..........lllllllllllllllll.....lllllllllllllj...
| Štev. 12.
irMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinrm
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMUimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllji
LJUBLJANA, 18. marca 1921
Tiiiiiiii...um.milili...Hlini.....mn....h.......mn.....im.......UT
Leto II. |
..........im.I.ul
J. G.:
Jugoslovanski olimpijski pododbor.
Ko so v letu 1919. zapadne države z mrzlično naglico pripravljale vse potrebno za olimpijado v Anverzu, prvo po vojni, je izšla iz Zagreba iniciativa, ustanoviti tudi pri nas organizacijo, ki naj pripravi vsa dela, da se omogoči jugoslovanskemu narodu uspešna konkurenca v teh svetovnih športnih
krajine je zastopala prej pokojna Avstrija oziroma Madžarska in se ne bi mogle nacionalno uveljaviti pri olimpijskih igrah.
Ideja ustanovitve jugoslovanskega olimpijskega odbora je bila gotovo zdrava, manjkalo pa ji je prave podlage — zadostno razvitega športnega življenja v
Po tekmi : Smučarji na kolodvoru v Bohinjski Bistrici. Fot. Val. Hodnik.
tekmah in da se doseže vstop v mednarodni olimpijski komite, s čimer bi bila naša država tam kot taka zastopana.
Do takrat je bila Srbija sicer v mednarodnem olimpijskem odboru, vendar je bilo z ozirom na ustanovitev naše Jugoslavije izpremeniti to zastopstvo v zastopstvo Jugoslavije. Slovenske in hrvatske po-
narodu. Slovenske pokrajine so imele komaj pet klubov, ki so bili še v prvem oddihu po vojni in ki so šele zbirali in gradili, o športnem delovanju pa je bilo komaj mogoče govoriti. Malo bolje je bilo na Hrvatskem in v novosadskem okrožju — v Bosni, Dalmaciji in Srbiji pa še slabše kot pri nas. To ni moglo dati olimpijskemu odboru trdnega temelja in ni
uspel. Med narodom ni bilo pravega umevanja zanj, manjkalo je članstva, vsled tega je manjkalo tudi denarnih sredstev, skratka, pravega razvoja ni bilo.
Svoječasni ustanovitelji so si bili v tem precej na jasnem, kljub temu, da je bilo več optimizma. Ugotovilo se je takoj takrat, da naj gredo naši športniki na olimpijado le, da dobe vpogled v razmah in stanje sporta in da zamorejo uporabiti svoje izkušnje v tujini za razvoj našega sporta. Bilo bi nemogoče, pri takratnem stanju športa, pravočasno iztrenirati naše športnike za olimpijado.
Po ustanovitvi so se pokazale vse velike tež-koče, ki jih je imel olimpijski odbor. Nikjer ni bilo pravega zaupanja, nikjer podpore. Negotovost je vladala do zadnjega in povzročila je dober del našega neuspeha pri olimpijskih igrah v Anverzu.
Stvari sami je mnogo škodovalo, da se ni istočasno ustanovila zveza športnih organizacij Jugoslavije, ki bi smotreno vodila športno gibanje, pospeševala njega razvoj in skrbela za podrobno delo. Ta organizacija bi bila pravi temelj olimpijskemu odboru. Zakaj olimpijski odbor je imel predvsem dolžnost in namen, pripravljati vse potrebno za udeležbo na olimpijadah, zbrati potrebna sredstva in zastopati državo v mednarodnem olimpijskem komiteju. Biti bi morala tedaj nekaka gospodarska organizacija ob strani športne zveze, ki bi bila vrhovni športni forum.
V	svrho razdelitve dela se je takrat razdelila država na okrožja Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Split in Novi Sad. Razen v Ljubljani je tvoril v večini ostalih pokrajin olimpijski pododbor tudi nekako športno zvezo, ki je tudi več ali manj delovala. Ni pa bilo to koristno in se ni razvilo ne v eno, ne v drugo stran povoljno.
V	Ljubljani se je ustanovila zaeno z olimpijskim pododborom tudi športna zveza. Spoznalo se je, da je potreben predvsem dobro razvit sport v vseh panogah, preden moremo stopiti do javnosti z zahtevo, da nas podpira. Skušalo se je tudi z več akcijami, pridobiti članstvo za olimpijski pododbor, pa ni bilo uspeha. Ker je razvoj sporta terjal precejšnje vsote, bi delitev istih pomenjala le oslabljenje gibanja kot takega, in bilo je povsem umestno, podpreti najprej razvoj sporta, potem šele njega reprezentanco na zunaj.
Prihodnja olimpijada se vrši leta 1924. Je sicer kratka doba do nje za nas, ki smo še mladi v športnem življenju, ali z vztrajnim delom je mogoče marsikaj doseči in ni izključeno, da si pripravimo tekmovalce, ki bodo ponosno in častno dvigali prapor Jugoslavije pri olimpijskih igrah. Delo, ki nas čaka, je pa ogromno. Zato je nujno potreba, posvetiti momen-tano vse sile le športnemu gibanju in njega napredku: prirejati redne letne skupne tekme, kjer je mogoče presoditi, v koliko smo napredovali, in spoznati, kje smo slabi.
Le tako si ustvarimo temelj- za možnost obstoja jugoslovanskega olimpijskega odbora. Brez temelja pa ni stavbe.
Srednješolska mladina in sport.
Za današnji napredni duh časa so pojmi o sportu v pedagogiki še zelo zaostali. V naših srednjih šolah se je še nedavno prakticirala vzgojna metoda, da je treba vsak tozadevni pojav, ki se pojavi v mladih dušah šolske mladine, kratkomalo zatreti. To ko-modno metodo so pedagogi uresničevali običajno s pomočjo disciplinarnega reda, ki je grozil v vsakem drugem stavku s težkimi kaznimi. Kazni so se seveda tudi drakonično izvrševale in nihče se pri tem ni vprašal, ali se ne kvarijo morda s tem sistemom mlade duše in ali se ne silijo s tem k zahrbtnosti, ker mladina se mora razgibati in se hoče razgibati. Da prepovedan sad še posebno diši, je znano: srednješolci so se v takih razmerah skrivoma organizirali v »klube« in gojili sport dalje. Z drugimi besedami: pedagogi s svojo metodo niso imeli uspeha.
Na srečo so časi, ko se je mladina vzgajala na ta način, že pretekli. One pedagoge, ki tega še ne pojmujejo in skušajo hoditi še vedno po starem tiru, moramo le obžalovati; odrinil jih bo čas.
V nežni mladinski duši se dostikrat porodi misel, ki naj jo skuša pedagog spoznati, razumeti in v mladini pravilno razviti. Varovati je treba mlado, za vse sprejemljivo srce le, da ne pretirava in ne zaide v strast, ne pa delati na to, da se te mlade ideje in težnje kratko udušijo. Ravno pri spoznavanju mladeniških idej in teženj — mladeniške notranjosti — se prične pedagogovo delo. Če je resnično, da je človeška duša kakor voščena plošča, v katero se življenjski vtisi vrezavajo z globokejšimi ali plitvejšimi brazdami, potem je pedagogova dolžnost, da te plošče ne izbrazdi s samimi globokimi, bolečimi brazdami. Pedagogovi pripomočki naj ne bodo samo kazni in sila.
Nastaja vprašanje, ali naj se srednješolski mladini dovoli vstop v športne klube.
Če se ji to ne dovoli, nastaneta dve možnosti: prva, verjetnejša, da se organizira sama brez dovoljenja in goji sport dalje; druga, da preneha gojiti sport, da zanemari vsled tega telesno vzgojo — torej si škoduje na zdravju.
Za vsako ceno je treba pač preprečiti, da bi postala mladina pri telesnih vajah razuzdana, treba je vedno temperirati strast, ki prerada osvoji mladega človeka, in nehati se mora ono razbrzdano brcanje različnih krpastih in papirnatih »žog« po cestah. Da pa se je mladina v zadnjih letih tako zelo zavzela ravno za nogomet, ki je ena najbolj modernih in najbolj razširjenih iger in ki se danes goji po vsem svetu v velikem stilu, je naravno in popolnoma v redu. Treba je to zanimanje spraviti le v pravi tir, ga držati v pravih mejah in gledati, kako kovati iz njega koristi za mladino. Nogomet goje dandanes vsi naj-kulturnejši narodi. Zato nam pač noben pedagog, ki se mu protivi, ne bo mogel dokazati, da ima le on prav, drugi pa se vsi motijo. Poglejmo si ameriške srednje in visoke šole, v katerih spada sport v urnik in izpite, poglejmo Anglijo, poglejmo Francijo, poglejmo Nemčijo, skandinavske narode, Čehe. Poglejmo in videli bomo, kje stoje v vzgojnih vprašanjih napredni in moderni narodi in kako daleč za njimi smo mi.
Če se dosedaj na naših srednjih šolah še ni vpeljal obligaten sport, iz tega še nikakor ne sledi,
da imamo pravico vsako zanimanje zanj v mladini zatreti. Ne zatreti, pravilno organizirati je treba mladino in njen sport. Mladinska naklonjenost sportu naj se izrabi v njen telesni prospeh — in kot posledica tudi v duševni prospeh. Izvršiti bi se dala ta naloga morda sledeče:
Na vsakem zavodu naj bi se osnoval športni klub, ki bi bil pod nadzorstvom enega profesorjev; dopustiti bi se mogli celo klubi v številneje obiskanih razredih. Vsak zavod bi moral imeti svoje igrišče in orodje za vse vrste sporta. Dokler se to ne vpelje, bi se morala mladina na vsak način pustiti v športne klube, ki negujejo vse vrste sporta, kjer naj bi tvorila poseben odsek in kjer naji bi dobila posebnega trenerja, obenem pedagoga, ki bi bil šolski oblasti odgovoren za svoje gojence. Da bi se povzdignila ambicioznost mladine, bi bilo potrebno, da šolska oblast slabim dijakom udeležbo pri športnih treningih zabrani; obratno naj bi klub izključil od športnih vežb dotične, ki bi grešili proti klubski disciplini. Tako naj bi šola in športni klubi sporazumno delovali v dobro mladine.
Izven teh organizacij naj bi se mladini prepovedalo drvenje za raznimi krpastimi in papirnatimi
se po svetu preko domačih mejnikov, vzamejo naj si za zgled svoje tovariše drugih narodov. Če se bodo ozrli potem nazaj v svoje pretekle akademske dni, bodo morali od sramu zardeti. Športna disciplina, športno delovanje, športna vztrajnost navajajo k disciplini, delavnosti in vztrajnosti tudi v življenju. Gojenje sporta v prostem času koristi splošni izobrazbi, širi horicont, dviga individualno in narodno zavest, pohajkovanje po promenadah in zabaviščih ter brezplodno strankarsko politikovanje pa našo mladino, akademsko kot srednješolsko, tlači in mori.
m
Nogomet v Turčiji.
Turški nogometaši nameravajo prepotovati kontinent. Ker ni izključeno, da bodo poskusili Turki stopiti v zvezo z našimi jugoslovanskimi klubi, naj podamo nekoliko podatkov o razvoju nogometnega sporta v Turčiji.
Nogomet so vpeljali v Turčijo Angleži, in sicer pred kakimi 20 leti; ta nova panoga sporta pa ni
Sankališče Belvedere raz zabavni start.	Fot. Fr. Vesel.
»žogami« drugje kot na javnih mestnih ali državnih igriščih, kjer pa bi morala biti zopet pod nadzorstvom roditeljev. Seveda velja to za vse vrste sporta, ne morda samo za nogomet, ki ga omenjamo izrecno le kot sedaj najpriljubljenejšo igro.
Mladino, ki je dandanes apatična za vse dobro, je treba iztrgati pohajkovanju, takozvani promenadi, plesu in politikovanju. Zaposliti jo treba s telesnimi vajami, v prvi vrsti z onimi, do katerih ima sama veselje in zanimanje. Dvignili se bodo tako učni uspehi in dvignil se bo splošni duševni nivo naše inteligence.
Razmišljajo naj o tem tudi, oziroma razmišljajo naj o tem vprvivrsti naši akademiki, ozirajo naj
imela mnogo priljubljenosti med domačim prebivalstvom. Prvi turški klub, ki se je začel baviti z nogometom, je »Galata F. C.«, katerega člani so povečini dijaki carigrajskega liceja. Prvi početek kluba je bil seveda jako omejen, ker ni bilo pravih nasprotnikov. Ti so se pojavili šele pozneje, vendar pa je ostal klub dolgo vrsto let prvak Turčije, ne da bi se bil moral za to posebno boriti.
Pogosto so sicer igrali z angleškimi in francoskimi moštvi vojnih ladij, vsidranih v Carigradu, toda igre so bile neenake in so se končale vedno z zmago gostov. Pač pa so v konkurenci z Rumuni dosegli več uspehov. Prvemu klubu je sledilo v kratkem mnogo drugih, tako da se bojujejo zadnjih 15 let že
ostre borbe za prvenstvo. Vsi klubi se dele momen-tano v dve ligi, prva obsega šest, druga deset klubov. Grki, Armenci in izraditi imajo posebne klube, vendar se udeležujejo skupno s turškimi prvenstvenih tekem.
©
Občni zbor
športnega kluba „llirija“.
VII. redni letni občni zbor S. K. Ilirija se je vršil dne 24. februarja. Prisostvovala sta mu v imenu Športne zveze njen podpredsednik g. J. Goreč in predsednik Ljubljanskega nogometnega podsaveza g. ravn. Jug. Udeležba članstva je bila razmeroma majhna.
Klubov predsednik g. ing. Bloudek je po običajnih pozdravnih besedah govoril o odnošajih članov do kluba. Grajal je nedostatke v tem razmerju iz pretekle sezone in zahteval, da deluje v bodoče vsak posamezen član za skupne klubove interese, bodisi v zadevah gospodarstva, bodisi v športnem udejstvovanju.
Tajniško poročila, ki sta ga podala gg. Betetto in dr. Koprivnik, slika notranji ustroj kluba, delovanje v sezoni 1920, stike s širšimi športnimi organizacijami in z domačimi in inozemskimi klubi. Novih članov se je vpisalo tekom leta 239, izstopilo jih je 74; koncem leta šteje klub 411 članov, med njimi 155 rednih, 12 ustanovnih in 244 podpornih. Redni člani so razdeljeni v 6 sekcij: nogometno, lahkoatletično, plavalno, rokometno sekcijo, sekcijo za tenis in sekcijo za zimski sport. Posebno važnost je polagal klub na panoge, ki omogočajo sodelovanje neomejenemu številu članov, t. j. nogometu, atletiki, plavanju in rokometu. Upravnemu poslovanju je razširjenje delo-
bom Slovenije. Iz raznih medklubskih tekem v sezoni 1920 so ji priborili njeni člani 63 odlikovanj in častnih mest.
Mlajšim domačim klubom je šel klub po možnosti vedno na roko. S hrvaškim sportom je gojil klub živahne zveze. Preteklo sezono je obiskalo Ljubljano osem hrvaških nogometnih moštev, tekmovalo se je s Hrvati nadalje v plavalnih in zimskih tekmah. Zveze je imel klub tudi z Beogradom. V internacionalnih stikih je bila Ilirija s Prago, Dunajem, Gradcem in Innsbruckom. — Delovanje kluba je zelo ovirala pasivnost, oziroma celo nasprotovanje javnih oblasti. Delovanje Športne zveze in Nogometnega saveza je podpiral klub kolikor mogoče, več članov je bilo med prvimi delavci obeh zvez.
S. K. Ilirija je dosegel letos 10. leto svojega obstoja. Enako delavnost kot v sezoni 1920, je razvijal klub, izvzemši vojno dobo, tudi druga leta, tako da lahko z zadoščenjem zre na preteklost. Kljub vsem nasprotstvom se je doseglo razmeroma mnogo; dokaz, da se klub bori za dobre ideje.
O delovanju nogometne sekcije je poročal njen načelnik g. Betetto: Sekcija šteje 68 aktivnih nogometašev in 25 naraščaja. Za seboj ima v 1. 1920. 54 tekem s skupnim rezultatom 270 : 88. Prvo moštvo je igralo 37 tekem (razmerje 194 : 96), in sicer internacionalnih 8 (22 : 19), prvenstvenih 8 (74 : 4), prijateljskih 19 (95 : 36), enkrat je nastopilo reprezentativno za L. N. P. proti anverskemu jugoslovanskemu moštvu (0 : 1) in enkrat kot reprezentant Ljubljane proti Mariboru (3 : 0). Rezerva je imela 12 tekem (61 : 21), drugo moštvo 4 (9:5) in naraščaj 1 (6 : 2). V sezoni 1920 so igrali največ tekem Vidmajer 39, Pelan 35, Držaj 34, Pretnar Sl. in Vrančič po 33, Bregar in Oman po 31, Baline 29, Zupančič II. 28, Betetto 26, Tavčar in Zupančič I. po 22 itd. Med napadalci so se izkazali za najnevarnejše Bregar (44 golov), Oman 43, Baline 35, Loos 21, Vidmajer in Betetto po 17 itd. V sezoni 1921 bo več igralcev prekoračilo število 100 tekem za barve S. K. Ilirija. V pomladanskih in jesenskih prvenstvenih tekmah si je priborila Ilirija prvenstvo Slovenije. Kvalitativno dosega prvo moštvo Ilirije zagrebški L razred, ki se more smatrati za merilo prvorazred-
kroga od dveh na šest sekcij in nepričakovano visok poslovni promet v znesku nad 1,000.000 K povzročil težkoče in pre-obložitev posameznih funkcionarjev. Tajništvo je razposlalo tekom leta približno 1500 dopisov. Odbor je imel 33 sej. — Poleg vsestranosti, ki se izraža v šestih delavnih sekcijah, je kazal klub vedno tudi iniciativnost in velikopoteznost. Priredil je celo vrsto internacionalnih nogometnih tekem, ki so zahtevale veliko podjetnosti, tako v financielnem kot v športnem oziru, priredil je prve plavalne tekme po vojni, priredil je prve ženske rokometne in lahkoatletično tekme v Sloveniji itd. Imel je v sezoni 1920 v celem 59 javnih prireditev: 54 nogometnih tekem, 2 plavalni, 1 rokometno, 1 lahkoatletično ter Športni ples. Na športnem polju je Ilirija na čelu vsem športnim klu-
nosti v Jugoslaviji. Dokazuje to skupni rezultat 9 tekem s petimi prvorazrednimi zagrebškimi klubi Concordia, Hašk, Sparta, Croatia, Victoria 22 : 12. Vodstvo v slovenskem nogometu je prinesel klubu boljši, temeljitejši in daljši trening ter rutina iz tekem s težkimi nasprotniki. Ne v najmanjši meri ima zaslugo na tem tudi prisrčno razmerje, ki vlada med igralci. Kvalitativno osamljenost v Sloveniji je obžalovati; ako bi imeli v Ljubljani ali vsaj v Sloveniji enakovredne protivnike, bi se napredovalo mnogo hitreje. Vodstvo sekcije se je neprestano trudilo vpeljati sistematičen trening, izpopolnjen z lahko atletiko, V drugi polovici sezone je vodil trening s povoljnim uspehom g. Loos, ki je izvrševal v klubu važno funkcijo trenerja. Tudi bodočemu vodstvu sekcije bo prva skrb, da si zasigura

primerno osebo, ki bo strokovnjaško vodila trening. — Rezervnemu moštvu in naraščaju se je posvečala potrebna pozornost. V rezervi si je vzgojil klub dobre igralce, ki so v slučaju potrebe tudi v prvem moštvu storili svojo dolžnost in so v rezervnem moštvu kot celoti morda drugo najmočnejše moštvo Slovenije.
Sekcija za lahko atletiko (načelnik g. Pretnar S.) je imela 21 članov. Za prvo leto obstoja se je lepo razvila. Gojili so v njej atletiko poleg rednih članov sekcije tudi skoro vsi nogometaši. V lahkoatletične tekme Športnega tedna je postavila
iz skakalne tekme: Pogačar po skoku.
Fot. Malenšek.
17 tekmovalcev, ki so si priborili večino prvih mest in dosegli razmeroma dobre rezultate. Doseženi uspehi naj bi bili vzpodbuda za bodočo sezono. Da se atletika razširi, bo treba letos novih medklubskih tekem, ki bodo obenem primorale k neprestanemu resnemu treningu. V tekmah za prvenstvo Slovenije v Športnem tednu doseženi uspehi so sledeči: Tek 400 m 1. in 2. mesto (Vidmajer, Pogačar), skok v višino z zaletom 1. in 2. mesto (Beneš, Kavšek), skok v višino z mesta 1., 2, in 3. m. (Pretnar, Kavšek, Pelan), 1500 m 2. m. (Vilhar), krogla 1. in
2.	m. (Pretnar, Pelan), kopje 1. m. (Vidmajer), zapreke 110 m 1. in 2. m. (Pretnar, Kavšek), štafeta 4X100 m 1 m. (Pretnar. Pogačar, Beneš, Lenasi), 100 m 1. m. (Pretnar), skok v daljavo z zaletom 1. in 3. m. (Pretnar, Pogačar), skok v daljavo z mesta
3.	m. (Kavšek), diskus 1. m. (ing. Bloudek), skok ob palici 1., 2., in 3. m. (Beneš, Beltram, Zupančič), štafeta skozi Ljubljano 3 km 1. mesto.
Plavalna sekcija (nač. g. V. Kramaršič) se je imela boriti z velikimi težkočami. Plavači niso imeli nobene prilike za trening, dokler ni priskočil na pomoč Ljubljanski športni klub, ki je začasno dal na razpolago svoj prostor. Na Bledu je osnovala sekcija poseben odsek. Sekcija je imela 32 članov ozir. članic. Nasproti L. S. K. na Ljubljanici je postavila skakalno desko. Sekcija je razpisala dve plavalni tekmi; medklubsko 15. avgusta na Bledu in prvenstvo Slovenije 12. septembra na Ljubljanici. Njeni plavači so dosegli v teh tekmah sledeče uspehe: Bled: 50 m jun. 1. in 2. mesto (Hartman, Lebar), 50 m dame L, 2. in 3. m. (Ang. Černe, Ida Marčan, Frida Kastelic), 50 m sen. 3. m. (Ravnik), 600 m 3. m. (Zupan), 200 m dame prsno L, 2. in 3. m. (Marčan, Kastelic, Zupančič). Prvenstvo Slovenije: 50 m. jun. L mesto (Martelanc), 50 m sen. 2. in 3. m. (Martelanc, Vovk), 100 m sen. 2. m. (Zupan), 100 m bok 2. in 3. m. (Hronek, Kra-
maršič), 100 m vznak 1. m. (Debeljak), 300 m dame prsno 1., 2 in 3. m. (Sl. Koritzky, Ida Marčan, Jož. Prekuh), skoki: sen. 1. in 2. m. (Vodišek, Kavšek), jun. 1. m. (Kordelič), 1000 m 3. mesto (Medved).
Ilirija je edin klub v Ljubljani, ki goji tenis. Sekcija za tenis (nač. g. Pelan) šteje 25 članov oziroma članic; nadaljnje prijave so se morale, ker je bilo na razpolago le eno igrišče, odklanjati. Prostor v Koslerjevem gradu je bil docela zanemarjen in ga je moral klub preurediti; izročil se je v uporabo koncem maja. Pomanjkanje garderobe je enako kot pri nogometu ali atletiki sekcijo zelo oviralo. Bodoče vodstvo sekcije bo imelo polne roke dela: izboljšati organizacijo, preskrbeti garderobo in zanesljivega oskrbnika, nabaviti orodje in event. poskrbeti še za en prostor. Sekcija se je udeležila z uspehom v Športnem tednu razpisanega turnirja: Single 1. mesto (Pelan), double 1. mesto (Pelan, Beltram).
Damska sekcija za rokomet in lahko atletiko (nač. gdč. Petričeva) je štela 18 članic. Imela je eno javno rokometno tekmo in interno lahkoatletično tekmovanje. Organizacija je bila v nekaterih ozirih nepopolna in se bo morala letos izpopolniti.
Sekcija za zimski sport (nač. g. Pogačar) je delovala, kolikor so dopustile klimatične razmere. Štela je 21 članov, ki so deloma obiskavali smuški tečaj v Ljubljani, deloma pa hodili trenirat v Bohinj. Slednje so dopuščala sredstva le majhnemu številu članov, zato se sekcija ni mogla razvijati. Razpisanih zimskih tekem v Bohinju se je sekcija udeležila s častnim uspehom: Sankaška tekma: sen. 1000 m prvenstvo Jugoslavije 3. mesto (Skale), jun. 1000 m prvenstvo Bohinja 1. m. (Pogačar), dvosedežno 1. m. (Gorazd, Kavšek). Drsalna tekma: Prvenstvo Jugoslavije v umetnem drsanju 2. in 3. m. (Klimek, Betetto), prvenstvo Jugoslavije na 500 m 1. m. (Klimek). Smučarske tekme: (skok prvenstvo Jugoslavije in Slovenije) 1. in 3. mesto (Pogačar, Kavšek).
O gospodarskem položaju kluba sta poročala blagajnik g. V. Logar in gospodar g. Baltazar. Denarni promet v preteklem poslovnem letu je znašal K 1,204.175 16; klub zaključuje leto z izgubo K 23.379-10. Glavna bremena so bila klubu davki K 60.000, orodje in oprema K 36.000, ureditev prostora in njegovo vzdrževanje K 34.000, naprava tenisa K 7200 itd. Različen inventar kluba reprezentira vrednost K 160.000.
Revizijsko poročilo je podal g. E. Bežek; predlagani ab-solutorij odstopajočemu odboru se je soglasno odobril.
Pred razdelitvijo častnih diplom iz sezone 1920 je g. dr. Kropivnik v izbranih besedah nagovoril zmagovalce. Čestital jim je v imenu kluba k izvanrednim uspehom in jih pozval kot prve v klubu, da v letošnji sezoni z novimi močmi nadaljujejo započeto delo in se pribore do novih uspehov.
V novi odbor so bili izvoljeni gg. dr. A. Praunseiss, dr. J. Berce, ing. Slejko, ing. Bloudek, E. Betetto, dr. R. Kropivnik, V. Logar, K. Valašek, L. Vidmajer, H. Beltram, L Baltazar, v revizijski odbor gg. Šircelj, E. Bežek, Vilhar, v razsodišče gg. dr. Demšar, dr. Senekovič, A. Thaler, dr. Jos. Pretnar, Zd. Valašek.
m
j—
Opazovanje sankaške tekme pred kontrolo.
Fot. F. Vesel.
Pri smuških tekmah v Kortini, ki so se vršile koncem zimske sezone na daljavo 28 km, je zmagalo domače moštvo v času 3 : 38 : 52.
Tekma za nemško prvenstvo v teku na ledu se je
pričela na jezeru Risser pri Monakovem s tekom na 500 in 1500 m. V obeh je zmagal Neustifter; v prvem s 54-4 sek., v drugem pa s 3 : 05-2,
Otvoritev sezone v Ljubljani. V otvoritvenih tekmah letošnje sezone dne 19. in 20. t. m. se sestaneta najmočnejša kluba Slovenije, Ilirija in Rapid. Oba dneva se prične tekma ob pol 4. uri. V nedeljo, 20. t. m., ob 2. uri predtekma Ilirija rez.-Hermes.
Mariborska Hertha se je razdružila. Njeni igralci so vstopili deloma v Maribor, deloma v Rapid. Rapid bo nastopil v soboto in nedeljo proti Iliriji v precej okrepljeni sestavi.
Jugoslavija : Avstrija. Kakor poroča »Wiener Sport-Tagblatt«, je Jugoslovanski nogometni savez predlagal, naj se v poletju vrši tekma med reprezentancami Jugoslavije in Avstrije. Čsterr. FuBball-Verband je predlog odklonil, baje zato, ker je avstrijsko reprezentativno moštvo že preobloženo. Predlagal je namesto tekme Avstrija : Jugoslavija redne tekme reprezentanc Gradca in Zagreba. Avstriji, ki sicer ponižno berači za internacionalne zveze, očividno ni mnogo do rednih športnih stikov z Jugoslavijo. Od štajerskega Fudball-Verbanda naš nogomet ne bo-ničesar pridobil.
Tekom marca igra kombinirano moštvo L. N. P. proti Iliriji. Za kombinirano moštvo pridejo v poštev sledeči igralci: Primožič (Svob.), Hariš (Slov.), Mozetič (Prim,), Pečnik (Svob.), Birsa (Prim.), Hus (Ilir.), Pobeška (Sparta), Grilc (Slov.), Dolinar (Herm.), Pleš (Herm.), Jamnik (Jadran). Dan in natančna sestava se še objavi.
Zagreb: Prvenstvene: Gradjanski-Croatia 10 : 0. Grad-janski v izvrstni formi; goli: Granec 6, Heinlein 2, Babič in Kinert. — Hašk-Victoria 5 : 0, Concordia-Ilirija 5 : 1, Poštarji-Sava 1 : 0, Železničarji-Slaven 4 : 1,
Beograd: Hašk, Zagreb-Beograd Š. K. 0:1. Prvenstvene: Jugoslavija-Concordia 2 : 1, Sokol-Beograd Š. K. 2 : 1.
Split: Jug-Uskok 5 : 1 (prvenstvena).
Sarajevo: Slavija-Gradj. Š. K. 3 : 1, Hajduk-Saraj. Š. K. 2:0.
Dunaj, 10. 3.: Pokalne igre Amateure : Rapid 2:1, Donaustadt : Slovan 2 : 1.
Dunaj 13. marca:	Prvenstvene:	Rapid-Floridsdorf
3 : 3, Wacker-Hakoah 1 : 0, WAF-WAC 4 : 0, Hertha-Ad-mira 3 : 1, Vienna-Simmering 0 : 0, Amateure-Sportklub 2 : 0, Slovan-Ob. St. Veit 6 : 0.
Simmeringer S. K., prvorazreden dunajski klub, igra v nedeljo, 20. t. m., v Zagrebu proti Gradjanskemu, in v
ponedeljek, 21. t. m., proti Concordiji. Na Veliko noč igra Simmering v Splitu in na povratku iz Splita najbrže tudi v Ljubljani proti Iliriji.
Praga: Sparta-Union Ž. 2:1, Slavia-Pardubice 6 : 0, Victoria Ž.-Malostranski S. K. 6 : 0, D. F. C.-Sportbruder 2 : 0.
Brno: Moravska Slavia : Hertha, Dunaj 2 : 0.
Budimpešta: Berlin-Budimpešta 3 : 3.
Izbirna igra Zapadna Nemčija proti Južni Nemčiji v Monakovem se je končala s 4 : 1 v prid Južni Nemčiji. Igri je prisostvovalo 25.000 gledalcev.
English Cup: Wolwerhampton-Everton 1 : 0, Cardiff-Chelsea 1 : 0, Tottenham-Aston Villa 1 : 0, Hull City-Pre-ston 0:0. Angleška liga: Burnley-Bolton W. 1:1, Manchester U.-Sunderland 3 : 2, Newcastle U.-Middles-borough 0 : 0.
Pariško prvenstvo. Zmaga v prvenstvu Pariza je zagotovljena Sp. C. 01impique, ki je dosegel v 13 igrah 21 točk, medtem ko vsi drugi le od 15 do 17.
Francija-Belgija. Prvak bruseljskih nogometnih klubov »Daring Club de Bruxelles«, ki je dobil meseca februarja belgijsko prvenstvo, bo igral 23. maja s francoskim prvakom, zmagalcem v »Coupe de France«. Konkurence za francosko prvenstvo so še v polnem teku; zadnja runda se bo vršila 17. aprila.
Belgija ; Francija 3:1, Italija : Francija 2:1.
Darilo za nogometno moštvo, ki je najbolje igralo »fair«, je bilo razpisano v Budimpešti preteklega leta. Preiskava vseh kazenskih registrov je dognala, da pripade darilo vseučiliškemu moštvu.
Takse za sodnike na Dunaju, Prvenstvo prvega razreda 300 K, drugega razreda 150 K, ostali razredi 75 K; prijateljske igre prvega razreda 200 K, drugega razreda 100 K, ostali 50 K.
Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija pripravlja svojo športno sezono. Ustanovil se je obvezni kolesarski dirkalni odsek, ki vodi skupni trening, obvezen za vse člane odseka. Dirkači v odseku bodo prirejali lastne redne informativne, poučne in zabavne sestanke, redni skupni trening, ki se vrši vsako sredo, petek in nedeljo, ter skrbeli za strogo športno vzgojo naraščaja. Vsi klubovi dirkači se morajo udeležiti najmanj dveh skupnih treningov na teden. Prva dirka bo na belo nedeljo aprila meseca, kot otvoritvena, in sicer dirka novincev, junior-jev, glavna dirka in tolažilna dirka. Za dirkalni kolesarski sport vlada precejšnje zanimanje; odsek šteje že nad 30 dirkačev. Za kapetana moštva je določen g. Šiškovič, ki prevzame obenem vodstvo treninga zaeno z g. Nardinom. — Klub pripravlja tudi odsek za kolesarsko turistiko in poživlja že sedaj vse one, ki se žele udeleževati skupnih izletov, katere bo klub prirejal, da se z dopisnico prijavijo na naslov kluba. — Motociklistični odsek se osnuje pozneje.
Mednarodni pravilnik za motociklistične tekme razlikuje po svojih zadnjih določbah sledeče tri razrede te-item: 1. Dirka do 2 km na cesti ali dirkališču ali rekordni poizkusi; 2. dirka nad4 2 km; 3. preizkušnje pravilnega in rednega delovanja motocikla (vztrajnostne vožnje). Zaznamujejo se le sledeči rekordi: na 1 km ali miljo, na 5 km
ali miljo z letečim startom, na 10, 50, 100 km in na nadaljnje stotine kilometrov ali milje s stoječim startom; na eno- do 24urno tekmo s stoječim startom.
Prva večja francoska cestna dirka bo letos klasična velikonočna dirka Pariz-Roubaix, ki bo obenem tudi otvoritvena. Prijavljenih je 30 dirkačev.
V dunajsko kolesarsko športno življenje je prišel nov, osvežujoči duh z otvoritvijo dirkališča v Rotundi. Kljub trikrat na teden se vršečim tekmam in visokim cenam (od 60—150 K za sedež) je ogromna Rotunda stalno razprodana. Dosedaj prvačijo tam nemški dirkači, vendar se vedno bolj in bolj izboljšujejo domači, osobito Kokoli je že prav blizu prvenstev. Zanimanje je veliko in publika spremlja z velikanskim navdušenjem vsak napredek domačinov.
Marseillsko dirkališče se je otvorilo z menjalno tekmo prav na 100 km. Startalo je 10 moštev. Zmagalo je moštvo Schilles-Paul Didier v 2 : 42 : 02 pred Ohrt-Hedspahtom.
Na Pont Magnan dirkališču v Nizzi se je vršila 50 km menjalna dirka. Zmagal je par Moretti-Agostoni v 1 : 23 : 01 pred parom Bugarelli-Bardin. Na 100 km je zmagalo moštvo Girardengo-Reboux v 2 : 40 : 10.
Berlinsko olimpijsko dirkališče otvori dne 6. marca svojo letošnjo sezono.
Enourni rekord brez vodstva znaša po znova priobčeni tabeli U. C, I. 44’247 km in ga ima Švicar Egg. Pridobil si ga je na Buffalo-dirkališču.
Pariško zimsko dirkališče. Druga predtekma za zimsko prvenstvo z motornim vodstvom se je vršila na 25 km v štirih tekih. Zmagal je Verkuyn s 5 točkami, ki je vozil najboljši čas z 21 : 49'4, drugi je bil Seres.
Dirkališče Zurich-Oerlikon začne z letošnjo sezono na velikonočni ponedeljek.
Tri nova dirkališča se snujejo v Berlinu. Prvega zgradi obenem z velikim športnim prostorom poznani veleindu-strijalec Stinnes, drugega neka privatna družba in tretje naj bi bilo zimsko dirkališče. Nemčija — Jugoslavija!
Veliko darilo Nizze je dobil v dirkališčni dirki Avstralec Spears pred dirkači Orth, Didier in Ellegaard.
Bruseljsko zimsko prvenstvo z motornim vodstvom je dobil Linard za 25 km v 22 : 25 pred Seresom.
Čehi gredo v Bern. Kakor poročajo, se bo udeležil »Československy Svaz Težke Athletiky v Praze« ofi-cielno svetovnih prvenstvenih tekem 1. 1921. v Bernu in bo tudi zastopan po svojih odposlancih na mednarodnem kongresu za težko atletiko.
Na mitingu južno - kaliforniške univerze je tekmoval tudi Paddock, znani zmagalec na olimpijadi v Anverzu. Progo 100 jardov je pretekel v 9-6 sek.
Frigerio, ki je odnesel na olimpijadi prvenstvo v maršu na 5 in 10 km, namerava tekmovati s švicarskim lahkim atletom Švabom. Frigerio je prehodil pri zadnji tekmi 10 km v 48 : 10-2, Švab pa v 48 : 9 sek. Zato bo sedanja tekma, ki se bo vršila v Curihu, zelo napeta in zanimiva.
Prva damska dirka z automobili se bo vršila 5. maja na Francoskem. Priredi jo poznani francoski list »L’auto« pod imenom »Coupe des Dames«. Startale bodo le dame na automobilih in motociklih. Vsak auto mora imeti dve dami, ki morata tudi vsako eventualno popravilo sami izvršiti. Tekma se bo vršila na 120 km. Zahtevana povprečna hitrost znaša 30 km na uro.
Pariz-Nizza. Prva večja prireditev tekoče sezone v francoski automobilistiki, vožnja na daljavo Pariz-Nizza, katero je priredil Motocycle Club de France v času od 21. do 27. februarja, se je končala z lepim uspehom. Za dirko se je prijavilo 88 konkurentov. Proga je bila dolga 1200 km v štirih etapah. Za posamezne kategorije so bile predpisane posebne hitrosti, katerih se je bilo treba držati. Oni konkurenti, ki so dosegli to hitrost na celi vožnji, so se smeli udeležiti treh specielnih konkurenc v Nizzi, in sicer v dirki z letečim startom, v gorski dirki in v konkurenci za pogon motorja. Izmed 88 konkurentov jih je prišlo na cilj v Nizzo le 66, od teh 46 brez kazenskih točk. Najbolj so se obnesle firme: Bleriot, Triumph, In-dian, Peugeot itd. V gorski konkurenci je zmagal Lapalud, ki je prevozil 8 km v 8 min. 30r,/4 sek., kar odgovarja hitrosti 55 km 400 m na uro. Najhitreje je pognal motor Duverne v 53/s sek. Motor je moral biti popolnoma ohlajen.
Švedska zimska tekma Stockholm-Gottenberg, najtežja zimska automobilna konkurenca, je bila letos odpovedana in se je vršila le krajša na progi na progi Stock-holm-Oerebro-Stockholm. 17 autov je startalo. Od teh je bilo 13 tekmovalcev, ki so prevozili progo brez kazenskih točk.
Peugeot, slovita francoska tvornica automobilov in koles v Lyonu, je sklenila, da se ne udeleži letos nikakih športnih konkurenc.
Najmanjše motorno letalo sveta je bržčas ono Francoza de Pischof. Pri poizkusih je dosegel višino 800 m. Letalo ima Clerget-Blin-Motor samo 16 HP, je 5-2 m široko, 1-3 m visoko in ima 1-5 m-’ površine. Tehta 102 kg, na uro porabi 6!j 1 bencina, 70 g olja, z napolnjenim rezervoarjem vozi lahko dve uri, prevozi 95 km na uro, dviga se po 50 m in rabi za pristan do 25 m. Za železniški transport ali garažiranje ga je lahko v eni minuti toliko demontirati, da ima velikost motocikla s stranskim sedežem. Ob izpopolnjenju bi utegnilo služiti tako letalo kot prvi korak k razširjenju letal med širšo publiko.
Razvoj zračnega prometa v Franciji kažejo sledeče številke: leta 1919. se je prevozilo 350.000 km, 960 potnikov, 13.980 kg tovorov in 466 kg pisemske pošte; 1. 1920. 1,500.000 km, 6750 potnikov, 103.360 kg tovorov in 5210 kg pisemske pošte. Od 354 letal služi 275 javnemu prometu, Na 215.000 km je došel en smrtni slučaj.
Dohodki države iz stav. Nemško finančno ministrstvo računa, da se bodo državni dohodki, ki izvirajo iz davkov na stave pri konjskih dirkah, 1. 1921. še zvišali. Preteklo leto so znašali 70 milijonov mark, letos računajo na 100 milijonov mark.
39. konjski semenj v Monakovem. Po sedemletni pavzi, povzročeni po vojni, bo priredila bavarska zveza za konjerejo meseca aprila svoj znameniti konjski semenj, združen z razstavo konj in preskušnjo dresure.
Izmed 979 konj, ki so dirkali 1. 1920. v nemških dirkah z zaprekami in ki so skupno dobili 14,078.265 mark, jih je bilo vzgojenih v inozemstvu 863. Na te odpade 12,744.365 mark. V splošnem torej odpade na konja 14.380 mark. L. 1919. je tekmovalo le 670 konj z darili 4,876.780 mark, torej povprečno na konja 7278 mark.
10,800.000 kron, katere je razpisal trabni klub v Budimpešti kot darila za letošnje leto, se bo razdelilo na 60 točk.
Amerika je kot na drugih poljih tudi glede konjskega sporta dežela rekordov. Tako se je za Futuridy Stakes, znamenito preskušnjo dvoletnih konj, prijavilo za 1. 1923. ogromno število 1402 kobil, 117 več nego preteklo leto. Konjerejcev je 160 prijavljenih, od teh le 44 samo z enim konjem, medtem ko je g. Macomber prijavil 36 kobil, a g. Vanderbilt celo 49 konj.
Evropski konji na ameriških dirkališčih. Pri ameriških konjskih dirkah se pojavlja domačim konjem vedno močnejša konkurenca po evropskih dirkačih, ki jih uvažajo preko oceana. Tako so n. pr. odnesli francoski konji 478 zmag s 578.708 dolarji nagrad.
Angleški in irski dirkači so zmagali v 902 dirkah in si priborili 1,068.151 dolarjev. Med domačimi amerikan-skimi konjerejci je dosegel najlepše uspehe J. E. Madden, ki si je priboril s svojimi konji v 318 dirkah 483.221 dolarjev.
Glavna skupščina Jugoslovanskega nogometnega saveza se vrši v nedeljo, dne 3. aprila, ob 8. uri zvečer v Zagrebu. Skupščini imajo pravico prisostvovati vsi včlanjeni klubi po dveh delegatih in s pravico enega glasu, ter odposlanci podsavezov. Ako bi se v nedeljo dnevni red ne mogel izčrpati, se skupščina nadaljuje na praznik, dne 4. aprila, ob 9. uri dopoldne. Klubi, ki na skupščino ne mislijo odposlati delegatov, smejo oddati pooblastilo delegatu kakega drugega kluba iz svojega središča.
Športni klub »Hertha«, Maribor, se je na izvanrednom občnem zboru dne 2. marca razdružil in se torej v seznamu članov L. N. P. črta.
Seje poslovnega in kazenskega odbora L. N. P. se vrše do nadaljnjega redno vsako sredo v Narodnem domu.
Seje upravnega odbora se bodo sklicavale po potrebi pismeno. Upravni odborniki L. N. P. imajo k vsem prireditvam včlanjenih klubov proti legitimaciji prost dostop.
Sprememba igralnih pravil. § 6. se po sklepu J. N. S.
spremeni v toliko, da pri metu iz outa ne velja pravilo off-side. Nogometna pravila se dobe pri podsaveznem tajniku. Prijavljeni igralci:
S. K. »Ilirija«. 12. Hus Dušan, 29. Soklič Boris, 30. Zinn-bauer Ivan.
S. K. »Maribor«. 431. Pewalec Ludovik, 432. Moditz Josip, 433. Vračko Alojzij.
Sportvereinigung »Rapid«. 451. Rudi Franc, 452. Kurz-mann Oskar, 454. Dolinschek Friderik, 455. Wagner Maks.
Tajnik.
RAZNO
J
Članek »Srednješolska mladina in sport« je, izvzemši sklepne odstavke, ki se nanašajo izrecno na naše akademske razmere, posnet po razpravi prof. M. Petanjeka v zagrebški »Ilustrovani športski reviji«.
Dunaj podpira razvoj sporta. Mestna občina Dunaj je stavila avstrijski športni zvezi na razpolago 320.000 K kot subvencijo posameznim podsavezom. Od tega zneska dobe: nogometni savez 100.000 K, saveza za rokoborbo in plavanje vsak po 50.000 K, lahkoatletični savez 20,000 K, težkoatletični savez 10.000 K in veslaški savez 10.000 K. Ostalih 80.000 K je na razpolago avstrijski športni zvezi.
Olimpijski odbor v Budimpešti upa, da se bo ena prihodnjih olimpijad najbrže 1. 1928. vršila v Budimpešti. V ta namen namerava zgraditi impozanten stadion, skupno z 2000 m dolgo veslaško progo in plavališčem, dolgim 100 metrov. Z zgradbo bodo pričeli v najbližji prihodnjosti in jo upajo končati v petih do šestih letih.
Minister za sport. V francoskem kabinetu računajo z možnostjo, da se postavi tudi poseben minister za pospeševanje sporta in telovadbe, lo mesto bi prevzel poslanec Vidal, dosedanji predsednik franc, športnih organizacij.
Veslanje na Temzi. Pretekli teden so se določili termini za regate na Temzi, ki so največje in najzanimivejše sploh. Razpisanih je šest regat, katerih se bodo udeležili najboljši angleški veslaški športniki.
Tekma s tanki! Tanki, ti sloviti zmagovalci nad nemško armado, so se prelevili v mirovne razgledne auto-omnibuse in se uporabljajo za gorske in težje dostopne ture. Na savojskem pogorju je priredil francoski autoklub tekmovanje predelanih tankov. Prvenstvo je odnesel mali tank poznane francoske tvornice Citroen z gumijastimi gonilnimi prijemi, ki je prevozil 27 km od Chambeiy na 1450 m visok Mont Revard hitreje kot v treh urah. Zadnjih 17 km je vozil kar povprek čez snežno in zledenelo pobočje. (Francozi so pač pametneje porabili svoj demo-bilizacijski automobilni material kot pa Jugoslavija!)
Naši pomorski športni klubi so sprejeli v svoj program tudi gojenje water-poola, s čimer bodo začeli takoj spomladi. Water-poolo se je pojavil najprej v Angliji in jako hitro napreduje po vsem svetu. Gotovo je, da bo ta sport, v zvezi z žarkim solncem in morjem, našel v kratkem navdušene pripadnike tudi na naši obali.
Švicarsko prvenstvo v tennisu se je izvršilo v St. Moritzu na pokritih igriščih. V single - igrah je zmagal francoski prvak Laurentz v boju proti Špancu Elortanda, katerega je pretolkel v 6:1, 6:1, 6:1. V double-igri je zmagala dvojica Laurentz - Elortanda s 6:2, 6:2, 6:2 proti Graham - Megroz. Damsko prvenstvo je dobila Miss Hawkins.
SPORT izhaja vsak petek. ejOSJ, Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po tarifu. ©El Uredništvo 'in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. @1© Izdaja Športna zveza Ljubljana. Bj@j Urejuje Stanko Virant. ©©© Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. ©