Štev. 25. POLITIČEN LIST ZB SLOVENSKI Leto XXXII. Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2 - (vhod čez dvorišie nad tiskarno). 1 Z urednikom je mogoče govoriti le od I 10,—12. ure dopoldne. 1 Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma I se ne sprejemajo. ^ Uredniškega telefona štev. 74. A. V Lijubljatii/ponedeljek, 1. februarja 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za t mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. JL Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. '2. Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije.—' I n s e r a t i se računajo cnostopna petilvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 4 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. Upravulškega telefona štev. 188. | Kulturni boj na Francoskem. Na Francoskem se vrši sedaj istinit kulturni boj : borba med dvema kulturama. Krščanska omika se vojskuje zoper nasilje psevdolibaralne materialistične omike, katera ima ket orodje v rokah ves državni aparat. Kakor kaže sedanji položaj, bo za sedaj zmagala protikrščanska struja % vsem nasiljem in bo izkušala uničiti zadnjo sled krščanstva v tej najstarejši katoliški državi. A ravno tako gotovo je, da bo to kruto nasilje, ako ne uniči v francoskem narodu zadnje moralne moči, vzbudilo novo krščansko življenje, kakor je Neron sejal krvava semena, iz katerih je zrastlo drevo krščanstva. Dva odlična zastopnika francoske cer kve, kardinala R i c li a r d in L a n g e -n i e u x sta te dni pcslala L o u b e t u , predsedniku francoske republike, odprto pismo, ki govori mirno in dostojanstveno, a dovolj jasno in odkrito. Oiireta se na besede senatorja Wallona, ki je rekel v zbornici: »To ni mir, to je najžaloatnejSa vojska, verska borba, ki vlada v državi, in vlada jo je zakrivila«. Kardinala pravita, da glaa onih, ki trpa pod nasilstvom, pač ne sega do predsednika, zato povzdigujeta ona svoj glas v njih imanu. Govoriti Vam moramo v imenu Boga, od katerega prihaja vsaka oblast in v imenu krščanskega ljudstva, užaljenega v svojih pravicah. Ce smo se tudi odvadili, da bi se še čudili nad nezasluženo krutostjo, katerih žrtev smo mi ssmi, vendar smo z največjo žalostjo videli, da so zbornici v imenu pred sednika predložili zakonski predlog, kate rega namen je, ne le z enim udarcem uničiti vseh poučujočih verskih družb, ampak tudi vsak verski pouk Ni bilo dovolj, da so krščanski nauk pregnali iz javnega po uka pod pretvezo neke nevtralnosti, ki je za učiteljstvo nemogoča. Da bi rešili duše svojih otrok, so katoličani na lastne stroške postavili svobodne šole; v t ih se je spoštovala vest rodbin in vera otrok. Zdaj pa morajo na vsak način izginiti katoliške šole, in da bi jih tem bolj gotovo udarili, sa ne zmenijo za nobeno šo preostalo prostost in pokončujejo kongregacije, ki dajeio krščanskemu ljudstvu učitelje in učiteljice Pravimo : »pokončujejo«, kajti če so jim prepove pouk, morajo rujno tudi izginiti. Kaj nameravalo pri tem drugega, nego iztrebiti katoličanstvo iz duš po brezverskem pouku in vztrajanju? Mi moramo vprašati, aH se boste še spomnili, da ste dolžni dajati enjko varstvo vsem Francozom, in ali boste storili korak, da zabranite tako novo barbarstvo, — kajti nič družeča ni to početje, — ki grozi, da nas vso podjarmi ? Ta izraz Vas ne more užalit', gos>pod predsednik; ne mora te Vam zdeti pretiran, če pomislite, kaj bodo neizogibne posledice t1) verske vojske. Te posledice nam povzročujejo najhujšo bo,azen. V skrbeh smo doraščajočo mlade ž, ki bo po vsej Frfnciji, vkoliker ie odvisno od vlad«, izroJena pogubnemu vplivu brezbožne vzgoje. Kajti svobodomiseistvo ne pozna nravnosti, ampak le mneija, t. j. dvorno, in nima nobenega načela razen koristolovetva. V skrbeh smo za ljudstvo, kateremu obljubujejo nemogoče stvari, in ki postaja že nestrpno. Naj store, kar hočejo, no bodo megli odpraviti niti potrebe dela, niti uboštva, niti trpljenja in smrt'. Kaj ša preostane ljudstvu, kateremu so uropali edina tolažila, edine nade, na katere s« more opirati v t?žkihčssih? Prepuščeno bo nebrzdanim strastem. Kako morete upati, da bo zadostovala sila. da pokažet* prave meje srdu in obupu razjarjenega ljudstva? Ali ni že dovolj jasnih znamenj, da gre nravna civilizacija, edina prava omika, žs nasproti pogub', vkljub napredku materielna civilizacije? Ali ne vidite, da je ravnotežie razrušeno in da naša družba životari le še ob c Stankih razdrtega družabnega reda ? Mi se bojimo — in to moramo izreči, ker ie prišel trenutek, da govorimo, — d« je Francija vržena iz svojega tira od onih, ki so sprejeli njeno vodstvo, da ne pozna več svojega namena, danega ji od Previdnosti, mi sa bojimo, da ne propade, kakor jo propadlo toliko narodov, katerih pogin nam pripoveduje zgodovina. Kard nala pišeta čisto resnico. V Fran ciji je rasdrto rodbinsko življenje. Prebivalstvo pada po številu in po fizičnih silah vsled vedno bolj grozne nravne izprijenosti. Nebrzdanoet posameznikov in celih slojev raste v toliki meri, da de utegnejo vsak hip primeriti krvani prizori, katerih je francoska zgodovina tako bogata. Krščanska vzgoja mladine bi to zlo utegnila odstraniti in podati tej deželi novega, boljšega prebivalstva. A to hoče prepreSiti nasilno frama-son«tvo. Moč v roke pa mu je dala razpršenost katoličanov, ki sedaj prepozno spoznavajo, da so zamudili — politično vzgojo ljudstva. Bodi nam to pravilen in poučen zgled! Čehi in vlada. Posvetovanja vlade z Čehi, da pride do sporazumljenja, niso imela ugodnega vspeha. Razprave so se moralo prekiniti. Češki politiki, ki so nalašč prišli na Dunaj, da posredujejo, so se vrnili domov, ne da bi dosegli svoj namen. Sklenili so, da ne stopijo z vlado več v nikaka pogajanja, dokler ne nastopi z določnimi predlogi, v koliko misli Čehcm ustreči. »Budivoj« odsvetuje, da bi sa češki poslanci spustili v kaka pogajanja z Korberjem, ki je rafiniranejši kot žid. „Kadar so bili na Dunaju v kleščah, nam vse obljubili, a kadar so bili iz stiske, so nas kaznili s škorpijoni«. Iz hrvatskega sabora. Iz Zagreb« 30. januarja. V današnji dopoldanski seji je hudo prijemal dr. Mara m-b a š i č vlado in mažaronsko stranko. Opo-nesel je vladi radi pomanjkljivosti v proračunu, iz katerega ne moremo razpoznati, kaj dajemo in kai dobivamo; oponesel je tudi mažaronski večini, da na zajedniškem saboru vedno molči, pa da nas vsled tega Mažari prezirajo. Hrvati imajo pravico govoriti v cgrskem saboru hrvatski, toda Mažaroni se sramujejo govoriti v tem jeziku. Gospodarski program podbana je dober, ali ni popoln, ker zanemarja mnoge gospodarske stroke. Govornik je obsodil najostreje volivno prakso na Hrvatskem. Potem so ie izjavil deloma o programu stranke prava. Stranka se svojim idealom v zedinjenju Hrvatske ni odrekla, nego je spremenila le način svojega delovanja, kakor okolnosti zahtevajo. Starčevi-cava stranka je izvršila svoje veliko domoljubno delo, ker je probudila narodno zavednost po vsej Hrvatski. Hrvati se ne boje za svoj obstanek. Mažari jih ne morejo izbrisati z zemljevida. Spominja na 1.1848., ko je bila Hrvatska v treh dneh vsa na nogah. A vrhutega Hrvati niso sami, imajo dosti bratov okoli sebe, a na severu jim živi tudi mogočni stric, ki bi mogel storiti isto, kar je storil leta 1848. Govornik je hudo napadel državnega pravdnika radi korfiskacij opozi-cionslnih časopisov. Tako se je delalo za Kbuena. Slavi nared, ki je z orožjem v roki branil svo e pravice, a obsoja preveliko strogost sodnikov pri obiodbah radi nemirov obtoženih. Slednjič je ostro odgovoril poslancu S t r i ž i č u, ki je v svojem govoru nedostojno govoril o opozicionalnih novinarjih, češ, da jih je treba vse obesiti, kakor je po njegovi trditvi tudi Napoleon zahteval. Kateri Napoleon je to bi1, govornik ni povedal, pač pa je hudo razžalil hrvatske opozicionalne novinarje, ki so pravi mučeniki, kakor je omenil dr. Ha-rambaš č Koliko polit čne in družbene na-obrazbe imajo m»žaronski poslanci, jo pokazal poleg tega Striž e-; tudi g!asoviti Kova-čevic, ki je pri tej priložnosti zavpil, d-» so opozicionalni poslanci pravi anarhisti. Prav mu je povedal dr. H»rambašič da ie on rajši anarhist, nepro tak mažarski mameiuk, kakor je bivši veliki župan Kovačevič. Potem je odgovarjal podban na interpelacije in sicer najprej o razpustu občinskega zastopstva v Gospiču. Vlada je razpustila to zastopstvo zato, ker se je bavilo s političnimi vprašanji. Sicer so se pa že razpisale nove volitve Tudi župan je bil odstavljen, ker baje ni imel v redu svoje pisarne. Odstranili pa so ga le zato, kakor je Starčevic podbanu odgovoril, ker je bil opozicijonalec. Zanimiv je bil odgovor na Harambašičevo vprašanje radi nemirov v belovarski županiji. Podban je priznal nemire, ki so se dogodili v Kapeli in Gudovcu, kjer je narod pregnal župane, potem v Trojstvu, Rači in Mišulinovcu. Podban brani župane, češ, da oni morajo izvajati, kar oblasti zahtevajo. O višjih oblastih podban molči, a ravno te so krive, ker nalagajo županom krivične zapovedi proti narodu. Podban pravi, da narod zahteva nekakšne pravice, ki jih je dobil že od Marije Terezije in še mnogo drugih pravic, katere hoče podban proučiti in potem tudi o tem poročati. Nam se zdi, da narod zahteva, da se ž njim ravna človeško, kakor je bila zares Marija Terezija zapovedala hrvaškim veli-kašem. Zdaj je podban sam priznal nemire. In vendar ni smel o teh dogodkih poročati nobeden list, bil je nemudoma zaplenjen. LISTEK. Sanje. (Napisal Iv. B a 1 o h.) Na Ponci se je topil sneg v vročih solnčnih žarkih. Srebrnobela Nadiža je črpala iz tajnih votlin svoje mrzle vodne množine ter se usipala v tisočerih biserih globoko doli v dolino, razlivajoč se na premnogih razpokauih kamenih. Visoko gori na Mojstrovki pa 88 je pasla divja koza ter uživala sočnato planinsko zelenjad tako brez skrbno in zamozavestno, kakor da bi se zanjo nič ne imenilo bistro oko drznega lovca, nič ne iskalo nje, kraljice planin . . . Tam daleč pa se je dvigal kot kralj ponosen na svojo okolico sivi Mangart, kakor vojak, ki skrbno čuva meje naše ožje domovine . . . Ah, to planine naše ! — Kdo še ni nikdar zaželel, da bi zapustil mestni šum in nemoten užival v prosti naravi popolno pro-stost ? — Kdo še ni zahrepenel pozabiti za nekaj trenutkov človeške prepire ter visoko gori občudovati prelepo harmonijo gorskih velikanov, oznanjujočih slavo božje vsemogočnosti? — Kdo še ni hotel poln domo-rodne ljubezni iz višav občudovati krasote naše prelepe zemlje ? — — — Bilo je vroče poletje. Trumoma so hiteli turisti in drugi izletniki iz mest v hladneje planinske kraje. Dan za dnem je vaprejemala prelepa gorenjska dolina več tujcev. Pozdravila jih je na desni iz skrivnih tal prihajajoča Siva, ki se nabira ia tajnih zemeljskih tolmunov, da se potem zbere v drzen potok ter hiti proti srcu Slovenije, na levi pa visoka Ponca, ki se v aolnčnem blesku vidi snežno-bela kot nevesta na dan svoje poroke . . . Tam notri globoko pod Vitrancam, kjer se v obližju sneg nikdar no stopi, tam stoji lesena planinoka koča. Okoli rastejo visoke smreke, ki s svojimi do tal segajočimi. gostimi vejami naznanjajo visoko starost, dru-godi pa štrle v nebo le še na pol ožgana debla, katerih vrhove bo ob silnem viharju odlomile mogočne strele. Nikdo ne moti tukaj tihega miru. Nič druzega se ne sliši kot zvonenje ovčjih zvoncev, ki opominjajo druga drugo, naj se nikar nobena od črede ne odstrani, da ne pade v prepad, semtertje kak brlizg plaha divje koze, ki beži bliskoma čez visoke stene in čeri pred namišljenim ali pa resničnim sovražnikom, in pa čarobno šumenja valov bistre Nadižo, ki visoko gori prihaja iz skale na dan ter hiti po skalovju v dolino. Tam pri njenem izviru sedi mladenič ter plete cvetice v šopke. Polno jih je|po-leg njega. Živordeče ravšje je v prelepem cvetu, bele močnice se skrivajo v grmičevju, vmes pa zore sočnate rudeče jagode, katerih nikjer drugodi ni več dobiti. Tam pa, kamor se ukradejo za skalovje gorki solnčni žarki, kjer še nakoliko zemlje redi zeleno mahovje, tam rastejo Bnežnobele marjetice, posejane s temnomodrimi prekrasnimi enci-jani, da se ti zdi taka zelenica med skalovjem kakor dragocena perzijska preproga. Vseh teh cvetic je natrgal pastir Jok. Zjutraj znrana pa je plezal po skalnatih stenah ter trgal brezskrbno bele, sveže pla- ninke. Dobro ve, da so te pri tujcih najbolj priljubljene. Veselo žvižga in prepeva. Na nogah ima lesene težke coklje, na glavi širok klobuk s sokolskim peresom in posušenimi planinskimi cvetkami, na telesu pa priprosto obleko iz domačega platna. A vsa ta pri-prestost ga dela tem bolj prijaznega in zadovoljnega. Zdrava, polna, rdeča lica, žive, globoke, črne oči naznanjajo, da biva v telesu vedra duša, kakor je planinski zrak. Njegovo duševno obzorje ne sega daleč; ni še videl sosedna Koroške, ne puste Trente na Goriškem, dasi biva v njihovi bližini; njegova družba so njegove ovce, njegovo veselje žvižg in petje, njegovo kraljestvo — planine. A poleti pride vendar dostikrat v do-tiko z ljudmi, in to celo z gospodo. Njegove šopke, po skromnem okusu sestavljene, kaj rada kupuje gospoda, in zato se ob vročih poletnih dnevih pastir Jok najraje drži izvira Nadiže. Iz doline gori so začuje smeh. Cula truma gospodov in gospa sa bliža planinski Jradni list pa je še posebno molčal. Zu-lanji svet je tedaj vedel več o teh dogod-iih, kakor domače prebivalstvo. V isti seji je interpeliral poslanec Tuškan o dogodku v Petrinji. Vprašal je ■iado, če jej je znano, kako je major Hanel azžalil hrvaški narod. Podban pravi, da je rtada o tem dogodku zahtevala preiskavo. 3ri vojaški preiskavi se je major Hanel iz-avil, da se ni nikdar na tak način, kakor >e je razglasilo, izrazil o Hrvatih. Stvar se >reiskuje dalje. Major Hanel taji, da je rabil jedostojne izraze, Tuškan pa pravi v svo-em odgovoru podbanu, da on ve za imena )nih častnikov in podčastnikov, vpričo ka-erih se je dotični major na neki način službeno tako izrazil, kakor se je razglasilo. Kadar bo čas, bo Tuškan povedal mena dotičnih gospodov. V včerajšnji seji je pred vsem zagovarjal lr. Derenčin zakonsko osnovo o sodbenosti ia pritožbe proti veljavnosti volitev poslancev v sabor hrvaški. To zakonsko )snovo je izdelal dr. Derenčin sam ter jo zročil saboru. Zakonska osnova gre na t©*,, la se zabranijo vse nepostavno&ti pri vo~ itvah. Ogrsko. V zbornici je dne 30 januarija poslanec->zemialovsky utemelieval svoj pred-og. da se postavi iz zastopnikov vseh strank estoječi odsek, ki naj raziasni parlamentarni' oložaj. Ministrski predsednik je govoril zo >er predlog, kar piše o strankah, ki pa ni najo nikakega državnopravnega pomena. Tudi v bistvu ae ne strinja z bistvom parla-nentarizma, bi nalaga vso odgovornost samo i rladi. Preneseno vodstvo parlamenta na za ' stopnike važnih strank bi pomenjalo popolno j jncmoglost vlade in parlamentarne večine, | {ar pa ni rep. Zbornica je predlog odklonila. Potem se je za malo časa nadaljevalo re ■; krutno predlogo. Pred koncem seje je bilo ji še sklenjeno, da se zbornica snide prihodnjič j šele po končanem delegacijskem zasedanju. — | Vlada namerava v zvezi s predstoječo izjavo ministra Pitreicha v delegaci|i posku 1 Biti, da pregovori opozicijo, da odneha od obstrukcije. Gcrmanizacija Bos»e. Sarajevo se zdi, da leži sredi Germa-nije, a rodoljubi st ne boje tujinskega na-vala. V starem mestu so napisi vsi nemškj, vBa gospoda govori nemško, vsi naseljenci, a teh je tretjina, so germanski. A od teh se ne razlikujejo dosti celo niti sami Hrvatje, Č^hi, Poljaki ali Slovenci; hrvaški jezik se jim zdi preveč prostašk. Ni ulici, v uradu in doma so vsi simo Nemci, a ravno tako v raznih društvih in klubih. V Bosni po deželi ima tudi germanizacija prosto pet da neovirano prodira mecl slo van3ki živelj, in niti M*d|ari nimajo ničesar zoper to. Nemščina je služben jezik od gozdarskega urada do najvišiih gesposk. Vse je nemško v notranjem prometu, a s uradniki govore s Turki bosanski, s Srbi srbski, s Hrvati hrvatski. Seveda so ti vsi trije jeziki samo eden. Slovanska raja, kdaj boš slobodna! Iz belovarsko-križevske županije. Iz Zigreba, 30 januarja Iz belovarako križevs';e županije nimajo naši uradni listi nobenega glasu. Opozicionalni časopisi pa seveda ne smejo o tikih drgodkih nič poročati, ker jih konfi icirajo. Veliki župan Ku-kuljevič je zdaj vendarle prisiljen vsled zadnjih nemirov sklical najodločneje može mnogih občin k sebi,, da s3 posvetuje ž njimi, kako bi ae dal narod pomiriti. Pravijo, da je ljuiem obljubil, da bode od stranil vse one obiinske uradnike, n« ka tere se narod pritožuje, samo da bode mir. Zv iiaj pa to popred ni hotel storiti, ko ga je itarod prosi? Zikaj se narod radi samo v olje enega uradnika goni v nesrečo ? Kaj vlada sama tega ne vidi in ne ukaže, da se tek upravitelj županije umakne. Mi smo rekih ie pri nastopu sedanjega bana, da se v Ilrvatskej ne bode moglo govoriti o dobri in p.Mteni upravi poprej, dokler se ne odstranijo is slulbe vsi bivši glavni stebri Ktiuenove vlade. D kler se zemlja ne očisti teh oo&ttokov, ne bode miru na Mrvatskem. liulgari|a. Opozicija se zopet udeležuje aborničnih sej. /tucnski načrt glede spremembe tiskovnega zakona je bil po razburjeni seji' vzprejet Kazni za ?azia'jenje vladarja in dinastije so poostrene, ker so zadnji čas opozioijonalni list foudo napadali knezi. Zdaj je za pso vanje kneza določena feaien zapora 2" do 5 let in denarne globe 5 do 30000 f.-ankov. Kdor šhiva k izdaii, bo obsojen na 5 do 10 let ječe in na 5 do 10 000 fr. denarne kazni. "Vkljub tem drakonskim določbam pa je zelo dvomljivo, ako bodo ponehal napadi na kneza. Dogodki na Balt&mu. »Fremdenblatt« poroča iz Soluna;: Navzočnost tnvilnih agentov Avs.ro OgrsW in-Uuuje, katera imata vsak dan veSurnv po govore s Hilmi pašo, dovela je do ogledovanja ječe v Jadikule po I Umi paši, ni- kar je isti takoj zankazal ječo deloma izprazniti. V ječi je sedaj zaprtih 1500 oseb, kar je na škodo zd«avsUet&emu staniu in > nasprotju s humaniteto. Hilmi paša je bližnjo bolnišnico dal pripraviti za nazn&ne jejs m v isto se tekom It dni prepelje polovico jetnikov. Ta odredba pa je tu napra vila naj slabši utis, ker je sp^otrt&la naJa, d a bi se izvela obljubljena sorodna amnestija, kar bo gotovo slabo uplivalo na razpoložei ije- bolgarskih krogov. Z Dunaja paroč&j©-: Vedrco vefije skrbi vzbuja razvijanja- raasaer v TUrd lji. Brž kone izbruhne precej v zaCeikut spomladi vstaja še z večjo-silo, kot laai. Eiorts Si rafov je namreč prinesel iz inozem stva denarja. Vstaši skušajo a- silo ia- dir lamitnimi atentati vzbuditi strah. Možnoefi fc ^olgarsko-turške vojske je vedno bolj cžita. Kake korake bodo storile veksvlasti, ako pride do vojske, še ni gotovo. Turška vlada trdi, da jc- Boris 3arafov nakupil z na Angleškem nalftranim denarjem dinamita, da si na pravih boi.nb za nameravane napade na vladna pcalopja v Adrianopolju, na kolodvor ori|c-n talske železnice v Carigradu kakor tudi na neko v tukajfini iuki vkrcano angleško ladijo. Iz S olu ia pa poročajo : turških uradnih krogih prevladuje mnenje, da je vojska z Bolgarijo in Sfbijo, ako so ta zdraži s kne ževino, v prihodni pomladb neizogibna. Tur ška vlada ima pripravljenih 250.000 vojakov, ki so razpostavljeni ob meji. Turška vlada nadalje poroča, da je Sa rifov nakupil v Avstriji veliko maiožino fesov, ki se razdele mej vstašo objednem s-turškimi uniformami Bffllgarom« v evropskih vilajetih, da ee bo mislilo, da »o napade izvršili turški vojaki. Dalje se poroča, da se zdeluje v Vranji in drugih krajih Srbije dinamit. Iz brzojavk. Budimpešta. Inkorapatibilitetni od aek ogrske poslanske zbornice je razoravlial o imuniteti grofa Kbuena v Zoltan Pappovi podkupovalni aferi. Odsak je soglasno raz i sodil, da je tozadevno 01ayivo ovadbo od biti, ker ta zadeva niti po zborničnem redu, niti po zakonu ne spada v oduekovo kom-petenco. Dunaj. V dobro poučenih' krogih se govori, da bo imenovan za pl. B e o h t o l s -heimovega naslednika grof Alojzij P a a r. Na niegovo mesto pa bržkone pride nadvojvoda Oton kot kavalesijski inšpektor. Z e m 1 i n. 29 m. m. so dezertirali trija vojaki 7. pešpolka iz Beigrad^ tev se prepeljali s čolnom čez Savo v Zamlin. Tu kaj&nja policija jim je odvzela puške, nato pa iznu&tila begunce v notranjost dežele. E e r o 1 i n Poveljnik topnjače »Ilalbichfc« porod«,, da je položaj v jugozapadni Afriki nespremenjen. Biti se je najhujšega, kar vstaši delajo po dobro premišlienem načrtu. Ml a m b u r g. Parni < »Aloll Woe?mann>* je odplul predvčerajšnjim opoldne s< transportom čefe v ju^ozapadno Atriko. Rim. Bivši italijanski min. predsednik je bil pri papežu s soprogo. Avdienca j®-trajala Četrt ure. Sicer se zagotavlja, da ta obisk ni imel nobenega političnega enačaja, vendar ga italijanski listi različno ko men-tirajo. Budimpešta. Načrt o reformah s& izvede na polju vojaške vzgoje na C*rakenu Med drugim dobi Ogrska vojaško višjo realko in pe&polkovno kadetno šolo. Beigrad Nekdanjega ministra To doroviža so že oprostili, ker je moral; delali po naročilu kralja Aleksandra. Vendar pa se sodna preiskava radi oškodovanja države še nadaljuje. Petronjevio ostane v zaporu-. R i m. Minister T i 11 o n i jc 29; m, :n. vsprejel admirala G r e n e t a. Grenet odpotuje 4. flebr. v Neapol, da prevzama po veljstvo čez italijansko brodovje v vzhodnoazijskem vodovju. S-an Domingo. Vstaši jo se po vročem boju zopet polastili San Pedro de Macoris. Glavno mesto je v zelo kritičnem položaju. Atene. Časopisi izražajo bojazen, da spomladi pride do resnega boja v Makedo niji in zahtevajo, da se grška nzmada po množi. Praga. Mladočehi so vsi odklonili dr. Bratov posredovalni predlog in izjavljajo, da ne morejo od svojega stališča gleda češke univerze na Moravskem prav nič od nehati, čuje se, da so Mladočehi Bratov predlog le radi tega odklonili, kes so sami nameravali staviti tak predlog, a jih je Brat preh tel. Beigrad. Vlada je predldila zakon, s katerim bi bili indirektni davki povišani za tri milijone frankov. Državni svet j« raz veljavil sklep skupščine, ki,je sklenila, ustaviti izplačevanje pokojnine vdovam mraietrov Rist š, Girašanin ia Vuflhovič. Zofija. Pred kratkem je dvajset tur šiih vojakov blizu majr> pri R lu napadlo bolgarsko patruljo in c^sJalo nanjo več stre lov. Patrulja je s streli odgovorila in začelo se je živahno streljanja. Bolgari sc ss brei izgube vrnili na ftvoje mesto. Budimpešta. Grof Teodor An-d/f*8sy in grof Karol Khuen Hedervary, ki ata sedaj v inozemstvu, sta odložila avoja delegacijska mandata. Mesto njiju nastopite poslanca Pildner in Semsey. Koroške novice. k Osojsko jezero je od dne 26 jan. zamrani<*no. k Nemški ugovor. Proti občinski volitvi v Šc. Jakobu v Rožni dolini so Nemci vložili ugovor. Dosegli ne bodo diuzega, nego zopetno veliko blamažo, ako bo slovenska vstrajnoBt tako vzorna, kakor pri zadnji obč. volitvi. k Delavca je ubilo pri kamnolomu v Rožni dolini. Velik kamen je priletel a toliko silo v barako da je ubil nekega delavca, ki je sedel pri mizi. k Porotne obravnave v Celovcu se prično 23. iebr. k Dobrlavai: Dne 4 febr. bi Be morale vršiti pri nas občinske volitve. Imeli smo opravičeno upanje, da iztrgamo občino iz nasprotnih rok. Pa vajete je težko dati iz rok! — Minulo soboto je g. okr. glavar iz Velikovca pregledoval med drugim tudi volilni zapisnik in našel, da dohodninski davek ni vpisan. Vsled tega bodo volitve na novo razpisane in nam se bo stališče otežkočilo. btiri tedne je ležal zapisnik na ogled, pa nikdo ni reklamiral tega davka! Pa že danes povemo, če moramo pasti, padli bomo — juaaško! Štajerske novice. š Ormoška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda je imela 28. jan. t. 1. svoj občni zbor. Kor se je dosedanja mnogoletna in velezaslužna predsednica gospa Roza Mikl-ova, trgovčeva soproga, preselivši se k Veliki Nedelji, odpovedala predsedništvu, je bila za predsednico izvoljena gospa Ivana dr. Omulčeva, odvetnikova soproga v Ormožu; za podpredsednico pa gospa Roza Miklova; nadalje so bile izvoljene : za tajnico gospodična Uršula Kubarič-eva, posestnikova hči na Dobravi, in njeno namestnico gospodična JulkaValentinčič-eva, učiteljica na lljmu; za blagajničarko gospa Ana Ros in bel kruh, tako pa tukaj samujem in nro vem, za koga živim." Solnca je že poljubljalo v slovo vrhove planin, tam dale& se je čulo meketanje ovac. Jok pa je položi svojo glavo v zeleni mah in mislil, kako lepo je po svetu. . . Vse je brJo tiho in mirno in umolknil je tudi on...... Prelepi, razsvetljeni prostori. Nešteta truma najbran 163 in dalje, da spoznajo, kakšnih uprav velikanskih iz-prememb ie zmožen človek, ki se sili vodi teljem »svobodne misli..." Dnevne novice. V Ljubljam, 1. februarja. Lakaji lažejo. V soboto je »Slovenski Narod" priobčil članek, ki nam dokazuje, da je izdajstvo, kadar se poniža sovražnika za plačanega lakaja, zmožno vsake lažnjivo-sti. To glasilo lažislovanske prodane impo-tence se laže, da je katoliško narodna stranka odnehala od zahteve, da se naj izpremeni volilni red. To ni res. Le želja političnih hlapcev je to, kateri sede v birgi nemškega veleposestva na kozlu deželnega voza in nočejo doli, ker se jim zdi škoda pustiti svojo plačo. Katoliško narodna stranka ne odneha od zahteve volilne reforme in se bo borila za njo, dokler je ne doseže. Dalje ae poteguje glasilo liberalne nemške birokracije tudi za osebo deželnega predsednika barona Heina. To je značilno. Mislimo pa, da ne moro liberalaa stranka slabšo usluge storiti deželni vladi, kakor če se v takem listu zanjo poteguje. Liberalci sami priznavajo, da se nove volitve le zaradi tega ne razpišejo, ker je znano, da liberalci pri njih propadejo. La da se ohranijo liberalci na krrrnlu, se zadržujejo volitve. Ali pa ni ravno v tem dokaz, kako napačaa je viadua politika ? Ako vlada podpira stranko, o katere propadu je žo sama prepričana, aii ne dela proti pravilom vsake pametne politike? To morajo vedeti na Dunaju, da tista vladi ne bo nikoli popularna, katera brani zastarele privilegije proti pravicam ljudstva, katera se ne vmisii v potrebe nove dobe, v mišljenje in življenje ljudstva, ki ga na| vlada. Propadlo bo nemško veiepoaestvo v par ietih, taa,o, da oblast v kranjski deželni zbornici preide v druge roko, tudi če se volilni red ne izpremeai. Ali je politično modro, ako sa izziva ogorčtnost vso dežeie s tem, da se izkuša zavieci proti skoro soglasni ljudski zahtevi to, ker mora neizogibno priti? Dr. Šusteršiča napada »Slov. Narod«, zakaj ni govoril za slovtnski narud ki je pred vladarjem zvračttl krivdo za kranjske razmere na deželno vlado. »Slov. Narod« šteje barona Hoina med svoje. To dokazuje le, da je dr. Tavčar že ravno tak Slovenec, kakoršna sta baron Hein in baron Schvvegel. Samo baron še ni.. . Odločitev bo padla prej ah slej. Katoliško - narodna stranka se ne uda, ker ve, da zagovarja stvar, ki mora po naravnem razvoju nujno zmagati. Vlada pa izkaže usluga le sama sebi, ako je pametna in stori to, kar jej veleva r-oderni razvoj v vseh kulturnih državah. Rafaelova družba. Ta družba je raz širjena po vseh deželah, m, in sioer na lepi cesti na Dvoru. Živel je le še malo časa, ker mu je kolo strlo glavo. Bog nas varuj nagle in nepvevidene smrti. — Protestantizem. V preteklem letu je v Ljubljani 58 oseb, v Trstu pa 48 oseb prestopilo k protestantizmu. , — V Hotiču so našli danes zjutraj na jablani rbešeno delavko v predilnici litijski Jožefo Gdob. Revi sa je najbrže zmešalo. Ljubljanske novice. Prihodnji sestanek „Leonove družbe" bo, kakor Ze naznanjeno, v sredo zvečer v „Rokod. domu". Predaval bo gospod vodja dr. Gruden o .zgodovinskem poklicu Avstrije na Balkanu". Opozarjamo, da se predavanje prčue točno ob »/i 8 uri, to pa zaradi vnan|ih gospodov, da morejo pravočasno priti Se do vlaka. — 2j% prihodnje večere so obljubili zanimiva predavanja gg: dr. Krek, prof Evgen J are in dr. M Opeka Dobredelno društvo tiskarjev na Kranjskem je imelo včeraj dopoldne v hotelu „Lluyd« svoj osmi redni občni zbor. Iz poročila odborovega naj omenimo, da je štelo društvo koncem leta 136 članov in da je priredilo dne 20. decembra v areni „Narod-nega doma« lepo uspelo božičnico. Občni zbor je izrekel soglasno zahvalo vsem dobrotnikom, ki so kakorkoli bili društvu na-klnnieni. — Blagijnikovo poročilo izkazuje 776 55 K dohodkov in 767 70 K stroškov, tedaj 8 85 K prebitka, s katerim je društveno premoženje naraslo na 92097 kron. Pri volitvi novega odbora so bili voljeni sledeči člani: O. Planine, predsednikom ; A. H o f 1 e r , podpredsednikom; P. J e 1 o č-nik, zapisnikarjem; A, S t r e k e 1 j , blagajnikom, M. Rožanec inJ Vehar. odbornikoma; I. Komar in M. R a u t a r, namestnikoma; A bert K o 1 m a n in Jožef P a v 1 i č pa pregledovalcema računov. Revolver so mu odvzeli Itdelovalec vodnjakov Jakob J , stan. v Rudniku je prišel včeraj ob pol 3 zjutraj v gostilno Tomaža Kmetica na Dolenjski cesti št. 5. Ko ga je gostilničar opomnil na neki stari dolg, se je J. razjezil in je začel v gostilni razgrajati, da s) nikogar ne biji in da ima revolver v žepu. Potegnil je res revolver iz žepa, toda gostilničar ga je zgrab 1 za roko, v kateri je držal revolver in je dal poklicati polioaja, kateri mu je odvzel revolver, njega pa spravil iz g stilne. Nezgoda pri gugalnici V Rakovniku je včeraj popoldne udarila gugalmca, na ka teri sta se dva deiavoa gugala, delavca Fr. Fojana, stan na Karolinški zemiji št. 6, ker je preblizo stal. Bil je na glavi tako poško dovan, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno boln oo. V kavarni „Avstrija" je včeraj pri obračanju biljarda zgrabilo za prsti na desni reki krojača Alojzija Bark ta, stan. na Bregu št. 14 in mu tri prste zmečkalo. Društvo hišnih posestnlkov^v Ljubljani za v soboto naznanjenega občnega zbora ni imelo, ker je prišlo k občnemu aboru premalo članov in se ga ni udeležil niti dru štveni predsednik g Dal Gott. Z ozirom na malenkostno zanimanje, katero imajo dru-štveniki do svoje stanovBke organizacije, na merava društveni odbor na prihodnjem občnem zboru predlagati razpustitev društva. Medveda je sel lovit — tako se nam piše — na Krim te dni občinski svetnik g. S e u n i g z nekim logarjem. Pravijo, da sta junaška lovca videla medveda, v bližino mu pa nista prišla, ker sta jo raje ubrala nazaj. Tudi medved se je silno prestrašil in od takrat ga nihče več ne vidi. Medved je torej s Krima pregnan ! Petindvajsetletnico svojega uradovanja pri „S aviji* je praznoval v soboto, g. Jan. P f i b i 1. Javna vinska pokušnja. Opozarjamo še enkrat na nocojšnjo javno vinsko pokušnjo v tukajšnji deželni vinski kleti pod kavarno Evropa. Klet se odpre ob 7. in zapre ob 10. uri, kar se bo naznanilo z zvonenjem in sicer ob '^lO. enkrat, ob '/410. dvakrat in ob desetih trikrat. Umrla je posestnica na sv. Martina cesti št. 15 gospa Marija B r i c e 1 j. Sneg smo dobili zopet danes ponoči. Oelo«anje mestne posredovalnice za delo in službe, Mestni trg si. 27, telefon št. 99 Od 22. do 28. jan. je dela iskalo 6 moških in 36 ženskih delavcev. Delo je bilo po nudeno 13 moškim in 36 ženskim delavcem; v 32 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. do 28. jan. je došlo 210 prošenj za delo in 200 deloponudeb, v 126 slučaj.h je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj, moški: 1 najemnik gostilne, 2 čevljarja, 1 gostilniški hlapec, 3 kočijaži, 5 konjskih hlapcev, ženske: 2 izurjeni prodajalki, 5 natakaric, 3 gostilniške kuharice, 2 sobi rici, 6 deklic za vsako delo, 2 postirežkinji. — Službe iščejo, moški: 1 vrtnar, 2 hišnika, več trgovskih in pisarniških slug, ženske: 1 kolekt*ntinja za tukaj, 2 prodajalki začetnici, 2 šivilji, 1 šivilja za na dom, več kuharic in drugih poslov. — Posredovanje stanovanj m mesečnih sob. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. Najdeno in izgubljeno. Na Rimski cesti našel je včeraj zveCer tijakar Ivan Kocmui, stanujoč v Gospodakih ulicah št. 4, dva srebrna obeska. — Na poti od Karlovske ceste skozi mesto do Frančiškanskih ulic je bila izgubljena usnjata denarnica z vsebino 52 kron. V Ameriko. Včeraj odpotovalo je odtod 10 eseb v Ameriko. V Celovcu so zaprli nekega M baeia Legata iz Spodnje SiSke, kateri je priznal, da je meseca decembra min. 1. v Ljubljani po kradel več obleke. Cerkveni letopis. Kanonična vizitacija in birmovanje v ljubljanski škofiji v letu 1904 V letu 1904 bode kanonična vizitscija in birmovanje v dekanijah : Ljubljana, Moravče, Postojna, Trnovo, Idrija, Vipava in Radovljica. ly. V ljubljanski deka n i j i: 1. V Št. Vidu v nedeljo, 17. aprila ; 2. na Brezovici na praznik vnebohoda, dne 12. majnika ; 3. pri Sv. Jakobu ob Savi v sredo, 18. majnika ; 4, na Črnučah v četrtek, 19. majnika ; 5. na Ježici v petek, 20. majnika ; 6. v Preski binkostni torek, 24. majnika; 7. v Sori v četrtek, 26. majnika; 8 v S ostrem na praznik presv. Trojice, 29 maj nika; 9 v Rudniku v ponedeljek, 30. maj mka; 10. v Žalimljah v torek, 3L. majnika; 11. v Tomišlju v sredo, 1. junija; 12. v Pol|u na praznik Marijnega rojstva, 8. supt.; 13 pri Sv. Katarini v nedeljo, 25. septembra; 14. v Šmartnem na rožnivensko nedeljo, 2. oktobra. — 2 V dekanijiMoravče: 15 V Ihanu v soboto, 23. aprila; 16. na Brdu v nedeljo, 24. aprila; 17. v St. Vidu pri Brdu vizitacija v ponedeljek, 25. aprila ; 18. v Zlatem Polju v torek, 26. aprila; 19. v Krašnji v sredo, 27. aprila ; 20. vB agovici v četrtek, 28. aprila ; 21. na ČeSnjtcah v petek, 29. aprila; 22. v St. Oibaitu v so beto, 30 aprila; 23 v St. Gotardu v ne deljo, 1. maja, 24. v Čemšen ku v pcine deljek. 2. majnika; 25. na sv. Pianini v t) rek, 3. majnika; 26. na lilakih vizitacija v sredo, 4. majnika; 27. v Kolovratu v četrtek, dne 5. majnika ; 28. v Pečah v petek, 6. mainika; 29. v Vrhpolju vizitacija v soboto, 7. majnika; 30 v Moravčah v nadelio, 8. majnika: 31. na Sv. Gori v soboto, 14 mainika: 32 na Vačah v nedeljo, 15 majnika; 33. pri S*. Hilem v ponadalmk, doe 16 majnika; 34. v Dolu v torek, 17. majnika. — 3. Vdekaniji Postojna: 35. V Postojni v nedeljo, 5 junija; 36 v Simpetru v ponedeljek, 6. junija ; 37. v Trnju v torek, 7. lumja; 38. v Slavini v sredo, 8. junija ; 39 v Hrenovicah vizitacija v četrtek, 9 junja; 40. v Hrenovicah sv. birma v petek, 10. juniia; 41. na Razdrtem v soboto 11. junija; 42. v Senožečah v nedeljo, 12. junija. — 4. V dekaniji Trnovo: 43. V Vremah v torek, 14. ju- nija ; 44. na Suhoriji v Bredo, 15. junija; 45. v Košani v četrtek, 16. junija; 46 v Smihelu v petek, 17. jur.ija ; 47. na Premu v soboto, 18 junija ; 48 v Trnovem v nedeljo, 19. juniia ; 49. v Harijah v ponedeljek, 20 junija; 50. v Trnovem praznik sv. Aloj zija za mladino, 21. junija; 51. v Knežaku v sredo, 22. junija ; 52. v Zagorju v četrtek, 23. junija. — 5. V dekaniji Idrija: 53 Na Vrhu v soboto, 25. |u iija; v Žireh v nedeljo, 26. junija; 55. v Ž reh vizitacija podružnic v ponedeljek, 27. juni|a ; 56. na Ledinah v torek, 28. junija; 57. v Spodnji Ilriji na praznik sv. Petra m Pavla, 29. junija ; 58. na Gori v četrtek, 30. junija; 59. v Zavracu v petek, 1. julija; 60. v IJriji obisk župnije in vseh šol v soboto. 2. jul.; 61. v Idriji b rmovanje v nedelio, 3. julija ; 62. na Vojskem v ponedeljek, 4. julija ; 63. v Godovifiu v sredo, 6, julija ; 64. v Črnem Vrhu v četrtek, 7. julija. — 6. Vdekaniji Radovljica: 65. v Begunjah v nedeljo, 10. julija; 66. v Kamni G,rici v nedeljo, dne 11. sept.; 67. na Dobravi v ponedeltek, 12 septembra; 68. v Mjšnjahv torek, 13. septembra. — 7. V dekaniji Vipava: 69 V Vipavi v nedeljo, 9. okt.; 70. v St. Vidu v ponedeljek, 10. oktobra ; 71. na Lozicah v torek, 11. oktubra ; 73. na Vrabčah v sredo, 12. okt bra; 73. v Po-dragi v čttrtek, 13. oktobra; 74. na Vrhpolju v soboto (posvečevanje cerkve), dne 15. oktobra ; 75 v Budanjah v nedeljo, dne 16. oktobra; 76 na Gočah v ponedeljek, 17. oktobra: 77. na Erzeliu v torek, 18. okt.; 78. na Slapu v sredo, 19 oktobra; 79. na Pianmi v čttrtek, 20. oktobra ; 80 na Golu v petek, 21. oktobra ; 81. Podkrajem (posvečevanje cerkve) v soboto, 22. oktobra; 82. v Sturiji v nedelio, 23. oktobra ; 83. na Ustiju v ponedeljek, 24. oktobra. Delavci in sv. stolica. Na Bavarskem se pripravlja velik delavski romarski vlak. Bavarci se bodo združili z italijanskimi delavci ter se skupaj poklonili sv. očetu. Avdience pri sv. očetu. Sv. očetu, ki dan na dan daje mnogoštevilne avdience, se je prišel poklonit tudi načelnik zionistov — dr. Herzl. Sv. oče se je dalj časa razgovarjal ž njim in se zelo zanimal za usodo po vsem svetu razkropljenih judov. Književnost in umetnost. * Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v t o r e k sta dve predstavi: popoldne ob pol 3. kot ljudska predstava ob znižanih cenah „P o t okoli zemlje"; — zvečer prvič v sezoni Meyerbeerova opera „Aričanka", pri kateri sodelujejo vsi solisti in pomnožena statistarija. B e -s e d i 1 o (v prevodu E. Gangla) se dobi v knjigotržnioi L. Schw.mt(\erja >n pri bla-gajmci v Šašarkovi trsfisi. Vojna ali mir? Osube, ki imajo zveze z dobro poučs nimi ruskimi krogi, trdijo, da je zadnji odgovor ruske vlade na zadnjo japonsko noto napisan v izredno miroljubnem duhu in kaže po svoji vsebini odkrito željo, da se razpor poravna na lep način. Ruska vlada je pripravljena, iti v svojih koncesijah na Japan do skrajne meje. Sedanja ruska politika kaže neodoljivo siio, preprečiti oborožen konflikt v Vzhodni Aziji. Zadnje brzojavke: Dunaj. Tukajšnji japonski poslanik, ki zapusti Dunaj, je napram raznim politi kom izrazil prepričanje, da vkljub mirovnim poročilom pride do vojne med Rusijo in Japonsko, in sicer že v bližnjem času. London. Japonska cenzura postopa • s tako strogostjo, da ne pripušča nikakih pravih poročil o položaju iz dežele. Zasebne vesti govore o pomembnih notranjih ne mirih. London. Poročila od Iztoka naprav-liajo neugoden vtis vzlasti vsled japonskega ukaza, da se armada mobilizir«. London. »D*i y Mayi" ima iz Tient-s na vest , da ima Japan pripravljenih 450.000 mož. T o u 1 o n: Križar »Sully. je sinoči od-plul proti vzhodni Aziji. Mnogoštevilna množica je aklamirala odhajajočim mornarjem. Novi J o r k. Amerikan*ki poslanik poroča iz Tokia, da ima ruski odgovor na japonsko nrto jako povoljen značaj. Meni se, da je Rudja dala Japanu velike koncesije, in da jo bo Ang.ija pregovorila, se zadovoljiti. Berlin. Izšla je izjava nekega ameriškega državnika, kjer povdarja, da morajo biti luke v Kini vsem odprta. Ruska akci|a v Kini je naperjena zoper Ameriko a Japan zastopa tuli ameriške intarese. Anglija v s'učaju vojne ne bo dopust i«, da Rusija Japoi sko popolnoma uniči. Tudi Z irutene države bi v tem slučaju pokazale svojo mo6 na suhem in ni morii da varujejo avoje trgovske interesa v Vzh. Aziji. Na znanje! flli ste že blagovolili ponoviti svojo cenjeno tiapočbo na Slovenca"? 99 ponovite naročnino takoj, da se Vam list redno dopošilja. Cena je razvidna na glavi lista. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani. V dvoboju ustrelil ie v Jassy na R .imunskem časnikar Viljem Finkelstein 28letnega časnikarja Spiru Prassuia. — Mesec brez š č i p a bo februar j t. 1. — Meglo so pričeli odstranjevati v Londonu s elektriko. Poskusi so se posrečili. — Mednarodna električna razstava bo letos v Varšavi. — Iz Dunaja poročajo : Uradno se potrjuje, da je profesor dr. Julij Hjheneg imenovan na mesto Guasen-bauerja za načel, druge kirurg, klinike. — Velikanski gozd gori. V okraju Veliki Bacskerek na Ogrskem gori ie dva dni velikansk gozd, ki sa razprostira med Štirimi vasmi. Pričel je goreti na večih krajih istočasno. — Kot osma žrtev zastrupljenja v kuhiniski šoli v Darmstadtu je umrla 13.etna hčerka malo dni prej umrle soproge nekega majorja. — Silna lakota mej Indijanci. Med Indijanci krog jezera Napigon v Hud-aonskem zalivu, zavladala je strašna lakota. Neka rodbina je radi lakote obupala in postala kanibalska. Oče je umoril neko 251etno sužnjo, ktero so on in ostali Slani rodbine pojedli, d» so tako rešili svoje lastno življenje. — Štrajk poljedelskih delavcev. Povodom štrajka poljedelskih delavcev v Fiorenci došlo je do spopadov, kjer je bilo ranjenih več oseb. Moderne služkinje. V Stockholmu so se organizirale ša celo služkinje ter ustanovile svoje društvo. Njim na čelu stoji de precej izobražsna mlada kuharica Marija Quist. Prvo delo, ki ga je bilo treba storiti, je bilo sestaviti dolžnosti gospodinj in pravice služkinj. Gjspoiinje so zahtevale, da mora)o biti služkinje od 11. ura zvečer do 7. ure ziutrai doma, kar seveda služkinjam ni ugajalo. Drugače so zahteve služkinj še precaj zmerne. Vsako nedeljo morajo imeti služkinje vsaj štiri ure proste, vsak teden po eden prost večer in štiri proste ure za snaženje svoje obleke. Ako pa ne bi mogla imeti toliko prostega, potem ii mora gospodinja plačati kot odškodnino 35 vinarjev za vsako uro. Velik zdravniški honorar. Senat civilnega deželnega sodišča na Dunaju se je 28. t. m. pečal z zapuščino v novembru 1902 umrlega Henrika Oesterreicherja. Zdravnik dr. Karol Gassner je namreč vložil tožbo, v kateri navaja, da je Oesterreicher prišel 1. 1873. k njemu ter mu plačal za prvo ordinacijo 10 K, nadalnjega zdravnikovega truda pa ni hotel plačati, češ, da se pretežko loči od svojega denarja, in naj torej zahteva plačilo za svoj trud šele po njegovi smrti. S to pogodbo se je zdravnik tudi zadovoljil. Dr. Gassner trdi, da je v prvih petih letih došel Oesterreicher vsaj enkrat na dan k njemu to je torej 300 ordinacij, v petih letih pa 1500 ordinacij po 10 K ali 15.000 K. V poznejših 12 letih je prišel vsaj 200krat na leto k njemu, torej 2400krat. Ker pa so bile te operacije težje, zahteva za vsako ordinacijo 15 K, torej za 2400 ordinacij 36.000 kron, vsega skupaj torej 51.000 K. Društva. (Tamburaški zbor na Raki) vabi na koncert, ki ga priredi 2. svečana v prostorih ar. Hrastnika na Raki. Začetek točno ob 7. uri zvečer. (Marijina družba na Brezni c i) priredi o priliki blagoslovljenja svoje družbene Marijine podobe na Svečnico dne 2. februarja 1904 v dvorani „stare šole" na Breznici zabavni večer. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Dve materi. Igrokaz s petjem v 4 dejanjih. 3. Po predstavi zapojo igralke „V. venček narodnih pesmi1', Fr. Ferjančič. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Telefonska In brzojavna poročila. Zagreb, 1. febr. Kazsodba v pravdi proti dr. Potočnjaku in Vitomirju K o r a č u bo proglašena danes ob pol 4. uri popoldne. Zagreb, 1. januarja. Potočnjak oproščen, Korač dobil 14 dni strogpga zapora. Celje, 1. febr. Odvetniški kandidat dr. Josip Karlovšek, znani narodni boritelj v Celju, napravil je danes v Trstu odvetniški izpit z dobrim uspehom. Gorica, 1. februarja. Velika nesreča se je zgodila pri zgradbi bohinjske železnice blizu Kanala. Pred vhodom v predor se je utrgala zemlja in pokopala mnogo delavcev. Dvanajst osebje pomečkanihpod težo, nekaj se jih je rešilo. Zgodilo se je vse tako hitro, da ni bilo mogoče uiti. Dunaj, 1. februarja. Velikansko senzacijo vzbuja poročilo iz Pulja, da je prišel tja pred par dnevi neki avstrijski častnik, ki se je izkazal s pooblastili vojnega ministrstva ter zahteval naj se mu v svrho prouča-vanja izroči italijansko bojno zastavo, katero so avstrijski mornarji priborili si z italijanske vojne ladije „Re d' Italia" v bitki pri Visu. Častnik je zastavo dobil, od tedaj pa o njem ni duha ne sluha. Listina vojnega ministrstva je bila ponarejena. Sedaj se nahaja zastava v Benetkah v ondotnem mornariškem arzenalu. Kaj bo sedaj storila Avstrija, da dobi nazaj na zviti način ukradeno svojo last, še ni znano. Dunaj, 1. februarja. Z velikim za nimanjem v parlamentarnih krogih pričakujejo seje parlamentarne komisije mladočeškega kluba, ki bo dne 3. februarja. Komisija bo bije sklenila, da se prekliče sklep, da Mladočehi s Korber jem več ne občujejo, da se tako ustvari možnost za ofidelne obravnave z vlado, članom komisije se bode vsaj v glavnih potezah naznanilo vladne ponudbe. Dunaj, 1. febr. Na svet zdravnikov je nadvojvoda Ludovik Viktor odpotoval v Meran. Debrecin, 1. febr. Tu je bil včeraj velik shod Banffijevih pristašev. Banffi je imel govor, v katerem je razvijal program svoje nove stranke. Zofija, 1. februarja. ^Bolgarija" poroča, da namerava vlada sobranju predložiti povodom prestolonaslednikovega rojstnega dne predlog, naj se prestolonasledniku da letne apanaže 300.0U0 fr. Opozicijsko časopisje nasprotuje temu predlogu. Bolcan, 1. februarja. Predsednik tukajšnje trgovske zbornice, državni poslanec Pavel W e 1 p o n e r, je danes umrl. Trst, 1. februarja. Predsinočnjim so neznani tatovi ulomili v blagajniški urad okrajne bolniške blagajne v Trstu, ter tam prevrtali blagajno na vrha in odnesli iz iste denarja v znesku 9283 K in srečko „Bodenkredit" št. 13 serije 5918. Trst, 1. februarja. V Rovinju so porotniki oprostili kmeta Leonardellija, ki je ubil svojega lastnega očeta. Stari Leonardelli je namreč grdo ravnal s svojim slaboumnim sinom in zasledoval njegovo ženo. Porotniki so izjavili, da je sin storil ta čin v silobranu. Tokio, 1. febr. Javnost vedno bolj ognjevito zahteva vojsko. Ruski odgovor pričakujejo tu v sredo ali četrtek. Vladno časopisje je pa manj bojevito in se nadeja, da bo mir ohranjen. Berolin, 1. tebr. „Lokalanzeiger" priobčuje izrek nekega ruskega ministra, ki je dejal, da kljub carjevi miroljubnosti bo težko preprečiti vojsko, vendar vojska še ne bo tako kmalu napovedana. Vojne priprave stanejo Rusijo vsak dan 200.000 rubljev. Port Arthur, 1. februarja. Rusi so kupili 20.000 tonelat oglja. Ruska armada v Mandžuriji je povečana z novo prispelimi četami za 40 tisoč mož. Darovi. Družbi sv. Cirila in Metoda so od 28. decembra do 5. januarja poslali prispevke p. n. gospodje in društva : ,s> ov. Narod" 198 15 K. „Slov. Gospodar" 163 K, »Slovenec. 54 K, Fr. Košir v Kiškeui zbirko 13 20 K J. Skerbinec v Viš-n)i gori zbirko 33 30 K, dr. J. Dolenec v Ljubljani 20 K, dr. K. Janežič v Voloski 40 K, Fr Girtner na Vranskem za „0/m. spom." 8 80 K, R. Perušek v Ljubliani 10 K, J. Košmelj v Begunjah 5 20, Fr. Kramber-ger v Kopru 4 K, M.Erzar v Semiču 3 20 K; po 5 K : L. Einspieler v Cslovcu, Jos Rozman v C ilovcu, J. Kn fio v Tomišliu, A. Aškerc v Ljubljani. M Škerjanec v Moravčah, V. Tomic ▼ Trebnjem, dr. R Repič v St. Vidu, V. Polak v Tržiču, J. D. v Ljub-ljani, G. Nemanič v Sirajevem, Bralno dru itvo pri Sv. Marku niže Ptuja; do 3 K: A. R. Podiesnik v Ribnici (Staj.), F'- Pokom v Besnici, Iv. Murnik v Lubljani, A. To-melj v Črnem vrhu, A. Roblek v R»dov-liioi, A. Bajanec v Suhoriji, Fr. Hubad v Ljubljani; M o h o r j a n i : v komenski de-kaniji 20 82 K, v Naklem 3 K, v Podgorja 5 GO K; posojilnice: v Rožu 100 K, v Metliki 20 K, v Rajhenburgu 10 K, v Makolah 50 K; podružnice: ženska v Kranju 91 K. v Žužemberku še 4 K, na Vranskem 122 K izvenakademična v Gradcu 50 K, moška v G niči 28 80, moš*a v Kobaridu 60 K. moška in ženska v Kamniku š* 7 K, v Carknem 4Ž 18 K. Z» družbeni „K o 1 e d a r« je v tei dobi od 63 odjem-nikov družbi došlo 84 90 K Družba je v pretuklam letu imela skupnih dr hodkov 43.365 13 K in izdatkov 42.551 17 K. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Dolžnosti stastea triom so: 1. Dopisovati v slovenskem jeziku, bodisi z Nemcem ali Lahom. 2. Zahtevati od tvrdk slovensko do-pisovnnje, račune, naznanila potnikov itd. 3 Zahtevati od tvrdk slovenščine zmožne potnike. Tako združeni storili bomo veliko za sveto narodno stvar! 99 SLOVENEC se prodaja a Umrli so: 17. jan Josip Šinkovec, kamnosekov sin, ii leta, Caries muctilicut. Tubeberculi pulm. 18 Ivan Velepič, dninar, 58 let, vsled raka. — Fran Šifrer, hlapec. 40 let, Cominutio ferave et atru meri Anaemia acuta. — Karol Glavač, kovač, 22 let, Evnibustia vapitis et humeri 19 jan. Fran KoSak, firevljar, 44 let, jetika 20. jan. Franja Žitnik, delavčeva hči, 11 let, jetika. V hiralnici: 17. jan. Fran Koncilja, posestnik, 64 let, Iierai-plegia. Meteorologlčno porodilo. ViSina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm 1 a Čas opa-<5 zoranja Stanj« barometra, v nu, Temp.-ratara CaUijo Vetrori. Nebo "S £ ► 30| 9. z vet 737-0 0 0 i breivetr. m. obl. 00 „.17. ijutr. ^Ma.poooi. 732 6 *730-l —0 1 11 al. ssvzh. » obl. 1 | 9. iv.io 727'8 1-1 | brezvetr. » ziuir. | 2 pjpol. 724-81 725 6 sneg. i obl. | — 1 8° 1-8 0-7 | sl. jjvzh Srednja temperatura sobote — 0-8", norm Srednja temperatura nedelje 0.7", normale — 1'7° Kemične barve 3!£Sa, zer 7 • t „ za zidarje ima tvrdka meljne barve brata eberl v Ljubljani) Frančiškanske ulice, v največji izben v zalogi. — Cene so nizke. 524 14 11—4 Izjlo je knjigo „Lar5^i čudeži". Francoski spisal Henrik Lasčr, poslovenil Fr. Marešič. Dobiti je v „Katol. Bukvami^ v Ljubljani, in v prodajalni H. Ničman. Cena trdo vezani knjigi 2 K, po pošti 20 h več. odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah: Bizjak Ivan, Bjhoričeve ulice 10. Blaznik Lovro, Stari trg 12. Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12. Češnovar Lovro, Kolodv. ulice 33. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Fuchs H., Marija Terezije cesta 14. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2. Kane Albin, sv. Petra cesta 14. Kristan Ivan, Resljeva cesta 24. Kuštrin Agneza, na Bregu 6. Mrzlikar Avg., Sodnijske ulice 4. Omejc Terezija, Karlovska cesta 32. Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101. Saje Ant., Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., Mestni trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10. Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan, Sv. Petra oeBta 5?. Bohinjska Bistrica: Mio Grobotek, trgovec. Celovec: Josip oJwa, prodaja časnikov. Gorica: Jos. Schwarr, Šol. ulica 2. Hrušlca pri Jesenicah: Katarina Krive. Logatec: Maks Japelj, trgovec. Jesenice: Alojzija Ahčin. Škofjaloka: Janez PotoSnik. Št. Peter: Fran Njvak. Trst: Antonija \d. Kramar, Rojan št. 8 Mihael Lavrenčič, Piazza Caserma 1. »Pri sv. Aitonu Padovanskem«. Zahvala. Za obile dokaze soialja povodom bolezni in smrti svojega iskreno ljubljenega očeta, gospoda Gregorja Blaznik Krojaškega mojstra v Škofji Loki! kakor tudi za številno spremstvo na njegovem zadniem potu izrekam vsem in vsakemu najtoplejšo zahvalo. Posebej se Se zahvaljujem prečastiti škofjeloški duhovščini za spremstvo in petje ob krsti, ter ondotni p. n. krojaški zadrugi za udeležbo pri pogrebu s prižganimi svečami. Bag plačaj! Ljubljana, 1. februarja 1904. 163 1—1 Lovrenc Blaznik- 170 1-1 V svojem in sorodnikov imenu naznanjam vsem prijateljem in znancem pre-tužno vest, daje moj iskreno ljubljeni brat, preblagorodai gospod Franjo Bradaška kr. jlmn. ravnatelj v pok. v Zagrebu, danes ob 5. uri popoludne po dolgotrajni mučni bolezni v 74. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb drazega rajneega se bode vršil iz hifie žalosti v Ztgrebu, Nunske ulice St. 1 v torek dne 2. februvarija 1904. popoludne. V Ljubljani, dne 31. januvarija 1904. Perdlnand Bradaška mestni blagajnik v p. Zaradi bolezni gostilničarja se d;i v najem ali na račun 109 4-1 gostilna na Hrušici št. 33. Gorenjsko, kjer se gradi železnica. — Natančneje se poizve istotam ali v pivovarni J Kosler & Comp. v Ljubljani.' Gostilno se da v najem ali na račun posebno pripravno za mesarje, ker jena razpolago ledenica. — Približna najemnina 800 K. — Kavcije pri obračunu 500 K. Več o tem se izve pri Allt. Maver, zaloga mengiškega piva. Lesce, Gor. 164 3-1 _ Sprejme se vajenec za čevljarsko obrt pri g. F. Fabian6i6n, v Ljubljani, Slomšekove ulice št. 13. 163 1-; Milijoni gospodov in dam rabijo „FEEOLIN" Vprašajte'svojega zdravnika, ni li ,Feeolin" najboljše "kosmetično sredstvo za kozo, lase in zobe! Še tako malo čist obraz in še grsc roke postanejo takoj aristokratlčno fine in lične z vporabo „Feeolina". - „Feeolln"je iz 4" naj plemenitejših in svežih zelišč prirejeno angleško milo. Jamčimo, da po vporabi „Fee-olina'- brez sledu izgineio izrastki in gube, ocrci, rdečica i. t. d. , Feeolln" je najboljše sredstvo za čiščenje las in njih ohranjenje, preprečuje izpadanje las, plešo in bolezni v glavi „Foeolin" je najnaravnejše in najboljše sredstvo za čiščenje zob. Kdor ga redno rabi mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se ne bil popolnoma zadovoljen s , Feeolinom''. Cena kosu K I, 3 kosi K 2 50. Poštnina za kos 20 v., od 6 kosov naprej 60 v. Povzetje 40 v. več. — Feltb Dunaj, VI. Marlahilferstrasse 45; dobiva se tudi v mnogih drogerijah, parfumerijah in lekarnah. 135 1-1 povrniti denar, če bi kdo 6 koso* K 4, 12 kosov K 7 Pošilja glavna zaloga M. Važno za krojače! o -NT C «0 Jagerndorfski sukneni izdelki v največji izberi so čudovito poceni. ------------------------------- mr Blago hlače lepi moderni vzorci, pošilja najceneje - ------ 149 3-2 Rudolf foukal v Jagerndorfu. O m 3 JC O Hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji registr. zadruga z neomejeno zavezo ima svoj w B 168 1-1 mi mwm v nedeljo, (lne 7. svečana ob tretji uri popoldne v občinski pisarni Vspored: 1. P. ročilo nsčelft>a in nadvrrstvs. 2. Odohr te« rafura za leto 19U3. 3. Vol tev načelstva. 4 Volitev natUorsiva. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi načelstvo. parni motor za d\e kcnjski sili v dobrem sf»nu ee prav po ceni proda. Lccpcld Tratnik, v Ljubljani, 121 ?—3 sv. Petra cesta 27. Varstvena znamka: Sidro. LIN IMENI CAPSICI Comp. iz lekarne Rlchterjeve v Pragi. priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenira po K -'80, K 1-40 in K 2 - v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah z naSo varstveno znamko ,,sidt'o" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek. Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu rp? v Pragi, Elisabethstrasse 5. 1343 34—20 K< za pekovski obrt, 14—16 let starega, pridnega in poštenega vedenja, sprejme takoj Josip Skef, pekovski mojster 137 3-3 v sv. Križu pri Litiji, *i pove tudi vse nadrobne pogoje. 30 do 40 voz konjskega j gnoja oddaja "^sj R. Ranzinger Dunajska ccsta št. 19. Vabilo 165 1—1 občni zbor ^Posojilnice v Žužemberku registrovane zadruge z neomejeno zave»o", ki se hode vršit v nedeljo, 14. februarja 1904 ob četrti uri popoldne v posojilnični pisarni. Dnevni rud: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Predložitev in potrjenje letnega računa za leto 1903. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva ■7. Slučajnosti. V Žužemberku, dne 30. jan. 1904. Načelstvo 'irJff) naro^anJu vzorcev se prosi naznanila, se li želi ===== knjiga z vzorci ali pa karton vzorccv. == Naznanilo otvoritve in priporočilo. Slavneanu p. n občinstva uljuino naznanjam, da prevzamem in OtVOflm dn& 1. februarja f. I. znano sfaro gostilno g. Alojzija Zajca na Rimski cesti 4,. ki je bila vodno na dobrem glasu. Točil bom le naravna vina po najnižj h cenah, kekor: Hrvatsko rdeče vino 11 r po 32 kr. I-trsko belo » » » 36 » I »trsko črno » » » 40 » Pristno dolenjsko » iz Drenove » » 44 » Stari goriški r zling » » 48 » R foško v steklenicah » 80 » Rizling » » » 80 » Najboljše marčno pivo bratov Reininghaus. Skrbelo sa bo tudi za erorka in mrila jedila. Na razpolago so tudi frl Čisto prenovljene posebne sobe, pripravne za društvene sestanke. Ztgotavljaioč Blavnemu občinstvu najsoJidnejšo in najtočnejšo postrežbo, priporočana si obilnemu obiaku ter beležim z odličnim spoštovanjem 138 3-3 fran Kavčič, gostilničar. t * ♦ 4 ♦ ♦ ♦ * = 1. maja 1904- se odda v najem krasno povsem novo stanovanj® z 2 velikima in eno manjšo sobo z vsemi drugimi pritiklinami blizu cerkve sv. Petra. Okolu hiše vrt. Več pove iz prijaznosti upravni- štvo „Slovenca". 161 3-2 , ♦■♦♦i Ernest Hammerschmidt-a nasledniki " Hladile, Wutscher & C°ffig trgovina železnm in kovin Ljubljana, Valvazorjev trg št. (>. Največja zaloga železnih peči vseh sistemov ! Velika izbera posod za premog, peenih ; okrilj, peenih predstav z galerijo i 11 brez galerije, kovinastib kovinastega orodja v različnih izpelja- 1537 12—9 ^s/ ^^^^ JL Angleško skladišče oblek. Ljubljana, Glavni trg štev. 5. nepremočljivi haveloki za gospode iz kameline dlake, več* sto, rjave in sive barve, je došlo. Največja izbera oblek za gospode, smokingov, sukenj in salonskih oblek od 15 gld. višje. Oroslav Bernatovič. 148 3-2 poslovodja. i u-y>_< *. r j i )•*!-• _i~*i»r i --i**" ■ N —i » * *" n *» --■ "* * * * ■ Kopomascija & Bondy One gospode, ki se zanimajo za „mofor-dvokolesa" vabim uljudno, si pri meni v trgovini ogledati razpostavljeno motor-kolo J o h. P u c h a, obrazec 1904 z najnovejšo in jako prosto sestavo, kjer podajam slehernemu radovoljno natančna pojasnila Spoštovanjem 162 2—2 Franc Čuden. Naknp ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju uajmanj-Se*a dobitka — Promese za vsako žreb&nje. K nI a n t na iivrSitev naročil na borzi. Menjaricna delniška oružba K BS t l _ I, WollzeiiB 10 in 13, Dunaj, I., Strohelgasse 66 2. «)Wf Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh Speknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. 134 289 bd»>fttelj ia •df*v«r»i *wd»ik: Sr. i«»*6ij Žitslk,