C. C. Postale. Hsce o'lni mercoledi e venerdi 12 oitobre 'Via Izhxju vsaku sredo in petek zjuiraj. Stane za ce/o leto 15 I. » » pol leia S >-. » četii leia 4» Za inozemsho celo leto lir 40. Na naročila brez do? poslane haročnine >cj ne moremo ozirnii. Odgovorni urednik: j Po'.de Kt-mperle. ! Posamezna številka 25 stotink. mäajmdi št. 78 V Gorici v petek 12. oktobra i928 utoxi. Nefrunkinina pisma .se ne sprejemujo. Oglasi se računajo po dogo; voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra? ie«. ¦-- Tisk Kaioiiške, tiskarne v Gorici. Ri> va Piazzutta št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. St.pošt.tck.rač. I HI 1-17. Teles, int. šiev. 308, Hodil po zemlji sem naši... (O. Zupančič.) Pi-ijatelj, ki s pazljivo ljubcznijo zasle.Jujc življcnjc in nehanje na* šega ljudstva, nam je poslal misled* njc vrste. Kcr so vsc prežetc z zdravo in globoko vero v bodoč* nost. jih z veseljcm priohčujemo in priporočamo tudi zaključke v pre* mislek: Še nikoli ni bilo v meni toliko vere v krepost našega rodn kakor sedaj. Življenje nas kuje s trdo roko, a nismo zato šibkejši in slat bejši, čim jačji smo z dneva v dan. Gnilobe, ki je posledica razvajenet ga, udobnega življenja pri nas ni, ali pa jo najdemo samo v osamljenih slučajih. Res, da smo se vdajali v gotovi dobi pogubonnsmm razva* dam, toda dunes smo se zopet otret sli onih navlak, ki so grozile zamo- riti naše zdriwe moči: iivljcnje po deželi se je v vcliki meri očistilo. Veliko je sicer k temu pripomogel svarilni klic dalekovidnih in le po dobrem stremečih mož, ali tudi iz lastne moci je ljudstvo veliko dot prineslo k ozdravljenju. Prva zla navada, ki je grozila, da polagoma uniči naše moči, je bilo pijančevanje. Danes se je dežela streznila; mnogo manj alkoholnih pijač se popije kakor v prejsnih čash. Obteženi gospodarski položaj nosi res delež pri tern, a na diugi strani bi se lahko vživeli v popob noma nasprotno duševnost. Bi ne bilo mogoče tudi tako, kukor poje Peter Bezruč, bard izpod Beskidov, čc.š — preden pa nam je umreti, s>j opijnio z rujnim vinom. A glejte, ljudstvo se dviga v treznosti in odt povedi. Ni li to velika moč? Druga kvarna navada, zvesta družica pitja, je bil pies. Koliko se je ponočno divjanaje omejilo v naši deželi, ugotovi pač km ah vsakdo. Pies, rušilec mladih moči ter moraU nih vrednot, je skorajda črtun iz našega družabnegu življenja. Mesto njega Da so sfopila resnejša stremt Ijenja poštene zabave in izobrazbe. Za narodovo trdoživost in zdravje je to ogromnega pomenu in le zeleti je, da bi se naposled popolnoma osvobodili zla. Mnogoteri očitajo nasemu ljudt stvu, da drvi za modo, da ne spo- štuje tradicije, ne v oblačenju, ne v ponašanju. Ali povejte, odkod prihaja vse to? Prometna sredstva so deželo približala niestu, vsled pismenosti je naš človek v stiku s svetom. In je mogoče, da bi ostal pri vsem tern, kar vidi, vedno isti? Navade, ki so tolikokrut predmet oporekanju, so znnesenc iz mesta, meščanstvo jih ima na vesti. Človek je pač tak, da ga vse, kar je novega, mice in zato marsikdaj ne zna ločiti med dobrim in slabim. Razvade pa prihajajo iz mesta neposredno, ali pa posredno potom tako zvanega polumcsčanstva. Ako bi hoteli obt varovati vas pred okuzenjem, bi morali ozdraviti mesto. Sicer pa se dezela ne nnvzame vsega, kar si domisli mesto; dela pač slabe pot snetke, a v celoti mu ne sledi, ker je za novotarije le deloma dovzetno in jo varuje največji sovražnik izt prijenosti — delo. Čujemo včasih nauke, ki ne ka; žcjo, da so bili resno premisljeni. Kdo bo danes vposteval priporot čila, naj se kinetsko ljudstvo pot vrne v dobo lanu in statev? — Tot varna, ki je postoterila proizvodt njo, zanasa okus na dczelo, ne ob* težuje pa še sama po sebi gospoz darskega polozaja in ne vpliva kvarno na ljudsko nvavno moč. Saj so nosile žene tudi v času, ko so pele po naših kmetskih hišah statt ve, svilene rule, ki so veljale raz* meroma toliko kot stane danes sko* ro cela obleka. Res je, da bi se zamogle potrebe J kmečkega prebivalstva, zlasti kar se tiče ženske obleke, utesniti; a je na drugi strani tudi res. da se mladina. pa bodi katcrcgakoli sloja, rada čedno in lepo oblači. Navajanje k skromnosti mora biti dolžnost vsakterega, ki ima vpliv pri našem ljudstvu, a se strožji in doslednejši bi morali biti v graji onih razvad, ki razjedajo moral no jedro. In pri tern ne zadot stuje samo beseda. Naše meščan: stvo, naše razumništvo, posebno ono, ki prihaja v ozji stik z ljudt stvom, bi moralo niiditi ljudstvu vzgled neoporečnega življenja in obnaš-anja. Dokler homo učili samo z besedo, ne bomo zeli uspehov. Da pa je danes potreba največja, da ohranimo ljudstvo nravno zdravo, o tern ni dvoma. Zato ni dovolj, podčrtajmo še enkrat, da ljudstvo bodrimo in učU mo snmo z besedo, temveč moramo tudi z zgledom korakati pred njim in čuvati nad njim. Kaj se godi po svetu? Mircn potek ncdcljs'kih zboro vanj v Ounajsikcm Novein mestu je pomiril prestrašeno prebivalstvo, ki se je balo hudih dogodkov. Vo= jaštvo je odšlo v svoje garnizije, orožniki so« se razšli na svoja služ* bena mesta. Dunajski policijski predsednik dr. Schober je po kon? e am ill zborovanjih povedal, da je bilo v Dunajskcm Novem raestu ve* . liko manj orožništva in vojaštva J kot so snlo'sno mislili. Orožnikov da je bilo nekaj 6ez 2000, vojaštva pa par sto vee. Stroške cenijo na Pold-Tu^i milijon šilin^ov. Na'tan- ecn znesek se bo videl pri prora* cunski razpravi v državnem zboru. Splošno sc vprašujejo, ali bi ne bilo bolje, ako bi bila vlada prcpo* vcdala obe zboro'vanji. Posebno stroški so talko visoki, da mar silk do premišljujc, kaj vse bi sc dalo s ti- stim denarjem napraviti. Sedaj ko je vse miniio, pa se oglašajo ßlaso* vi. ki pravijo, da je vlada zeilo mo* dro ravnala, ko je dovoli'la obe zbo= rovanji. Prvie je nedeljski dan do? kazal, da ima avstrijska država do* volj sredstev na raznolago, da lahko euva iavno vrnost; druj4ie sta bili obe stranki že tako razburjeni, da se jc ta razbuTJcnost motala nekam izliti, ako so hoteli preprečiti hujšc , posledicc; in koneno so avstrijski socialisti utrpeli prceej škode na svojem uglcdu, ker so morali dovo* liti, da so v njihovi trdnjavi defili* rali nacionalci. Social is torn pa vsa avstrijska javnost prav iskreno pris vošči malo pokoTe, kajti njihova oblastnost je že marsikomu prese* dala. V obče so v Avstriji vsi zado= vuljni, da sta sc zboTovanji vršili in da se je vse tako izteklo. Dr. Seipel zagovarja stališče vlade. Avstrijsko dnuštvo miroljubov in avstrijska ženska zveza sta pred zborovanjema naslovila na zvezne* gn kajiclerja Seipla odprto pismo, v katerem sta ga rotila, naj za božjo voljo prepove zborovanja in naj | prepreči njelivanje krvi. Dr. Seipel ie odgoivori'l v torek 9. oktcbra. V odgoyoru je označcno stališee via* I de v tej zadevi. Seipel pravi, da vse nje.uo'vo delovanjc stremi za tern, da se ohrani notranji mir v Avstri* , ji in mir med narodi. Nje^ovo i trdno' preprieamie pa je, da bi pre* povod zborovanj v Dunajskem No* vem meistu stvari miru ne koristila. Mir v no'triinjosti kot mir med na= rodi se ne da doseei z ukazovanjem. Mir se namree pridobi samo s po* ^ajanji, z delom. Zvezni kancler dr. Scipel jc 3. oktobra v scji državne^a zbora ob priliki razprave o prireditvah v Du* najskem Novem mestu obljubil, da bo sklical sestanek vodilnih politi* kov vseh strank, na katerem bodo obravnavali vprašanjc noitranje raz* orožitve, to se pravi, kako pomiriti duhove in omo(4očiti sožitje med strüiikami. Seipel je torej sklical za 31. oktcbra naeelnike vseh štirih pairlamentaTnih klubov na pome* nek, ki bo najbrž dolgO'trajen. Radio v službi avstrijskih socialistov. Avstrijski socialisti imajo tudi uvojo oboroženo or.^anizacijo, nams reč republikanski »Schutzbund« (branibna zveza). Tale »Schutz- bund« je med dru^im imel tudi več tajnih oddajnih radio*brzojavnih postaj. Z njimi so občevali med se* boj brez nadzorstva. Te dni pa so jim prišli na sled. Postaje so vsak teden spreminjale valovno dolžino. Sedaj so jih zaplenrli. Lastniki se bodo morali zaibiček gre v državno blagajno. Petrolej* ska trgovina je vr^la sovjetski dr* zavni blagajni težlic milijone. Ako se angleško*amcriški načrt posreči, bo v sovjets'kem državnem prora* čunu nastala občutna luknja. Trpe* lo bo vse go'spodarstvo, trpela bo tudi sovjetska vladavina. S petro* lejisko vojno hočejo Angleži in Amerikanci uničiti sovjete; kdor je namree gospodarsko ogrožen. se tudi politično ne bo mogel več uve* liavdti. * * ¦ Venizelos v Belgradu. V torek 9. oktobra je dospel v Belgrad grski ministrski predscd1* nik Vcnizc'los, da uredi nerešcna peroča vorasaiija med Orčijo in Jugoslavijo. Venizelos se je vozil iz Francije skozi Itailijo. V Belgradu ua je na kolodvoru sprejel načelnik vlade dr. Korošec in mnogo drugih odličnih politikov. Venizelos se je že v Parizu raz* govarjal z jugoslovanskim zuna* njim ministrom Marinkovicem o ciijih svojega potovanja. Pred vsem hoče rcšiti vprašanje solunskega pristanišča. Solun je za Jugoslavijo poleg Jadranskega moirja edin pri* meren dostop do morja. Zato je bil Solun že od nckdaj cilj in želja srbskc trgovine. Zdaj bodo menda tako narcdili, da bo Jugoslavija dobila veiike ugodnosti in predpra* vice v solunski luki. Poleg tega bo Grčija zboljšala prometne razme= re od Soluna do jugoslovanske me* je. Na železniški progi Gevgcli*So* lun bo jugoslovanska trgovina uži- va'la znatnc olajsave. Skilenila se bo menda tudi prija? teljska pogodba med Grčijo in Ju* goslavijo. 'Razmcrc na Balkan» se, kot vidimo, lepo razvijajo. Ako ne bo vmes kake neprevidnosti ali pre* napetostd, bo kmalu dosczen mir v tern ognjišču EvTope. Okno v svet Nettunske konvencije. Jugoslovanski kralj Alesander je 10. oktobra podpisal neittunske kon* vencije, ki so s tern stopile v ve* ljavo. V Mehiki. Novi mehikanski predsednik Gil je dal zapreti 14 redovnic, ki so ob* doižcne, da so dale uporaikom za= vctišče. Stran 2. *GOK1$KA STKA2A« Iz nemškega centruma. O&rednje vodstvo centruma jc imeilo v pctek 6, in v soboto 7. okto« bra v Bed in u sejo, pri katcri se jc ugotovilo popolno soglasje gtade notranjepuilitičnih nalog. O položa? ju v stranki pa bo od'loceval občni zbor stranke, ki se bo vršil 8. in 9. decembra v Diisscldorfu. Macdonald potuje. Angleški uelavski voditelj Ram* say Macdonald je ta'koj po zaklju? čenem kongresu dolavske strankc v Birminghamu nastopil potovanje po Evropi. V soboto 7. oktobra zveeer je dos pel na Dunaj. Obiskal bo tu? di Prago in Berlin. Nemško trgovsko brodovje zopet zavzema svojo predvojno ob; liko. Paroplüvne družbe gradijo ve- like prekooceanske ladje in zelu uspešno tekinujejo z drugimi naro? di. Sedaj bodo nemške družbe do? bile od Združenih držav odškodni? no za. 856.000 ton trgovskih ladij, ki so jih Združene države za>plcnile <5b vstopu v vojno. C>ds3ko'dnina še ni določena. Svota se i*ib'ljc "o-d cne milijardc 750 milijonov lir do treh miiliiard lir. Ko bodo Nemci pre? je»li ta denar, se bo njihov medna? rodni trgovski položaj nenavadno okrepil. Nemška konkurenca se bo eutila na vseh svetovnih morjih. Jugoslovanska narodna skupščina je sklicana za danes ob 9. uri. Raz? pravljala bo o proračunu. 20. otkto? bra pa se priene jesensko zascda? nje. — Opozicija je za ksti dan sklicala sejo hrvatskega sabora v Zaigrebu. Pred spremembami v Španiji? Vesti, da se je pojavilo med dik? tatorjcm Primo dc Rivero in kra- ljem Alfonzom glcboko, nepremosts liivo' nasprotje, se kljub raznim za.* nikavanjem trdovratiio vzdržujcjo in širijo. Kralj Aifonz je menda odrckel podpis mnogim odl.okom, katere mu je diktator predložil. Ne? zadovoljstvo se širi baje tudi v vojski. Poboji na Kitajskem. Odbor za pomoč stradajoeim Ki? tajcem je objavi'l poročilo iz Lan? ciou (pokrajina Kan?su), kjer se je mohamedansko prebivailstvo uprlo, požgalo in oplenilo cele kraje in pobilo nad 200.1XX) Kitajcev. Povod tcmu k'lanju je iskati v raznih ui? mah in potresih, ki so tako razbu? rili prebivalstvo, da jc pozabilo na razisodnost. Ameriški časnikar izgnan iz Francije. Pariški dcpisnik ameriskega list a »New York American« Harold Ho? ran je bil v Parizu aretiran, ker je on tisti, kji jc izdal francosko?an? gleški pomoTski dogovor. Policija mu ie da'la na izbiro zapor in vele* izdainiškii proces ali iz.L'on iz Fran? cije. Hot an se ie odloeil na iz.u'on. V Združenih državah je radi tega nastal vclik hrup. Za poslanski mandat • v Veliki Kaniži. | Na Oj4rskom se bijc vo-lilni boj j za poslanski mandat v N'c'Hki Ka? j niži, ki L}a je odložil bivši minister ] dr. Kalflay. V tern boju je padla I marsikatera krepka na račun vlade. t Svetnik Gustav Koller. Iz Ljubljane nam je došla tužna vest: duh. svetnik Gustav Koller je umrl. Nele Vipavci, temvee veeina Slovencev na Goriškem jc poznala dobrosrčne^a, delavue^ü in znaeaj? ncLja g. župnika Koller ja. Doli^o vrsto let je župnikoval v Podra^i pri Vipavi, kjer je iz veiskih preni? rov in razvalin, ki so starejšim še dobro v spominu, izpremenil žup? nijo v eno najboljših. Bil je pred? sednik kat. prosvetnih društev v vipavski dekaniji in dekanijski vo? ditelj Marijinih družb. Zanimal se je za zadružni pokret in poma^al pri sosednih posojilnicah. Par let pretl smrtjo se je preselil v ljub? ljansko škofijo in župnikoval pri Sv. Jakobu ob Savi. Še na stara leta f>e je živo zanimal za mjadinski po? kret in se redno spominjal Podra? žanov. Društveni dorn v Podragi je v večjni nje^ova zasnova. Naj dobri Bog poplača bla^emu gospodu njegovo delo z veenim pla? eilom. Njegov spomin pa naj ostane stalno v naših molitvah! Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla po kratki bcilczni Mospa Marija Tuma, sopro? ua odvetnika drja Henrika Tume. Bila jc bla^a žcna, dobra mati in bo ostala v dragcm spominu vsein, ki so jo poznali. Naj poeiva v miru! Spoštovani družini naše sožalje. Novi videmski nadškof msi^r. Nogara bo v soboto 13. okt. prišel v Videm. V nodeljo 14. okt. bo prevzel nadškofijo. Novi gvardijan v Sv. Križu na Vipavskem. Kakor noročajo listi jc odšel do- sedan ji Ljvardijan svetokrižki o. Seratin v Videm. Na njegovo me? sto je prišel o. Lovrenc, ki je bil dozdaj za vikarja v kapucinskem samostanu v Gorici. Novi vicekvestor. Goriška kvcstura dozdai še ni hncla svoje^la viicekvcstorja. Sediij je zasedel to mesto ^. kav. Geno? vese, ki je prišel iz Viterba, kjer ye bil prvi komisar javne varnosti. Ministrski svet. I Miiuistrski svet je sklican za 30. ; oktobra k zasedanju v palačo Vi? i min ale. Časnikar ji pri Mussoliniju. j Načelnlk vlade Muissolini jc v j sredo 10. oktobra sprejel vse rav? j natclje fašistovskih dnevnikov. Ob j tej prilik.i jc imel na^ovor o dolž? • nostill iašistovskei4a tiska. Bivši minister dr. Nagy je rekel med drugim tudi, da ima vsak ogr? ski poslancc poiselsko knjižieo, v katen; zapisuie vlada niei*ovo do? bro ali slabo zndržanje. To da mo? ra nehati in na O^rsko se mora vr? niti 9tara svoboda. DHEVKE VESTI. Kvestorji na raportu. Minisirski predsednik Mussolini je pozval vse kvestorje, naj pridejo 1,8. oktobra na raiport v Rim. üdredba o napisih na južnem Tirolskem. Obeinski načelnik v Brixnu je odredil, da se morajo odstramiti vsi dvojezični napisi. Besedido novih, samaitaiijanskih napisov je treba predlo/Jti v uradno odobritev. U trßovcih, ki nimajo dovoljenja. Minkstrstvo za narodno i^ospo? darstvo javija, da morajo obemski naeeilniki nemudoma odrediti, da se zaprejo tr.i4ovine tiistim tr^ov? cem, ki nimajo predpisane^Ja obrt? nega dovoljenja. Zborovanje tobakarnarjev. Prihodnjo nedejjo dne 14. t. m. ob 3. uri popoldnc sc bo vršilo v Nunski ulici (via Monache) 14/1. zborovainjc tobakarnaTJev iz Gori? ce in ökaliice. Ker so na dnevnem rodu zeio važne zadeve. so vablje? ni visi trafifcanti, da sc zborovanja gotovo udeleže. Vsak traiikant se mora izkazati z društveno izkazni? co za 1. 1928. V kTatkcm se bodo vršlila silična zborovanja v Ajdov? šeini, Tolminu in Gradiški. Mczartovi rokopisi. Ljubljanska »Fiilhairmoniena druž? ba« ima v svojem arhivu rokopise znamenitih nemških skladateljev Mozarta, Beethovena, Haydna in drugih. Te dni sc je razškila vest, da namerava družba prodati draigo? cen Mozartüv rokopis neki dunaj? ski tvrdki. »Slovcnec« je ta'koj od? ločno ugovarjal in zahteval od via? de, naj prodajo prepo\e. Rokopisi \ imajo nepreccnljivo zgodovinsko vrednost. Velika gradbena nesreča v Pragi. V Pragi je neka stavbna tvrdka grasdila sedemnadstropno hišo iz /elezobctona. Stavba ie bila žc sko? ro dovršena. V torek 9. oktobra pa se je sesto nadistropje posulo in po? drlo cclo hišo. Iz razvalin SO' dozdaj izvlekli 16 mrtvih; nekaj desetin delavcev pa je šc pod'sutih. Nesre? ea se je baje zgodiJa raidi tega, ker se jc Äcnrlja udala veliki teži. Zmaga pri Solunu. Desetletnico prebitja solunske fronte so v vsej Jugoslaviji sloves? no praznovdi, Ponarejevalci denarja odkriti. Organi iavne varnosti so v bliži? ni Varese cdkrili gnezdo ponaireje? valeev denarja. Izdehili so za 2 mi? lijona lir bankoveev na teden. Po? lieija jc zapriu vsc krivee. 10 milijonov za javna dela. Goriški civilni tehnieni urad je, kukoT smo poročali prejšnji teden, pred kratkim napravil seznam vseh juvnih ciel, ki so deloma že v tcku, dt-lomu Ke imajo pa zaeeti. Potro? •šek za vsa ta dela bo /nasal okrog 10 milijonov lir. V naslcdnjem pri* (,bčujcmo po itaJijamskih virih se? znam tch del: Zgradba nasipov na desnem bregu Soee od Gradiškc do kraju Pelizon L 472.000; uravnava Sočc od Gorice do mostu v Pierisu L 150.000; zgradba in ureditev na? sipov na desnem bregu Soče ob mo* stu, ki pelje proti Ločniku (»most 8. avgusta«), L 232.000; vzdrževanje nasipov in bregov hudournika Tor? re od združitvc z Nadižo do izliva v Sočo L 45.000; zgradba nasipov ob desnem bregu hudournika Torre od Nogaredo do mostu v Versi L 530.000; raz.širjenje nasipov ob Ie? vem brcgu Idrijce (Iudrio) od Me? deje do prejsnjc državne meje L 264.000; uravnava hudournika Versa L 210.000 in L 38.000; uravnava Idrijce od nekdanje mejc do izliva v Torre L 70.000; nadalnja uravna* vi» hiU'Oiirnika Versa L 240.000; zgradba stavbc za »Ralillo« v Go? rici na Katarinijevem trgu 8(K).OOO; uravnava in pogozditev obronkov hiKlournika Bele do brcginjskega mosta L 660.000; zgradba orožniške postajc v Otiilcžii L 154.000; zgrad? ba orožniške postaje v Podbrdu L 381.000; zgradba orožrr.ške postaje pri Hotederšici L 93.000; tri ena- ke Ktavbe na obmcjnih postajah za v?ako po L 93.000; poprava ceste Bača ob Idrijci ? Grahovo L 299.000; poprava ceste Marof ? Lcdine Lir 900.000; po>prava ceiste v Trenti, prvi del. L 400.000; poprava ceste Anho? vo?S.v Gcndra L 95.000; zgradba vojašnice v Idriji L 420.000; redno vzdrževanje in poprava ceste Ko* barid ? Rabelj L 272.000 in ceste Capoki ? Kobarid L 394.000; popra? va ceste v Logu L 90.000; zboljšanje ceste Kobarid ? Rabelj ua točki 115—116 L 430.000; rcdno vzdržcva? nje ceste Gorica ? Ajdovščina ? Col ? Kalce L 412.000; redno vzdr? žcvanje ceste Ušnik ? Sv. Lucija ? C>ol in ceste Godovič ? Hotederšica L 381.000; zgradba mostu čez Ni? kovo L 400.000; zgradba mostu v Sp. Idriji L 450.000. Celotni znesck stroškov — par manj.ših del smo mi izpustili — znasa L 10,814.240. Ta dela bodo, tako naglašajo poročila, zadostova* la, da sc bo pobila brezposelnost, ki sc bo javila v prihodnjih mesecih iz raznih vzrokov, ki ne zavise od volje našega kmečkega prebival? stva1, ki jc tcžko prizadcto od hude suše in s.labc letine. Upamn, da bodo vsi krogi vpo? števali vladine namene in bodo ta dela res vir zaslužka in dohodkov za našo izsušcno deželo. V tern smi? slu s hvaležnostjo pozdravljamo ta dela, ki bodo razvcselil-.i deželane. Ob desetletnici. (Piše Jože.) Odgndli smo ovce in osla proti Čuki. Pod noe smo bili pri bataljo? nu. Javil scm sc pri četnem povelj? niku in mu rekel, da imamo 8 ovc. kateire odistopimo čcti; 7 oivc in osla scm zamolčal. Kmalu je zvedel za ovce tudi povcljnik bataljona in ni nehal prej, dokler niso dobile ostale 3 eetc bataljona skupaj 5 ovc, naša čcta dve, cno pa je dobila čaistniška kuhinja. tdefonisti in ordonanci. Z mojim oddellkom sein se odteg? nil glavni četi, Sli smo globoko' v gozd in pekli na ražnju 4 ovce za 25-ljudi. Vcsclo jc bilo pri našem oddeiku. Kc smo sc pošteno naijedli peče? nega mesa brez soli in kruha, me povleče k sebi Bogdan iz Alcksin? ca in mi da erne kave, katero je skuhal sam pri svojem ognju še globje v gozdu. Samo on jc imel sc kave in sladkorja, nisem pa vedel, da ima tudi tobak in v največji sti? ski mi je d'ajal po cigareto ali dve na dan. Vprasal ga niscm nikoli, ker sem vcdc'l, da ita'k hrani samo za me in za najhujšc case. Sam ni k ad rl. Kuhiirji so napravili go'las, razde- lili ga med o«ta1e tri vode, naš vod je shranil svoj del v kotel. Za? jezdil sem oisila in se podad na obi.sk k poveljniku bataljona. Dobcr je bil ta clovek. Rckol scm mu, da bom jezdil na os-lu, ko homo prišli v Beo? grad. Osc'l se je nökaj časa prav Ie? po držail, končno pa mu je bilo pre* več, po'skoc'il je in me prav ne? ivsmilljeno ijovaili-1 pred povcljnilkom bataljona v travo. Smejal scm se jaz, še bolj pa ostalli. Dolgo v noe smo se mcniili pri batalljonskem poveljniku, pretresali smo vojni položaj: Če je Bolgariia kaipituilirala, mora prav kmalu kiipituilirati tudi Tur? čija. sploh mora biti kmalu koncc vojne.. ker izgleda, da Nemči j a in Avstrija nimati potrebnili divizij, da bi ustavili naše prodiranje na Balkanu. Tekom 14 dni bi pač Iah? ko spravili proti nam neikoliko sve? žih divizij, če bi jih ime>li. Bataljonsiki poveiljnik mi je po? vcdail, da je prva srbsika annada že pod Nišem, kjer žene pred seboj ostanke nemške Maakonscnove ar? made. 2. oiktobra. Zjutraj smo' mi po? jcdli naš gola.š od prejšnjega veče? ra. Razvedcio pa se je, da imamo mi Š€ tri ovce. PrititSikali so na mis, da jih oddamo kuhinji, končno smo oddali dve, eno pa smo sami ocvrli za kosilo. Nismo pa še dobro pojedli, ko dobimo povclje, da krenemo iz Ču? ke v do'lino Bregailnice proti Štipu in Ovčjemu pol i.e. Francozi nas ni? so pustili v Bo'lgairijo, ker so raču? nali, da bi bilo naj prej mnogo kr? voločnosti. Na oslla smo navezali kotel. mo jo tornistro in ncke težjc predmete ostalih vojakov in šli smo. Zopet smo prišli v vinogra.d, a na. trtah ie bila sanio še katera zelena jagoda. Vse je bilo pozoba? no do tcmelja. Sli smo črez bojiščc iz 1. 1913 ob BrcgaJnici, končno smo prišli v Stip. Štip je turško gnezdo z ozikimi, vlažnimi in uma? zanhni ulicami. La.ecn sem bil, a kljub temu se mi jc studihi hrana, ki smo jo dobili v neki turški kuli. Šli smo naprej po mojstrsko zida? ni tuTŠiki ccsti, ki vodi iz Stipa v \cleis i:n naprcj v Skoplje. Preko* raiciti smo romali cc'lo Ovčje polje. veli'kansko ravnino z globoko zem? Ijo, ki bi postala prava žitnica, če bi jo imeli y rokah dobri kmetoval? ci in če bi država rešila vprašanje vodc z vodnjaiki in kanalizacijo. Nad Velesom smo se ustavili in počivali tarn tri dni. Trpeli smo la? koto in žcjo. Mis'lim, da je bil vz? rok odmoira, ker se ni vedelo, ali naj krenemo po dolini Morave pro? ti Nišu in Belgradu, al\ naj gre-mo »GORIŠKA STKA2A« Stran 3. Podsaboiln Kako so naše poti slabe, smo že parkrat povcdali javnosti, toda ker vse nič nc pomaga, se oglasimo še edkrat. Cesta na Oslavje je v ta* kem stanju, da kmalu še peš nc bo* mo mogli po njej. Za vozove je že italk neporabna. En avto se je že prevrnil pod cesto; če pa ne bo kmalu dobro popravljena, to ni bil zadnji. — Naši občimski vodnjaki so še od vojne sem zasuii. Napra? vili smo že mnogo prošcnj in poti, da bi jih ščistili, toda dozdaj je bilo vsc zarnan. Kc'h'ko ie trpcla radi te* ga ob letcšnii "suši ccla vas, se ne da povodati. Voda nam je povzra* čala mnogo skrbi in truda. Saij smo morali hoditi pol ure dafleč po njo. Ker so vodnjaki v vasi, prosimo merodajna oblastva, da zadevo čim? prej urede. Cerovo. Zadnjo nedeljo smo pokopali 85? letnega Miho Bregantiea,. Rajnki je bii dober mož, ki je ljubil svoj doin in hišo božjo. Kako je bil spošto* van od sovaščanov, je pokazaJ nje? gov svečani pogreb. Naj mu sveti večna luč! Brda. Trgatev gre h koncu. Veselja, ki je bilp navadno združeno s trgatvi? io, je bilo letos malo po naših va* seh. Saj so se slabo obnesli tudi upi, ki smo jih imcli v rrgatev, ko smo vicleli, kako nam jc suša mo« rila vse druge pridelke. Tudi trga? tev jc nanircč prccej žalostna. V osojnih legah je bilo grodje sicer še precej lcpo in moštnatp, po solnč?" nih rebrih je pa zato toliko man.j pridelka. Jagode so zelo mesmite in dajo roalo rebu.le. Ka*r pa nas ni do* volj oskodovala že suša, nam hočc zdaj pobrati zavarovanje proti toči. Zavarovailnice se kljub nenavadni suši sklicujejo na dejstvo, da vsled tojc večinoma nismo utrpeli nika? ke škode, in zahtcvajo, da plačamo cdotne pristojbine kakor da bi imeli prvovrstno letino. Upamo. da bodo zavarovalnice imclc obzir do ubogih vinorejcev in bodo vsaj nc? kaj vpoštevale težko škodo, ki jim jo je prizadela suša. Drugače bodo nekateri prisiljeni odrajtati za za? ^arovainjc celotni vinski pridclek. Planina pri Vipavi. Oddaljeni smo od poište in posta? je, zatp nam pctkovo številko ,Stras že' največkntt dostavijo "b ponc* deljkih. — Dva naša tanta sta zo* net na potu proti Južni Ameriki. Sedcm po števiilu dobrili in mladih moči na« jc zapustilo in sc podalo v daljno tujino onstran inorja. -— S trgatvijo smo končaili. Pridelek v višiih legah jc bil radi suše in to* če man.jši, okoli spodnjih vasi pa nclioliko boijši od lanskcga. Kako? črez Skoiplje in Kosovo pol je proti Bosni. Krcnili smo v zadnji smeri. Hodi-li srno po krajih. kjer jc že šla mimo naša vojska, predvscm pr^ Vii armaida in Francozi. Hodili smo jiirt za petami, kot zmehčana in tru? dna rezcrva. Vsaki dan sem zgubil katcrcgii izmcd vojakov mojega od= clcllka. Prcmaiian je bil od truda, lakote in žejc. Bolje je biti v prvi črti, kot pa zadaj. PriSli smo v Skoplje. Nc doptidc se mi to- mcKto, veejc kot Gorica. üb mestu jc h.rib, na katerem je turško pokoipailksče. Skale so na grobeh brez vsaikega reda. Cudcn vtis dela vse to. Skoplje je biilo središee in sedcž Mackensenove armade, ki se je bo? rila proti nam na. solunski fronti. Zato ie bilo v Skopl.ju mncxgo tudi civilnih Nemeev. Nad eno trgovi* no sem videl zapisano »Kondito? rci«. Tu mo-ra biti torej kakšna du- naj ska sladeiearna sem si mislil. Le dolgonisem jedel nobene sladke moenate jedi, zato stopim v trgo* vino. Neka reisna pruska gospodič- na me je zelo rasno pogiedaila, ko jo naigovcTiim v nemškem jeziku. Nkv> mi ni zaupaki. Og'ledam si tr^ go vino in na kro/niku op a z im ne* koliko koščkov moenate jedi. Vza* mem enega, vzamem drugega in ta* ko naprej, do'klcr niso izginili vsi. Vprašam po- računu. Enaj-st košč* kov sem pojedel in zahtevala je 11 kron. Jaz pa niisem imdl kron, tern* vt-e samo framcoske franke. Povem ji to. Razjezi'l sem se, ko mi pravi deklina, da mo-ram plačati 22 fran* kov, eeš da je avstrijska krona vredna 2 francoska franika. PoTiudil sem ji najprej dva srebrna franka za vse skupaj. potem tri, končno pet, a kcr je le vztrajala na tcm, da ji dam 22 franko'V in ni hotela ni? eesa;r po^ustiti, sem se obrnil in šel skozi vrata. Rekel sem ji, naj sc gre pritožit k cesarju Viljemu, ki nam bo kmailu eevlje snažil. (Daljc.) Kaj je novega na deželi? vost vjnske kai>ljice obeta biti iz« borna. Po shrambaJi in kaščah bomo imeli dosti pro«jtora, ker krompir* ja, fižola in koruze ni skoro nie in tudi jesenskih pridelkov radi mr* zlih dnevov ne bo ve'liko. Vse bo? mo morali iskati pri trgovcih. Že sedaj se sliši marsikje tarnanje. — Veiliko se je že pisalo v »Straži« proti plesom. Toda naši fantiei se še vedno brezmiselno vrtijo po za? kotnih pjesih, katere nrirejajo1. Go= j tovo jih ta za.bavišča ne bodo iz? kjesala v resne naslednike svojih oeetov. Čas je, da bi spreg>ledali! Hrenovice. Naj povemo prav kratko, kako smo zadovoljni z letošnjim letom. Letošnje leto nam je s pielimi pri? delki vred prineslo prav zelo malo dobro't. Napisali bi lahko dolgo? vezno tarnanje; toda ker vemo, da nič ne pomaga, zato raje moleimo. Kora.jže in krepke volje ne smemo zgubiti pa bomo prenesli vse te* žave. Bovec. Že par let se v našem okraju mnogo gpvori o veliki električni centrali, ki jo hoče za par sto mi- lijonov lir zgraditi neka družba. Nafpravili so se v ta namen že razni naerti, poskusi in preddela. Z zad? njem času je pa zadeva zavzela rcisncjše obiike. Na Plužnjah in pod Mangartom so priecli z deli v ve? čjem obsegu; zano'slcnih jc par sto liudi. Natančncjši koneni naerti še niso znani, vendar pa je žc skoro gotovo, da se bo spomladi delo zelo razmahnilo. Z Kobariškega. Prised je eas, ko kmet spravlja domov svoje pridelke. A tudi pri nas je letina slaba. Kdo je kriv? Ali letošnia suša ali kmetovalec sam? Oba sta kriva, najvee pa smo sami krivi. Po'glejmo malo: Kmetovalei, kako ste vsejali rž? Kaiko ste ji po'gnojili? Ali ne raste pri nas nie drugega kot rž, sirk in krompir? In naša živina? Zakaj je umaza? na? In ali pri nas v resnici ne žive druge živali kakor konji in krave? Se Adam je imel mnogo vrst živali in tudi pri nas bi lahko redili več kokoši in prešičev. Kaj pa z umetnimi gnojili? Je si* cer res v zadnjih letih tu po Koba? riškem ne koliko bolje, a po neka* terih vaseh jih še nihče ne pozna. Kmetovalci, odprite oei in poglcjte okoli sebe! Za vse to sc ne brigate, pae pa se brigate v izdatni mcri za tožbe. Sa? mo letos jih je bilo v neki mali vasi precej in štiri so stale vsaka po 4 do 5 težkih tisočakov. skupaj torej 16 do 20 tisoč lir. Tako je la/je tudi »vodovod« uinrl. Kaj suša, kaj sla* ba letina, tu po'giejte! V pero mi siili par bridkih tudi na račun nasih kmee'kih mater, ki ima? jo s tug ane in umazane otrokj, ker morajo »kvanta.ti« in zato nimajo ea«a, da bi ot.roke umile in šivale. Pa bqlje je, da moleim. OOSPODARSTVO. Izdelovanje octa. Vsaka gospodinja porabi letno nekoliSko dcisetin litrov octa (jesiha ali kisa), kair pomeni toliko lir iz? datka, Lahko pa si bi vsaika kmeč? ka hisa napravila doma po.trebni ocet, za kar je dobro najraznovrst* nejše sadje tor sadne in vins'ke tro? pine. Sadje moramo najprej dobro zdrobiti ali stölei. Most takoj iztis? nemo in preeiistimo skozi platneno ruto ter zlijemo v zato pripravljeni sodeek. Sveže sadne tropine denemo v pripravno kad in jih zalijemo s to- plo vodo, a le toliko, da so tropine baš z vodo pokrite. Da se ne bi tro? pine dvigaile, jih obtežimo s plohom in kamnom. Prav kmalu bodo za* edle tropine kipeii. Crez par dni tropine iztisnemo, tekoeino nalije? mo v pripravni sodeek, tropine vr- žemo na gnoj: lahko jih pa v zmer? nih kolieinah priniešaimo živins-ki krmi. lake tropine ima jo maik> re? dilnih snovi, ker je topla voda iz* iLižila iz tro pin vets sladkor. Vfriske tropine poilijemo ravno tako kot sadne tropine s toplo vo? do in tudi drugaee velja vse isto, kot za sadne trqpine. Sodeek s tekoeino moramo po? staviti na topel prostor. V sodeeik zlijemo par litrov dobrega vinske? ga octa, s katcrim dodamo tekoeini obiilieo ocetnih glivic, ki začnejo razkrajati sladkor oziroma alkohol v jesÜL Sodeek pustimo na toplem prostoru skozi 5 do 7 tednov, po* tern je ocet gotov. Sodeek z jesihom nato poistavimo na hladen pro.stor, ker se bi drugaee ocet na toplem polcvarii. Zbirajte peške! Kdor si hoče sam doma vzgojiti sadik sadnega drevja, naj sedaj skrbi za peške. Tudi koisti od bre? skev se še dobe. Najbolje je ko'Sti že sedaj v jescni vsaditi, peške pa shranimo najbolje v loncu med pes? kom. Zato je dober vsalkovrsten lo? nee in cist pesek. Na dno lonca pri? de plast pe.ska. potem tanlka plast pešk vrhu zopet plast peska, zopet peške itd. do vrha. Spomladi pre? mešamo pesck in peške ter jih po? sejemo na pripravljeno, dobro ognojeno gredico. V zimskem času držimo lonec s peškami na hlad? nem prostoru. Najbolje je, da ga pokrijemo in zakopljemo v zemljo. Od jabolk in hrušk so najbolje peške divjih vrst, to je drobnic in lesnik, pri hruškah tudi tepk in moštnic, Vprašanja in odgovori. Vprašanje št. 6: Že drugo leto mi unieuiejo psenico v shrambi neke črne živadice, približno 7 mm. dol* ge. Kako naj obvarujem pšenico pred tern škodljivcem? Odgovor: Pšenico v shrambi na? pa data dva skodljivca. in sicer žu? žek in /itni molj. Ker je Vaša živa? lica orna, bo to žužek, podoben trtjonu na trtah, sanio man j ši. Ne bomo Yarn opisovali eelega zivljenja tega nepridiprava. Po? droben op is dobite v knjigi »Naše škodljivc ziva'li« od Fr. Erjavea na srrani 113. Proti žužku se najbolje taiko*ic boritc: Shraimba naj bo svetla in zraena. Žito naj ne bo na velikih kupih.temvee v tamkih pilaisteh, ker je žužek zelo obeutljiv za mraz in se zato nahaja naj raje na dnu vc? likih kupov. Zato veekrat prevrzite /ito in poskrbite, da bo zrak prepi* hal shrambo. Ko bo shramba spo? mladi prazna. oeistite jo popolno* ma vsakega najmanjšega prahu. Se? veda morate uni'citi tudi vs.akega žužka in sploh vsaiko živalico, ki jc; dobite v žitni shrambi. Dobe se sicer tudi kemiena sred* ,'tva, katerih vain pa ne moremo svetovati. Pšenica, ki je dala najvisje pridelke v raznih dclih Italije je po zadnjih vestch wsta Villa Glori. Na po? scstvu sole Chiodi v brešijanski provinei je dal Ardito na 4 ha po 30 kvintalov, Villa Glori pa na 11 ha po 37 kvintalov. Obe vrsti sta bili enako in istoeasno nskrbovani, zemlja enaka. Najvisje pridelke je dala Villa Glori tudi drugod in Ilranilniea (Cassa di risparmio) v Milanu je nakazala prvo nagrado v znesku 1OO.(KJÜ lir nekemu Zanot? ti*ju iz Bagnolo Mella (Brescia) ki je pvidclal na 5.16 ha po 54.97 kvin? talov zrnja, «Irugo nagrado v znesku 30.000 lir bratom Venier iz Barbata (Bergamo), za pridelek 51.05 kvin? lalov zrnja na vsakem od o.15 ha, in trctjo nagrado v znesku 20.000 lir nekemu Zamboni-ju iz Ponearalc (Brescia), ki je pridelal 50.22 kvin? talov pšenienega zrnja na vsakemu od 5.67 ha. Vsi trije so sejali vrsto Villa Glori. DoseJaj nam ni znano, da bi kdo poskusil to vrsto pri nas. Goriški trg kmečkih pridelkov v zadnjem tednu. Hrušk je na trgu dnevno komaj kakih 100 kg. Cena jim je 1 do 1.40 L. za kg. Jabolka pripelje vsaik dan .kawii* jon z Cerkljanskega. Dnevno jih ie 40 do 50 kvintalov. Cena jim je 0.90 do 1.20 L. za kg. Braskev in smokev ni. Grozdje: Dnevno kakih 10 kvin? talov rebule se proda po 1.40 do 1.70 L. Mešano vipavsko grozdje (dnevno kakih 20 q) doiseže 1 do 1.20 L. za kg. Na trgu je dnevno tudi kakih 10 kvintalov izabde (Ka? tanije). ki gre po 1 do 1.20 L. za kg. Kostanj je na trgu iz Kanalskega in l'urlanije. Prihaja ga 10 d.o 15 q dnevno. Cena 1.40 do 1.70 L. za kg. Glave kapusa so po 0.70 do 0.80 L. za kg. Krompir ie po 0.60 do 0.65 L. za kg. Tržne cene dne 11. oktoibra 1928. Čeisnik kg L. 0.70—0.80; sveže ze* lie L. 0.90-1; koren je L. 1.20—1.40; kumare L. 0.80—1; eebula L. 0.80 do 1; rdeea pesa L. 1.20—1.60; fižol naivaden L. 3.20; neolušeen fižol L. 2.20—2.60; fižol stroenik L. 2—2.80; salata L. 1.80—2.20; indivija L. 1.80 do 2.20; jajeniki L. 1.20—1.40; krom? pir L. 0.70—0.80; paradižniiki L. 1.40—1.60; redič L. 1—2.60; špinača L. 1.40—1.60; ohrovt (vrzotc) L. 1.40—2; bueiee L. 2.40—2.60; ko> stanj L. 1.80—2; suhe fige L. 2.20 do 2.40; jabolka L. 1.20—2; hruške L. 2.20—2.40; broskve L. 2.40—2.80; namizno grojzdjc L. 1.40—2; grozd? je »Pailestina*« L. 2.40—2.80; grozdje »Moscato« L. 2—2.6t); sveže maslo L. 15—16, prosno maslo L. 17—18; mlcko liter L. 1—1.10; skuta kg L. 4; iajca kos L. 0.60—0.65. ŠirlteJoriškoStražo!" S ZDRAVNIK H H Dr. Emilio Gresic se je preselil na Piazza della Vittoria St. 5 nasproti lekarni Cristofoletti. fcx*x^x»x*x^x