Ljubljano. NEPRIMERNA HITROST Jesenice — V sredo. 21. maja. se je na cesti železarjev na Jesenicah zgodila prometna nesreča zaradi ne- primerne hitrosti. Voznik tovornega avtomobila Rade Glavendekic. (roj. 1956) z Gregorčičeve 7 na Jesenicah je peljal z Javornika proti Hrušici z neprimerno hitrostjo. Pri avtohusni postaji pred železarno Jesenice je dohitel voznika osebnega avtomobi-la Hamdija Zahiča. (roj. 19.36) s Ceste revolucije I/a na Jesenicah. Zahič je zmanjšal hitrost pred prehodom za pešce, voznik Glavendekic pa vozila ni mogel ustaviti, zato je močno odvil v levo na nasprotni vozni pas. po katerem je nasproti pripeljal voznik tovornega avtomobila Franc Zupan. (roj. 1941) s Hru-šice 45/a. Vozili sta silovito trčili, pri nesreči pa se je voznik Zupane težje fmškodoval. njegov sopotnik pa ažje. D. S. ZAHVALA J Ob boleči in mnogo prerani izguhi dohrega moža sina brat-, svaka in strica FRANCA JEKOVCA mojstra v tovarni TOKOS Tržič no zahvaljujemo vsem, k. ste v teh težkih trenutkih nemo sočustvovali z menoj in kakorkoli li. Vsem hvala, ki ste prmašah cvetje m vence ah izrekli sožalje ter Ka v tako vil k»». lili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujem vaščanom Ročevnice. delavcerrin unravi TOKn« ^lo^m oddelka 511 Peko. OOS TIKO Tržič, delavca £___em.,n uPravi TOKOS ne iskreni pomagali pospremili na zaunj. r«. • ;~ "^o'^ ^"T»'T7 ,x,K^vnu-e. delavcem i Tržič sodelavcem oddelka 511 Peko. OOS TIKO Tržič, delavcem TOKO nnm*aL v podjetjuTržič za opravljene pogrebne storitve ter KS Bistrica. Is£ enesyrhvanW0mmUnalneTU rposlovilne besede, bratom Zupan za zapete žalostinke. komornem Tbon, PF'ko pT?"""1^' ^ orkestru Tržič, praporščakom in duhovščini za-opravljeni obred Pralnemu Žalujoča žena Milka in njegovi! Sporočamo žalostno vest. da nas je za vedno zapustila v 74. letu starat; * j tašča, stara mama. sestra in teta " nw,acIr»*a mama. IVANKA ŠIBENIK roj. Šumi - upokojenka Pogreb dra*e pokojnice bo v petek. 2.1 maja 1980. ob 16. uri na kranjskem pokopali.sču Žalujoči: sin Danilo z družino in drugo sorodstvo! FRANCU BERNIKU Danes mineva dve leti neizmerne bolečine odkar te je kruta usoda mnogo prezgodaj iztrgala iz nase sredine. Zapustil si nas v veliki bolečim in spomin nate v naših snih ne bo nikoli zbledel. Hvala vsem. ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi! V 78. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama in prababic MINKA HLEBŠ roj. AIjančič Na zadnji poti jo bomo pospremili v fx>tek. 23. maja 1980. ob 15..30 na pokopališče v Kranj Žalujoči vsi njeni! Kranj. 21. maja 1980 Igra z vžigalicami Žiri — V sredo, 21. maja. je petletni otrok zanetil požar v stanovanjski hiši Julijane Grošelj iz Sela pri Zireh. Otrok je v omarici za čevlje našel vžigalice, s katerimi je odšel v vrhnji del drvarnice, kier je bilo zloženo seno in ga zažgal. Požar se je nato razširil še na stanovanjsko poslopje, kjer je pogorelo ostrešje stanovanjske hiše, nekaj pohištva in drva. Materialne škode je za 250.000 dinarjev, požar pa so pogasili člani prostovoljnega gasilskega društva iz Zirov, z Dobračeve. iz Brekoviee in vaščani. ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE Kranj DEŽURNI VETERINARJI od 23. 5.-30. 5. 1980 Za občini Kranj in Tržič BEDINA Anton. dipl. vet.. Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 SOKLIČ Drago, dipl. vet., Strahinj 118, tel.47-192 Za občino Skofja Loka PIPP Andrej, dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 Za občini Radovljica in Jesenice GLOBOCNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 74-636 (začasni) Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske, v Kranju, Iva Slavca 1, tel.25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Uboj z nožem Kranj — V ponedeljek. 19. maja. okoli 22. ure je pred gostilno Stari Maver v Kranju Branko Dimić. rojen leta 1929. iz Slavonskega Broda, na začasnem delu v Zvezni repu-hliki Nemčiji, do smrti z nožem zabodel Franca Naglica, rojenega leta 1941 iz Kranja. V ponedeljek je Branko Dimić dopotoval iz Zvezne republike Nemčije v Kranj, kjer je včasih stanoval. Zvečer je s prijatelji prišel v gostilno Stari Maver, kjer je bil tudi Franc Naglic z dvema prijateljema. Dimić se je vmešal v pogovor Naglica in prijateljev, nato pa Naglica še dvakrat udaril po obrazu. Po drugem udarcu mu je Naglic udarec vrnil, nato pa so odšli iz lokala. Na cesti sta se Dimić in Naglic ponovno stepla z rokami, med pretepanjem pa je Dimić potegnil nož na vzmet in z njim večkrat zabodel Naglica, ki je padel po tleh. Dimić je nato zbežal in odvrgel nož, a ga je Nagličev prijatelj dohitel in privedel na postajo milice. Naglic je med prevozom v Zdravstveni dom Kranj poškodbam podlegel. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 25 din, špinača 25 din. cve-tača 25 din. korenček 28 din. česen novi 60 din, čebula 32 din. fižol 26 do 30 din, pesa 11,60 din. kumare 35 din. paradižnik 60 din. slive 45 din. jabolka 26 din. pomaranče 25 din. limone 33,50 din, ajdova moka 30,70 din. koruzna moka 13 din. kaša 21.20 din. surovo maslo 132.50 din. smetana 58,30 din. skuta 46.30 din. sladko zelje 22 din. kislo zelje 12.60 din. orehi 265,80 din. jajčka 1.90 do 3.30 din. krompir stari 5.60 din. krompir novi 30 din. KRANJ Solata 25 do 30 din. špinača 35 do 40 din. cvetača 40 din. korenček 30 din, česen 60 din. čebula .a> din. fižol 28 do 30 din, pesa 20 din. kumare 35 din, paradižnik 60 din. paprika 100 din, slive 30 din, jabolka 24 din. pomaranče 28 din. limone 35 din, ajdova moka 26 din. koruzna moka 14 din. kaša 25 din, surovo maslo 70 din. smetana 48 din. skuta 40 din. sladko zelje 12 din, kislo zelje 20 din. orehi 240 din. jajčka 3 din. krompir 5 din, med 80din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 24. maja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 in Na vasi. Šenčur od 7. do 1.3. ure. vse ostale prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure: Klemenček Duplje, Naklo v Naklem, Krvavec. Cerklje, H rib. Preddvor, K očna Zg. Jezersko. Na Klancu. Oprešnikova 84. Kranj. V nedeljo. 25. maja pa so dežurne naslednje prodajalne od 7. do 11. ure: Delikatesa. Maistrov trg 11. Krvavec. Cerklje. Naklo v Naklem in Na vasi, Šenčur. Živila - prodajalna SP Prehrana. C. Staneta Žagarja 16. SP Planina Center. Gorenjskega odreda 12. JESENICE: Delikatesa - Kasta 2 na Tržnici, Titova 22 in Delikatesa - Poslovalnica 2. Titova 58. Gorenjska kmetijska zadruga TZO NAKLO objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: TRAKTOR ZETOR TIP 4712 ROTACIJSKA KOSILNICA VRTAVKASTI OBRAČALNIK SAMONAKLADALNA PRIKOLICA Licitacija bo dne 26. 5. 1980 ob 9. uri na obratu mlečne proizvodnje v Strahinju. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu starosti zapustil naš dragi atek IVAN ZUPAN bivši trgovec iz Podljubelja Od njega se bomo poslovili v petek. 23. maja 1980. ob 16. uri izpred mrliške vežice na pokopališču v Tržiču. Žalujoči: sin Ivan in hčerka Milica z družinama Ljubljana, Novo mesto G L, A S14. STRAN. PETEK. 23. MAJA UM Izgubimo nekaj odvečnih kilogramov C 2) Ta mesec na vrtu Ne mislimo se spuščati v zahtevne, dolgovezne nizkokalorične me-nuje. ki so jih polne nekatere revije zdajle pred poletjem in od katerih nas odvrne že sama kompliciranost priprav. Le kratek, preizkušen nasvet, če hočete do poletja res izgubiti nekaj kilogramov. Poskusite s prakso, da jeste vsak dan nazadnje ob peti ali šesti uri popoldne. Oh tem se skušajte vsaj nekoliko brzdati pri kruhu. Ce le ne gre brez kruha; jejte graham ali ovsen kruh. Jejte veliko zelenjave, skute, pustega mesa. jajc. sira in podobnega. Predvsem pa sadje. Jabolko med obroki že malce poteši najhujšo lakoto. Namesto tonikov, deitov, cocacol, cockt in podobnih sladkanih pijač, ki nas dobesedno napihnejo ob vročih dneh, imejte na štedilniku vedno kuhan nesladkan planinski čaj, ki nas bo najbolje odžejal. Če vas popade »ta lačna« in vas kar vleče v hladilnik, naredite deset, dvajset počepov, pa vas bo za nekaj časa odtegnilo od hrane. Iz dolenjske kuhinje KISEL HREN POTREBUJEMO: 2-3 žlice drobno nariba nega hrena, 1/2 do 1 dl domačega kisa, po potrebi vode, sol po okusu. Naribanemu hrenu primešamo kis, da ne potemni, po okusu vodo in sol, da dobimo prijetno kislo in bolj redko omako. Po želji ji lahko primešamo tudi kapljo olja. Za zdravo telo post res ni odveč. Poskušajte sedem tednov (ali pa vsaj nekaj) po en dan v tednu prebiti samo s sadjem. Kilogram jabolk lahko pojeste in nič drugega. Tudi piti ne smete, sicer pa tudi žejni ne boste ta dan. Zamorite se z intenzivnim delom, pa boste najlažje prebrodli krizo. Naslednji dan se boste odlično počutili in na tehtnici se bo že po enem dnevu močno poznalo. Po sedmih pa seveda še bolj. Poskušajte zjutraj z desetimi, petnajstimi počepi in nekaj podobnimi vajami za izgubo sala na trebuhu, stegnih in zadnjici. Cim boste redno telovadili, boste tudi manj jedli, ker se boste enostavno slabo počutili s polnim želodcem. Ce se za en mesec odpoveste samo kruhu, boste brez vsake težave izgubili kakšne tri kilograme. Lahko pa jeste tudi krompir, testenine, celo sladkarije, le kruha ne. Lepi dnevi bodo- tu za kolesarjenje, tek. hojo. Izkoristite jih tudi za obisk najbližje trim steze, na katero ste že povsem pozabili. MARTA ODGOVARJA TANJA - KRANJ Stara sem 17 let, visoka 170 cm in tehtam kar 67 kg. Kot vsa mlada dekleta pa tudi jaz. kljub odvečnim kilogramom. rada oblečeni hlače. Prosim, svetujte mi brezrokavnik, ki bi ga nosila predvsem k hlačam. ODGOVOR: Verjetno bi svoje odvečne kilograme rada malo prekrila, saj so v hlačah še posebno poudarjeni Priporočam vam brezrokavnik ki bo ravno krojen, daljši in naj' ima dva žepa. Oglejte si ga na skici. Pri sajenju paradižnikov je pomembno, da jih sadimo dovolj globoko, in sicer tako, da so stebla pod površino zemlje položena skoraj vodoravno in gledajo iz tal samo vršički. Paradižnik zelo rad požene iz stebla nadomestne korenine, to njegovo lastnost pa izkoristimo za pospešeno pobiranje, hranil iz zemlje, kar seveda tudi poveča pridelek. Vrhnje plasti zemlje so v vrtu najrodovitnejše, zato prisilimo paradižnik, da razvije tu kar največ korenin. Nizke grmičaste sorte paradižnikov sadimo na grebene ali pa sadike pozneje osipavamo. Pridelovanje grmičastih paradižnikov ima dobre in slabe strani. Prednost je predvsem v tem. da nimamo nobenega dela s postavljanjem opor in privezovanjem. Pomanjkljivosti pa se pokažejo šele v deževnem poletju, ko so plodovi onesnaženi z zemljo in začno hitreje gniti kot pri privezanih visokih sortah. Tudi pridelka je nekoliko manj. Grmičaste paradižnike moramo saditi v razdalji 40X40 do 50x50 centimetrov. Svetovna moda 0 Zalistnike pri paradižniku odstranjujemo sproti, takoj ko se pojavljajo. Pogosto imajo že mo? neje sadike kakšen dobro rar zalistnik. Ce pustimo, da se zalist niki razbohotijo, slabi glavni vrh. Solata vezivka, poletna endr ja, glede zemlje ni posebno izbirčna za razvoj pa potrebuje mnogo vod*. Le če jo bomo izdatno zalivali, lahko« računamo, da bomo pridelali nežne. [^JJ velike, rahlo sklenjene glave. Vezivko lahko sejemo in presajamo od pomladi do poletja. Medsebojna razdalja naj bo 35 x :V> do 40 x 40 centrimetrov. Na navad« gredi ne smemo imeti več kot štiri vrste Vezivke, ki same ne delajo glav. moramo ob suhem vremenit povezovati kakor endivijo. »Kabelska« in »Pariška« pa naredita štrucaste glave, ne da bi ju vezali Za pozno jesensko uporabo lahko sejemo na prosto konec maja igotV nje sorte zelja. Za to je primerna večina zgodnjih sort belega in rdečega zelja, ki hitro doraščajo. Do začetka julija pridelamo dovolj velike sadike; te sadimo na gredice.* katerih smo že pospravili prve pridelke zgodnje zelenjave. Tako bo vrt bolje izkoriščen. kfjs * M liki Um DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE B~"| speceriDa V galeriji Lafavette v Parizu so pokazali tole žensko pokrivalo za letošnje poletje, ki bi ščitilo proti vetru in soncu hkrati. Pokrivalo je pravzaprav ruta, ki ima vdelan barvni ščitnik iz plastike in bo služil namesto očal, konci rute pa bodo mehko ovijali vrat. Za Saharsko puščavo kot nalašč .. . dne 24.5.1980 MARKET DOBE B L E • Kajuhova 3 MARKET ZGORNJE GORJE 11^a MARKET LEST:E. Finzo. leva 1 0 MARKET -VOLČJI HRIB Radovljica, Gradnikov. Otroška ustvarjal Kaj^moreta otroška ustvarjalnost in spretnost, ZifZ ""te™ ^ osnovne šole Gorenjskega oareda v Žirovnici, ki so v svoje tapiserije, makrameje in okrasne rože vdihnili oboje nost S ŠOLSKIH KLOPI Nežne in barvite kot krila metuljev so okrasne rože, kijih izdelujejo krožka rji iz Žirovnice Pred slabimi tremi leti je Marija Mencinger postala mentorica krožka za tapiserije v celodnevni osnovni šoli Gorenjskega odreda v Žirovnici. S precejšnjo težavo so tedaj zbrali okrog petnajst učencev, saj se je šolsko leto že dobro začelo in so bile vse druge interesne dejavnosti v polnem razmahu. Kljub temu pa bojazni, da krožek ne bi uspeval, ni bila umestna. Zanimanja za izdelovanje tapiserij je bilo med učenci vedno več, tako da se jih je ob koncu prvega šolskega leta nabralo že kar 86. Koliko kvačk je bilo treba, koliko tkanin in volnel Toda vsi stroški, ves trud mentorice in učencev je bil poplačan z razstavo izdelkov, ki je zbudila izjemno zanimanje. Drugo leto so se lotili že ma-kramejev. Naučili so se osnovnih vozlov, potem pa je lahko vsak sprostil svojo domišljijo pri oblikovanju. Nastali so čudoviti izdelki, stkani z otroško ustvarjalnostjo in spretnostjo, ki bi bili lahko v ponos vsaki ženski. Tudi ob koncu tega šolskega leta so pripravili razstavo. Bila je še bolj pestra in zanimiva kot prva. Na njej so sodelovale tudi članice odseka za ročna dela pri DPD Svoboda Tone Čufar na Jesenicah, ki so se umetnosti izdelovanja makramejev naučile prav pri žirovniških krožkarjih. Letos, ki so v svoj program vnesli se okrasne rože, lahke, nežne in barvite kot krila metuljev, v krožku sodeluje že precej več kot sto učencev od drugega do osmega razreda. Pred meseci jim je mentorica huje zbolela. Najmlajši so delo nadaljevali kar sami. Ni čudno, da so tako ponosni na prikupno čebelico Majo, ki so jo dokončali sele pred dnevi, prav za razstavo na Gorenjskem sejmu. Večje učence je prevzela druga učiteljica, medtem ko tiste iz petih in šestih razredov vodi osmošolka Neven-ka Filipič. »Sprva sem se iskala nasvete .pri mentorici,« pripoveduje Ne-venka, »potem pa sem delala samostojno. Veselje imam. Najraje delam makrameje. Ni tako enolično. Do izraza pride ustvarjalnost. V šoli so mi obljubili, da bom tudi potem, ko se bom vpisala v pedagoško gimnazijo, še naprej vodila krožek. Prihodnje leto nameravamo poskusiti gra- viranje z diamantno iglo na steklo. Mislim, da bo zanimivo, čeprav ne tako enostavno.« Krožkarji so svoja dela ta teden razstavili na Gorenjskem sejmu v Kranju. Želijo jih tudi prodati, saj je material drag in vseh stroškov šola res ne more nositi. Vendar pa taka prodaja ni najbolj uspešna. Vsak, ki se ustavi ob stojnici, pričakuje, da mora biti delo otrok, čeprav nič manj lepo in vredno kot delo odraslih, napol zastonj. Saj njihovi izdelki niso dragi, pa kljub temu. Zato bi krožkarji toliko bolj radi prodrli v delovne organizacije, skupnosti, kulturne in druge ustanove ter delali po naročilu. Tapise-rijo-grb so že sprejeli na ta način. Ves čas razstave je nekaj najbolj marljivih deklet vbadalo v tkanino in vozlalo konce volne. H. Jelovčan Sliki: F. Perdan »Ponosna sem, da bom mladinka« Postati mladinec pomeni za vsakega pionirja posebno doživetje. Članska izkaznica, ki jo dobi ob sprejemu v Zvezo socialistične mladine Slovenije, mu pove, da je postal zrelejši, sposoben prevzemati in iz-polnjevatri naloge, ki jih od njega pričakuje mladinska organizacija, ki jih je vedno pričakoval tudi tovariš Tito. »Občutek imam, kot da sem nekaj več. Bolj odrasla sem. In ponosna, ker bom postala mladinka.« Tako je pred sprejemom v ZSMS pripovedovala Danijela Lan-gus iz 7. č razreda osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču pri Kranju. »Hudo mi je, ker Tita ob dnevu mladosti ne bo med nami. Ko je še živel, je bilo vse lepše, bolj veselo. Vem, kaj sem mu kot Nevenka Filipič Det ni jela Langus mladinka, dolžna in potrudila * bom, da bom obljubo ispolnil* Tito je vedno zaupal mladim.« Res; vedno, ko se je tovariš Tito obračal na mlade ali ko je govoril % njih, > so bile njegove besede mladino vabilo k akciji, vabilo uresničevanju pomembnih nalcf graditvi socialističnih samouprav odnosov, pri razvijanju bratstvu enotnost naših narodov in na nosti, neuvrščene politike I slavije ter pri razvijanju pr vrednot in pridobitev naše MC stične revolucije. Verjamem, da bo Danijela gus. ena od mnogih sedmošolces te dni stopajo v vrste mladinske ' ganizarije. dobra mladinka. Izktah se je že v pionirski organuac Posebno zadnje leto, ko je bila zaptf nikarica in delavna članica pionirskega odreda Lucijan Seljak Potrdilo je tudi njena vnema pri učenju. Odlična učenka je. pa * najde čas, da sodeluje v krožku i nemščino, pri košarki, atletiki, pri zborovskem in komornem petju Ljudstvu, ki ima takšno mladma. se ni treba bati prihodnosti. * večkrat poudaril Tito. S tem * mislil tudi na Danijelo Langus. tako kot na tisoče mladih, podobnih sjaj, H. Jelovčan "■ 'VAJA 1980 15.STRAN GLAS LEVIZIJSKI SPORED >jC POHIŠTVA hrt * S p« talil »TA, M. V. t profil« - 8.05 Mali pin-otroška serija - 8.20 jp£ Medvedja šola. Ij a mladinske nadalje I,. Moj prijatelj Piki 8,35 Vrtec na obisku : slikarjem - 8.SO Pestrna. II. del -fpui »vet - morje - 9.55 v - 19.10 Zlata ptica. S, 19.15 Risanka -to zrna - 19.30 T V 4-20.00 Igrani Film -Mo brezno, avstral-«*lievanka - 22.35 TV ttto Poročila III.TV mreže: iz vasi - 18.30 Na-- 19.00 Iz spore-19.30 TV dnevnik ia oddaja -I), danes, jutri -itarna oddaja sobota I— I. program: ioli: Naši kraji, izbor, Kraji in jftjOO TV v Soli: JBorja - 12.00 T V v i mladih lingvistov 15.40 Poročila -koledar - 15.55 iva - 16.55 Dinamo 19.30 TV KOO Igrani film -dnevnik - 22.0O $EM pokojnega goslovanske rafije Radoša i je posnet tnskem romanu tvića. r i skupino pmunistov, ki kbne naloge, iolžen, da _ i pesnika Ul okupiranega t osvobojeno Ker pa je pesnika ikočljivem U neko perico, \lielo, da zanj ni ttati. S tem se je pregrešil proti disciplini. V trenutku, ko pesnik dokaže svojo privrženost partizanom in tudi svoje človeške kvalitete, pade v roke gestapa. Zaradi občutka slabe vesti Mi ca organizira Ve kovice v beg. Film MLADI JUAREZ nam predstavlja najzgodnejša leta znanega mehiškega revolucionarja in kasnešega predsednika Beni ta Juareza. V pri po ve d i si' film omejuje na tisto obdobje njegovega Življenja, ko je mladi Beni to rasel in začenjal s poznavati krivice in trpljenje mehiškega malega človeka. pripravljeni nemški desant na Drvar zaradi poguma borcev v bitki pri Titovi pečini ni uspe L Nemcem je prišla v roke samo marša Iska uniforma. NEDELJA. 25. V. 8.15 Poročila - 8.20 Za nedeljsko dobro jutro: Tekmovanje učencev in Studentov glasbe -8.50 Tigris, dokumentarni film - 940 Prag, finska mladinska oddaja - 10.10 Ostr-žek, otroška serija - 10.36 I Ivanac: Nikola Tesla, TV nadaljevanka - 11.35 TV kažipot - 11.55 Mozaik - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila - 13.40 Nogomet Olim-piia : Rijeka - prenos (za J RT) - Razvoj popularne glasbe - Poročila - Južni Banat, potopisna oddaia TV Novi Sad - Glasbena oddaja -Športna poročila - Desant na Drvar, jugoslovanski film -19 10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19 55 Dan mladosti - prenos - 21 00 BoSko Buha, TV nadaljevanka - 21.50 Nova Gonca - mesto mladosti, dokumentarna oddaia - 22.25 Poročila 22 30 Namizni tenis - reportaža - 22.45 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 15.30 Nedeljsko Popoldne " 19.30 TV dnevnik - 1W» Dan mladosti - prenos - 21.00 Bu-mersko potovanje, dokumentarna oddaja - 21.45, Včeraj, danes, jutri - 22.05 Igrani film (do 23.45) DESANT NA DRVAR oživlja znane zgodovinske dogodke izpred 36 let, ko so Nemci po vodstvom generala Rendulica napadli Drvar in hoteli zajeli maršala Tita in njegov štab. Dobro hkrati odgovor na vprašanje, zakaj hodijo v jame. Film prikazuje priprave na odpravo, iskanje /ame in prodiranje v globino. Ob tem gledalec spozna jamarsko opremo in tehniko ter sledi razmišljanju jamarjev o naporih, veselju in tovarištvu. PONEDELJEK, 26. V. 8.55 TV v Soli: Obisk pri kiparju. Sodobna retorika Osebnosti - 10.00 TV v Soli: Materinščina, Risanka, zgodba, Zemljepis. Kraji in ljudje (do 11.15) - 14.55 TV v Soli - ponovitev (do 16.00) -17.35 Poročila - 17.40 Mini-godci v glasbeni deželi - 17.50 Živalstvo Avstralije, poljudno znanstvena serija - 18.05 Neizhojene poti - 18.30 Mozaik - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.26 zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 G. Gagliardo: Mati in hči italijanska TV drama - 21 45 V znamenju - 22.00 Koliko se med seboj poznamo, oddaia TV Novi Sad J Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17 45 Sola za junake, otroSka oddaja - 18.00 Naro'dne pesmi, otroSka oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 1845 To!foT? " 1930 TV dnevnik - 20.00 Znanost - 21 00 Vče r*J,Kda^?,S' jUi" ■ 21 20 0mi 22Wi nadaljevanka (do NEIZHOJENE POTI so predstavitev dejavnosti slovenskih jamarjev in Zgodba italijanske drame M A TI IN HČI je postavljena v zgodnja šestdeseta leta. Opisuje značilni dan družine ob štirih glavnih obrokih, kijih pripravlja mati. V sedanjost se vriva preteklost; spomini, sanje in pogovori. Glavni osebi sta mati in hči. V drami sledimo razvoju njunih odnosov. Ko se dan začenja, hčerka komaj lahko hodi, uporabljati mora bergle. Matijo Z veliko ljubeznijo spodbuja. Pri večerji je hči ozdravljena, mati pa se počuti bolno. Hči postaja odrasla in neodvisna, materina vloga je vse bolj nepomembna. Končno ostane samo s svojimi spomini. 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja - 20.55 B. Prus: Lutka, nadaljevanje in konec -22.15 V znamenju - 22.30 Baletni portreti: dr. Henrik Neubauer Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 Pionirski TV studio -18.15 Nove knjige - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.05 Vilamoura: Igre brez meja - prenos -21.45 Igrani film - 23.20 TV dnevnik (do 23.40) Naturalist EMILE ZOLA (1840—1902) je bil sprva romantični pripovednik, okrog 1866. leta pa je sprejel realizem in mir dodal znanstvene razsežnosti. Nadaljevanka v osmih delih prikazuje življenjsko pot tega svojevrstnega človeka in umetnika, katerega dela so še vedno * privlačna za številne bralce. SREDA. 28. V. 9.30 TV v Soli: Zvok v filmu -10.00 TV v ftoili: Izobraževalni film. Risanka. PredSolska vzgoja. Zgodba (do 11L10) -17.05 Poročila - 17.10 Športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja - 17.30 K. Kovic: Moj prijatelj Piki Jakob - 17.45 Umetnost na jugoslovanskih tleh - 18.05 Otroška pesem, glasbena oddaja - 18.35 Mozaik - 18.40 Obzornik - 18.55 Ne prezrite -19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 Film tedna: Zemeljski dnevi tečejo, jugoslovanski film - 21.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.50 Miniature -22.10 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 OtroSka oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Amaterski studio - 19.1J> Glasbena medigra - 19.20 Madrid: Nogometni finale pokalnih prvakov - prenos -21.30 Včeraj, danes, jutri -21.50 Izviri - 22.20 Dnbrovni-Ske poletne igre, koncert zagrebških solistov (do 23.10) ČETRTEK, 29. V. 9.10 TV v Soli: Doba zorenja. Jegulje, Klub mladih tehnikov - 10.00 TV v Soli: Kemija, Risanka, Umetnost, Pravljica, Kraji in ljudje (do 11.40) - 16.05 Šolska TV: Vidiki inženirske psihologije, Delitev celic, TajniStvo v gospodinjstvu - 17.00 Poročila -17.05 Tigris, dokumentarni film - 17.-55 Odprava zelenega zmaja, mladinska nadaljevanka - 18.25 Mozaik - 18.30 Obzornik - 18.40 Mladi za mlade - 19.10 Risanka - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V živo - 21 ..35 Glasbena oddaja - 22.05 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17 10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 Svetilnik, otroSka oddaia - 18.15 Znanost 18.45 »Zagrebulje* - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Neposredni stiki: Poljska - 22.00 Včeraj, danes, jutri (do 22.15) PETEK, 30. V. 8.55 TV v Soli: Veselim se Af> le. MakedonAčina. Od tovarne do potroflnika - 10.00 Ty v Soli: AngleSčina, Risanka, Zgodovina, Zgodba. Izobra-* ževalna reportaža. Kraji in" ljudje (do 11.45) • 14.55 Soli - ponovitev (do 16; 17.10 Poročila - 17.15 Mil smeSnii družina, lutk serija - 17.30 Ptičje str mladinska nadaljevank 17.55 Poje vam Jadri Stojakovič - 18.25 Moz 18.30 Obzornik -Poklici v elektrogosi stvu. oddaja iz cikl Pred izbiro poklica -Risanka - 19.26 zrno do - 19.30 TV dnevnik -Slovenski kraji med se AjdovSčina—Črnomelj 21.35 V znamenju - 21 Martin Luther K ing, TV daljevanje in konec Oddajniki II. TV mreže: , 16.55 Obzorja, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 17.10 TV dnevnik v jnadžarfičini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Plavica, otroSka oddaja - 18.15 Koraki, mladinska oddaja - 18.45 »Paja pazjanija«, zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Družba in kultura -21.00 Včeraj, danes, jutri -21.15 Dokumentarna reportaža - 21.50 Igrani film (do 23.30) Opomba: Do zaključka redakcije nismo prejeti popolnega TV programa. TOREK, 27. V. 9.15 TV v Soli: Nevidna kletka, PoStni nabiralnik, Dnevnik 10 - 10.00 TV v Soli: Dokumentarni filmi, Risanka, Glasbeni pouk, Pisatelji med 11.40) - 16.15 Šolska TV: Vidiki inženirske psihologije. Delitev celic, TajniStvo v go-?P°dinJ8tvu - 17J0 Poročila 17.15 Mah pingvin, otroška serija - n.30 Dalmatinske klape glasbena oddaja - 17.55 Polatavček, oddaia TV Beograd - 18.25 Mozaik - 18.30 obzornik -18.40 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narodnost, no skupnost - 19.10 Risanka - KONJENIŠKI KLUB KOMENDA PRIREJA V NEDELJO 25. MAJA ob 14. uri VELIKO TOMBOLO na hipodromu v Komendi Dobitki: O DVA VVV GOLFA O DVE ZASTAVI 101 O ŠTIRI ZASTAVE 750 O ŠTIRI ZASTAVE 126 O VAGON CEMENTA O VAGON PREMOGA O DVAKRAT PO 25001 KURILNEGA OUA O IN VEČ STO MANJŠIH DOBITKOV iVO V KINU Rae je najpomembnejši film znanega režiserja Martina ga je spodbudila oziroma inspirirala osebnost neke neiz-r delavke borke za ustanovitev sindikata tekstilnih delavcev f Amerike.' Lik ženske, katere rezredna zavest dozoreva vzpo-mmtoevobajanjem njene osebnosti skozi boj za socialne m človeške Mff delavcev, je odlično upodobila igralka Satty Field. Prejela je km za najboljša žensko vlogo in lam zlato palmo v Cannesu. Film Vttikazan tudi na beograjskem Festu. Z udeležbo na Festu se ponaša še ameriški film V podzemlju seksa režiserja Paula Schraderja. Pripoveduje o puritancu, ki živi povsem običajno življenje meščana, dokler mu c velikem mestu ne izgine hiČ. Detektivi je ne najdejo, pa se odloči, da jo poi&čv sam Pri tem odkriva ameriško podzemlje, polno zla. Zal je del tega zlo postala tudi njegova hči i Bntanski film Beg v Atene, v katerem je nastopilo vrsta znanih ttlrn iz Evropa in Amrrike, obravnava drugo svetovno vojno. Pri tuf zavezniška ujetnike, ki no grškem otoku, bogatem ■if'1'itktmi najdišči, />r*'/*reči/o Nemcem, do hi jih .uplenili Kdo ljubi kojea? Katarina moža. hi /e hd ubit pred vhodom v svojo tu Ažurni obali, ali /ki ljubimcu Toma? Morda Toni njtit Čigava mu ff ubijala* h*ri'tHkinalnt sodnik skuša razvozlati njihove pruve ki ne skrivaj" i navidez povsem običajnih, da hi odkril •rl"i Film HumljivH ljube/.en je izjemna kriminalno zgodba, v trt gledalce um tliišufi-ta tudi itdfični igralki Antiic (lirnrthit in Hihi Kj>fM<»n ' KINO Kranj CENTER w2JLma^a prem an8'- barv. »kcij. vojni BEG V ATENE ob 16. in 18. uri, ob 20. uri nastopa Slovenski oktet a^vJS^* angl barv. akcij, vojni BEG V ATENE ob 16., 18. in 20. uri, prem. amer. barv. erot. V PODZEMLJU SEKSA ob 22. uri 25. maja domači barv. mlad. LETALCI VELIKEGA NEBA ob 10. uri JOSIP BROZ TITO ob 15. uri, angl. barv. akcij, vojni BEG V ATENE ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. fant. GALAKTIKA - VESOLJSKA KRI-ZARKA ob 21. uri 26. maja amer. barv. erot. krim. V ZEMLJU SEKSA OB 16., 18. in 20. uri 27. maja amer. barv. erot. krim. V PODZEMLJU SEKSA ob 16., 18. in 20. uri 28. maja amer. barv. erot. krim. V PODZEMLJU SEKSA ob 16., 18. in 20. uri 29. maja prem. amer. barv. NORMA RAK ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 23. maja amer. barv. IGRA ob 16.. 18. in 20. uri 24. maja amer. barv. IGRA ob 16. 18. in 20 uri 25. maja amer. barv. POD- krim UMAZANA krim. UMAZANA krim UMAZANA IGRA ob 14. in 18. uri. amer. jap. barv. erozij KING KONG JE POBEGNIL ob 16 uri. prem. franc. barv. krim. SUMLJIVA LJUBEZEN ob 20. uri 26. maja franc barv. krim SUMLJIVA LJUBEZEN ob 16.. 18. in 20. uri 27. maja franr. barv krim SUMLJIVA LJUBEZEN ob 16. 18. in 20. uri 28. maja amer. jap. barv. erozij KINU KONC. JE POBEGNIL oh Mi, 18 in 20. uri 29. maja Šved. barv glasb AHHA oh 16.. 18 in 20. uri Trti* 24. maja amer. barv. akcij, drama TIHO-TAIVI ob 16. uri, angl. barv fant erozij. ALIKN - OSMI POTNIK ob 18 in 20. uri. prem. amer. barv. krim. drama FANTJE IZ BRAZILIJE ob 22 uri 25. maja amer. barv. akcij TIHOTAPCI ob 15. in 19. uri. angl. barv. fant. grozlj. ALIEN - OSMI POTNIK oh 17. uri. prem. amer barv erot krim. V PODZEMLJU SEKSA ob 21 uri 26. maja angl. l>Hrv. (ant. grozlj ALIEN — OSMI POTNIK ob 18. uri prem amer barv drame NORMA RAE ob 20. uri 27 maja angl. barv. akcij vojni BEG V ATENE ob 18. in 20. uri 28. maja angl. barv. akcij, vojni BEG V ATENE ob 18 uri. danski barv. ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO ob 20 uri 29. mHja danski barv. ZAKAJ NE PRIDEŠ V MO-JO POSTELJO oh 18. in 20 Viri Kamnik DOM 24. maja flved. barv. glasb. ABBA ob 16., 18. in 20. uri, prem. danskega barv erot kom. ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO '^26? maja ftved. barv. Klub. ABBA °*> »»■ 17. uri, prem. amer. barv. NORMA RAE ob 19. uri, prem. amer. barv. knm. FANIJU iz. BRAZILIJE ob 21. uri AKTIKA 26. maja amer. barv. GALAKiiiVA VESOLJSKA KRI2ARKA ob 18. iin 20. un 27. maja amer. barv. fant. GALAK I, i** -VESOLJSKA KRIZARKA ob 18. un. ob 20. uri nastopa akupina KELLNER iz Prage 28. maja franc. barv. knm. SUMLJIVA LJUBEZEN ob 18. uri, ob 20. un nastopa . skupina KELLNER iz Prage 29. maja amer. jap. barv. grozIj_ £1™. KONG JE POBEGNIL ob 18. un. ob 20 un nastopa skupina KELLNER iz Prage Duplica 24. maja amer. barv. fant. GALAKTIKA - VESOLJSKA KRIZARKA ob 20. un 25. maja amer. barv. krim. drama rAlN ur, IZ BRAZILIJE ob 15. uri, danski barv^ erot kom. ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO ob 17. in 19. uri 28. maja Sved. barv. glasb ABBA ob 20 un 29. maja amer barv. erot. krim. V fUU-ZEMLJU SEKSA ob 20 uri Čeanjica 23. maja amer. barv. erot krim. V PODZEMLJU SEKSA ob 20. uri 25. maja amer. barv west KONJENICA BREZ KONJ ob 17. uri. avstral. barv. knm. NENAVADEN ROP ob 20. uri Radovljica 23. maja jap barv krim JESEN BREZ CARJA ob 20. uri 24. maja amer. barv MUPPETKI GREDO V HOLLVVOOD ob 18. in 20. uri 25 maja amer. barv MUPPETKI GRE 1X1 V HOLLYWOOD ob 18. uri. angl. barv. pust. KORAKAJ ALI UMRI ob 20. uri 26. maja amer. barv SVATBA ob 20. ur. 27. maja angl. barv pust. KORAKAJ ALI UMRI ob 20. uri „„„»o.« 28. maja jap. barv. JESEN BREZ CARJA Ob 20. uri . a„, 29. maja amer. barv. knm. TAJNA .ŠVICARSKE BANKE ob 20. uri Bled 23. maja zap. nem. barv. fant. PUSTOLOVŠČINE BARONA MUNCHAUSKNA ob 20. uri 24. maja ital. barv pust SAPAMI EX PRESS ob 18. in 20 uri 25. maja span. barv. KARMEN IZ URANA DE ob 18. in 20. uri 2usi KORAKAJ ALI UMRI ob 20. uri 29. maia jap. ban . krim.. JESE.N . MRK/ CAR.iA^h'20 Arf 1 * • ' Bohinj - Boh. Bistrica 24. maja span. barv. KARMEN IZ URANA DE ob 18. in 20. uri 25. maja ital. barv. pust. SAFARI B* PRESS ob 17. in 20. uri 29. maja amer. barv. SVATBA ob 20. uri Skofja Loka SORA 23. maja amer. ŽIVLJENJE SE PRIČNE DVAKRAT ob 18. in 20. uri _____ 24. maja amer. LOVEC NA JELENE ob 1725nm°ajanamer LOVEC NA JELENE ob ,727nrn°ajanfranc NENAVADNE KRAJE ob zamaja franc. NENAVADNE KRAJE ob 1829nmajanfranc. DISKRETNI SARM BUR-ZUAZIJE ob 20. uri Železniki OBZORJE 23. maja amer. LOVEC NA JELENE ob 17. in 20. uri 24. maja pol. POVEST GREHA ob 20 uri 25 maja ŽIVLJENJE SE PRIČNE DVAKRAT ob 18. in 20. uri 28. maja amer. drama KITAJSKI SINDROM ob 20. uri Jesenice RADIO 23. maja amer. angl. drama OSTANIMO SKUPAJ ob 17. in 19. uri 24. maja hongkon akcij. LEZI. STRELJA SE ob 17. in 19. uri 25. maja hongkon akcij. LEZI. STRELI A SE ob 17. in 19. uri 26. maja nem. akcij. SINOVI VELIKE MEDVEDKE ob 17. in 19. uri 27. maja nem. akcij. SINOVI VELIKE MEDVEDKE ob 17. in 19. uri 28. maja hongkon. PEST VELIKEGA ZMAJA ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 23. maja ital ZADNJI SNEG POMLADI ob 18. in 20. uri 24. maja amer. angl. OSTANIMO SKUPAJ ob 18 in 20. uri 25. maja amer. angl. OSTANIMO SKUPAJ ob 18. in 20. uri 26 maja ital IGRALCI DRUGE VRSTE ob 18. in 20. uri 27. maja ital IGRALCI DRUGE VRSTE ob 17. in 20. uri 2« maja nem SINOVI VELIKE MEDVEDKE oh 18. in 20. uri Dovje Mojstrana 24. maja ital. ZB(KK)M IN KONEC oh 19.30 25. maja amer. Kranjska gora PEKLENSKI STOLP 24, mai« iiriu-r 20. uri PEKLENSKI STOLP oh 28.maja amar angl. OSTANIMO SKU-PAJ oh 20, uri O L» A S16.STRAN. PETEK. 23 MAJA 1! RADIJSKI SPORED InformHtivnr odrini« lahko posluAate na prvem programu vsak dan. rn/en nedelje h ISO. 5.00. 5.30. «00. 6..10. 7.00. H.00. 9.00. 10.00 (danes dopoldne). 11.00. 12.00. 1.1.00. 11.00. 15.00 (dogodki in odmevi). 19.00 (Radijski dnevnik). 22.00. 2.1.00. 21.00. v nočnem sporedu oh 1.00. 2.00. .1.00. oh nedeljah pa oh 1.10. 5.00. «.00. 7.00. 8.00. 9.00. 10.00. 12.00. 11.00. 11.00. 15.00. 17.00. 19.00 (Radijski dnevnik). 22.00 2.1.00. 21.00. 1.00. 2.00 in 1.00: na drugem radijskem programu prisluhnite novicam oh 8.10. 9.10. 10.10. II. .10. 12.10. 11.10. 15.00. I«10. 17.10. 18.10 in 19.00; na tretjem programu pa oh 10.00. 18.00 in 19.55. v kino - l7.pB operne melodije SOBOTA, 24. MAJ Prvi program 8.08 Pionirski tednik - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Za pojmo pesem za dan mladosti -11.20 Svetovna reportaža -11.40 Zapojte z nami - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Tone Ro-bič: Povezovanje raziskovalne dejavnosti s prakso - 12.40 Minute z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - posebna obvestila -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Kulturna pa norama - 15.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.05 Spoznavajmo svet in domovino 18.30 Iz dela Glasbene mladi ne Slovenije - 19.00 Radijski dnevnik - 19.25 Obvestila ii zabavna glasba - 19.35 »Min di mostovi« - 20.00 Sobotni zabavni večer (Koncert iz naših krajev) - 21.00 Za pri jetno razvedrilo - 21.30 Oddaja za nafte izseljence -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Z lahkimi notami po nafti domovini - 00.05 Nočni pro gram - glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Radi ste jih poslušali 13.35 Glasba iz Latinske Amerike - 14.00 Srečanja re publik - 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za . . . - 16.00 Nas podlistek - Zaim Azemo-vič: M ura t - 16.15 lepe melodije - 16.40 Glasbeni casino -17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev - 18.00 Pol ure za chanson - 18.35 Nafti kraji in ljudje - 18.50 Glasbena medigra - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Sobotna panorama - 21.15 Mala nočna glasba - 21.45 S O S -V soboto obujamo spomine -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Popularne 17.50 Radijska igra - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! • 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 Prenos prireditve ob dnevu mladosti - 22.20 Skupni program JRT - Studio Zagreb -Glasbena tribuna mladih -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov - Op.Ofi Nočni program glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo, sport, glasba in Se kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Radio Student na naftem valu -21.30 Top albumov - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasha za konec programa SALON POHIŠTVA 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.00 "St udio "oTi 17.00'- 18.00 Operne arije in monologi -18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 Tipke in godala - 21.05 Od premiere do premiere - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemftčini - 22.25 Pregled RTV sporeda za prihodnji dan - 22.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 00.05 Nočni program - glasba SALON POHIŠTVA PONEDELJEK, 26. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z radiom na poti -10.05 Rezervirano za .. . -11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Veliki revijski orkestri -12.30 Kmetijski nasveti — ing. Boris Krasnov: Izobraževanje gozdnih posestnikov - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Poio amaterski zbori - 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Nafta glasbena izročila -18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z. . . - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz nafte diskoteke - 21.Oh Glasba velikanov - 22.00 Poročila, našim rojakom po svetu -22.15 Informativna oddaja v angleftčini in nemftčini - 22.25 Pregled RTV sporeda za naslednji dan - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri, - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet 17.35 Iz partitur orkestra »Metropole« - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama 20.00 Iz zakladnice jazza -Lester Young - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa gledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.:W) Melodije po poftti - 22.15 Zvočni portreti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasha za konec programa Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Iz obdobja^ swinga - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom ... in zborom Rov Etzel 16.00 Pet minut humorja -16.10 Popevke italijanskih avtorjev - 16.30 Novice - Nič nas ne sme presenetiti - 16.40 Disco čez dan - 17.35 Iz partitur revijskega orkestra RTV Ljubljana - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem -21.45 Jazz na II. programu -Duke Ellington - Count Basie - 22.15 Rezervirano za countrv glasbo - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 29. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! " 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - OPZ in MPZ OS Solkan - 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Tatjana Brumat: Vrtnice - 12.40 Od vasi do vasi -13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade posluftalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami »Ko-zapela . . . »Kolednice mladinskih brigad« - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Trio Gor-jan s fantazijskimi skladbami Roberta Schumanna -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidarfti-ča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - Ob 150-letnici rojstva Janeza Trdine - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v angleftčini in nemftčini - 22.25 Pregled RTV sporeda za prihodnji dan -22.30 Plesna glasna iz jugoslovanskih 23.a5 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program glasba S&LON MHBTVi Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom . . . -16.00 Reportaža na kratko -16.15 Francoske popevke -16.45 Jazz - klub - 17.40 Iz partitur velikega zabavnega orkestra Vieroslava Matufti-ka - 18.00 Danes vam izbira -18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kuhuri - 19.25 Stereorama - 20.00 Beseda v rocku - 20.50 Deset minut z instrumentalno skupino 21.00 Prizma optimizma -22.00 S festivalov jazza - Za-greb-79 - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa NEDELJA, 25. MAJA Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.07 Veseli tobogan - 9.05 Se pomnite, tovarifti... - 10.05 Panorama lahke glasbe - 11.00 Pogovor s poslušalci - 11.10 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za kmetijske proizvajalce - 13.50 Pihalne godbe - 14.05 Humoreska tega tedna - Ivan Sivec: Naftih sedem pomladi - 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Listi iz notesa - 16.20 Gremo Salti POHIŠTVA TOREK, 27. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih ftol - Glasbena ftola Hrastnik - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Tone Mastnak: Sodobno oblike ovčereje RADIO TRIGLAV JESENICE UKVV-FM področje za radovljiško občino 87.7 mega-herza — Gornjesavska dolina 103.8 megaherza — Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 14*5 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in ploftč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna poročila -obvestila. 16.30 Kam danes in jutri ■* Jugoton vam predstavlja — Morda vas bo zani« malo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejftih dogodkov iz preteklosti - Reklame — Nedeljska kronika - obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Ponedeljkov Športni pregled - Morda vas bo zanimalo — Minute / narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Stop zelena luč - Morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Naft obzornik - Morda vas bo zanimalo - Po domače za vas SREDA, 28. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . - 11 35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -ing. Silva Avftič: Zaključki posvetovanja o problemih pridelovanja fižola v Smede-revski Palanki - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Raz-miftljamo. ugotavljamo... -14.25 Nafti poslušalci čestita- {'o in pozdravljajo - 15.30 Za-»avna glasba - 16.00 »Loto •vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pilkington in di Lasso v izvedbi skupine Deller Consort in APZ »Tone Tomft,ič« - 18.15 Naft gost 18.30 Kaj radi poslušajo -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z . . . -20.00 Koncert za besedo - pogovor - 20.25 Manj znani Chopin - Sonata in Introdukcija in poloneza za violončelo in klavir - 21.05 »200 let slovenske opere« - 22.15 Informativna oddaja v angleftčini in nemftčini - 22.25 Pregled RTV sporeda za prihodnji dan - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Kennv Rurrell - Wes Mont-gomerv - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 S solisti in ansambli JRT -13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 Radio Beograd za posluftalce Radia Ljubljana - 16.00 Tokovi neuvrftčenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike • 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe -17.35 Vpraftania telesne kulture - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra s pianistom Petrom Nerom - 18.00 Minute z godali - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Raz- SALON POHIŠTVA di 22/ Vodoravno: 1 vrhnje žensko oblačilo iz jope in krila u , 1 krožni zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve. 13 star krai v dolinVSKOt Bosne severno od Zenice, 15. prislov, ki izraža dve ponovitvi lfi knSti Ingolič. 17. ozemlje, 19. kratica za deciliter. 20. večja ptica oevka črr^hTnLj'^ rumeno liso okrog oči, 22. ameriški kemik, nobelovec 1935 Lars 23 imT»llrV pesnice Skerlove. 24. madžarska oblika imena Anton 28 narrdnn «21 ime Tomislav, 27. mestece v vzhodni Avstriji. j'uSovzhc^no od\ rSl 28. grSki bog ljubezni, 30. angleški pomorščak n p&ili ulSL«Z&m ustanovil prvo angleško kolonijo v Severni Amerik" WalterTTJ2lSj vitvijo črk nastala nova beseda. 34 bela snov ki n««t«.L 7 » pw»MJ žge, 35. snov iz kvasovk - -hajanje^e^ priznava etična načela m se ,.h drži, 38. vrsta, zvrst 41 krai oh nilll! JjISH* jugu Sudana, 42. složnost. vzajemnost. 44 pevec »iVnik ,,n.^L^!l»fl starih Grkih 45. kdor se posebno odlikuje v tenZ^v&^itt slovnici, 48. Rajko Ranfl, 49. staro vino. nekaj starega 51^o^it * Minosova hči ki je junaku Tezeju s klopci&mVt?^m^iaV Sat F labirinta, 53. kar je staljeno. 54. najet kmetijski delavec, plačan na d« •ti**; itokfj vnii tU PETEK, 30. MAJ Prvi program 4.30 Poročila - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 8.46 Nafti umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za .. . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti -Ludvik Strobl: Letoftnji program pridelovanja semena v Sloveniji - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje - 14.05 S poti po domovini - 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba -16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Janez Krstnik Dolar. Kantata Miserere Mei - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otroci! -19.45 Minute z . . . 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . . . -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v angleftčini in nemftčini - 22.25 Pregled RTV sporeda za naslednji dan -22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glas- b beni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Jazz v komornem studiu -Tete Montoliu - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno - 17.35 Odmevi z gora dr. Miha Potočnik - Marijan Kriftelj: Zlata naveza - XVI. oddaja - 17.45 Filmska glasba - 18.40 Mali koncert lahkt glasbe - 18.55 Razgledi po kultun - 19.25 Stereorama -20.00 Stop pops 20 - 20.15 Novosti iz francoske diskoteke 21.30 Jugoslovanska ročk scena - 22.20 Akordi za sanjarjenje - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Navpično: 1. kavelj, kljuka, 2. v grški mitologji slaven lovec, ljub boginje Eos; ozvezdje na nebesnem ekvatorju, 3. avtomobilska oiBik* Sarajevo, 4. okrajšava za razstrelivo trinitrotoluen, 5. idejni ute« predstavnik- določene ideologije, 6, slovenski pesnik »Modeme«. Aleksandrovi 7. svetniški sij, žarni venec, 8. per, častni naslov v angleško peer, 9. kratica za Savez komunista Jugoslavije, 10. kemično prvino iridij, 11. sef afriške države Mavretanije. Moktar OuUL zbirka zemljevidov v obliki knjige. 14. zastarel slikarski izraz za čop temeljni verski nauk ali trditev, ki ne dopušča dvoma. 18. italijansko i pristanišče in turistični center na Siciliji, 21. gorski vrh nad Aljaževimi severozahodno od Triglava, 23. pasma koz, kuncev, mačk z dolgo < reka v vzhodni Turčiji, med Sovjetsko zvezo in Iranom Araks, 27. it-^ moSko ime, ime filmskega igralca Cervija, 29. srednji del, 31. anglefti1 -ekspresionist, poljskega rodu (1880- 1960), Jakob, 32. zbirka starih pw mitoloških in legendarnih spisov, 33. sloviti hunski kralj, nazvan »šib« U 35. redek izraz za živinsko krmo, klaja, 37. orodje za k osen je trave. 39.tr zadetek pri tomboli, 40 saharsko gorovje v Mavretaniji, v Maliiu A tudi kraj v osrednjem Alžiru, 42. staro ime za Irsko, 43. med, izdelek čet poleg, ob, 47. indonezijsko otočje na vzhodu Bandskega morja. 50. >, kemično prvino aluminij. 52. kratica za Društvo narodov. Reiitev nagradne križanke z dne 16. maja: |. krota. 6. cent, 10. pomp. 14. reUr. 15. 17. snob, 18. tromba, 19. tn, 20. TT, 21. upad, 23. Oahu, 25. LČ. 26. Eak, 28 Anar. 30 h Ringes, 35. Narta, 36. tnko, 38 ostrina, 40. Romero, 42. kroj, 43. žig, 46. NZ, 47. Uma, RID - 8 dni, 16/6 - svetovni kongres za reprodukcijo imemen jeva nje domačih živali >N - 3. Mednarodni sejem odpadkov - 14/6, 30/6. IEAL — Mednarodni kongres za hematologijo in azijokrvi — 12 dni, 14/8 . ^RDAM — 17 svetovno prvenstvo frizerjev - 7 dni. I PROGRAMI SO NA VOLJO V KOMPASOVIH PO-tALNICAH! ljučene skupine pa izdelamo program po želji! ALPETOUR DO Turistična agencija URAD — odhod s posebnim vlakom 25. in 27. maja (Za tijo&ne skupine organiziramo v več terminih potovanja |*V)bu8om, vlakom in letalom) IK ČEŠENJ V BRDIH - 8. junij SLEDEH ZGODOVINE (Zgornja Avstrija, Salzburg, thtagaden) — 21. —24. junij EE - SIENA, 27.-29. junij ranje na sončnem Lošinju v prijaznem zasebnem penzi- P" em Lošinju od 6. junija 1980 dalje, ije in prijave v nadih poslovalnicah na Gorenj-Ljubijani. ;rexport (j) TOZD INEX POTOVALNA AGENCIJA 127-94 7 3P?-58 letos vas vabimo na naše tradicionalne počitnice v Ijsko, sončno in toplo TUNIZIJO 14 dnevni paketi (letalo, polni penzioni, letališka taksa. ) v IZBRANIH HOTELIH V HAMMAMETU (El .Continental) ali vSOUSSU (Sousse Palače). DI VSAK TOREK od 17. junija dalje. te r prijavami — le tako boste lahko preživeli nekaj ^nih dni na prostranih plažah toplega sredozemskega pod vročim afriškim soncem, kjer ni bojazni, da hi vaše tftniremotilo slabo in hladno vreme! 7dnevnega paketa 5.360,— NO M CENEJŠE PO OSEBI DIN 150, - UPON ZA POČITNICE V TUNIZIJI ložite ob prijavi ta kupon neposredno v poslovalnici Ljubljana, Titova 25 osebno ali po pošti, ste znižali vašega izbranega paketa /a din 150, — . Kupon velja za »Ino atl^lf užinsko prijavo ■fcffc—»i^M^Mh 1 jJBiMiiiiH ■minil, VBEOGRAD ORGANIZIRANO Med delovnimi ljudmi in občani z Gorenjske je veliko zanimanje za organiziran obisk Beograda, kjer bi radi obiskali zadnji dom predsednika Tita in se poklonili njegovemu spominu. Vsem delovnim organizacijam, društvom in drugim priporočamo, da se obrnejo na Občinske konference SZDL, kjer bodo dobili vse informacije o terminih za obisk predsednikovega groba. BENETKE - VERONA -GARDSKO J. _ SIR-MEONE - PADOVA 2 dni - za 1.350 din Izlet prireja Kompas, odhod *>a je v soboto, 31. maja. zletniki si bodo ogledali zanimivosti Benetk. Verone prenočili v Bardolinu ob Oardskem jezeru in naslednji dan obiskali letovišče Sir-menone in si ogledali tud Padovo. V ceni izleta je vračunan avtobusni prevoz gostinske storitve, cestne takse prevoz po velikem kanalu v Benetkah v eno smer, organizacija in vodstvo potovanja. Odhod je zagotovljen, na voljo pa je še nekaj mest. ' JSMPTH1 tečaji 0«,5.EGAJEZIKA Kompas je tudi letos organiziral udeležbo na tečajih ki Jih prirejajo izbrane angleške šole O možnosti udeležbe je izdal posebno knjižico, ki vam Je na voljo v turističnih poslovalnicah. V niei hostP nasn vse potrebne"%Xt zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Krani OBVEŠČA da so bile v aprilu in maju 1980 med številnimi manjšimi izplačane tudi štiri večje požarne škode in sicer: 1. zavarovanki Šilar Mariji, Benedikova 2, Kranj za škodo po požaru z dne 9/4-1980 din 254.962 Za stanovanjsko hiso din 92.450 Obračun zavarovalnine: a) dejanska vrednost stanovanjske hise din 912.000 b) zavarovalna vsota po polici din 500.000 c) ocenjena celotna škoda na hiSi din 168.630 168.630 X ,r)00.(KX) (zavarovalnina = = 92.450) 912.000 Za stanovanjske premičnine din 162.512 tj. dejanska ikoda uničenih premičnin, ker so bile zavarovane za dejansko vrednost. Zavarovanki Rihtarsič Albini, Stara vas 123, Ziri, za »kodo po požaru z dne 6/4-1980 din 110.279 za stanovanjsko hiso din 81.993 Obračun zavarovalnine: a) dejanska vrednost stanovanjske hise din 554.400 b) zavarovalna vsota po polici din 270.000 c) Skoda din 168.360 , • 168.360 X 270.000 _ tt. ^ (zavarovalnina = - — «1.WM) 554.400 Za stanovanjske premičnine din 28.286 tj. dejansko škodo uničenih premičnin, ker so bile zavarovane dejansko vrednost. Zavarovanki Tomazin Metki, Proleterska 43 Tržič, za ikodo po požaru z dne 12/3-1980 din 490.118 Za stanovanjsko hišo Obračun zavarovalnine: a) dejanska vrednost stanovanjske hise b) zavarovalna vsota po polici c) škoda din 117.000 din 248.500 din 130.000 din 223.650 i • 223.650 x 130.000 _ (zavarovalnina = rfJ grgTgfi- = 117.000 Za stanovanjske premičnine din 373.118 tj. dejansko škodo uničenih premičnin, ker so bile zavarovane za dejansko vrednost. 4. Zavarovanki Kralj Ivani, Sutna 53, Žabnica na stanovanjskih premičninah po požaru z dne 24/12-1979 din 121.013 tj. dejansko ikodo uničenih premičnin, ker so bile zavarovane za dejansko vrednost. Iz cenitev odškodnin za zavarovane stanovanjske hise je ugotovljeno, da sta bile po požaru prizadete hise zavarovane za približno 50 ? dejanske vrednoti in v tem sorazmerju tudi izplačana zavarovalnina. Ker visoka rast cen gradbenih materialov postopoma znižuje vrednost obstoječih zavarovanj Vam svetujemo, da izkoristite obisk zavarovalnega zastopnika za uskladitev zavarovalne vsote na polici z dejansko vrednostjo. S tem boste v veliki meri preložili materialno breme obnove poslopij na Zavarovalno skupnost v primeru Škode. STRUŽENO PO HI ST VO r ti Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojevrstno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča m osvaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpež-nost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo, ki zajema postelje z nočnimi omaricami, s svojo uporabno tunkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim vn»tro lakom v pol" mat izvedbi. ., ,. - , * j ^ _:_a G LASU.STRAN. PETEK. 23. MAJA 11 V SPOMIN 5. junija mineva enajst let. odkar nas je v najlepših letih za vedno zapustila naša edina, najdražja MARICA ŠOLAR / bolečino v srcu nam minevajo leta v mislih na te. ljuba Mari. odšla si hre/ slovesa, nič hudega sluteč. O. usoda kruta, zakaj? Ta usoda je za nas tiho trpljenje, nepopisna bolečina, ki jo ni in<><" preboleti. Tvoj lik in nasmeh bo živel vedno med nami. Vsem. ki se je Se kdaj spominjate in. ki ste že. in še kadarkoli obiščete njen prerani grob. posebno pa Se njenim prijateljicam, iskrena hvala Naša solza, bo tvoj grob rosila, dokler nas smrt ne bo združila. Žalujoča: mama in brat Franci z družino! Podnart Ob težki izgubi nase žene, mame in stare mame PAVLE NOVINEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, izrečeno sožalje in podarjene vence. Posebno zahvalo smo dolžni sodelavcem Iskre TOZD - TKA linija ploSčatega releja, razredničarki in učencem 8. č razreda Osnovne šole France PreSeren in sodelavcem Novograd Novo mesto. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lep obred. Hvala vsem. ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni! Strahinj, 17. maja 1980 Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta in brata FRANCETA AHAČTČA upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim sodelavcem in znancem, ki so ga tako I.U u i P°8Prernin' na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalja. isKrena hvala sosedom za izkazano pomoč. Za sodelovanje pri pogrebu se zahvaljujemo tudi predstavnikom tovarne Iskra - Vzdrževanje, Števci, Nabava in Osnovni Soli Lucijan Seljak posebno pa Se tov. Aliču za prevoz. Prisrčna hvala tudi g. kaplanu za poslovilne besede in obred. Za njim žalujejo: žena Francka, hčerke Bernarda z možem in hčerko, Milka z možem in Francka. brat Tone, sestra Milka ter drugo sorodstvo Zabukovje, 16. maja 1980 ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila draga teta SILVESTRA MEDVED upokojenka Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter se poklonili njenemu spominu. Posebno zahvalo smo.dolžni Domu oskrbovancev v Preddvoru, kjer so ji pomagali v času njene noiezm, dr. Bajžlju, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: Marinka z družino in drugi sorodniki! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, starega očeta in tasta ANTONA KRIŽNARJA tkalskega mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč in izrečeno sožalje. Vsem se zahvaljujemo za podarjeno cvetje in vence. Zahvalo izrekamo zdravnikom in zdravstvenemu osebju oddelka za intenzivno nego bolnice Golnik, ki so mu skušali rešiti življenje. Hvala tudi dr. Janezu Bajžlju in vsem. ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahval ju jemo se tudi pevcem za zapete žalostinke ter gospodu kaplanu za opravljeni obred. Vsi njegovi! Stražisče, 12. maja 1980 MALI telefon 23 341 OGLASI >dam suhe HRASTO V F. PIO-in 10 kub. m STIROPORA PRODAM Prodam polnilne pregradne ZIDAKE, »TRAME« in IZOLACIJSKO VOLNO. Dr. Bračko Marija. Suška cesta. Skofja Loka 3800 Prodam 1000-litrski KASON iz debele pločevine za namakanje. Gašperlin Danica. Predoslje 81 pri Golcu. Kranj 3710 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Zmitek Francka, Mencingerjeva 8. Bohinjska Bistrica 3953 Prodam brejo TELICO. OBRAČALNIK. MEŠALEC za beton in 5 boksov za teleta. Benedičič Valentin. Globoko 7. Radovljica 3954 Prodam mlade KOZLIČKE. Naslov v oglasnem oddelku 3955 Prodam 3 dni staro TELIČKO, čistokrvno fiizijko in enoletne KOKOŠI za zakol. Blenkuš Zorko. Kranjska gora. Gasilska 12. tel. 88-731 3956 Prodam KRAVO sivko s teletom in PUNTE ter BANKINE. Poljšica 13. Zg. Gorje 3957 Prodam TOMOS 4 KM. po ugodni ceni. Hafnarjeva pot 13, Stražisče — Kranj 3958 Prodam lesene VILE. Zabukovje 13. Zg. Besnita 3959 Prodam TELETA. Bistrica 55. Tržič 3960 Prodam 7 kub. m DRV. Telefon 25-095 3961 Prodam MEŠALEC za beton. Kern Anton. Jezerska c. 86. Kranj 3962 Uvožen PRTLJAŽNIK za čoln prodam. Kranj, Mladinskih brigad 8. tel. 23-259 3963 Prodam kvalitetno domače ŽGANJE iz HRUŠK. Telefon 70-086 3964 Prodam nov MOTOR TOMOS 4 za čoln. Tičar Bojan. Puharjeva 10, Kranj, tel. 27-797 3965 Po izredno nizki ceni prodam dvosed — mali KAVČ bobi. Informacije po tel. 26-241 - Planina - Kranj 3966 Prodam češki ŠOTOR za 3 osebe. Ladan Franjo, Mlakarjeva 22 Kranj, tel.26-401 3967 Prodam odlično ohranjen ŠOTOR za 4 osebe Bosna sport. Redžepovič Akija, Mlakarjeva 22. Kranj, tel. 23-332 k > ' 3968 Prodam PRAŠIČA za zakol DRVA in PUNTE. Lahovče 61. Cerklje 3969 Prodam KRAVO s teletom. Leše 7, Tržič 3971 Poceni prodam novo okroglo kovinsko CISTERNO za gorilno olje, 4300-litrsko. B. M., Ilirska i 7] Jesenice 3972 Prodam raztegljiv KAV<\ KORITO z odcejalnikom in OMARICO. Tomažič Rudi, Valjavčeva 7, Kranj Prodam CEMENT, MLATILNI-CO, SAMOVEZALKO in vprežne GRABLJE. Žabnica 61 3974 Prodam avtomatski zrcalno-re-fleksni FOTOAPARAT CANON AV-1 in ročni ZENIT EM z vgrajenim svetlomerom. Telefon 22-958 3975 Prodam ohranjene plastične ROLETE in krajšo kopalno KAD. Kranj, C. na Klanec 22 3976 Prodam obžagan LES za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku. 3977 Prodam 10 kub. m SIPOREKSA, debelina 5 cm. Naslov v oglasnem oddelku. 3978 Prodam 2 LONČENI. 2 zastekleni OKNI in 2 VRATA, za 3.500 din Šiškovo naselje 42, StražiSče — Kranj 3979 Prodam HI-FI avtomatski GRAMOFON s KASETOFONOM in OJAČEVALCEM, 2x15 W. Kern. Sr. vas 69, Šenčur 3980 Poceni prodam GUMIJAST ČOLN - sport Beograd in TOMOS 4, rabljeno dve sezoni. Tomažič. Zupančičeva 39, Kranj 3981 Prodam PRALNI STROJ gorenje z novim motorjem in črpalko, cena 3.700 din. Medja Sabina, Lipce 4, Blejska Dobrava, tel. 81-930 dopoldan od 6. do 14. ure 3982 Zelo ugodno prodam dve VERIŽNI DVIGALI, nosilnost po 10 ton. višina dviganja 7 m. izdelek Litostroj, tip hov-ruk. Informacije po tel. 064-22-277 ali pismeno: Vidic Dušan, Kranj, C. Kokrškega odreda 11 3908 Prodam 14 mesecev staro plemensko TELICO simentalko. Cen-čič Ana, Selca 47 3983 Prodam SEDEŽNO GARNITURO za v dnevno sobo (raztegljiv kavč) Telefon 26-564 ali naslov' v oglasnem oddelku. 3984 Ugodno prodam skoraj nerabljeno PLINSKO PEC. Kranj. Kokrica. Snediceva 4 3985 Prodam malo rabljen ŠOTOR za 6 oseb RAB za 5.000 din. Sever Janez. Puštal 33. Skofja Loka. Informacije po tel. 22-221 int. 24-74 3986 Prodam ŠOTOR za 4 osebe ter rabljena OKNA in VRATA. Cerne. Kranj, Partizanska, tel. 21-721 ali v službi 23-341 3987 Ugodno prodam POHIŠTVO za Pri HE (5 cm). Pipanova 4. Šenčur Prodam dobro ohranjen PRAi.Nl] STROJ gorenje. LangerhoK Star Srednje Bitnje 101. Žabnica Ugodno prodam dobru ohranjanj SPALNICO. Jenko. Pot na JoAti Prodam NARODNO NOŠO u dečka od 9 do 10 let. Bahmt. Go- hgdai renja vas. Reteče 13. Skofja LoaalDfE 40* Mii Prodam kuhinjsko KLOP. MIZO |gd in dva STOLA. Jezerska c. 33. K ruj W„ Prodam 1400 kosov CEMENTNEMU OPEKE (cementno siv Sprican) drt-piO •vograd ali zamenjam za cemeatmtft K obe, Podbrezje 4. Duplje Samo J»jsi popoldan po 15. uri 40flB jn Prodam 800 kosov rabljenemu" STREŠNE OPEKE špičak nffr SPAČKA po delih (stroj rnenialnik).Kjai Ovsiše 34. tej. 70-169 Prodam 6 tednov stare PlMSKLJjdn Vidic, Muže 9. Zasip **pll Za okna in balkone vam nudimo«^ PETUNIJE (slovenke). DALIJBfc (georgine). KALCEOLARIJE ife-lrfai veljčke) in PELARGONIJE "m*! strijske bršlinke). Šenčur. Kranjskima! samsko, sobo. Informacije, po t.el, 28-428 vsak dan od 16. do 19. ure Prodam KRAVO sivko s TELE TOM in en teden starega TELETA Kozjek, Huje 13, Kranj Ugodno prodam kombiniran itali-j janski OTROŠKI VOZIČEK janc, Zg. Bitnje 161 Ugodno prodam 11 ELEMES TOV za opremo kopalnice. Smk«h niška 108. Kranj Prodam komplet KUHINJSKI KOT z MIZO in STOLI Erp*r C. 1. maja 63. Kranj - Pl*»»« Prodam KULTIVATOR u konjsko opremo in VILE za ohrahnjt mrve. Šenčur, Delavska 2 fv* Prodam električne ORGLE tiger Telefon 25-332 Prodam prenosni TV iskra • ustrojene TELEČJE KOŽE Lotnf. Cankarjeva 7. Radovljica, tel.7S4U Prodam nova BALKONSKA] VRATA kli z roleto. 220x1« Pestar, Naklo 6 Prodam 1,5 kub. m suhih CESNOVIH DESK. 25 mm Kti 50, Tržič Po ugodni ceni prodam lepo' VO in OTAVO za košnjo. Poji dobite na Sr. Beli 31, Preddvor Prodam italijansko deško K( Telefon 061-22-165 Prodam ZAGO ali zamenjat MEŠALEC. Gartner Franc, lubnik 15. Železniki Prodam POMIVALNI 1200 kapacitet na uro. Telefoa' 226 Prodam PRAŠIČE, težke od »* 50 kg. Posavec 16, Podnart Prodam turške PUTKE stare dva meseca. Novak Jok-reča 6, K ran i 5? Prodam še nov NAGROBNI Sn£ MENIK. Naslov v oglasnem o*r VEC ELEMENTOV POHIŠTVA,; dobro ohranjenega, ugodno preda« zaradi selitve. Telefon 27-988 od do 21. ure Prodam MIVKO. Luže 38. Seogl Prodam KOSILNICO BOS 11 Zg. Besnica 14, tel. 40-503 Prodam PUNTE in BANI Sp. Besnica 134 Prodam ISO-SPAN ZIDAKE^ kosov OBLIKOVNIK0V - 240*1 130 kosov VOGALNIK0V - 240 JJ 100 kosov OBLIKOVN1K0V 175 90 kosov VOGALNIK0V \V Kodrič Marjan. Pot v 1 Kranj Prodam rabljen LES xa ostr Orehar, Naklo 112 Prodam črnobel TELEM1 letnik 1976 in 4 metre SUHIH Prosen, Šmartno 6, Cerklje Prodam stoječo TRAVO roeSas LUCERNO. Cerklje 21 Prodam dobro mlado KRAVO, teletom ali brez. Apno 9. Ce Prodam sedem tednov stare ŠICKE. Pšata 20. Cerklje Prodam hrastove in PLOHE in DESKE ter kombin« PEC za v kopalnico. Zalog 61. kije Prodam sedem tednov stare Pl ŠIČKE. Glin je 4. Cerklje Prodam dve TELICI: ena konec maja telila. Sidrai 2. C* Prodam PLOHE in Vasca 8. Cerklje Prodam šest mesecev brejo T CO. Sidraž I.Cerklje Prodam 18 mesecev starega BiH CA in MACESNOVE DESKI 20 mm. Grad 43. Cerklje Prodam rabljeno gradbeno trično OMARICO. Pipanov« Šenčur (stanovanje v pritli^u M no) 41 Prodam TRAKTOR deut; KM, s 300 delovnimi urami FV4 Miha, Višelnica 4 41 Prodam TELETA - BIKCA pleme ali zakol. Sp. Duplje M 41 Prodam OTROŠKI VOZIM Beton. Britof 135. Kranj 0- 23 MAJA 1980 ».STRANO LAS NI ,m 5 tednov starega BIKCA, ica 176 4106 m PROSO za krmo piščan-kokoši. Vopovlje 2. Cerklje 4107 ,j prodam DNKVNO SOBO Šorlijeva 3. tel.26-921 4108 hrfim GLOBOK OTROŠKI .JK Telefon 49-090 4109 »Ejim hrastove DESK K. Strmi-10 Lfcira 4110 nj mino prodam SPALNICO. Ba-» Eitija. Kovor 107, Tržič 4111 *E Uim nov ŠOTOR za 4 osebe in n- oioKASETOFON. Hočevar nt s.Elijeva 3. tel. 26-920 4112 no nijm staro SKRINJO (svet-«E RADIO tehnik 8040 ter w K)0 100 S po delih, letnik 1971 m yka 15. Kranj 411.1 k>. visoko brejo TELICO fri-su Brnik 79. Cerklje 4114 E. Xo prodam NAMIZNI VR-M Ji STROJ za trofazni tok (9 m di s pomično mizo z nagibom. JE! «-261-374 4115 ff- „jam belo POROČNO OBLE-iv. k,38. ftular. Zg. Dobrava 21. 0 special. 6, Begunje 4038 m OPEL KADET 1200. star iVtoin pol. Hrastje 39, Kranj 4165 OBRAČALNIK za seno 4. Begunje 4166 jm dobro f »h ran jen VW 1300. «..Wur 4168 \ ugodni ceni prodam FIAT Sraxlov v oglHsr)«*m oddelku 3919 *»m NSU PR1NZ 1200 Na ■'(»dannern oddelku. 11948 Vjim «*lličri«> ohranjenega IŽA HKK> Kranj«-«, H rosica imriue .'1994 im ZASTAVO 754). letnik obnovljen. Omej« ., Kraiu, #ega odreda 1H/I 3995 Prodam ZASTAVO 7.50 SlanMovn 32. Kranj (Cirče) 3996 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101. letnik 1974. Cirče 29. Kranj 3W7 Prodam PRINZA KMK) Visok.. 20/a.l^nčur 3998 Po ugodni ceni prodam novo PRIKOLICO. nosilnost 500 k^ Bizjak Andrej. Bistrica 93, Tržič (zgorni samopostrežbi) .IJMMj Prodam OPEL REKORD, letnik 1965. vozen, lahko tudi po delih Telefon 74-368. Lesce. Na trati 16 4000 Prodam NSU 1200. letnik l<»7(> Telefon 74-048 1001 Prodam avto FIAT 126-P. l«-lnik 1979. garažiran. rdeče barve, prevoženih 10.000 km /.glasite s«- po tel. 21-894 - Kranj 4002 KOMBI, kupim. Kličite po tel 064-77-314 vsak dan razen ponedeljka od 11. medalje 4003 Ugodno prodam PRINZA 1000. registriranega do konca leta. Smole j Franc. Krnica 56. Zg. Gorje 4004 Prodam ŠKODO 1000 MB. za dele. Informacije v soboto in nedeljo po tel. 21-410 4005 Prodam osebni avto R-4. letnik 1974. Jože Draksler. Golniška 1. Kokrica 4006 Prodam ŠPORTNI VOLAN in komplet za IJ. BRUŠENJE za BMVV 1600. Telefon 23-739 popoldan 4007 Prodam OPEL ASCONA. letnik 1977. Golnik 57 4008 Prodam MINI 1000. Informacije vsak dan od 7. do 13. ure v CVETLIČARNI na tržnici 4009 Prodam GOLF - J (4 vrata), letnik 1977. Informacije 064-23-058 popoldan 4010 VVV 1200, starejši letnik, v voznem stanju, prodam kompletnega ali po delih. Jesenice - 82-782 4011 Prodam SIMCO 1100 LS. letnik 1972. Stirn. Hrastje 205. Kranj 4012 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1975, prva registracija 1976. Ul. Gorenjskega odreda 4. Kranj. tel. 27- 389 " 4013 LADO 1500 special. dobro ohranjeno, prodam. Informacije po tel. 28- 724 - Mihajlovič 4014 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1974. Naglic. Mandelčeva 1, Kranj 4015 Ugodno prodam ZASTAVO 125-PZ (parno). Jagodic. Zupančičeva 41. Kranj 4016 Prodam MOPED TOMOS 15-TL. Cesta na Klanec 57. Kranj 4017 Prodam dobro ohranjen osebni avto ZASTAVA 750. Zižmond Zdravko, Preddvor 41 /a 4018 Prodam novo TOVORNO PRIKOLICO s cerado. Zižmond Zdravko, Preddvor 41 /a 4019 Poceni prodam dele za NSU 1200. komplet prve LUCl in drugo. Jalen Ivanka. Žirovnica 20/a po 15. uri. 4020 Prodam »KATRCO«, letnik 1978. Zg. Bela 19. Preddvor 4021 Prodam RENAULT 4, letnik 1974, registriran do aprila 1981. Lavrič, Trboje 57, tel. 49-030 popoldan 4022 VVV KOMBI kasonar, generalno popravljen, prodam. Ogled v popoldanskih urah. Skrabelj Janez. Kamna gorica 59/c 4023 Prodam R-4, letnik 1974, registriran do marca 1981. Marko Dor-pik, Sebenje 96, Zasip - Bled 4024 Prodam VW, letnik 1972. Zg. Brnik 46, Cerklje 4025 Prodam MOPED elektronic 90. skoraj nov. Stiska vas 13, Cerklje 4026 > Ugodno prodam neregistriran MOTOR TOMOS na tri prestave. Pšenična polica 16, Cerklje 4027 Prodam KATRCO, letnik december 1977. Pristov, Bled. Gregorčičeva 12 4028 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano do 21.4.81, cena 3,5 SM. Cebulj, Moša Pijade 15, Kranj 4029 FIAT 126-P, dobro ohranjen, letnik 1977, registriran do marca 1981, prodam. Informacije po tel. 21-322. Ogled možen v petek popoldan pred trgovino Dekor, Koroška 35, Kranj 4030 Ugodno prodam rdečega GOLFA, malo voženega, letnik 1977. Ogled v soboto, nedeljo in ponedeljek od 13. do 18. ure. Plava, Tomšičeva 18, Kranj 4031 Kupim STROJ za APN-4 pet-brzinca ali elektronic. Porenta. Breg ob Savi 32, Kranj 4032 Ugodno prodam avto SKODA 110 LSV1974. Pristov. Vrba 18. Žirovnica 4033 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Trstenik 33, Golnik 4034 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Zg. Bitnje 164. Žabnica 4035 TOVORNI AVTO BUSSING -kasonar (6.20 X 2.40 m 6 t) s cerado. Pri objavi zahvale za umrlo PAVLO VEHOVEC se besedilo pravilno glasi: Zahvaljujemo se pevcem iz Vogelj in Trboj in ne iz Voklega in Trboj, kot je bilo pomotoma objavljeno. v odličnem stanju prodam. V račun vzamem tudi osebni avto. Cerar Fran«-, Vir. Gubčeva 8. Domžale 4036 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1973. Zganjar Pavle. Pungart 15. Skof ja Loka. tel. 62-804 4037 Prodam MOTOR MZ 250/1. Džordževič, Vodopivčeva 16. Kranj Ud. 24-841 Č4039 Prodam FIAT 50-L. letnik 1976. registriran do oktobra, prevoženih 13.000 km Podgoršek. Velesovska 24, Sencu 1 4075 Prodam I leto star BMVV 320 (6 cilindrov) Telefon 064-60-458 vsak dan ,eva in d<**a tor HAVBO in MO. MRFfn FIAT.750' tip ter 2^90 Ja8fk Pred S.aražo< ^X20. Ferjan, Luže 16, Šenčur 4055 TOMOSmv ?!?r0x?hranien Mi>PE» lUMOfe V-14. Visoko 10. Šenčur Po ugodni ceni prodam vozntfhi neregistrirano ŠKODO, lahko tudi po dehh. Brankovič. Cerklje 4 na Gorenjskem 4057 VW 1300, letnik 1970. prodam. Telefon 82-110 popoldan; 81-484 - dopoldan 405^ Prodam R-12 DACIA. letnik 1974 Pasar Marija, Kidričeva 37/c. Javor-nik, Jesenice 4059 Prodam R-8, cena 5.000 din. Zupan Ivo, Breznica 27, Žirovnica 4060 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979. Bajec. Gradnikova 65, Radovljica 406! Prodam R-4 TL, letnik 1976. Telefon 065-23-308 po 18. uri 4062 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 lux, letnik 1974, cena 3,5 SM. Lukan Marjan, Žirovnica 101/b 4063 STANOVANJA GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici najameta mlada zakonca brez otrok. Ponudbe pošljite pod ftifro: Predplačilo - čimprej DRUŠTVO MODRINA obvešča obiskovalce plesov v Delavskem domu, da se redne plesne prireditve prično v soboto, 24.maja od 19. do 24. ure in v nedeljo, 25. maja od 18. do 22. ure. Vljudno vabljeni! Miren fant iš«V SOBO v Kranju ali okolici, zaradi zaposlitve. Ponudbe pod: Lahko pomagam pri delu 3938 Brat in sestra iščeta STANOVANJE v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 4133 Prodam dvosobno STANOVANJE (I. nadstropje) na Deteljici pri Tržiču. Ponudbe pod: T - Gotovina 4134 Moški nujno ošče opremljeno SOBO. Cenjene ponudbe pod: Skromno 4135 V Kranju ali okolici vzamem v najem GARSONJERO. Naslov v oglasnem oddelku. 4136 Zdravstvena delavka išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Zelo nujno 4137 Miren fant išče SOBO v Kranju ali okolici. Grkovski Zoran. Zvezda 14. Ljubljana, tel. 061-51-257 4138 SOBO s telefonom, v Kranju, išče komercialist. Ponudbe oddati pod šifro: 333 _4139 1 POSESTI Prodam ali zamenjam VRSTNO HISO za STANOVANJE z doplačilom, dograjeno do V. gradbene faze v Škofji Loki. Ponudbe pod. Vrstna hiša 4140 Kupim novejšo HISO z vrtom, garažo in prevozno potio do hiše v bližini šole na Gorenjskem. Interesenti naj oddajo ponudbe do 5. junija z navedbo cene in opisa hiše pod šifro: Kasnejši obisk _ , 4141 Prodam trosobno STANOVANJE na sončni legi, s centralnim ogrevanjem v Bistrici pri Tržiču ah zamenjam za enakovredno HISO z dovozom do "HISE ter vrtom, ne preveč oddaljeno od mesta, na Gorenjskem Najboljši ponudnik ima prednost. Interesenti naj oddajo ponudbe do 5. junija z opisom pod šifro: Sola v bližini , 4142 V najem vzamem ah kupim GARAŽO v bližini Žanove ulice. Telefon 23-257 4143 Kupim HISO v gradnji v okolici Kranja. Pismene ponudbe na na; slov: J. Prusnik. Britof 21. Kranj 4144 Prodam takoj vseljivo STAREJŠO HIŠO. primemo za vsako obrt ali lokal. Naslov v oglasnem oddelku. 4145 Prodam takoj vseljivo HISO v centru Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. LJ , 4146 Kupim GOZD in obdelovalno ZEMLJO na Bledu ali v okolici Telefon: 77-552 - Bled Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali STARO HISO na relaciji Naklo-Žirovnica. Ponudbe: Sonč- na 'e8fl • I AffJt V najem vzamem manjši LOKAL za mirno obrt v Tržiču ali Škofji Loki. Ponudbe pod: Dober P'ačnik 4149 leti prakse. Ol) dobri, stanovanje \ hiši. Nastop službe takoj ali p« dogovoru. GOSTIŠČE - Alpska 58 .Lesce. tel. 064-75-507 4152 Redno zaposlitev dobi KUHAR (ica). OD po dogovoru. Cenjene po nudbe po telefonu 064-23-484 415'. Pravkar vojaščine prost fant išče kakršnokoli dopoldansko honorarno ZAPOSLITEV Imam izpit B-ka tegorije. Informacije po telefonu 064-28-412 4154 Sprejmem KV STRUGARJA. Naglic Jože. Jezerska c. 124/d. Kranj 4155 Pašni odbor Zasip pri Bledu, išče PASTIRJA za pašo na planini Krma 4156 IZGUBLJENO 19. maja sem na poti proti Globusu izgubila ZLATO BROŠKO v obliki črke E. Prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne na naslov: Zupančič. Begunjska 9. Kranj 4160 Poštenega najditelja DENARNICE in DOKUMENTOV prosim da jih vrne proti nagradi. Poljane Mojca, Sebenje 24. Tržič 4167 OBVESTILA! Popravljam vseh vrst TRANSI-STORSKE SPREJEMNIKE, GRAMOFONE in KASETOFONE. Mulej Silvo, Staneta Žagarja 57 pri plinarni 4157 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV in HLADILNIH SKRINJ. Oglasite se po telefonu 60-801 4158 OKVIRJAM slike, gobeline, priznanja, diplome itd. ., hitro in so-lidno. Križnar Vladimir, Radovljica. Linhartov trg 23 4J 59 pitmEorrvt i Vsako soboto ob 19. uri, PLES V hotelu JELEN. Igra ansambel JEV-SEK 4150 OSTALO Tisti Gorenjki. ki bi želela živeti ob morju, nudim dobro honorarno delo. Zaželjena mlajša upokojenka vešča knjigovodstva, lahko tudi strojnega. Stanovanje po dogovoru; Ponudbe z navedbo zadnje zaposlitve pod: Edinstvena prilika 3636 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za srednje šole. Debeljak. Skofja Loka. tel. 62-091 4161 Iščem FIZIOTERAPEVTA za dvakrat tedensko razgibavanje na domu. Vprašajte po tel. 74-220 v dopoldanskem času 4162 Ženski, ki ima dvoredni pletilni stroj impisal, dam delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku. 4163 «« po - K( ZAPOSLITVE Zaposlim K V PLESKARJA. OD i dogovoru. Stanovanja ni. SLI-OPLESKARSTVO - Kočnik, Pot na Joftta8, Kranj . ^fi Delo dobi upokojenec (pn dobrih močeh) za srednje težko fizično delo Šifra: Stoječe delo . 4151 Iščemo NATAKARICO m KUHARICO, lahko priučeno, pogoj dve Izdaj« CP Glu, Kranj. Stavek: TK Gorenjski tiak Kranj, U«k: ZP Ljudeka pravica, Ljubljana. Naalov uredništva in uprave Usta: Kranj. Mote PUadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranja »levil ka 61500-403-SlMf - Telefoni: n. e. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-SS*. redakcija 21-SOO, komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Naročnina sa prvo polletje 1»S0 din 200. Oproščeno prometnega po pristojnem mnenju 421-1/72. davka ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, starega očeta brata in strica ANTONA NOVAKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru upokojencev za zapete žalostinke, stanovalcem Levstikove 1 in 3. tovarišu Babniku za poslovilne besede pri odprtem grobu, Stanki za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, delovni organizaciji Domplan,-SGP - Gradbinec, delovni organizaciji Gorenjski muzej in Iskri elektromehanika - TOZD Števci za vence in cvetje, ki so ga darovali. Žalujoči: žena Ivanka, sin Tone, Jože z družino, hčerki Tončka in Ljuba z družinama Kranj. 21. maja 1980 a a * * a * * a * * a Pa recite, če M80 naše tovarišice v vrtcih domiselne in spretne. Takih lutk ne dobiš nikjer! Ob razstavi vzgojnih pripomočkov Vzgojno varstvenega zavoda Kranj Le delček vsakdana Vsko leto za Dan mladosti Vzgojno varstveni zavod iz Kranja z vsemi svojimi enotami pripravi manjšo razstavo o delu z otroki. Lani so staršem predstavili igralne kotičke in kaj njihovi malčki znajo ustvariti, tokrat so pa tovarišice pokazale, kakšne pripomočke uporabljajo, da bo otrokov pouk kar najbolj nazoren in kar najbolj sprejemljiv za uspešen otrokov telesni, umski in estetski razvoj. Po kratki proslavi v domu JLA v torek popoldne, kjer so otroci deklamirali in zapeli nekaj pesmic, so se s starši vred vsuli v spodnjo dvorano, kjer so otroci navdušeno prepoznavali predmete in igrače iz svojih vrtcev. Cesa vsega si ne domislijo in ne znajo narediti njihove tovarišice: skozi tale vratca smo smučali in tole mrežo smo naredili skupaj z našo tovariši-co. In naša tovarišica je spletla tega možica iz slame, ki seje koruzo na polju, mi smo pa skupaj s tovarišico nalepili te slikice sadja na panoje in smo potem ugotavljali, kako se kateremu reče. Naša tovarišica je pa sama naredila iz škatle boben, iz kuhalnic kostanjete, iz obešalnika in zvončkov glasbilo, ki poje lepše kot vsak tamhurvn . . . Ste vedeli, da se iz navadne plastične steklenice da napraviti brenkalo? O, naša tovarišica pa to zna narediti ... Pri nas se gremo pa prave pošte! Poštarsko se pozimi za odbojko kapo imamo, pa torbo, pa žige in pisma in pakete sprejemamo in raz-našamo. Pa telefonsko celico imamo . . . Mi se gremo pa zdravnika in imamo pravi stetoskop, zdravila proti vsaki bolezni, belo haljo in če je hud primer, tudi bolniško posteljo ... In takšnih lutk, kot jih zna napraviti naša tovarišica, tudi nikjer ne prodajajo. Ježa s taaakimi bodicami, volka sivodlaka, lisico zvitorepko in lovca tudi. .. Mi pa znamo pogrniti mizo z belimi pogrinjki in z rdečimi maki. . . Naša tovarišica pa zna delati iz penaste gume in lesenih paličic takooo velike čopiče, da mimogrede narišeš veliko rumeno sonce in punčko z modro oblekico . . . Da, naše tovarišice to znajo! Le tri dni je bila odprta razstava vzgojnih sredstev kranjskih vzgojnih zavodov, toda malce smo le pokukali v vsakdan našega otroka, ki ga vsako jutro posebej zaupamo njihovim tovarišieam. Marsikdo se je ob tej razstavi lahko še enkrat prepričal, da svojega malčka prepušča dobrim, varnim rokam. Letošnjo razstavo so tovarišice priredile v počastitev Kardeljevega leta in tedna mladosti. Tudi vrata vrtcev so te dni odprli. V torek pa bodo šli vsi mali šolarji na Jošta. kjer jim bodo podelili značke ciciban — planinec in cicibanove športne značke. D. Dolenc garancija 12 mesocov pravilna uporaba trajnost neomejena tone?. m JukusI.vijo PROIZVODI product y Id.pfr! F1HKTRONIKA T O N F. H USA Tone Rikovec Strfthinj 21, MKH NAKLO Sloveniji — JuRoaUvij« -TONER model 1/4 NEUI lor traisistor set sj DIE NEUE CKNliRATION | um tor transistot set s radio - radio- reco rder -record-player -calculator-waiki-talki -amplrfier-auto-radio -bat television - ZA AMERIKANSKE PARTNERS Kranj — Z gorenjskega sejma malega gospodarstva so mi prinesli zanimiv lepakič. vprašujoč me, kaj pravzaprav hoče povedati. Vrtel sem ga na levo in desno; ves je na gosto popisan, očitno predstavlja nekaj novega. Ko mi je čez nekaj časa dano le razbrati, da zasebnik iz Naklega predstavlja neic product far transistor set's. ki polni, nadomešča batte-rie za radio, radio-recorder. ivalkitalki in bat televison ter tako naprej, pojasnjujem začudenim prinašalcem lepakiča, ki pa kar naprej nejeverno zmigujejo z glavami. Nato se še bolj poglobim in preberem, da je bil v letu 1979 product za lastni razvoj, kvaliteto in realizacijo odlikovan s srebrnim priznanjem, ostalo slovenskega mi ni moč prebrati. Cez lepakič se šopirijo Neu. Neic. for Itansistar set's Novo, die neue generation in tako naprejt a Gorenjcem še kar naprej ni jasno, za kaj pravzaprav gre. Pravzaprav ni jasno tudi meni. •o človek vendarle mora imeti potrpljenje tudi z reklamo a la zahod, naj bo za nas še tako presenetljiva. Sploh pa — lepakič je bil razstavljen in predstavljen na mednarodnem sejmu malega gospodarstva, očitno in predvsem namenjen tujim poslovnim part nerjem. ki so jim razni neic product, regenerated energy. star' s galaxy energv in slično v malem prstu. Za tuje. za amerikanske partners, ki so najbrž trumoma drli na kranjski sejem tako ni pravzaprav nobene škode, temveč le kitrist. Gorenjci pa — kakor hočete, čas bi pa že tudi bil, da se malce h<»lje spoznate tudi na reklamne prijeme takšne vrste . . . Občina Skofja Loka pred referendumom Enotno za samoprispevek! lile v center usmerjenega izobraževanja in bodo že leta 1981 začeli šolo v Šolski ulici popravljati in bo čez dve leti že celotna stavba na razpolago osnovni šoli Peter Kavčič in bo tako protorska stiska za nekaj let rešena. Pri Sv. Duhu so predlagali, da se tudi tam v naslednjem srednjeročnem obdobju zgradi šola. Zavzeto je bilo stališče, da se predlog strokovno obdela in se ocenijo potrebe in možnosti. Solo v Martinj vrhu, ki naj bi jo obnovili šele čez pet let, je treba iz sredstev amortizacije šol takoj popraviti, da ne bi propadala. Enak primer je šola v Lesovici. Odveč je bojazen, da bi bili občani zaradi krajevnih prispevkov preveč Program mora biti v celoti uresničen S sprejemom odloka o razpisu referenduma na zborih občinske skupščine v sredo, se je v škofjeloški občini sklenil prvi del priprav na referendum za uvedbo občinskega samoprispevka, s pomočjo katerega bodo zgradili in obnovili vrsto šol na celotnem območju občine. Predlog programa so v ponedeljek podprli tudi na seji občinske konference SZDL, ko so obravnavali potek zborov občanov in pripombe, ki so jih posredovali občani. Zavzeli so stališče, da je potrebno pripombe upoštevati, če pa se jih ne da, je potrebno strokovno obrazložiti, zakaj določenega predloga ni mogoče upoštevati. Na podlagi pripomb občanov so iz narska in avtomehanska šola prese programa črtali izgradnjo strojno-kovinskih delavnic pri LTH v predračunski vrednosti 14.000 dinarjev, ki naj bi bile zgrajene čez dve leti, ker jih bodo zgradili z neposredno menjavo dela z združenim delom. Za izgradnjo športnih igrišč v Železnikih bo šlo iz skupnega programa namesto predvidena dva, šest milijonov dinarjev. Za osnovno šolo v Javorjih pa namesto prvotno predlaganih 25 sedaj 26 milijonov dinarjev. Izgradnja telovadnice in športne hale v Železnikih, za katero bi šlo iz referendumskega programa 2 milijona dinarjev, se črta iz programa in se prenese v naslednje srednjeročno obdobje. Zaradi teh sprememb se spremeni tudi celotna vrednost referendumskega programa in sicer se zmanjša od 415 na 401 milijon dinarjev. Več krajevnih skupnosti je dalo pripombo, da je prispevek za kmete v višini 4 odstotke od katastrskega dohodka previsok, prav tako pa tudi prispevek od letnega poseka lesa. Vendar je bilo v razpravi ugotovljeno, da je ta prispevek približno enak višini poprečnega 1,5 odstotnega samoprispevka, prispevek od lesa pa se računa od vrednosti lesa na panju.. Pripomba, da bi bili samoprispevka oproščeni višinski kmetje, pa je že upoštevana v predlogu odloka, ker ga ne bodo plačevali kmetje, ki so oproščeni davka, to pa so vsi višinski kmetje. V javni razpravi je bila podana pripomba Škofjeločanov, da bi bilo najprej treba zgraditi osnovno šolo v Škofji Loki, kjer je prostorska stiska ^ ;^Wm Marija najhujša, saj imajo nižji razredi W Praprotnik, pouk celo v treh izmenah. Zakaj naj ' ,V gospodinja bi se šola gradila šele leta 1984-85? 4 % iz Škofje Zato, ker se bodo gimnazija, kovi- Loke: »Obnoviti je treba stare šole in zgraditi nove, v dobro otrok in staršev. Zlasti v Škofji Loki so potrebe velike, saj je pouk že v tri izmene. Prispevek je res malo visok, predvsem za upokojence, vendar menim da je program izgradnje dobro pripravljen, je pa tudi obsežen. Mislim pa, da bi morali poskrbeti za dobro obveščenost ljudi, da se bomo laže odločali.« Beograd — Na seji sveta zveze sindikatov Jugoslavije so včeraj za novega predsednika sveta z enoletnim mandatom izvo-\ lili Mirana Potrča iz Slovenije. Beograd — Srbska skupSčina je razpravljala o posledicah potresa na območju Ko-paonika in o ukrepih za odpravo škode. Večina družin, ki so ostale brez domov, je že dobilo Šotore, okrog 300 pa jih bo Srbija Ne zagotovila. Ialamabad — predstavniki islamskih držav, ki so zasedali v Islamahadu, so sklenili, da bodo oblikovali poseben odbor za reSitev afganistanskega vprašanja. Miatni — Nemiri, ki so zaradi rasne ne-j strpnosti izbruhnili v tem letoviškem mestu na Floridi, so po neuradnih ocenah zahtevali od 15 do 20 žrtev. Sovraštvo med belimi in črnimi prebivalci je v tem koncu Amerike globoko zakoreninjeno, vendar obračuna takih razsežnosti že dolgo ni bilo. Vaocouver - Po nedeljskem izbruhu ognjenika Mount St. Helens v južnem delu ameriške države Washington se oblak pepela Se naprej pomika proti vzhodnim delom ZDA. Pepel ovira promet in ogroža zdravje ljudi. Včeraj je zajel celo New York. ;. H-1. V obremenjeni. Res sedaj kraj« samoprispevek plačujejo krajani krajevnih skupnosti, vendar se bo v večini letos iztekel, razen v Zefct-nikih, kjer ga bodo plačevali do konca leta 1982. Izjema pa so Javor-je. kjer so samoprispevek razpij letos in sicer zato, ker že 10 let zbir jo za cesto Krajci —Javorje in dodatni viri zagotovljeni, G< kjer so se krajani odločili za podalj-1 sanje samoprispevka za dokončatjej investicij in Sovodenj, kjer pa odločajo zanj prav sedaj. Povsod m bili krajani pred uvedbo krajevnep samoprispevka seznanjeni, da m pripravlja tudi uvedba občinskep samoprispevka. V vseh krajevnih skupnostih] so na zborih občanov podprti predlog za uvedbo samopriiper-ka, ker vedo, da edino z idnae-vanjem denarja — lastnega, denarja združenega dela in izobraževalnih skupnosti — lahka i uresničijo program izgradajtl novih in obnove starih, pred-f"*1 vsem podružničnih šol. L. Bogataj feto Jože DotiUT upokojen« ( iz Javor. »Sem za samoprispevek, saj bo a-ko končno le obnovljena šola v J»-vorjah. Šola, gostilna in trgovini* vasi mora biti, sicer je življenje o* romašeno. Šola mora biti danes J* dobno urejena, da se otroci v h lahko ravno toliko naučijo k centralnih šolah.« tor Potres v Srbiji Brez strehe več kot 1200 družin V nedeljo so se stresla tla v Srbiji. Žarišče je bilo na območju Kopaoni-ka, jakost potresa pa je bila 8. stopnje po Mercallijevi lestvici. Potres je povzročil veliko materialne škode, smrtnih žrtev ni bilo, precej ljudi pa je ranjenih. Od nedelje so se tla še večkrat močno stresla, tako da je škoda iz dneva v dan večja. Razdejanje je najhujše v kopao-niških občinah Brus, Kuršumlija, Blac in Raška, nekoliko manjše pa je v občini Aleksandrovac. Podrtih ali tako poškodovanih hiš, da v njih ni mogoče stanovati, je okoli 1500 hiš. Brez strehe je ostalo 1200 družin, od tega 500 v občinah Brus in Kuršumlija. Poleg stanovanjskih stavb so najbolj prizadete šole. Okoli 20 je tako poškodovanih, da so jih morali začasno zapreti. V Aleksandrovcu sedaj ne hodi v šolo 8000 otrok. Doslej so potresnikorn poslali okoli 1000 šotorov in sicer iz Beograda okoli 200. iz Crne gore več kot 400, pomoč v šotorih pa sta poslala tudi JLA in Rdeči križ. Pomoč so ponudile vse republike in pokrajini. Izvršni svet skupščine SR Srbije je sklenil, da se občinam, ki jih je prizadel nedeljski potres, nemudoma pošlje enkratna denarna pomoč brez obveznosti vračila v znesku 11.5 milijona dinarjev. Ze za naslednjo sejo izvršnega sveta pa bodo pripravili predlog zakona, na podlagi katerega bodo zagotovili denar za kreditiranje obnove. Marjeta Sifrer, socialna delavka iz Škofje Loke: »Program je dobro zastavljen in obsežen in ga je treba v celoti uresničiti. Ne sme se ponoviti slika uresničevanja programa krajevnega prispevka mesta Škofje Loke. Potrebe so povsod velike, posebno pa v Škofji Loti in za nas bo največja pridobitev uvedba pouka samo v dopoldanskem času.« Bojana Rupar, tajnica ii Škofje Lok« »Najprej bo treba obnoviti sttW šolo v Šolski ulici v Škofji Loki j Tako ne bo več izmenskega pouki ] pa tudi pouk bo lahko boljs T*-j stavba je nujno potrebna popnvaV saj so ob potresu pred tremi leti fV\ kale stene, stropi so še leseni, oonH ma je stara. Sicer pa mora biti pn>;| gram referenduma v celoti uresaM) Čen.« L. Bogataj \ tovarniška prodajalna ODetejica vam nudi SKRB ZA VASE UDOBJE bogato izbiro moške, ženske in otroške obutve 7