nt* d*n •°*aC» h praiaikd. , kapitala, naložila pa bo »ne davke vojnim industri-da onemogoči kopiče veli-»rofitov. iladier je dejal, da so vojne »trije paralizirane zaradi v kateri je zavojevanih 00 delavcev. "Socialni, eko-iki in finančni mir je bi-ega pomena za narodno o-bo," je rekel premier. "No- 1 nepokoj ograža obrambo *ije v momentu, ko se vsa pa oborožuje in pripravlja »jno." «nier je apeliral na patri-fo stavkarjev. Pozval jih »j se vrnejo na delo, zaeno izjavil, da bodo vojne in-ije obratovale kljub stavki. u P« tej izjavil je bilo na-leno, da se bo 20,000 delavci *> zastavkali v letalskih rnah, vrnilo na delo. ae slovaška nadalje- Avstrijski general izvršil samomor Konfiskacija last* nine Habsburžanov Berlin, 13. apr. — General Wilhelm Zehner, bivši načelnik avstrijske armade, si j4 včeraj končal življenje v svojem stanovanju na Dunaju. Zehner, ki je bil star 55 let, je bil obrambni minister v kabinetu kancelarja Schuschnigga. Naciji so ga obdolžili, da je bil on odgovoren za eksekucijo trinajstih nacijev, ki so bili zapleteni v umor kancelarja Dollfussa v puču 1. 1934. Naznanilo o samomoru Zeh-nerja pravi, da je bil general član vojnega sodišča, ki je obsodilo več nacijev v smrt po dogodkih, ki so sledili nacijskemu puču. "Znano še ni, ali je to dejstvo bilo vzrok, da si je general končal življenje," pravi naznanilo. Ko jc nemška oborožena sila zasedla Dunaj, je bil Zehner postavljen pod policijsko nadzorstvo. On je spadal v malo grupo avstrijskih vojaških častnikov, ki niso hoteli priseči zvestobe Hitlerju. Zehner je bil že drugi visok vojaški častnik, ki je izvršil samomor, odkar je Nemčija okupirala Avstrijo. Porazum ograza mczdni načrt kshington, D. C., 13. apr. •porazum v vrstah organi-delavstva ograža zakonit minimalne mezde in urnalnega delovnika. Člani J«*a odseka nižje kon- * H»mice so že izjavili, da Ujamejo, da bo načrt spre-r *d«njem zasedanju kon-^ Voditelji Ameriške de- * federacija so rekli, da jim *n> načrt ne ugaja, ker ' iK,niarikljiv kakor prvi, Jla Odbor za industrij-^»nizacijo in Delavska ne-bga [H>dpirata. vztrajajo v *rbt neodvisnost ~ D"hoven l?ln l,r,kH- vodja slovaške 2T »tranke, je objavil ■J"*1 dobi tvt°nomijo, *1 * ** Je U>rba po-iK*meai preklic kami, ki .....v »I- kroglo v glavo, prej pa je uatre 111 svojo ženo, sina in elužabni-ka. Dunajske avtoritete so včeraj zanikale vest, da je bilo izdano povelje za aretacijo Otona Habsburškega, ki si je lastil avstrijski prestol, katerega ni, v slučaju, da pride v Nemčijo. Zdaj razpravljajo o vprašanju, ali naj obtožijo Otona veleizdaje zaradi izjave, ki jo je izrekel pred poročevalci francoskega tiska. Izjava baje vsebuje poziv na velesile, naj ščitijo Avstrijo pred naciji. Ako bo Oton prišel pred sodišče in obsojen, tedaj bodo lahko naciji konfiscirali lastnino, ki jo imajo Habsburžani v Avstriji. Sodijo, da te lastnina predstavlja vrednost $10,000,000. Stavka časnikar- jevvMinnesoti Dva lista v Duluthu prenehala izhajali Duluth, Minn. — Časnikarska stavka pri Duluth Evening He-raldu in News-Tribuni je ustavila oba lista, ko so se časniksr-jem in upravniškemu osebju pridružili tudi tiskarji in vozniki, ki niso hoteli skozi piketno linijo. Stavka je izbruhnila pri obeh Ridderjevih verižnih listih, ker upravs ni hotela pristati na priznanje unijske delavnice, ki je glavno sporno vprašanje. Za-stavkalo je 93 reporterjev ter uslužbencev, ko je po enem tednu pogajanja za kolektivno pogodbo prišlo do zastoja. Do izbruha stavke je pripomoglo tudi to, ker se je v situacijo vmešal tudi neki organizator ADF in skušal razdvojiti upravniške u-službence s ustanovitvijo dualne unije. Pri vodstvu stavke pomagsU Don Stevens, Ujnik čikaškegs časopisnega gildm, In Carl E. Johnson, predsednik I^ake Supe-rior gilda. Pri maanem piketi-ranju sodelujejo tudi ieani in mornarski delavci CIO ^mn—l_ .. . _________ Španske čete pretrgale fašistično bojno črto Domače vesti Br. Vider odpotoval na zapad Chicago. — Glavni tajnik SNPJ Fred A. Vider je v sredo s svojo ženo vred odpotoval z avtom iz Chicago proti zapadu na šesttedensko obiskovanje društev SNPJ po zapadu in ob Pacifiku. Njegova prva pot je direktno v Denver, Colo., kjer bo imel svoj prvi shod prihodnjo soboto. Njegovi nadaljnji shodi v Coloradu bodo v nedeljo, 17. aprila, v Pueblu in v pondeljek, 18. aprila, v Ludlowu. Br. Vidru želimo obilo uspeha! Noviee iz Minneeote Ely, Minn. — Te dni je umrl stari naseljenec John Plut, star 75 let in doma iz okolice Črnomlja v Beli Krajini. Tu zapušča tri sinove in dve hčeri. —- Slovenski tamburaški orkester iz Pittsburgha, Pa., priredi koncert na Elyju 21. aprila zvečer. Predsednik tega orkestra je naš domačin Math L. Govže, sin pokojnega Louisa Govžeta. Nesreča rojaka v So. Chicagu So. Chicago. — Pred nekaj dnevi je električni vlak povozil rojaka Franka Cerneta, ko se je vračal iz cerkve. To je bilo zadnji teden med hudim snežnim viharjem, vsled česar Cerne ni videl vlaka. Bil je hudo pobit. Nov £rob na farmah Willard, Wis. — Tu je umrl farmar John Trunkelj, star 87 let in doma iz Gradič pri Krki na Dolenjskem. V Ameriki je žival 45 let in pred leti je bil naseljen v Jolietu. Tu zapušča dva sinova in več vnukov ter prav-nukov. Waukeganeke evsti Waukegan, 111. — Zadnje dni je tu umrla Neža Poglajen, sta- Prvi je bil major Emil Fey, bivši minister javne varnosti, ki si je po uradnem potešil« pognal » 10 rojena v Ruš,neu pri VvAirln v irlavn nrpi nu i« lltft.re- i v - uicnjBKtm, v A- merikl je bila 46 let in prej je bi vala v Chicagu. Tu zapušča sina in hčer, v Chicagu pa brata Char-lesa Medica. — Pri lokalnih volitvah zadnjo soboto je bil Jos. J. Nemanič ponovno izvoljen za šolskega odbornika. Clevelandeke ve^ t i Cleveland. — Te dni je umrl Mike Bukovnik, star 66 let in rojen v TupalČah pri Kranju na Gorenjskem. V Clevelandu je živel 32 let in zadnjih 30 let je delal v eni tovarni. Bil je član društva 53 SNPJ in tu zapušča ženo, dva sinova in štiri hčere. — Naglo je umrla 23-letna Katarina Fetchik, roj. Benič, ki tu zapušča starše, tri brste in tri sestre. Rojena jc bila v Clevelandu. Nesreča v tovarni Barberton, O. — Pri delu v tovarni ae je težko ponesrečil rojak Anton Mišič, ki se zdaj nahaja v bolnišnici. Baaint Schiffrer zapuatil A me-riko New York.—Frank Schiffrer, operni basist, ki je imel pred nekaj tedni zelo uspešen koncert v Clevelandu — to je bil njegov edini koncert v Ameriki — je 6. aprila odpotoval nazaj v Evropo. Schiffrer bi bil rad nastopil s svojim petjem tudi v Chicagu in obrnil se je ns uredništvo Prosvete, br. Cainksrjs In vsekakor še na druge čikaško rojake, nsj mu organizirajo koncert, ker mu pa nihče ni mogel obljubiti nič gotovegs, je vsekakor obupal nad Ameriko. V Združene države je prišel iz Nemčije. Mehika ne bo vrnila zasežene lastnine Mežico City, 18. apr. — Mehi-ška vlada je naaloviia včeraj noto sngleškemu poslaniku, v kateri je odbila zahtevo, naj vrne zaseženo lastnino angleških oljnih kompenlj prejšnjim lastnikom. Note je bila odgovor na angleški proteat, kl ga je dobila mehiška vlada zadnji petek. v protestu je bilo rečeno, da je Mehika zasedla lastnino angleških kompanij Iz "političnih razlogov." . ,___ TELEFONSKI TRUST OljIRA ODJEMALCE Cene za telefon 25% previsoke, pravi komisija '-J NAJVEČJI MONOPOLNA SVETU Washington. — (FP) — Telefonske cene po vseh Združenih državah so 25% prefisoke, pravi zvezna komunikacijska komisija v svojem poročilu kongresu. Poročilo se tiče American Tele-phone & Telegraph Co., katero je komisija preiskovala nad dve leti. Poročilo pravi, da A. T. & T. "predstavlja največje nakopiče-nje kapitala in bogastva, ki je bilo kdaj v zgodov ni biznisa pod kontrolo ene san te privatne kompanije." Vredno »t te družbe ae ceni nad tri milijarde dolarjev. Direktno in indirektno kontrolira nad 200 družb, od 80 do 90 odstotkov vseh telefonov v deželi in 98% telefonskih žic na daljavo in za transmisijo ra-dioprogramov. V tovarnah, katere kontrolira, izdela nad 90% vse telefonske opreme in potrebščin. Skratka: A* T. & T. ima kompleten monopol nad komunikacijsko industrijo. Vse druge družbe ne pomenijo nič, toliko kot mušice na slonu. Komisija je odkrila dolgo verigo zlorab pri poalovanju tega industrijskega velikana. Za vse te zlorabe plačujejo konzumentl pri telefonskih cenah. Komisija pravi, ako bi bilo ^ravljano piramidiranje obratnih stroškov, bi družba iahko reducirala telefonske pristojbine za 25%. Poročilo priporoča kongresu, naj da zvezni komunikacijski komisiji več moči za strogo reguliranje te najmogočnejše privatne industrijske korporacije na svetu v svrho, da se izloči monopolistično izkoriščanje odjemalcev. V poročilu komisija omenja, da družba plačuje iz obratnega fonda — na račun odjemalcev članarino in prispevke raznim organizacijam, kar bi morali trpeti delničarji in ne odjemalci. Na njih račun vzdržuje tudi kompanijske unije. Omenja tudi potrebo znižanja penzije visokim kompanijskim uradnikom. Leta 1984 Je devet od teh upokojenih "siromakov" vleklo povprečno po $1060 pokojnine na mesec. Razume se, da so vsi ti "siromaki" milijonarji. Kar se vladne regulacije same tiče, je zgodovina v zadnjih desetletjih, odkar je prišla v modo, pokazala, da je to le prevara in peaek v oči ljudstvu. "Regulacije" ae niti kapitalisti že več ne branijo, ker je le v njih intereau. Krojaška unija ostane v odboru CIO Washington, D. C., 13. apr. Voditelji Odbora za Industrijsko organizacijo so na svoji seji izbrali odbore In za načelnika stanovanjskega odl»ora Je bil imenovan David Dublnaky, predsednik krojaško unije International L a d I e s Garm^nl VVorkera. To Imenovanje Je vzbudilo zanimanje v delavskih krogih, ker Je prišlo po objavi poročil, da bo krojaška unija izstopila iz Odbora za industrij-ako organisaefjo. !>ubinaky je včeraj zanikal poročila In naznanil, da bo aklical aejo ekae-kutivnege odbora njegove unije v alučaju, da ae bo konferenca CIO Izrekla za formiranje federacije, ki bi konkurirala z Ameriško delevoko federacijo. V krojaški uniji je frakcija, ki a-gitira, da ae unija vrne v Ameriško delavsko federacijo. Anglija pospeši kupčijo z Italijo Prijateljski pakt bo kmalu podpisan Iiondon, 13. apr. — Italija se je že odločila, da podpiše prijateljski pakt z Anglijo, ki bo morda po izjavi diplomatov odvrnil nevarnost vojne v Evropi. Diktator Mussolini je dejal, da je l^eslie Hore-Belisha, angleški zunanji minister, ki ima priti v Rim 22. aprila, dobrodošel. Namen tega obiska je utrditev zveze med Anglijo in Italijo. Pričakuje se, da bo angleški kabinet danes odobril pakt, kl ima izpremeniti smernice svetovne diplomacije in ublažiti napetost v Evropi. Pakt bo podpisan najbrž v soboto. Ko bo Hore-Belisha dospel v Rim, bo to prvi obisk člana angleškega kabineta Italije po treh lotih. Musaolinijevo zagotovilo, da je prihod zunanjega ministra dobrodošel, je dobilo takojšen odmev v Angliji. Slednja bo šla sedaj na delo, da v Ligi narodov včlanjene države priznajo pod-jarmljenje Abesinije po Italiji, Angleški krogi so se podvizali, da dosežejo sporazum z Italijo predno pride Hitler v Rim. Kadar bo Mussolini v angleško-francoskem taboru, ali če ostane nevtralen, se bo situacija radikalno izpremenila. Poljska, Ru-munija, Jugoslavija in Grška se bodo najbrž spet povezale z Londonom in Parizom in os Rim-Berlln bo omajana. Hornmrjeva frankcija zmagala pri volitvah Thicago, 13. apr: na poročila o rezultatu vČerajfi njih primarnih volitev kažejo, Kitajska zmaga v provinci šantung a Kitajske čete zasedle mesto Cufu po 1 juti bitki da je prodrla frakcija demokratske stranke, katere vodja je governer Horner. Kongresni k Scott W. Lucas, kandidat za nominacijo zveznega senatorja, in okrajni sodnik Edmund K. Ja-reeki, kl je ponovno kandidiral, sta prodrla z večino okrog 40,- 000 glasov. To sta bila glavna kandidata Hornerjeve frakcije, ki je v konfliktu s čikaško demokratsko politično maiino, kateri načelujeta župan Kelly ln P. a. Naah. Kandidat te mašln« za zveznega senatorja je bil federalni diatrlktnl pravdnlk Ml-chael L. Igoe, za okrajnega sodnika pa okrožni sodnik John Prystalskl. Za zveznega senatorja republikanske stranke Je bil nomlniran Richard J. Lyons, kl je porazil svojega tekmeca W, J. Bakerja z večino 300,000 glasov. S a l j a p i n, ruski operni pevec, umrl Pariz, 13. apr. — Feodor I-vanovič ftaljapin, svetovnoznani ruski operni pevec, ki je nastopal v evropskih in ameriških gledališčih, je včeraj umrl v svojem stanovanju v Parizu. Podlegel je bolezni na ledvicah in slabokrvnosti v starosti 65 let. Zadnja dva tedna Je bil v poete-|j|. Ko je umrl, m bili pri njemu njegova žena in onem otrok iz prvega zakona, ftaljapin Je bil rojen 13. februarja I. 1873 1 v Kazanu, Rusija, kot sin revnih ' staršev. Vsa leta ae Je boril z | revščino, toda pozneje ae Je ae-| znanil z Gorkijem, slavnim ru-i skim piaateljfm, ki mu Je pomu j gal, da ae je izšolal in po«tal naj* alovltejši operni pevec svoje do-be. Sautghaj, 13. apr. — Zunanji vojaški opazovalci pravijo, da je japonska armada v južnem delu province ftantung v defenzivi na vaej fronti, ki je dolga 150 milj. Kitajske čete stalno na-skakujejo japonske pozicije in včeraj so ponovno zasedle Cufu, "aveto" mesto, v katerem je bil rojen Konfucij, po vroči bitki, v kateri so oboji, Japonci in Kitajski, utrpeli velike izgube« Vest iz kitajskega vira javlja, da so kitajske čete obkotttlr tudi mesto Jihaien, ki leži vznodno od progo Tientain-Pukov Železnice. Središče bojišča se je premaknilo na ozemlje pri tem mestu. ' Kitajske vojaške enote ogra-žajo japonske komunikacijsko zveze v provinci šantung in ovirajo transportacijo živil in bojnega materiala. Poročila javljajo vroče bitke med Kitajci in Japonci v Tsinanu in drugod v centralnem delu province Šantung, Vojne operacije so bile včeraj obnovljene tudi na ozemlju ob Rumeni reki v provinci Honan. Kltajako poročilo ae glasi, da so guerilske enote okupirale Puhslen v provinci Sansi na drugI strani Rumene reke. 8 tem je bila odstranjena nevar-I^P^^nosT (Ta bi Japonci prekoračit reko ob tej strategični točki. Kitajske topniške baterije so včeraj bombardirale Caotsum, važno železniško križišče v provinci dansl, dočim japonsko poročilo pravi, da je padlo čez 1500 kitajskih vojakov v bitki v južnem delu province ftansl. Največje izgube so Kitajci u-trpeli v bitki pri Menghslenu. Japonski letalci ao včeraj napadli z bombami kitajsko letališče pri Hankovu, toda niso nu-pravlli posebne škode. Izredno zasedanje illinoiske zbornice Chicago, 13. apr. — Prijatelji governerja Hornerja ao izjavi' ||f da bo governer aklical izred no zeaedanje državne zbornic«, da razpravlja o relifnem problemu. Zenedanje ae bo pričeto ob koncu tega meneče ali pa v prvih dneh maja. Vladeck o potrebi delavske sprave Lojalisti zasedli hribe pri Valliboni BOMBARDIRANJE FASISTIC-NIH POZICIJ llendaye, Francija, 13. apr. — Španske vladne čete skušajo zabiti zagozdo v severnovzhodnem kotu Katalonije, ki so ga zasedli fašisti. V nekaterih krajih so že pretrgale fašistično bojno črto, da prisilijo fašiste na umik s pozicij, kl so jih sasedli v ofenzivi, katera so Je pričela prod več tedni. Z osemlja v južnem sektorju, ki tvori ozek |>a*, kateri veše Katalonijo s drugimi teritoriji io-jallstlčne Španije, prihajajo konfliktna poročila. *Tu ao v teku ljute bitke in obe strani poročata o uspehih. Legije Maročanov, katerim poveljuje general Juan Yaguo, ao v defenzivi na teritoriju juž-noža pa d no od I M Maa» »IJ* - m ,mt imtmi m lmmmmmm*~ "JL.rt.KW. rmtmt for -J» m* UmS mm mr r«. cimmm *M 9" t m*. lUtaa N M »-» Tutf p«aatl HA) M »raaja iMSiDalaU« «• » afcUaj«. te i* »rtkAU pitala«. ______ . _ __ H iii»r«. i«MHi dtn »dl k« NNKI wfcaa br rnrnU^ddrmmtd mmd M m, kar Im aUk • 1'KOHVKTA »■4*1« Ara* MtMI ta. U or THK kkdbbats* W *mm aa aaala*w . - — J- • ^ ^ ^ ^ totalna. VmmmKt h 4a aa ra« Mat •• aaUrt Nacijski komedijanti Ce ne bi bili Hitlerjevi nacijl tako zanikrni komedijanti, bl jih moralo biti aram, da jim je Avatrija dala »9.75 odstotkov glasov pri njihovem "plebiscitu" zadnjo nedeljo. Perfektni totalitarni režimi morajo imeti ato odstotkov ali pa nič! Slabi nacijski komedijanti, ki morajo naznaniti svetu, da je v Avstriji 25 stotink enega odstotka volilcev, ki ne marajo Hitlerja za svojega diktatorja! Kaj pa sploh mislijo s tem? Ali hočejo povedati svetu, da je v Avatriji nekaj tisoč "Izdajalcev", ki so si navdušeno sami podpisali amrtno obsodbo? Dober komedijant zasluži ploskanje. Nacijski komedijanti bl tudi zaslužili aplavz, ako bi bili naznanili svetu, da so Avstrijci stoodstot-no glasovali "ja" za Anachluss in Hitlerjevo diktaturo. To bi bilo izvršeno z isto lahkoto kakor je bila označba 25 stotink razlike. Kdo t>a je štel protivne glasove, če jih je sploh bilo kaj ? Mar ni bil "plebiscit" pod perfektno kontrolo? Ali ni bil perffcktno planiran? Ako je bil pod iierfektno kontrolo in perfektno planiran, čemu sploh protivni glasovi? Cemu te kaprice v območju perfektnega reda totalitarne vlade? Zdi ae, da ai vsemogočni Hitler nalašč dovoljuje malo nagajanja. Pred leti smo slišali nekega pfotestantovskega pastorja, ki je v debati s svobodomialecem rekel, da ima Bog "čut humorja", to se pravi, da se včasi rad pošali s svojimi stvori, kakor na primer mačka z miško. Nekaj takšnega bo tudi s Hitlerjem, ki po lastnih izjavah opravlja nekakšno božansko misijo na tem avetu. &ali se, šali, nesnaga —- pa pravi, da je 2fi stotink odstotka Avstrijcev glasovalo proti njemu! _ To ni bilo prvič. Tudi pri prejšnjilfHitlerjevih "volitvah" so našli mikroskopičen drobec opozicije — menda v dokaz, da je v Nemčiji še nekaj falotov, katerim bo treba kri puščati .. . Natančno tako so izpadle tudi zadnje "volitve" v Rusiji, kar tudi dokazuje, da se (Stalin pridno uči od Hitlerja , . . Edina resna beseda, ki je mogoča glede teh komedij, bi bila tale: zgodovina bo enkrat na kratko notirala, da ito ae totalitarni in brutall-tarni diktatorji v prvi polovici 20. stoletja skušali norčevati Iz demokracije in so uprizorili nekaj volilnih komedij, ki se pa niso posrečile; niso izzvale aplavza ... Te komedije niso diktatorjem nič |M»magale. Vseeno jih je veter odpihnil, ko je prišel čaa . . . Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Vse je enotno na papirju! Komunistični listi v Ameriki poroisjo pod debelimi naslovi, kako sta se socialistična in-temacionala in Mednarodna federacija strokovnih unij sredi marva v Parizu izrekli za kolektivno akcijo proti fašizmu, zlasti z ozirom na obrambo »punsko republike. S temi poročili delajo komunisti vtis, kakor da sta obe socialistični internacionali popolnoma v soglasju s taktiko komunistične internacioiuile — in vse, kar je sorialiatičnega, danes enotno koraka s komunisti. Komunistični tisk p« je previdno zamolčal, da sta tajništvi obeh socialističnih internacional nekaj dni pred pariško konferenco poslali protest v Moskvo zaradi znanega čarovniškega procesa. V tem protestu — ki so ga podpisali predsednik O t rine in tajnik Shevenels v imenu Mednarodne strokovne federacije in predsednik Brouckere ter tajnik Adler v imenu so* cialistične internacionale — je bila ostra obsodba Stalinove Juatice. Prav tako polovičarsko poročajo komuniatič* nI Hat i o raznih Izjavah predsednika Roosevel-ta in drugih demokratskih voditeljev v Zdru^ žen i h državah, za katere zdaj agitirajo, kakor kakšni pristni newdealski demokrat je. Na primer o R«wmm'\ eltu so poročali, da je v svojem govoru v (ieorgljl obsodil ameriški fevdalizem in evro|Ntki fašizem —» zamolčali pa ao. da Je Koosevelt v isti sapi obsodil tudi ruski komunizem. Istotako ao komunisti zamolčali olxiod-be komunistične diktature tajnika notranjih zadev I« kes« In čikaškega demokratskega kandidata Mk-haela Igoeja. sa katerega agitirajo! Tako komunisti hlufajo svoje čltatelje. Komunisti danes agitirajo za demokratske kandidate, nočejo pa povedati svojim pristašem, da isti demokratski kandidat je obsojajo fašistično In komunistično diktaturo! <11*1 J* « saSftjt kmUmi i Novice, ki so novice! Cieveland, O. — Dopisovalci vseh listov imajo vedno mnogo novic iz Clevelanda. Dobro je, da ae zanimive novice objavljajo, ne pa preklanja od te ali one strani. Ko to pišem, na primer, I je 6. aprila, zima z velikim snegom pa taka, da skoro nI verjetno. Pred tem smo imeli lepo zgodnjo pomlad, drevje je bra-telo in cvetlic« so že pomolile svoj« nežne glavico iz zemlje, ljudje pa ao žareli kopati po vrtovih, sejati solato in drugo zgodnjo zelenjavo. Vsekrižem so nabirali regrat in se z njim "ma-Htili", da je bilo veselje. Pomlad je bila tu, ptice so veselo žvrgo-lele — sedaj pa taka vremenska sprememba. Narava se je grozno zmotila, ampak kljub temu bo pomlad premagala zimo že v par dneh. Na seji Progresivnih Slovenk dne 5. aprila je predaval urednik glasila JSKJ Anton Terbo-vec o rastlinstvu oziroma vrtnarstvu. Učinek je bil izvrsten, mnogo boljši kot se je pričakovalo. Tone je sicer tih človek, je pa razumen in izkušen, zraven pa nadarjen humorist. Večkrat se razgovarjava o naših ljudeh v raznih naselbinah, katere ava nekoč prevandrala. Zadnjič ava vzela na rešeto mrzlo Minneso-to, njeno lepote in njeno privlačnost. V Tonetovi druščini se človek prijetno počuti. Dobrodošel na predavanjih! Progresivnim Slovenkam želim obilo uspeha in napredka! Napredne rojakinje šlrom držav, vaše meato je tej organizaciji ln pa v aoc. stranki, ne pa v kakšni klerikalno buržvazni ali fašiatični organizaciji, kjer je marsikatera po pomoti že članica. Podpirajte luč svobode, ne pa temo in poneum-njevanje! Clevelandska federacija SNPJ s svojimi društvi je oživela idejo za nakup zletniških prostorov ali farme, kjer se bi v poletnem času zbirali stari in mladi pri grah In razvedrilu, na zletih in piknikih. Ta ideja ae Je prvič sprožila pred veliko depresijo le-i a 1929, nakar jo je depresija porinila v ozadje, zadevni denar )a je zamrznil v slov. posojilnici, kjer se zadnje čase spet od-taja, to je, da je St. Clair Sav-ngs & Loan Ass*n (ne Seliškar-jeva banka) spet pričela poslovati, kjer se dobi dolar za dolar. Tako se je spet obudila ideja za zletniške prostore jednotlnih društev v Clevelandu. V ta na men Je bil izvoljen odbor deve tih zastopnikov društev SNPJ, ki naj poizveduje kako in na kakšen način se bi prišlo do cilja. V času enega leta se bo raz-vklelo, ali postoji možnost, da se nabavijo ti prepotrebnl prostori, ali pa se z akcijo preneha, nabrani denar pa se vrne zainteresiranim društvom. Dosedaj je nabranega denarja v ta namen približno $2000. Največja ovira lM) vsekakor spet sedanje brezdelje. Sllčne zletne prostore imata že dve narodnostni skupini. Nemci imajo enega. Cehi pa celo dva prav lepo urejena zletna prostora, k I sta v ponos češkim naseljencem. Zadnje čase se je precej pi-aalo in predbacivalo glede koncerta opernega pevca Siflerja. kilo Je več delal za koncert. Najprej ao ga prav po pobalinsko napudli po radiu, pri katerem je vodja dr. James Mally. nakar so nekam preklicali in potlačili ter celo prepovedali, da kdo o tem še kaj govori. (Kaj misli A. G., da smo Uko zabiti.) Potem pa ao se spet prepirali, katera stru-ja je več storila «a koncert, tako da je bilo docela poniževalno za naselbino in za gostujočega pevca. Prav nič nimam proti pevcu ftlflerju, tako tudi ne proti nikomur, ki pride ia atare domovine, razen proti tistim, ki so ošabi nt in ki naa imajo za te|>ce. kar se je še direktno in indirektno na žalost zgodilo. *M<»d seboj v Clevelandu imamo precejšnje število rojakov, k I so za našo kulturno stvar fte marsikaj doprinesli, o čemer vemo vai, ki se zavedamo te res-niee. In to hret mala brezplačno. Kdo ne pozna Vadnalove družine oziroma njihovih štirih otrok, trije dečki in ena deklica, kl ao slovenski kulturi v Clevelandu šr mnogo koristili, tako (udi dru- god. Vselej io bili na razpolago vsem kulturnim prizadevanjem in vsi stari in mladi ao uživali njihova izvajanja v glaabi in petju. In koliko se je Vadnalova družina žrtvovala v denarju, da ao člani njene družine dosegli višino kulturnih dobrin, ki nam jih podajajo s svojimi humanitarnimi nastopi že vrsto let! To vedno najbolj le starši teh mladih in nadarjenih umetnikov. Kaj in koliko pa je že clevelandska naaelbina, njeni voditelji, časopisi in drugi funkcionarji storili za t« oftoke od nosno za to družino? Ako jih neprestano vabimo in črpamo iz njih izredno apoaobnost in dobro voljo, j« naša sveta in kulturna dolžnost, da jim v priznanje damo vsaj nekaj, da jim priredimo koncert ali dva ali kaj sličnega. Zato pozivam vsa kulturna društva in aorodne skupine, zlaati pa lokalne in druge čaaopiae, da v ta namen akličejo sestanek. Prepričan sem, da bo vaak zaveden in kulturoljubeč rojak v naselbini z veseljem pomagal. Drugi tak kulturno zaslužen rojak med nami je znani Anton Epich, ki je že veliko storil za povzdigo naših delavako kulturnih prizadevanj, pa tudi on brez mala brezplačno. Tudi njega se naselbina še ni apomnila. Ker se ni tegu vprašanja hotel nihče dotakniti v javnosti, sem to storil jaz na željo mnogih drugih. O tem pa nisem ne Vadnalovi družini ne Epichu še niti besedice črhnil. Dne 3. aprila aem ae udeležil koncerta pevakega zbora "Sloga", na katerem je aodeloval tudi naš soc. pevski zbor "Zarja." Pevaki program ae ml je dopa-del, prav tako in še celo bolj tudi enodejanska drama "Viharna noč", kajti igralci so govorili razločno dovolj in Igrali lepo, Otroci v dvorani pa so bili dokaj nemirni. Prihodnjič bo treba strožjega nadzorstva nad otroci, ali pa jih sploh v dvorano ne pustiti; starši bi morali sami bolj skrbeti za mir, kajti koncert dvorani ni dvorišče aH pašnik na gmajni. Na koncert pridejo ljudje, da vidijo in uživajo kul turna izvajanj*. Po koncertu ao šli nekateri na plea, drugi pa v točilnico. Vailjevcev z debatami ni bilo, kar je rav. Človek pride na take prireditve, da ae zabava in uživa, ne pa zato, da ae tam debatira in prepira, posebno ne a takimi sitnežl, ki bi jih rajš na hrbtu nosil kot poslušal. Prilik debatiranja pa imam poaebno jaz vsak dan, ko grem od hiše do hiše po svojih opravkih. Naše slavno "cesarsko delo", da ae nanj ne pozabi, dobro napreduje in nove prosilce spreje majo vsak dan v velikem števN lu, med katerimi je precej taklti, ki so bili prej tako ponosni. To delo je pri nas, kakor menda tu di drugod, danes poglavitni zaslužek. Kam bomo prišli in prijadrali s tem "cesarskim delom", bomo videli, je rekel slepec. Je pa na tiaoče slepcev v Amerik ki pustijo kapitalizmu, da svobodno izkorišča kolikor hoče ir. ai grmadi profite. Anton Jankovich, zastopnik Prosvete. ngm »grški kluba št. 1 JSZ i* pridejo Zrin*^ m Jelena. Chicaga in a seb^J pripe&ejo aJ« m»eiua, naj bi šli žen-raega "Jakoba *udo". jik nsmJjg m*d čaao»l*tf#l ceaarju na reč Cankarjeva drama, ki je *sfoUnaj, kjer bost* bolj varni, to-delavakl praznik paš Jako psi. |da oko hočeta zreti šmnti v oči merna. Ker ae pri n*a ni videlo gfcupno z moškimi. Sledi sloves-kaj v resnici itabvega še dolgo] na prisega Zrinskega in njegovih časa, je to povod, da se zanima- mož, da se hočejo boriti za dom nje za to prireditev veča od dne do zadnje kaplje krvi. do dne. Poleg tega bodo naato-1 y 4. sliki drugega dejanja se pili tudi tukajšnji pevaki zbori j vidi turško taborišče pred Si-ter Uko pripomogli do boljšega getom. Praznovanj? obletnice programa. Glavni govornik, ki Suljemanove zmage pri Mo-nam pojasni naše delavske dolž- haču. Ženske se prepirajo, ka-noeti in nam da smernice za bo- tera ve povedati veš o tej bitki, dočnost, bo pa naš aodrug Frank Končno jih pomiri Timolepn a Zaitz, urednik ProleUrca iz Chi- tem, da jim p^ve celo zgpdbo. caga. Posebnost tega programa sledi orienUlski zbor in ples o-bo tudi nastop približno 35 učen- dalisk. Uce Sulejmana oaUne cev tukajšnje $ote "Zainer Ap- mrko. Se sedaj ni zaaedel Sige-cordion". Zaigrali bodo delavsko tg. Paairavnp ima Zrinski le pe-"Internacionalo", kakor še ni- Učico mož nspntm njegovi 200r koli prej. Poleg tc pa še tudi več 000 mož broječi vojski, se jim erasnih koncertnih komadov. Mr. protivijo liki razjarjeni Zainer mi je tudi obljubil, dg bo SulUn občuduje junaštvo avo-pripeljal enega svojih učencev, jega nasprotnika. PeU slika, ii mu niso še niti štiri leta. dvorana v gradu Sigetu. Zrin-Vprašal sem ga namreč, če ima ski in njegovi možje se zberejo kaj mladega materiala za ta kon- k posvetovanju, kaj jim je ato-cert in odgovoril je, da je to vae riti, kajti zunanji zid novega car ima. In sedaj se bomo mora- gradu ae že podaja. Vai soglaša-zadovoljiti s štiriletnim starč- jQ, da rajši grad zažgo, kakor da kom. bi ga prepustili sovražniku. Pri- To je del našega programa ln de vezir Mehmed, hoteč videti vse, kar je potrebno, je, da pri-1 Zrinskega aamega. Zrinski na-ete sami in praznujete naš de-|roči svojim vojščakom, naj bodo avski praznik z ljudmi, med ka- v bližini ter zažgo trdnjavo, čim tere spadate. Program se bo vr- jim da znamenje. Ko ostane sam, šil popoldne v dvorani S. Side zapoje Zrinski, premagan od ču-Turn na 725 W. National ave. gtev, katere goji do te svoje trd-I vetujemo tudi našim sosedom njave in do svojega naroda, gar v Sheboyganu, Waukeganu in nljivo alovo. Pride Mehmed in sploh v vseh bližnjih naselbi- razloži svoje poslanstvo. Zrinski nah, da naa posetijo ta dan. zavrne ponudbo z zasmehom, Sprejeli vaa bomo z odprtimi ro- češ: "Naj pride sultan sam po ami. — Publicijski odaek. » |ključe!" V tretjem dejanju 6. slike ae Dve predaUvl I vidi Sulejmanov šotor. Sultan Barberton, Ohio. — Dramsko | je potrt. Levi in Mehmed se raz. Hrana vpliva na člorj na velika udeležba. Frank Ukovich, 4«. Naše novice | Mllwaukee, Wia. — Tukaj smo prejšnji torek dovolili, da ao na še ošUrlje lahko odprte do ranega jutra. Da je prišla ta atvar preti volilce, gre zasluga našim takozvanim "sky pllots", ki ao s na vse mogoče načine prizadevali, da napravijo avetnike is naših grešnikov. Mislili so, da bo volitev izimdla drugače, a ao se vrezali. Ampak kljub vsemu pohujšanju nam je vreme do danes prizaneslo, da imamo skoraj prijetno vreme namesto čikaškega snega. Naš pevski zbor Naprej, kateremu se Je pridružil pn«d par tedni tudi bivši pevski klub Zvon, se prav dobro pripravlja za skupni pevski koncert, katerega priredijo naši pevski klubi v La Saltu dne 24. aprila. Enako se pripravljaU tudi o-ba tukajšnja aocialistična kluba, da proslavita delavski prasnik Prvi maj kakor se pač spodobi delavski organizaciji. Vstopnice se prodajajo Jako dobro In Jih je i« sedaj več sto med našimi prijatelji in somišljeniki. No, ta-kaj pa ne, aaj ta dan pridejo k društvo "Slovenija" uprizori ša- govarjata o njegovi bolezni Kar oigro "Micki je treba moža" hoče njiju gospodar slišati, je dne 17. aprila ob 3. popoldne v vest, da je Siget v njegovih^ro-dvorani Domovina na 14. ceati. kah; to gm bi o«iravno Ker je Micka, hčerka premožnega kme- zanemaril Hamža Beg službeno ta Goričana, pride v tista leU, dolžnost ter ni dal pravočasno ko ao dekleU zrela za možitev, zgraditi moaU preko Save, da bi a njen skopuški oče ugovarja, jim prišla konjenica kralja Ivana češ, da je še premlada, Micka pa na pomoč ukaže Sulejman nje-ae zaljubi v sosedovega Janeza, firovo obglavljenje. V smrtnem Hčerka vsled ljubezni boleha, deliriju prosi Levija, naj mu po-služkinja svetuje zdravnika, oče daljša življenje naj pa se razjezi, ker ne verjame v vilo, da dočaka dan ko bo Siget zdravnike, aaj še celo avoji ženi njegov. Njegovo razburjenje na-ni privoščil zdravnika, ko je bila rašča. Ves obupan pade na kote-na amrtni postelji. Končno ae na ter proai Alaha, naj uslišf poda in zdravnik pregleda Mic- njegovo molitev, naj mu pomaga ko, nakar oče privoli v možitev, atreti Siget, uničiti Znaskega Pridite sami pogledat, da boete Sedma alika, v podzemskih je videli, kako se to razvija, zakar čah SigeU. Eva n Jelena se za-vam ne bo žal. tečeta v podzemlje gradu. Jew- Dne SO aorilfl na Driredi dru- na trepeče groze, toda Eva jo štv^a^iU4?^ve^i- tolsij. Sledi j.srce^ajrfa po-co z igro "Snubači" v isti dvo- "a pesem imkar puati m* rani. Članstvo in občinstvo se « uljudno vabi da napolni dvora- ^ ^i/.Te'- no in da igralcem vese^je dc1 na- j zaJ, ^ ališi ma_ dal njega dela, za katerega ae priljliblj€no peaem. Da s je treba "inogo žrtvova . Ker ^ £ Jelena bosta to naši dve ^ P^d- ter ^ ganjftjoč v 8ezonl' ** prliakuje I prekrasne sanje. Znajde se v krogu pojočih vil, ki slavijo zmago ljubezni in hrabrosti ter ven čajo njo in Juraniča, ki sta vsa blažena nad toliko srečo. Ko j' še brne v ušesih zadnji odmev pesmi vil, se Jelena zbudi In spozna, da je bilo vse skupaj le sen. Tedaj se odpro vrata ječe in vstopi Juranič. Vsa srečna ga objame ter vzklika: "Oh, saj niso bile samo sanje! Saj je resnica!" Hiti mu pripovedovati, kako krasne sanje je imela. Toda Juranič je vznemirjen. Vse se je spremenilo. Prišel je ponjo, da gre k očetu, toda Jelena noče iti. Boji se, da pade v roke Turkom in rajši umre. Osma slika je na dvorišču SigeU. Zrinski je pripravljen na poslednji čin, da požene trdnjavo v zrak. Had žrtvuje svoje življenje za čast svojega naroda, toda žal mu je za ženo in hčer. Ali tudi Evi bije junaško srce: kaj ji je življenje brez njega. Ako pa gredo akupno v smrt, bo» do slavili njih ime še pozni rodovi. Res bodo poginili, toda njih rod bo živel ter bo svoboden. Pride Juranič sam. Zrinski in E-va želita vedeti, kje je Jelena. Ko jima Juranič pove, da je že mrtva, ae zlije njiju veaelje v veličasten slavospev. Caa zadnjega dejanja napoči. Mala četa hrabrih vojščakov se zbere, poslavljajoč se drug od drugega In od njih neustrašenega vodje Zrinskega. Četa plane ven — v boj, vedoč. da vsi poginejo. — Pride Eva t bakljo ter jo vrže v shrambo smodnika. Sledi grocen pok, panika — in konec. Tako je končana junaška rodbina Ni-kole fc u biča Zrinskega in njegova mala hrabra čeU JMit m s. Vaebina opere "Zrinaki" Detroit, Mich. — V nedeljo, dne 17. aprila, ob 8. popoldne podajo pevci samostojne "Zarje" iz Clevelanda v Orchestra halli, Woodward in Parsons, prekrasno zgodovinsko opero v treh dejanjih in osmih slikah, "Nikola Subič Zrinski", delo plodovite-ga hrvatakega skladatelja Ivana Zajca, ki se more po vsej pravici primerjati svetovno znanim o-pernim skladbam. Za resničen u-žitek opere je potrebno, da se avdijenca seznani z njeno vsebino. Prvo dejanje se vrši v Belgra-du v sultanovi palači. Razgovor med sultanom in njegovim zdravnikom, svetovalcem Levijem. Dasi rav no sUr po letih, je Sulejman še vedno krvoločen lev, ki hrepeni po moritvi in plenitvi. Levi svetuje, naj preživi zadnja leU v miru, toda on pokliče vezirja Mehmeda in mu veli pripraviti vojsko za pohod preko Madžarske in potem dalje na Dunaj. V drugi sliki se vidi dvorana v gradu Sigetu. Nad trdnjavo se zbirajo temni oblaki. Jelena. hči bana Zrinskega. je vznemirjena nad zamišljenoatjo svojega ljubimca Juraniča. ker sluti, da se bliža nekaj groznega. Mati Eva jo tolaži, ko vstopi Zrinski in jima pove. da ao vpad-II v deželo Turki. Pridejo še Ala-plč, Juranič in ostali vojščaki. da se pripravijo ta obrambo trdnjave. Juranič odkrije Zrinake-mu svojo ljubezen do Jelene ter prejme njegov blagoslov. V 8. sliki ae vkli dvorišč* trdnjave, bojna igra. isbiranje voditeljev. V severni Indiji ao ugotovili n*kai vega. Rodova Sikhov in Patancev ki urti umazanotfti kaikor prebKalci v JU* južni Indiji, imata krepke, tdravefelS može, ljudje iz Madrasa pa imajo ma)r "J pokvečene posUve. Sikhi in Patanci Z z mlekom, mesom, jedo mnogo zelenjave iS pirja in pšeničnega kruha, v Madrasu J^ ljudje riž, papriko, Umarinde in posušen« J 3ir Robert McCarriaon od indijske« ^ stvenega urada, ki je opazoval te utvari ? čel eksperimentirati. Neke podgane je hm hrano povprečnega angleškega delavca zZ kruhom, mezgo kuhanim mesom, bravijT bo, kuhano zelenjavo in čajem, druge j« L tako, kakor ae hranijo Sikhi in Patanci tn pa kakor ae hrani prebivalstvo Madrasa Prve so a« razvile v velike, težke živali n bojevitim temperamentom, druge so bik oi gle in prijazne, ter so imele rožnate oči rj sUvi so bile velike kakor "angleške", tJdT, kožuhi ao bili gladki in temperament jim u mehak. Tretje, "Madrasčanje", so bile zdn toda nič obilnejše od večjih miši. Tako j« McCarriaon pokazal, kakšen vpliv ima hram temperament in rast. Eksperimentiral t* še dalje. Nekim podganam je dajal m« hrano, kakršne so navajeni Francozi, me« fipih obarah in solato z izvrstnimi pridatki podgane so ostale majhne in so bile v sredi roke, dlaka jim je bila navadna in brki so aUli pokonci. Njih sosede, "Japonke", ki 10 hranile samo z ribami, luščenim rižem in in Um s kakšnim rakom, so bile isto tako ki ke, to4a žive in nemirne, dlaka jim je bila t kakor iz žice. Nihče, ki je vse te podgan« del, ni mogel verjeti, da izvirajo vse, prav od istega parčka. Japoncem ni prav ni vžeč, da so po poi tako majhni in so zato izvršili obsežne razi ve, da doženejo učinek diete na telesno velik Japonski ljudski hrani primanjkuje anorg akih soli, kakor tudi viUminov A in B. 3 natelj cesarskega prehranjevalnega zavoj Toki ju je imel idejo, da je neke ribe, ki vi jejo mnogo viUminov in soli, posušil, jih q v nekakšno moko in to moko so dajali štiri obedom skupine japonskih učencev. Uspeh ji ta, da ao bili ti otroci manj dovzetni za n bolezni, da 80 tehUli povprečno 2 in pol I grama več neko drugi otroci in da so bili 1 za nekoliko centimetrov višji. Tako se j« kaZalo, da vpliva na človeško rast poleg 1 vrste drugih okolščin, kakor podnebja in dedovanja, v znatni meri tudi hrana. Hrana je lahko vzrok mnogih bolezni. 1 so želodci in črevje mnogih prebivalcev ji Indije polni oteklin. Taiko je n. pr. v Madi toda v bližnjem Travancoreu, kjer s« Iji hranijo z npiogo čistega škroba, ki ga dol gomoljih tapike, so razmeroma še slabše, laboratoriju zgoraj omenjenega raziskoi McCarrisona so ugotovili, da ima deset odi kov podgan, ki so jih hranili s hrano Madr nov, otekline v želodcu in črevju, podffan<11 jih hranili s travaneorskimi tapikami, p bila več nego četrtina na ta način bolni razmerje obstoji tudi med prebivalci obeh vinc. Kontrolne podgane, ki so jih hru normalno hrano, sploh niso dobile otekli«. Japonci bo potem odkrili, da nastaja k« lin neozdravljivi rak, če traja način preha ki te otekline povzroča, več nego pol leta. se hrana v tem času spremeni, pa do rrij pride in otekline sploh izginejo. Sest nu nov Sindov v severni Indiji, to je polovici i skega prebivalstva, trpi zavoljo kamnov f hurju. Dr. MoCarrison je svoje poskusne I gane krmil potem s hrano teh Sindov in 1 verjetno naglico jih je polovica obolela u| ni. Drugo skupino podgan je hranil na is čin, dajal pa jim je vsak dan še žličko nd In živali niso dobili kamnov! Takšni <* rimenti kažejo, kako važno je proučevati 1 šanje človeške prehrane od vseh strani gostoma je mogoče samo z majhno spre" v prehrani odvrniti mnogo zla. Sporna samo, koliko žrtev je zahteval beriben «mi ponci, dokler niso raziskovalci ugotovili, ■ vira ta bolezen samo iz pomanjkanji. nov, kar je bilo spet posledica tegi. «■ Japonci hranili a popolnoma luščenim n Od kar se hranijo z napol luščenim. J«■ lezen med njimi skoraj popolnoma 110» Podobnost petorSc Dva kanadska psihologa sU čaje slovitih petorčic in aU o tem ^r svoje poročilo. Dekletca, ki »e razvijajo, po mnenju obeh ■dravni^"F več inteligentna. Upati je, da bodo«-' nadaljnjim razvojem dosegle povpr®^ ligenco otrok enake aUroeti. iskovala poaebno vprašanje, da li časno rojatvo petorčic kakšen izenačena njih značaj. Temu ni Uko. U žejo znatno razlike v temperamentu 1 ju petorice sester. Anette kak«*«« čimemonti in žensko željo, da dem. Marie je manj priliznjena in Cecile in Yvonne sU ai po značaju namreč precej ravnodušni Emil" ^ dila kot zadnja, j* tudi najslabotiiJJ" ™ mi sestrami in morda Je zato vedno in občutljiva. Psihologa ata gotovila. da zunanja podobnost \ «» ustreza notranji podobnosti peto** Vesti iz Jugoslavije r.................ffrffrffrm#rww#«' (Urim* poročila i« Jugoslavije.) 'posojila plačevati 8%. Moral pa je v Švico zaradi tega in zato si je izposodil pri neki gospej 14, 000 din, obljubil pa ji je za nagrado 1 in pol % provizije pri teh posojilih, kar bi zneslo za gospo nad 1 milijon. Seveda je posodila, toda gospod plemeniti Klauss v Švico sploh ni odrajžal. Ali je mestni občini in banski upravi v reanici ponudil posojilo, še ni znano, še manj kajpada, kaj sta občina in banska uprava odgovorili. Morda sta tudi nasedli in se zainteresirali za te milijone. ' , „ uariboru pwj£u veli' VMKEGA SITARJA w je pr^ v MarU^ru sleparja ^očae .. milijonarja in konzuia. «— iSS je upravi in Ski občini milijonska J^jiU - P* ne premore nI- ti beliča Veliko senzacijo je zbudila v Mariboru novica, da je policija "tirala nekega Jensa von Juussa, kavalirja, ki je več let rJvel v Mariboru in je veljal u konzula in milijonarja Neuk, ki mu je bil Klauss dolžan, ,e zaprosil policijo, naj vzame foussu potni list. Policija je poklicala Klaussa in ga zashša-Bezultat: aretacija. Mariborska javnost, zlasti boljši" krogi, so dobro poznali ma pL Klaussa, saj so kar tekmovali med sabo, kdo bo postal njegov večji prijatelj. Z mno-gimi papirji, ki pa so najbrže ponarejeni, je razširil po Mari-»ru prepričanje, da je bil res lonzul, da ima res v Nemčiji relika posestva in mnogo hiš, ukor je govoril, in da ima do-)re zveze z našo vlado pa tudi z lamejskimi finančnimi skupin* i, saj je nameraval dobiti mariborski občini in ljubljanski gnski upravi milijonska poso-ila po nizkih obrestih, hkrati je kupoval dva največja za-rrebška hotela "Eksplanade" in Milinov". Oe je to takšen go-ipod, mu je seveda treba za-ipati: in tako je von Klauss leto živel od samih posojil vsa adnja leta v lahkomiselnem (ariboru. Zdaj pa se je izka-ilo, da gre za navadnega, a irebrisanega sleparja. Jens von Klauss je prišel v aribor leta 1933. ' Njegov na-top je kazal svetovnjaka, oble-i bogatina, govor človeka, ki je »jen občevati zviška, pa ven-ar prijazno. Taki ljudje imajo t pol sreče na svoji strani. Von [lauss je postal v Mariboru ta-oj znan in spretno je razširil ovorice, da ima težke milijone, a je prišel v Maribor z načrti, pomenijo blagoslov provinci-ilnemu mestu, in da ima dobre veze pri nas in zunaj. Da jih na zunaj, to pomeni še kaj več! .judje so se kmalu gnetli okrog jega. Zgodilo se je, kakor se ič zgodi v takih mestih držim sleparjem, ki hlinijo denar velike načrte, kako postaviti »e mesto na glavo: boljši go-Jodje in gospe so kar tekmo-ali, kdo se bo k"avalirju bolj rikupil. Saj jim zagotovi bo-ti tujec lahko čedno službo, »bo uresničeval Rvoje velikan-[* načrte. Von Klauss jim je »voril, da je oz. da je bil dan-i konzul. O svojem življenju je povedal naslednji roman: Hlen je bil v Rigi, študiral di-»matsko šolo v Peterburgu, l ruski konzul v Sibiriji, po revratu pa prišel v Berlin in iz boljševiške Rusije pre-i premoženja, tako da je v rlinu lahko kupil nič manj wr 14 hiš in na Bavarskem »mi rudnik. Zakaj pa je po-Prišel kar na lepem v Marino, rad bi plasiral svoj nar v Jugoslaviji, predvsem osrečiti Maribor. Hkra-.»* J* danski, oziroma ruski, nemški "gospodarski « posebnimi nalogami. » J" še dokazal, da govori *nic<>. so snemali pred njim r»Hik< m w priklanjali do tal. Dokazal pa jim je resničnost J?,h takole: kupil je ^ Iudnik Zbelovo pri Poljča-»a rudnik ne obratuje. Dal J ~ l«ko je govoril — dva Verjetno pa je, da je - z izposojenim - ,e ril^sledne pra-drago. Imel P»P«rje v rokah, in a te-i" tudi neverjetne To-M-m boga* je zarej sleparije na '*«* predrznosti je bilo 4 J" mariborski občini in ^pravi v Ljubljani ponu-, 'n sicer prvi 70 ml-,r" manj, banski ► 7 r vw "to milijonov, lln. 1"» obra8tf. M» »J tiroma tazul" ur. *»j je treba za Drugi veliki načrt tega bogatina je bil nakup zagrebških hotelov "Esplanade" in "Milinov", največjih dveh hotelov v Zagrebu. Pisaril je v Zagreb in sklepal nekake predpogodbe. Stvar je prišla že tako daleč, da so zagrebški listi že pisali o prodaji "Esplanada". Ob tako uspelem pogajanju — do pogodbe seveda ni prišlo — je razumljivo, da je Klaussov ugled v Mariboru ra-stel od meseca do meseca in da so mu čedalje rajši posojali. Začel je tudi prodajati rudnik Zbelovo. Iz Porurja je naročil zaboj premoga ter ta porurski premog dal našim laboratorijem v preiskavo. Premog je bil seveda ocenjen za izredno dobrega. S temi ocenami je potem zbelovski rudnik prodajal tujim finančnim skupinam. Vse te nakane so rodile seveda le ogromno korespondenco — s to korespondenco pa je von Klauss panal mariborske laihkoverneže, da so mu posojali. Od posojil pa jp živel že poprej, preden je prišel v Maribor. V Berlinu si je izposodil od bankirja Bernsteina 50,000 mark. Povračilo tega posojila je zavračal. Ko pa je bil Bernstein izgnan iz Nemčije kot 2id, se je spomnil Klaussa in prišel z ženo v Maribor, kjer sta obletavala Klaussa, da bi jima vrnil denar, toda vse je bilo zastonj. Klauss jima je nazadnje grozil, da ju bo dal policijsko izgnati, ker ima dobre zvez£ z našimi oblastmi. Policija je Bernsteina ženo pred dnevi res izgnala, a zato, ker sta ostajala dolžna v hotelih in kavarnah. Zdaj sedi Klau&s v zaporu. Naša policija se je obrnila v Berlin po informacije in dobila obvestilo, da Klauss nima nobenih hiš v Berlinu ne rudnikov, da nikoli ni bil nikak konzul, da je zaradi dolgov pobegnil v inozemstvo, nemško državljanstvo pa mu je bilo odvzeto, zato naj Klaussu vzamejo nemški potni list. Ko so Klaussa aretirali, niso našli pri njem nobenega denarja, vse njegovo premoženje je obleka, ki jo ima na sebi, in šop listin, za katere bodo šele skušali ugotoviti, ali so ponarejene ali ukradene. Marsikateri "boljši" Mariborčan je bil seveda ob tej aretaciji poparjen, saj so posojali Klauasu razne zneske. Pod 10,000 din si sploh ni iz-posojeval, zato se priglašajo o-škodovanci s terjatvami do 50,-000 din, neki zagrebški indus-trijec pa je javil, da je "danskemu konzulu" Klaussu posodil samo" 180,000 din. Jetniški pazniki pravijo, da se je "konzul" v zaporu takoj znašel in da je očitno, da pozna dodobra jetniški red, znamenje, da najbrže ne sedi prvič za jetniškimi zapahi. Pressman v pismu. Konflikte izzivajo pni, ker mislijo, da ta zakon ne velja zanje. Odnošaji med mornarji in delodajalci se bodo izboljšali, Če bodo paro-brodne družbe priznale, da imajo delavci na podlagi* tega zakona pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja." Bivša Američana aretirana v Moskvi Moskva, 12. apr. — Michael D. Aisenstein in njegova žena, ki sta prišla v Rusijo iz Califor-nije in sta postala ruska državljana 1. 1936, sta bila aretirana. Aisenstein, ki je po poklicu inženir, je bil uposlen v neki ruski tovarni. Policija, ki ju je a-retirala, ni hotela povedati, Česa sta obtožena. Češkoslovaška se bo branila Odpor proti prisiljeni arbitraži Izjava pravnega svetovalca odbora CIO Waahingt4m, D. C. — (FP) — I^ee Pressman, odvetnik Odbora za induatrijsko organizacijo, je naslovil senatorju Thomasu, načelniku senatnega delavskega odaeka, piamo, v katerem protestira proti amendiranju mornarskega zakona in uključitv! provizije, ki določa priailjeno arbitražo sporov med mornarji in delodajalci. "Ako ae bodo delodajalci pogajali z mornarji v smialu provizij Wagnerjevega zakona, ne bo vzrokov za spore," pravi Borba hitlerjevcev za združitev z Nemčijo Praga. — (FP) — Ali izbruhne nova vojna v Evropi? To je vprašanje zdaj, ko je zadnja demokratična republika v centralni Evropi v nevarnosti nacijske invazije. Armada 100,000 nemških vojakov, motorne kolone in veliko število bombnih letal je koncentriranih v bližini meje Češkoslovaške, ki je izvojevala svojo svobodo in neodvisnost s pomočjo a-meriškega ljudstva. Hitler je o-kupiral Avstrijo in njegov pogled je zdaj uprt na Češkoslovaško, kjer njegovi pristaši med sudet-skimi Nemci vodijo boj za združitev z Nemčijo. Hitler je dobro vedel, da bi plebiscit, ki ga je odredil avstrijski kancelar Schuschnigg pred svojo kapitulacijo, pokazal, da je večina avstrijskega ljudstva proti nacijem, zato ga je preprečil z ultimatom, kateremu je sledilo vkorakanje nemške armade v Avstrijo. Schuschniggu se je v zadnjem momentu posrečila mobilizacija vseh antinacijskih sil v deželi. Prvič po tragičnih dogodkih V februarju 1. 1934, ko je kancelar Dollfuss strmoglavil socialistično administracijo na Dunaju z oboroženo silo, so se delavci svobodno gibali na ulicah. Na svojih suknjah so spet nosili znake svojih organizacij, ki jih je prej vlada razpustila. Potem, ko je vse kazalo, da bo ljudstvo imelo priliko, da javno pove, da odklanja "nacifikacijo" Avstrije, se je Schuschnigg u-strašil Hitlerjeve pretnje in preklical plebiscit. Delavce so razorožili in sledila je kapitulacija. Hitler namerava zgraditi nov imperij, ki bo uključeval vse Nemce. V ta imperij bodo spadali tudi Nemci, ki živijo v Češkoslovaški, dasi je Hitler po okupaciji Avstrije izjavil, da se ne bo dotaknil drugih držav, a mu nihče ne verjame. Nekaj tednov prej je podal slično izjavo glede Avstrijo, Francija in Anglija sta imeli ščititi Avatrijo, a sta jo zapustili. Vprašanje je zdaj, ali bosta protektirali Češkoslovaško? Nobenega dvoma ni, da se bo Češkoslovaška branila, a gotovo je, da bo podlegla, če ji druge države ne priskočijo na pomoč. Čevljarji zmagali v kratki stavki v N e w Y or k u New York. — Po dvadnevni stavki je tukaj kapituliralo 12 Čevljarskih družb, ki ao pristale na zaprto delavnico, skrajšanje delovnika a 44 na 40 ur na teden in zvišanje minimalne plače. Pogodbo so podpisale z United Shoe VVorkera of America (C. I. O.). V stavki je bilo prizadetih 3500 delavcev, od katerih je 259f zaslužilo le |6 do $7 na teden. Pogodba določa $12 minimalne plače za začetnike. •LOVKNMA i* A RODU A PODPORNA JRDNOTA izdela a »oje pubUkodje la ftr p—b m Hal Proevete aa kertotl. Ur po-*w efftaadjo avdi MIm to toM to erreoia*. h|mm poMtol* Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. atrani.) Ker so operne predstave med ameriškimi jugoalovani zelo redek pojav in ker ne bomo imeli vsled ogromnih stroškov morda nikdar več priliko slišati našo opero v Detroit u„ vam toplo priporočamo, da posetite to predstavo, za kar vam ne božal. Bodimo zavedni in ponosni na našo glasbo, kakor so drugi narodi. Moč drame in pesmi je namreč gonilna sila vsakega naroda. In kadar izraža drama in pesem resnico in lepoto, tedaj služi plemenitemu namenu: izobrazbi, ki je človeku zvezda vodnica. Opomba: — V petek, dne 1«. aprila ob 7.16 zvečer poje tukajšnji pevski zbor "Slavulj" na največji radio postaji v Miohi-ganu WWJ dve ariji iz opere "Zrinski", in sicer orientalski ples in znano "U boj". Torej pozor I — Publicijski odbor. Kulturno gotitovanje v Detroitia Cleveland. — Na velikonočno nedeljo 17. aprila gostuje sam. "Zarja" na odru Orcheutra hal-le v Detroitu s hrvaško zgodovinsko opero "Nikola Subič Zrinski" na pobudo tamkajšnjih rojakov. Že večkrat nas je nu-mreč y pogovorih kdo podrezal, zakaj ne gremo aum. "Zarjani" kdaj uprizorit kakega opernega dela v druge naselbine, tudi iz naselbin se je slišalo, da bi radi čuii petje sam. "Zarjunov", o katerih se je zadnjih deset let precej govorilo in pisalo. Toda zavedali smo se, da s Uko veliko skupino iti n* dolgo pot, dobiti primerno dvorano, orkester itd., ni nobena malenkost. Letos pa slavi naš Cleveland desetletnico slovenske opere in smo se zavzeli, da podvzamemo ta korak in želja mnogih se bo zdaj uresničila v Detroitu. Na pobudo zavednega kuiturnega delavca in bivšega clevelandskega igralca Frank Česna se je namreč organiziral v Detroitu obširen pripravljalni odbor, ki je najel dvorano, preskrbel orkester in premi agitacijo ter prodajo vstopnic za uprizoritev pretresljive zgodovinske opere "Nikola Subič Zrinski" v nedeljo 17.* aprila v Orchestra halli Ob 3. popoldne. V zadevnem odboru so sledeči: predsednik Frank Česen; tajnik Thomas Chulig; blagajnik John Marelich in finančni tajnik Joseph Korach. ,V publicijskem odboru so Thomas ,Chuiig, Frank Česen, Thomas (Chichek, Math. Goreta, Paul Vidušič; v odboru za oglase Frank Stromar, Jacob Kapel, Peter Kelly, Steve Pav-kovich, Paul Vidusioh in Joseph Smaltz; v nadzornem odboru VVilliam Zobec, Kaymond Travnik in Math Korach. Sodelujoča društva v tej kulturni akciji soi Young Americans SNPJ, Sokol SHZ, dve društvi KSiKJ, Daljnogled SNPJ, Savinjska dolina SSPZ, Wolverines SNPJ, gospodinjski odsek SiND, Novo življenje IOW, pevski zbor "Naprej" in Slovenski delavski dom. Dalje hrvaška društva: Zora IIBZ, Zvijezda itBZ, Abraham Lincoln IIBZ, E.S.L. CFU, Hrabri gra-ničari HBZ, Hrvatska žena br. 12, Hrvatska žena, Katarina Zrinski, Hrvatski amerikanaki gradjanski klub, Dalmatinski kulturni klub "Jadran", hrvatski pjevački zbor "Slavulj", hrvatski klub "Matija Gubec", dramski zbor "Iskra", Prosvjetni rad-nički savez, hrvatska aekcija ko-pričakovati velikanskega uspe-muniatične partije, IWO 42KK in Hrvatsko kolo. I Iz tega je razvidno, da je akcija f&Hro zasnovana in da je ha. Poleg navedenih društev Jih je tudi nekaj, kl sicer niao uradno pripravljena, njih članstvo pa • je agilno na delu s prodajo vstopnic in z agitarijo, Da je opera "Nikola Subič Zrinski" takega kova, ki zasluži priznanje in alovea ne le med nami, temveč tudi med svetom. Je dočaz njen skladatelj Ivan Zaje, s čigar življenjem in delom je dobro, da se tudi mi pobliže seznanimo. Ivan Zaje ae je rodil v Reki dne 2. avgusta 1832 In je umrl v Zagrebu dne 16. decembra 1914. Ko je bil star šele lest let, Je Imel fe koncert v Reki, a z dvanajstim letom Je že skom-ponlral prvo opero. Od leta 1849 do IftM je poučeval glaabo na milanskem konservatorlju v Italiji, kjer je bila tudi proizvajana njegova opera "Tlroleee'*. Potem je bil nekaj časa dirigent gledališkega orkestra v Reki, nakar se je leta 1862 preselil na Dunaj. Tu so bile proiivajane njegove prve operete, med katerimi so "Momci na brod", "l.azaro-ni", "Boičiska vjestica". Dunaj-etju, da nas posetijo ln nam s tem pokažejo, da so naiih misli. Drum. društvo <"Sloven0lja" jp v zadnjih 10 letih uprizorilo Že več lepih iger: "Divji lovec", "Mi-klova Zalu", "Krivoprlsežnlk", "Stari grehi", "Revček Andrej-ček", "Hrbtenica", "Grobovi bodo izpregovoril!", "Mlinar In nje. gova hči", "Razbojnik Ouiaj", "Rdeče rože" in še veliko drugih. "Glavni dobitek" je bila zadnja igra, ki je uspela prav dobro; prejeli smo Jo od Prosvetne matice, ker smo člani P. M. in Jo priporočamo vsem društvom in organizacijam. Zu 10 letnico smo si izbrali šaloigro "Micki je treba moža", Zakaj? Zato, ker Žalostni In skr* blpolnl smo vedno v toh^ časih. Veseli bomo pa na velikonočna nedeljo, ko bomo gledali, kako mlada dekleta in fantje znajo varati očeta, du ae poroče. U pridite pogledat Janeza ln Micko, kako sta kunštna; če bi bili vsi tako, bi se kolesa v zakonu mnogih drugače obračala. Vabimo vse iz Barbertona, A-krona, Rlttmana, VVooatarja, Warrena, Cantona In Glrarda. Nobenemu ne bo žal. Vstopnina je 36c. Za vse drugo skrbi odbor. Mary Suštartič, članica. Naročite Mladlnakl llat, naj boljši mesečnik aa alovenako mta dlnot Tu Ml briljantfta "aoUi*n» i»Mj»" MlruUua v m* t*««t«. an»k*m iMUnin« |M»lu«ka. MIMIK MTINM Siraktn« v t. MAJA. II, MAJA, II. JUNIJA, I. JULIJA. M. JIU.UA IEX C.IIMVOUlOm rrah« u«n*»—-ll, Ara.. II, n., M. Ara.. U. MAJA. II. MAJA. S« pujaanll« »brnita m m mu. «t| aa ara* lUilJanab« i.lnl)«« 33.1 N. Micklgan Ave., Chicago : ► M Al I AN I INK Itoaetletnic« drajimkega društva "Slovenija" Barberton, Ohio. — Tukajšnje tovarne obratujejo komaj 26 V», in to povsod, od največjih gumijevih izdelkov do najmanjših balončkov. Kakor izgleda aedaj, so ae zedinil! kapitalisti ln narava. Bilo je nekaj Uko lepih dni in delo Je oživelo po vrtovih, dne 7, aprila je pa bilo vae v snegu in ledu. Pokrilo je tudi našo plehejsko solato regrat, ki amo ga tako z veseljem nabirali. Clanl dramskega društva "Slovenija" ae pripravljamo za našo prireditev, kl bo na 17. aprila točno ob 3. popoldne, četudi je vreme itd vraga. ljudje nam pomagajo In kupujejo vatopnkre U r nam dajejo pogum še za nadaljnjih 10 let. Omeniti moram, da Naznanilo in zahvala Pofrleso arrs nasnanjamo aorodnlkom, prijateljem In Ritsnrem lainu vest, da |e preminul nsš ole In Kopru« moj PRIMOŽ PUST IJairl je .1. marca ISM po dre leti ln pri ai»aerev trsjsjotl beleani v Nlaronti IH. Doma le bil s l>«M*v»al pri Kikniri—m> domete ae ja reklo pri Krsarjevlh. Pogreli »e je vršil 7. msres t. I. p» kal«-lilkem obredu na 8v. Pauls pokopalitte. Tem polom ae psjlepft« aa-hvalimo vaem, kl »o as ss tsa« njegove boleanl »blakovsll. v aam, kl ao ss oblnkell ob mrtvaškem odru ia tuli pri njemu in vaem, kl «o gs apremlll k mirnemu polllku ns sadnjl poti do groba. 8r*ns hvala vsem darovalcem kršenih venrev In rvelllr, a katerimi ate okrsalll krsto In h vola isdi aa darove as meie. Upa hvala pev. aboru "Ilirija" as ispele lalo«(ink« ns predvečer potreba. Upa hvsls vaem sa plemena in braojavno poelsijs aošalls. Upa hvala gospodu sa obleke In obrede. Hvala vnem, kl ate dali ns rsrpolago avoje svlomobile la voalll bre»pln< ni> v aprevodu ns pokopallft/e, ter hvala pogrebnemu aavodu Jon. Iv le in sinovi aa dano pomot in aa lepo vrodllev pogreba. Iskrena hvsls H. N, P, Jednoti aa Ispis/sno bolniško podpero to sa hitro iapla/ilev po«mrtnine. rnkrsl najlep«« hvala vaem, k| sle nam na en aH dru*l nstln pomagali In nan tolatlll v url laloall. Tebi, ljubljeni soprog in ote asi, pa Ielimo v globoki Isloell, polivaj e mira v hladni amerlAfi aemlji po Tvojem dolgem trudapolaem delu to trpljenju, ki al ga moral preelall v avojem šivlJenJu.--2aluJotl ostali i Johana Paet, soproga, liter* Jennle še doma. Mer? omoftena Meloh, Justina omoftena VerAe, Frank In Kdward vnuka in Jesael vnukinja. Hentra ia avsk Nefta in Anton J'ogorelr v Uralu, O. V ntari domovini Fran« Pust, bratranec la Ao vet dragih sorodnikov tukaj in v domovini. Johana Pust, (^veland, Ohio. V Jugoslavijo HAMO 7 DNI lo potujeta na ekapraanih pomikih t I Bral vlak ob Bremen In P.uropa e lirrmerhavea aojamtl udobno potovanje do I.JaMJaae i Ali |-tulim t prt0«b0">l«»i paralhll r je nEUTgCHLAMD HAMBURG • NCW TOBK Isborne šeleanilke svese od rharbourga, Bremena aH Hamburga. NlrokovnJaAki naavetl glede viaajev BO pelaoljoMM to oMakovalee. Sa e»)w*M« i«b«lMia «e**i« »a IM W Beadolph 84. ' hicege, 111. ■MiVIt-AMBICAM Mil iglu um« »iti I I I Ivana Fjodoroviča je najbolj razjarjal ta svojeglavo predrzni ton, ki ga Smerdjakov v a voj i trdovratnoeti ni hotel opustiti. "Ti ai tiati, ki ga je ubil!" je vzkliknil zdajci. Smerdjakov ae je prezirljivo nasmehnil. -*~"Da ga nisem jaz ubil, to sami prav dobro veste. In mislil sem, da je s pametnim človekom o tem vsaka beseda odveč." ~ A zakaj, zakaj se je takrat oglasila v tebi taka sumnja name?" "Kakor vam Je le znano, edino iz strahu. Zakaj takrat sem bil v takem položaju, da sem od strahu trepetal in vsakogar sumničil. Tudi vas sem sklenil preizkusiti, zakaj, sem si dejal, če imate tudi vi tisto željo kakor val bratec, tedaj je vse te stvari konec in Jaz sam bom poginil z vami vred kakor muha." "Poslušaj, pred dvema tednoma si drugače govoril." " "Prav to sem mislil tudi v bolnici, ko sem govoril z vami; menil sem le, da boste razumeli brez nepotrebnih besed in ds sami ne telite odkritega razgovora, ki ste tako pameten človek." "Viš ga! Toda odgovori, odgovori, na tem vztrajam: s čim, le s čim sem mogel takrat zbuditi v tvoji podli duši to sumnjo, ki je zame tolikanj poniževalna?" "Da bi ga ubili — sami tega nikakor niste bili zmožni ln tudi hoteli niste; a da bi ga ubil kdo drugi — to ste hoteli." "In kako mirno, le kakor mirno mi to govori! Tak čemu pa naj bi bil hotel, čemu vraga nekir "Kako čemu vraga? Kaj pa dediščina r Je Smerdjakov strupeno in kar nekam maščevalno prestregel besedo. "Po vašem očetu bi vam vendar utegnilo pripasti, vsakemu izmed treh bratov, do malega štirideset tisoč, če ne morebiti še več; če bi se bil pa FJodor Pavlovlč takrat oženil s to damo, z Agrafeno Aleksandrov-no, tedaj bi bila U že gledala, da bi bila takoj po poroki prepisala ves denar nase, zakaj ona je vse prej ko neumna, in tako ne bi bila ostala vsem trem bratcem niti dva rublja zapuščine po očetu. In, mar je takrat še dosti manjkalo do svatba? Na lasu je visela vsa stvar: tej dami Je bilo treba samo takole s mezinčkom treniti pred njimi pa bi bili še tisti mah s izblek-njenim jezikom stekli za njimi v cerkev/' Ivan Fjodorovič se je mukoma udržal. "Dobro," je rekel nazadnje, "kakor vidiš, nisem planil po koncu, nisem te pretepel, nisem ta ubil. Govori dalje: po tvojem mnenju sem bil tedaj določil brata Dmltrlja, da to stori, nanj sem se zanesel, Je-lir "Kako se ne bi bili zanesli nanje! Zakaj če bi ga oni ubili, bi izgubili vse plemiške pravice, Čine in imetje in bi morali iti v pregnanstvo. Njihov delež po očetu bi tedaj vendar ostal vam In vašemu bratcu Alekseju Fjodoroviču, vsakemu pol, ne več po štirideset, ampak kar po šestdeset tisoč bi prišlo na vsakega izmed vaju. Po tem takem ste se takrat brezpogojno zanesli na Dmltrlja Fjodoroviča I" "Nu, veš kaj, potrpežljiv sem s teboj! Poslu-Šaj me, nepridiprav: če bi ae bil takrat na koga zanesel, bi se bil pač gotovo zanesel nate, ne na Dmltrlja, In, kolnem ae ti, celo slutil sem neko podlost s tvoje strani, .. takrat... spo-minjsm se svojega dojma!" "In tudi Jas sem takrat za trenutek pomislil, da se zanesete tudi name," se je porogljivo namuznil Smerdjakov, "tako da ste se prav s tem takrat še bolj razkrinkali pred menoj, zakaj če ste kaj slutili zastran mene in ate o-benem odpotovali, je bilo to po tem takem toliko, kakor da ste mi rekli: zdaj lahko ubiješ očeta. Jaz te ne bom oviral." "Podleži Tako si me razumel!" "In vse zaradi te Cermašnje. Lepo vas prosim! Odpravljate se v Moskvo, a vss očetove prošnje, da bi se peljali v Cermašnjo, ste od- bili! In zaradi ene same moje neumne besede ste mahoma pristali! In kaj vam je bilo takrat treba pristajati na to Cermašnjo? Ce niste šli v Moskvo, ampak ste se brez povoda zaradi ene same moje besede peljali v Cermašnjo, ste po tem takem nečesa pričakovali od mene." "Ne, kolnem se, ne!" je zavpil Ivan škripaje z zobmi. "Kako da ne? Narobe, za tiste moje takratne besede bi me bili morali kot sin svojega očeta brez nadaljnega predati policiji in pretepati . . . ali pa vsaj kar tam na mestu nabiti po ustih, ne pa tako kakor vi, prosim vas, ki se niste niti malo razsrdili, ampak ste takoj prijazno do pičice izpolnili mojo prebedasto besedo in se odpeljali, kar je bilo že povsem grdo, zakaj spodobilo se vam je, da bi bili ostali in branili očetovo življenje ... Kako naj ne bi bil ničesar sklepal po tem?" Ivan je sedel s pestmi krčevito uprtimi v kolena in mrko gledal. "Da, škoda je, da te nisem nabil po ustih," se je trpko nasmehnil. "Na policijo ta takrat nisem mogel vleči: kdo bi mi bil verjel in na kaj bi se bil mogel sklicevati, nu, a po ustih ... uh, šal mi je, da se nisem spomnil; razbijanje gobcev je sicer prepovedano, a vendar bi bil napravil iz tvoje f Igurskaio." Smerdjakov je malone z naslado gledsl nsnj. "V nsvsdnlh primerih življenja," je izpregovoril s tistim samozsdovoljnopoučnim gls-som, s katerim se je nekdaj prepiral z Grigori-jem Vasiljevlčem o veri ter ga dražil, stoječ za mizo Fjodora Pavloviča, "v navadnih primerih življenja je razbijanje gobcev dandanes res po zakonu prepovedano in vsi so jih že prestsli rszbijsti, nu, tods v izjemnih primerih življenjs jih ne ssmo pri nas, smpsk ns vsem svetu, ne izvzemši niti francoske republike, ki je nsj-popolnejša, še vedno rszbijsjo kskor zs Ada-movlh ln Evinih dni in tudi ns bodo nikoli pre-stali — vi pa se takrat v izjemnem primeru niste upali tega storiti." "Mar se učiš francoskih besed?" je Ivsn po-klmal ns zvezek, ki je ležsl ns mizi. "Zsksj se jih pa ne bi učil, ds s tem pomorom svoji nsobrszbi, ko mislim« ds bom imel nemsrs tudi jsz kedsj priliko bivsti v teh srečnih krsjih Evrope." "Cuj me, izvržek," je Ivan blisnil z očmi in ves vzdrgetal, "tvojih obdolžitev se ne bojim, izpovej zoper mena kar hočeš, in če te nisem zdajle do mrtvega pretepel, sem ti prizanese! samo zato, ker te imam zaradi tega zločina na sumu in te hočem spraviti pred sodišče. Razkrinkal te bom fts, kdo si." "Jaz pa mislim, da je bolje, če molčite. Kaj pa morete navesti zoper mene v moji popolni nedolžnosti in kdo vam bo verjel? Samo, če pa pričnete, tedaj bom tudi jaz vse povedal, zakaj kako naj se na bi branil r* "Ali meniš, da aa te zdaj bojim?" "Tudi če na sodni j i ne bodo verjeli vsem mojim besedsm, ki sem vsm jih zdsj govoril, jim bo ps občinstvo verjelo ln vss bo srsm." 'To pomeni spet toliko kskor: 's pametnim človekom se je tudi ssnimivo pomeniti' — s?" je zaškrtal Ivan. "V črno sta Izvolili zadeti. Kar pametni bodita." Ivan Fjodorovič je vstal, ves tresoč se od ogorčenja, oblekel površnik in naglo odšel is izbe, ne da bi fte kaj odgovoril Smerdjakovu, da, niti pogledal ga nI več. Hladni večerni srsk gs je osvežil. Mesec je jasno sijal z neba. Strašna mora misli in občutkov je vrela v njegovi duši. "Ali naj grem in takoj naznanim Smerdjakova? Toda kaj naj rečem, saj je vendarle nedolžen. Narobe, on sam bi nasnsnll mene. In res, zakaj sem se takrat prav ss prav peljal v Cermašnjo? Cemu, čemu?" se Je vpraševal Ivan Fjodorovič. (Del)« prihodnjič.) PIOSVETA Braziliji in ima že odrasle otro- ^rPnrnU Meni ne gre baš slabo. Imam ni va£l kaj bi Poj£.Pomla- dye ^ kJ nifiU bogve kaj, ži George Gornik (Bellingham, Wash.): Iz preteklih dni (Nadaljevanje is konec.) j napake, rasen ene: ovadultvo, Prvi maj leta 1902! V Trstu špionažo, stoolplgeonstvo, la spla. vae delo počivalo. Vse proda- Za Tržačana ni večje sramote kot pečat špiona ali spla. Zato M jalne so ostale zaprte. Delavri so korakali po mestnih ulicah In manifestirali svojo savednost. Vršili so se veliki, impresivni de-lavski pohodi z rdečimi zsstsva-mi na čelu, vmes pa nebroj rdečih banderov. Prepevali ao navdušujoče delavske pesmi ln v lepem miru zaključili prvomajske manifestacije. Slišali so ss vzpodbudni govori, policija ps js ostala mirna, izzivanja nobene-«a. V Trstu nisem nikjer ln nikda« opazil dolgočasja. Obrekovanja med sosedi nisem opazit. Vse je šlo vzorno ns pre j. sproščeno, zaupno, vssjemno, kskor bi človek opssoval rsjsjočo skupino zadovoljnih otrok. I^epo js bilo v Trstu, kakor nikdar in nikjer več pozneje Trtačan presene mar sikaj, je potrpežljivo rsamnsn In |i vflikodušno odpusti vse tvoje te Tržačan ne bo nikdar ovadil ne bossu ne policiji, sploh nobeni oblaatl, magari ta sslotl ns lastnem imetju ali posestvu, sil ps če Je celo sam flslčno napaden. Kratkomalo: v takih slučajih bo Trtačan sam sodnik, takrat ps ae gs čuvaj! Splon ali spis nima v Trstu obstanka, kajti vsa okolica hitro Izve ln cestna otro* čsd ga hitro nažene s kamenjem in vpije: "Guarda la spla!" Nekega dne sem videl dva policaja, ko sta tirala nekoga v zapor* Is gruče ljudi, ki so opssoval i U prizor, je nekdo savpU: Porto d'ur spis !** Aretiranec ae ozre v smer. odkjer je priletela psovka in brž odgovori: "E vero san ladro. ma mal ga fato la spla!" (Priznam, ds sem tat, smpsk nikoli šptos.) V Trstu Hm bil vtefa skupaj približno deset let. Uposlen sem bil pri nekem Nemcu. Tam se je govorilo le nemško, kajti tisti mojster sploh ni najel nikogar, ako nI znal nemški. Tako sam se hkrati priučil dveh jesikov: italijanskega in nemškega. Nemščino esm še v metliški šoli nekoliko sapopadel in potem v Zagrebu pri mojem mojstru, ker je bila njegova žena Nemka oziroma nemška Cehinja. Moj mojster pa je bil svoječasno pri pionirskem regimentu v Dunajskem Novem mestu (Wlener Neustadt), kjer se ja seznanil s svojo bodočo leno, ki jo je po končsni vojaščini vsal ssboj na Hrvatsko. Medse-boj sta vedno govorila le nemško, kajti nji Je šlo precej trdo s br-vaščlno. Svoje otroke je vzgajala e nemškem jeziku, ampak o> trocl so ji odgovarjali v hrvaščini, pa se je vedno jezila: "Du ferfllkste Fmren. erlrst nirht deutech sprehen?" Otroci pa: '•Neču, nemogu, ne možem nje-mački T Vselej me je posilil smeh ob takih prizorih, kajti U dvojezično*t ss ml Je zalo do- Ut* 1906 sem h gAenil. 2e prej sem si ki^pil neko staro hišo z malim vrtičem in pričel a čevljarsko obrtjo ns evojo roko, ampak ni ilo. Na vee etrani, kamor sem ee ozrl, je bilo treba denarja. Vsled tega eem moral miellti na ženitev, da veaj večje obveznosti poravnsm. To delo eo ženeke kaj hitro opravile in izvedele, katera ima doto, kajti šlo je pač za denar. Tieto podrtijo eem kupil skoro brez denarja. Samo 60 kron sem vplačal, pa še te mi je dal oče za doto od svoje hiše. Med tem časom je namreč oče kupil parcelo zemlje in postavil hišo, katero pa Je pravzaprav založil moj brat s svojim delom In zaslužkom. To je bilo takrat, ko sem bil v Trstu. Hiša, ki sem jo kupil, je stala šestnajst sto kron. Torej vse na dolg, in baš U dolg je bil vzrok mnogim nesporazumom In prepirom med menoj in mojo ženo, zlasti pa, ker je ona k hiši prineala 700 kron in drugih stvari. Poeledica temu je bila, da sem začel misliti na Ameriko, kajti moja obrt ni uspevala. Kako je prišel oče do denarja, da si je kupil zemljo Jn postavil hišo? In to na prijaznem prostoru, četudi ne v mestu Metliki, le pet minut hoda iz mesta, pri glavni cesti, na prijaznem gričku z lepim razgledom po okolici. Moj oče je bil tega tako vesel, da sam dil se je bil za deset let ali več, ker je končno imel svojo hišo. Prej je moral vedno plačevati najemnino in biti v večnem strahu, kdaj ga vržejo na cesto, kar je strašno bolelo. Zato sedaj toliko veselja: imeti zavest, da si v svoji hišil Razume se, da se je vse delo Izvršilo s pomočjo mestne hranilnice In posojilnice, ampak to ga nI vznemirjalo. Po jako čudnem naključju je nar m reč oče prišel do vsote 200 kron; ali nekaj več, dočim se je prej le redkokdaj cgodilo, da bi bil gospodar desetim ali dvajsetim kronam. Nekega dnrje prišla v Metliko Iz Bušinje vasi k mojemu očetu gospodinja one hiše, kjer sem jaz pred leti slukfl-ss pastirja, s važnim sporočilom. Slo je za proda jo nekega zapuščenega vinograda, katerega Sb VldalkovI užival in obdelovali, dokler se niso vse trte posušile. "Neki Amerikanec je hotel tisti Vinograd kupiti, da zasadi nove trte. Ker je bila tista zemlja na Vlvodlnl, to je na hrvaški zemlji, so morsli iskati v "gruntntti bakvsh" v Jaksi na Hrvatskem lsatnika dotlčnega vinograda. Pronaili so, da je vinograd bil last aakega Stepana — tako se je reklo pri naši hiši na Bošakovem: pri Stepanovih. V knjigi je bilo sapisano, da je tisti Stepan zapustil vinograd na Vlvodlnl svojemu vnuku Juretu Gorniku, mojemu očetu! Končno so se pogodili, odštevii vse zaostale davke in stroške pri kupni ceni, tako da je moj oče dobil omenjeno vsoto denarja, ki jo je vložil v hranilnico v Metliki z namenom, da si postavi hišo, kajti baš takrat je mesto prodajalo nekdanjo graščinako posest na parcele. Cena parceli je bila 300 goldinarjev ali 600 kron, kdor pa je imel deseti del ali 60 kron, je lahko parcelo kupil. Tistih 60 kron je zalošil moj brat, onih 100 goldinarjev oziroma 200 kron pa je oče dal sldarakemu mojstru na račun, da mu je postavil hišo. Seveda je hiša imela le dve sobi, v sredi pa vežo osiroma kuhinjo. Pozneje je bilo določeno, ds se bo moj brat šenll na tisto hišo, ker je po pravici nJemu pripadala, kajti zanjo Je potrošil precej svojega denarja in veliko dela naredil. Bil je preden delavec ln delo si je znal dobiti tudi pozimi, ko je precej zaslužil a harmoniko, ker je bil dober musikant Tako ni bil nikdar bres denarja. Onih 60 kron, katere ml je dal oče. jih je pozneje brat plačal onemu, ki Je dal na posod u očetu. Z bratoni eva se vselej razumela, spoštoval sem ga In rad sem ga imel. Leto pozneje sa Je olenll. V juliju leta 1911 aem se odločil, da grem v Ameriko in el i »posloval potno prnvfco — V mojem zskonskem življenju v starem kraju se Je pripetilo msr-sikaj neprijetnega Obrekljivcl ao si brusili jezike ns moj rečun, tako da nI bilo mogoče več prenašati. Nočem etvari obešati na "veliki zvon", rečem le to, da so me sodili po nedolžnem, postal sem žrtev razmer. Pozneje, ko sem la Amerika pošiljal densr. | kolikor sem pač mogel, so tb-1 rekljivci utihnili, in vse bi bilo dobro, ako ne bi bilo onega pisanja proti meni, ki eo ga poitljsli prijazni ljudje moji ženi iz Amerike. Tisto piemo je razdrlo najin zakon; tieto pismo, čutim in vem, je tiho vzrok, da je Žena prezgodaj šla v grob. Zato rečem: prokleta roka, ki je napisala ono zlobno pismo! Da je bil moj mlajši sin tako surovo ošaben napram meni, je sicer res, da je bila kriva žena, ker je otrokoma vedno pripovedovala o meni, koliko trpi in kako sem jo zapustil, kar so otroci vzeli po svoje. Ni vedela, kako močan vtis bo to napravilo nanje in kakšen vpliv bo imelo ... Sedaj je vse poravnano. Starejši sin Gustav, sedaj star 28 let, gospodari v starem kraju na lepo urejenem posestvu, kateremu sem se odpovedal njemu v prid ČETRTEK, 14. aprh i —#«Ur«UKl ^ictur«. Eden izmed več tovornih avtov, ki jih obratuje zadružna orgi. nizacija Minneapolis Co-op Oll Assn. H. G. Wells: Dediščina Letos v februarju se je oženil z Vraničarjevo Marijo iz Slamne vasi pri Metliki. Mlajši sin je v Ameriki že devet let in živi tukaj na zapadu. Kakor slišim, se je ustalil, ima stalno delo in je postal cel Američan; čita in piše angleško kakor da bi bil vzgojen Ameriki in preekrbel si je lastne državljanske pravice. Drugi ožji sorodniki so že vsi pomr-1: starši, lani žena, prej bratje, ostala je še ena sestra, ki živi v vim dovolj udobno v eni, za dru-go pa prejemam petnajst dolarjev mesečne najemnine. Dolgov nimam, imam pa nekaj gotovine poštni hranilnici za "deževne dni." Vesti iz Primorja Prazna stanovanja in lokali. Pred leti je bilo v Trstu včasih praznih tudi do 1,000 stanovanj, trgovskih lokalov in obrtniških delavnic. Najnovejši objavljeni podatki, ki veljajo za oktober 1987 kažejo, da je bilo tedaj v Trstu praznih 478 stanovanj ia lokalov z 2969 prostori. Listi, ki poročajo o tem, sklepajo, da se je število praznh prostorov zmanjšalo v prvi vrsti zarsdi tega, ker se je gradnja poslopij v zadnjih dveh letih zelo omejik. Po njihovem mnenju bo treba stavbar-sko delavnost spet pospešiti, da se ne bi znova pojavilo pomanjkanje stanovanj in lokalov ter povišale najemnine. Nove vrate glasbilo. Znana domača tvrdka za glasbila F. Pren-cis v Gorici je razstavila ta dni v razstavnih prostorih podjetja "Bottega de Parte" novo vrsto glasbila, harmonij ameriškega sistema, v katerega je vdelana še harmonika. Glasbilo obsega skupno 222 tipk, ima pedale in pod Igralnikom še priročno napravo za uravnavanje zračnega pritiska. Izum je zelo posrečeno delo domačih rok in uma. Za tajnika krajevne fašistčne organizacije v Črnem vrhu pri Idriji je bil te dni imenovan Lu-ciano Di Piazza. Dosedanji tajnik Ugo de Cillia je bil odstavljen. Moj stric je bil milijonar — zarest Zapustil mi je ves svoj denar. Vem, da se to danes ne pozna na meni, toda tako je. Bil je pisatelj, pisal je knjige, to je bila moja nesreča. Zato sem zdaj brez sredstev. Kako je prišlo do tega? Pazite! S štiridesetimi leti je moj stric plaval v denarju. Veliko je podedoval — toda ali mislite, da se je vsaj dostojno oblačil? Kaj še! Po njegovi smrti so našli štiri žepne robce, niti ure ne. Zato pa sije nabavil štiri vagone knjig, sedel in pisal s polno paro. Spodbudno literaturo, veste, gospodarske utopije in podobno. Sedel je v umazani spalni halji in pisal "Migljaje državnikom" sli "Izhod v srečo" in takšne reči. Kako je bilo ime mojemu stricu? Vseeno, gotovo niste brali ničesar njegovega, noben človek ni bral, kaj je napisal. Dal tiskati vse na svoje stroške. je SLOVENSKA NARODNA POD PORNA JEDNOTA Izdaja svoje publikacije In fte posebno list Proeveta ss koristi, ter potrebno agitacijo svojih draitev In članstvs in ss props-gando svojih Idej. Ni kskor pa ne zs propagando drugih podpornih organizacij. Vsaka organizacija Ima običajno svoje glasilo. Torej agitatoričnl dopisi in naznanila drugih podpornih organlssclj In njih draitev nsj se ne poiiljsjo listu Proeveta. Jaz sem bil njegov najbližji sorodnik. Kadar sem ga obiskal, mi je sanjaril po cele ure o sv. pismu, Brockhausu jn alličnem nesmislu. Osrečitev človeštva je bilo njegovo specialno področje Razen mene ga ni nihče obiska in tako sem bil vselej deležen > polni meri njegovih zavitih in zasukanih idej. Pozneje je pisal tudi pisma. Predsedniku Združenih držav, predsedniku Francije Ligi narodov ... in kaj vem, komu še! ' ' Ko sem bil predzadnjič pri njem, je bil videti že zelo oelab-'jen. S tresočo roko mi je ponu 111 komaj tiskano knjigo. Bilo ie najmanj šest eto strani. "Moja politična oporoka," je dejal 'Moja zadnja beseda gluhim narodom. Vzemi in befi!" ml je rekel. "Mogoče bo pognala kali v tvoji duši, ki je ne morem več vzgajati. Zapustil ti bom tudi vso svojo zemeljsko imovino. U-oorabljaj jo pametno!" Pri mojem zadnjem obisku ni mogel več vstati. Hitro je propa-» dal, toda njegovo pisateljsko delovanje ga ni zapustilo. "Ali si bral?" je šepetal. "Vso noč, stric! To je tvoje najboljše delo!" Lahno se je nasmehnil. Kmalu je umrl. Preskrbel sem mu dostojen pogreb, potem sem začel iskati njegovo oporoko. Najprej sem iskal v mejah epodobnoeti, toda po dvanajstih urah sem raztrgal prevleko stolov in preproge, vlomil v predale pisalne mize In prevrtal stene. Njegova gospodinja je trdila, da je oporoko zares napisal, toda oporoke ni bilo nikjer. Bržkone jo je stric naredil v času, ko sva bila nekoliko sprta — v začetku se namreč nisva dobro razumela — in v tej oporoki je zapustil vee, popolnoma vse, neki sestrični, napol gluhi in stari preslici Divjal sem. Zmerom mi je za» rjeval, da sem njegov edini dedič in jaz sem zato poslušal nj«. gove utopietične nesmiselnosti n zdaj to sramotno razočaranje! . lili so hudi časi zame. Razen edinolovstva niaem poznal no-bene obrti. Pri tem pa sem mo-ral gledati, kako je stara pre«. ica razsipala denar. Najbrže je zaradi nepričakovanega bog*, stva ponorela, kajti v nekaj le. ih je razdala ves svoj denar. Z menoj se je godilo zmeroa slabše. Počasi sem moral pro. dati vse, kar sem imel. Nazad. nje sem imel le še meni posve-i fena dela svojega strica, ksd rih pa ni hotel nihče kupiti. V jezi sem brcnil knjižno o. maro. In veste, kaj se je zgo. dilo? Iz knjige s šest sto stran* mi se je nekaj izmuznilo. Bila je oporoka. Da, oporoka mojega strici, t kateri me je postavil za edinega dediča svojega milijona. Knjige seveda nisem bil nikoli od. pri, kdo naj bi bral takšne stvar ! V svoji ničemurnosti j« užival v misli, kako se bom ut topil v njegovo delo in zdajci našel njegovo oporoko, ki me b» osrečila. Toda kdo naj bi slutil kaj takega? VŠZRO Zš VSŠKOtt KAD AS **4Uj»U Sur v Sari kraji KADAR tU mumjmii t stari kraji j KADAR Mlto k*c> i« iUrmi krajas KARTE za vse izleti Potniki s našim posredovsnjen p# jejo najceneje in zadovoljno. Denarne pošiljke lavrinjen. tefc is zanesljivo po dnevne« kura. V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Z« lis... IMDta bllš. se »M... H« " " IIU...'SI'] - im... m " - »MI., m" - 1141... IH " " IT JI...MS* » I »M l.m - • iu.au«; I.MI " - HT.M...MS KitS«« MM M inmmM. f« kara. r»illjM» taSI *nmf kr»J««» » larrlajMM lapUtlU v telarjlk. V Val« UatBMn InUrasu J«, d« P«* m n MM ta pojaanlla SLOVENIC PUBLISHING Cfc (Glas Naroda—Travel Burein) J tli West 18 st. Ne* TnhJtJ HISE NA PRODAJ čitateljc "Prosvete" opourjis ■ sledeča posestva, ki m aa prod«) ^ Jako usodnimi pogoji: j V Clevelandu. »09 Eo«. An«** sa dve družini, ie wb. tnirm kurjava, S saraie, velik lot ^ sasio $4500. J 13321 Kuhlmsn Ave., N. * « ^ družino. S sob. kopsHKe. J* J ceni V Youngstown, O. 1212 BsN : * Rit. trgovsko poslopje, vehi* ss trgovino, 6 -ob. kop.li*. trslns kurjsvs, 2 fsr.ii. Zs pojssails oe obrnile »«: PETROVICH. 253 E. 151* tJJ land, Ohio. POSLUŠAJTE PALANDECH9S TRAVEL BOR® Folklore Radio Progr* Every Sundsy from 1 to 2 Station WWAE-l2*Mk2* PfcfMI m ribiške ladje v pristanišči Sesttla, Waak.