TRST, petek 13. julija 1956 Leto XII. - Št. 163 (3401) DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37-338 MONTECCHl št. 6, II. nad. — TELEFON 93-SO* IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA št. 2« — Tel. vi* n-338 — Podruž. GORICA: Ul. s. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak nun v širini 1 stolpca: trgovski 80. f inančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. SI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce, dietna 4100 lir.-FLRJ: Uvod H), mesečno 210 din, i račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLHJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaiozba si i . MALI OGLASI: Poštni tekoči račun «L«*ioiiiistvo uz-asKcga iw>r.a irai u-jjh — rund ngcuvuja win«ni anvm.6o .»»««.*-»»— *■*-*». v- » Tr^t Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdaja založništvo tržaškega tiska D. zuz- PODPREDSEDNIK VLADE SARAGAT PRED OSTAVKO Socialdemokrati nred odločilno izbiro med socialistično eootnoslio io vlado ^'Uv<^* drugi dan pogajanj s Confagricolturo brez rezultata - Proračun ministrstva za javna dela odobren tudi z glasovi PSI Področje tržaške apelacije pred pravosodno Komisijo zborni* ce * Vlada odobrila besedilo odgovora na Bulganinovo pismo (Od našega dopisnika) RIM, 12 — Največja novost današnjega dne je vsekakor •?- da je socialdemokratski oditelj ih poc predsednik vla-?e Saragat potrdil novinarjem, da je na včerajšnjem sestanku predstavnikov štirih • adnih strank zaprosil gegni-nai ga razreši čimprej legove funkcije podpredsed-lka vlade. Ko so ga novinarji nato vprašali za podrobnosti, je dejal: »Niti v času _nega meseca niti enega ted-a' lamveč čimprej.« Zanimivo je tuč.i dejstvo, a,,so nekateri današnji popoldanski lifti, kot na pri-ver( “Stampa Sera», objavili , ?•> da je na istem sestanku di predsednik vlade zagro-, . z ostavko. Omenjeni rim-ko dnevnik navaja celo dobesedno ■ ' podal: «Ce ena ~iz-. 0 štirih strank smatra, da vn s?s(ava odborov takšno Ptasanje, ki ne bi dovolilo, ril’ 0Im pose§om v strankino mn .*Vo’ kjer namerava nado-“Miti Matteottija, bolj učin-l.pVll° branil štiristransko koa- ost'3?’ kot pa ee bi ae nadalie rez V v*ad'- Znano je nam-M-h da Saragat prišel z . “eottijem v oster spor v 0jeinatku, ko se je Malteotti no e - za socialistično enot-Vori ’n ko so pod n.ie80vim dstvom sprejeli direktivo o čin c->Vanju s soclal‘st‘ v za podprla predlog za rešitev razorožitvenega vprašanja v posameznih fazah. Gromiko je omenil vsa glavna mednarodna vprašanja in je izjavil, da so zahodne države odgovorne, če se ta vprašanja niso rešila. Pripomnil je, da se zahodne države poslužujejo razorožitvenega vprašanja bolj v propagandne namene, nego v želji. da se doseže praktična rešitev. Vprašanja, ki jih je Gromiko omenil, so: 1. .Dejal je, da ni res, kar zatrjujejo zahodni predstavniki, da Sovjetska zveza želi razorožitev brez nadzorstva, kajti SZ je naklonjena učinkovitemu čistemu mednarodnega nadzorstva z določenimi točkami za nadzorstvo na kopnem, da se preprečijo nenadni napadi. 2. Sovjetska zveza je naklonjena odpravi vseh vojaških blokov in vseh vojaških oporišč v tujini. 3. Gromiko je izjavil, da je Sovjetska zveza naklonjena ustanovitvi splošnega evropskega sistema za kolektivno varnost, dodal pa je. da nemško vprašanje ni bilo rešeno, ker ga hočejo zahodne države rešiti v škodo intererov Zahodne Nemčije, medtem ko bo združitev mogoča samo z zbližanjein obeh delov Nemčije. 4. Sovjetska zveza skuša doseči . odpravo diskriminacije v mednarodni trgovini iii je naklonjena obširnemu razvoju gospodarskih in kulturnih udnosov med vsemi državami. Govorili so zatem še drugi Novo posredovanje Nehruja za rešitev alžirskega spora? Pren •° nal°8a vlade, da do k*01 nePrecenljivo škodo, šlo • tere bo prav gotovo pri- jut’ ce se bo stavka ponovila bori ' °b ur' popoldne se sestal- PredlStavttiki sindikatov dali-1 ’n določili načrt za na-Turt? flbcijo. ie hn naP°vedana seja vlade El.,, a danes in eden izmed bilte'v sklepov je bila odo-_ BtiU ,besedila odgovora na žitvi Aj0V0 P‘smo 0 razoro-ročni ud8ovor bodo jutri iz-v p: odPravniku poslov ZSSR p- hmu- Vsebina odgovora pa Sov ° znana, dokler ne bo od-je rt lzro^en. Izvedelo pa se te^o . vsebuje v bistvu isto ški ' ka,ero poudarja angle- Pret^?orandum- ki so £a v kVo dneh poslali v Mos- relli se^' ie poročal Vigo-tiisfcn? 7lezdnem sporu kme-■^K‘h delavcev. sbea»k0po'dan:'k' s(?i‘ poslan-Vo o ornice je med razpra-nhrjist!!J,0ra®unu Pravosodnega čil, d» ■ predsednik sporo-kcmisiia * s,alna pravosodna nes zborn>ce odobrila da-kttn. fatere spremembe u-zemprna zadeva določitev o-8a območja tržaške- ie ?iri«l^neSa sod‘šča, ki ga *e prP; komisija senata donolri,, dohl;,la' Poslanci so niinistr i odobrili proračun P,( račiinVa Za, lav»a dela. Za riališti S°i glasovali tudi so-munisHi rAedtem ko so se ko-Prori R*asovanju vzdržali. ri> miniSOVaojem je govo- c‘aldem ter«ZaT>'lavna dela so-emokiat Romita. Pritože- bVancoslia vlada so izogiba pogajanjem, toda pod pritiskom javnega mnenja in zaradi gospodarske krize se bo morala prej ali slej vdati PARIZ. 12. —"Francoska vlada se glede Alžira izogiba pogajanjem, ker se boji, da bi tem internacionalizirala to vprašanje. Zato izključujejo, da bi pakistanskemu ministrskemu predsedniku, ki je že oa torka v Parizu kot gost francoske vlade, poveril nalogo ‘posredovanja. Pakistanski minister se je včeraj razgovar-jal z zunanjim ministrom, danes pa z Molietom. Glavni predmet razgovorov je Alžir. toda le v (olikoi v kolikor je Mohamed Ali predsednik vlade muslimanske države in se zanima za usodo prebivalstva v Severni Afriki. Opazovalci pa so mnenja, da bi se utegnila možnost pogajanj povečati v torek, ko bo v Pariz prispel predsednik indijske vlade Nehru. O namenih tega potovanja je zunanji minister Pineau na dolgo poročal na včerajšnji seji vlade Po mnenju pariških krogov ni izključeno, da bo Nehru prinesel nov načrt za mirno rešitev alžirskega spora. Medtem ko je rezident v Al-žiru Lacoste včeraj govoril v Constantini proti ((misticizmu pogajanj za vsako ceno«, so številni vzroki, ki vplivajo na razvbj stališča Molleta in Pi-neaua. V prv; vrsti gre za mandat, ki sta ga dobila na zadnjem kongresu socialistične stranke, ki sicer odobrava dosedanjo politiko y, Alžiru, toda poudarja nujnost miroljubne rešitve. Omeniti je treba tudi vedno večjo orientacijo drugih zmernih strank v tem smislu pod pritiskom dogodkov. Včeraj je predsednik MRP v intervjuju z dopisnikom lista «Alsacienne» poudaril, da ie treba čim prej priznati vse demokratične pravice muslimanskemu prebivalstvu. Drugi važen vzrok pa je tudi naraščanje stroskov za vojno v Alžiru, ki bi utegnilo spraviti v resno nevarnost francosko gospodarstvo. Včeraj so napovedali štiriodstot-no zvišanje cene premoga za domačo uporabo. Finančni minister Ramadier je izjavil, da takoj potrebuje 100 milijar.l frankov za vojno v Alžiru in zdi se. da se bo pred koncem leta ta znesek povečal na trikrat toliko. Na seji vlade so včeraj nedvomno to upoštevali, ker so sklenili zvišati za leto 1956 za deset odstotkov dohodninski davek. Prihodnje leto bodo uvedli nove davke na trgovske družbe. Na ysak način bo morala vlada prej ali slej iskati izhoda iz sedanjega položaja in ta izhod je v neposrednih pogajanjih z alžirskimi predstavniki. V Parizu so se danes nadaljevala francosko-lunizijska pogajanja. Razgovor je trajal dve uri in govorili so o vprašanju varnosti. Pred odhodom tunizijskih ministrov iz Pariza bodo objavili skupno poročilo. Odhod ministrov je določen za nedeljo. Protesti opozicije na Portugalskem LIZBONA, 12. — S-kupiha 50 osebnosti raznih političnih krogov opozicije je izročila portugalskemu predsedniku republike Lopezu poročilo političnem položaju. Poročilo ki so ga včeraj objavili listi, zahteva zlasti; 1. Razglasitev obširne politične amnestije 2. Strogo izvajanje določil u-stave o temeljnih svoboščinah, zlasti glede izražanja mnenja in svobode združeva- nja. 3. Ukinitev cenzure in vseh ukrepov, ki ovirajo svobodo pravice združevanja. Podpisniki omenjajo zadnji kongres Narodne zveze (ki je edina politična organizacija dovoljena na Portugalskem) in protestirajo proti »enostranskemu in monopoli-zatorskemu sistemu«, ko se svoboda mnenja dopušča samo «eni sami struji«, medtem ko splošen interes «terja. da skupnost sodeluje v večji meri pri proučevanju aktualnih vprašanj«. celegati. Ameriški predstavnik Lodge je izjavil, das. je Gromiko govoril v stalinskem tilu in v stilu hladne vojne, ter je zavrnil obtožbe, ki jih je Gromiko izrekel proti ZDA. Britanski delegat Nut-t.ing je izjavil, da zahodne države niso krive zaradi zastoja v razgovorih o razorožitvi, francoski delegat Moch pa je izjavil, da se vprašanje znižanja oboroženih sil ne bi moglo ločiti od splošnega načrta, ki bi vseboval prenehanje izdelovanja atomskega o-rožja. Na popoldanski seji je govoril indijski delegat Krišna Menon o atomskih poizkusih. Krišna Menor, je zaprosil, naj se mu dovoli obrazložiti pred odborom predloge in u-temeljitve Indije za takojšnjo prekinitev atomskih poizkusov atomskim in termonuklear-nim orožjem, čeprav Indija ni članica razorožitvenega odbora Menon je poudaril, da gre za poizkuse ki jih človek ne more nadzorovati jn ki vsebujejo klice Uničenja, ki lahko prizadenejo rte samo nase ptneracijo, pač pa tudi lo-doče, in je zatem predlagal 1. naj se nobena razcepljiva snev ne uporablja več za izdelovanje bomb; 2. naj ZDA in SZ uporabijo v miroljubne namene del razcepljivih snovi ki jih vsebujejo bombe, ki jih imajo v zalogi. Za njim je govoril francoski delegat Moch, ki je predlagal; 1. Ustanovitev odbora izvedencev, ki bi v kratkem predlagal omejitev poizkusnih eksplozij glede števila, narave in jakosti. 2. Prepoved eksplo. zij v vojaške namene v zvezi z nadzorovano prepovedjo Tz-delovanja jedrnega orožja. 3. Se dalje naj se dovolijo poizkusne eksplozije v miroljubne namene pod mednarodnim nadzorstvom. Moch je omenil, da Francija ne misli izdelovati atomskega orožja, toda pridržuje si pravico spremeniti svoje stališče, če ne bo prišlo do nadzorovane prepovedi izdelovanja a-tomskega orožja in če bi se vojaške zaloge jedrnega orožja neomejeno povečale pri državah. ki to orožje imajo. Moch je dodal da Francija zahteva predvsem nadzorovano prenehanje izdelovanja atomskih naprav v vojaške namene. Britanski delegat Nutting je sporočil, da bo odgovoril Me-nonu jutri in seja je bila zaključena. Jutri bo govoril tudi jugoslovanski delegat. Predsednik britanske vlade Eden je na vprašanje nekaterih laburističnih poslancev glede pogajanj o omejitvi je drnih poizkusov danes v spodnji zbornici odgovoril, da je pripravljen razpravljati o tem tudi izven splošnega sporazuma o razorožitvi ter je dodal, da britanska vlada ne izključuje drugih pogajanj poleg sedanjih pogajanj v raz-orožitvenem odboru OZN, če se ostali s tem strinjajo. koraka« zaradi atomske energije in avtomatizacije. «V 30 letih, je izjavil Brandt, bo na razpolago energija tudi za sedaj nerazvite dežele. Toda države, ki sedaj zaostajajo tehnično in znanstveno, tvegajo, ua padejo v neke vrste kolonialno odvisnost od držav, ki so na čelu na področju atomske energije«. Brandt je zahteval, naj se poleg že obstoječe »atomske komisije« ustanovi tudi »nemški svet za a-tomska raziskovanja«. »Avtomatizacija lahko ima dramatične posledice, je dejal Brandt, in je zaradi tega potrebno zagotoviti delavskim množicam, katerih avtomatizacija več ne potrebuje, drugo delo. Potrebno je že sedaj pri. praviti potrebne načrte«. Podpredsednik Bundestaga Karl Schmidt je ugotovil, da je potrebno izuriti se v novi proizvodni tehniki, da se zaščitita dostojanstvo iri svoboda delavcev. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Beograd je danes prisrčno pozdravil predsednika prijateljske egiptovske republike. Zaradi slabega vremena se je egiptovsko štirimotorno letalo spustilo na vojaško letališče pri Batajnici s polurno zakasnitvijo. S predsednikom Naserjem sta prišla minister za komunalne zadeve Abdel Latif in zunanji minister Favzi in drugi visoki egiptovski funkcionarji. Na letališču so'visokega gosta pozdravili predsednik republike maršal Tito, predsednik zvezne skupščine Moša Pijade, Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič. Svetozar Vukmanovič, državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, državni tajnik za o-brambo Ivan Gošnjak in druge osebnosti ter člani egiptovskega veleposlaništva. Prihodu Naserja je prisostvovalo okrog 100 domačih in tujih novinarjev. Po odigranih himnah in pregledu častnega bataljona je Naser pred mikrofonom beograjskega radia sporočil jugoslovanskim narodom pozdrave egiptovskega ljudstva. Izjavil je, da je srečen, da je prišel v Jugoslavijo na vabilo velikega voditelja jugoslovanskih narodov maršala Tita in da vidi v tem vabilu manifestacijo prijateljstva med obema državama. »Mi smo, je poudaril Naser, z velikimi simpatijami in za nimanjem spremljali junaško borbo jugoslovanskega ljudstva za osvoboditev in njegove vztrajne napore za gospo, darsko in družbeno izgradnjo in za ustvaritev uglednega mednarodnega položaja, ki ga je Jugoslavija dosegla pod uspešnim in sposobnim vodstvom svoje vlade. Vsak uspeh, ki ga beležite, nas navdihuje in hrabri, ker imamo tudi mi podobna vprašanja v naši odločnosti, da dvignemo življenjsko raven našega ljudstva in da si zagotovimo pogoje, ki vodijo k m:ru in varnosti.« Na vsej poti od letališča pri Batajnici, skozi Zemun in po beograjskih ulicah do rezidence na Dedinju na poti dolgi okoli 20 km, je na tisoče in tisoče Beograjčanov z jugoslovanskimi in egiptovskimi zastavicami in vzkliki pozdravljalo voditelja egiptovske revolucije in prvega predsednika prijateljske države. Takoj po prihodu v svojo rezidenco na Dedinju je Naser odpotoval na Avalo, kjer je položil venec na grob Neznanega jumka. Po vrnitvi je v svoji rezidenci sprejel vodite- Gamal Abdel Naser lje diplomatskih misij. Nocoj je predsednik republike priredil intimno večerjo na čast predsedniku Naserju. Jutri dopoldne bo predsednik okrajnega ljudskega odbora Beograda Miloš Minič na svečani seji iz. in inozemskih znanstvenikov udeležili številni člani zveznega izvršnega sveta, zastopniki ljudske skupščine in druge o-sebnosti. Današnji dan proslave ie bil posvečen strokovnim pre- rodil predsedniku Naserju di- davanjem inozemskih plomo častnega meščana Beograda. V zveznem izvršnem svetu bo maršal Tito priredil svečano kosilo, zvečer pa v Belem dvoru sprejem na cast visokemu gostu. Popoldne bo Naser obiskal inštitut za nuklearna raziskovanja v Vinči. V dobro obveščenih krogih izjavljajo nocoj, da se bodo jutri dopoldne v Belem dvoru pričeli politični razgovori med predsednikom Titom in Naserjem in njegovimi sodelavci. Visoki državniki bodo proučili sklepe za napredek medsebojnih prijateljskih odnosov in bodo izmenjali misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Razgovori se bodo nadaljevali na Brionih, kamor bo prispel na obisk tudi predsednik indijske vlade Nehru. Danes so uradno javili, tla bo kamboški princ Norodom Sihanuk, bivši kamboški kralj in predsednik kamboške vlade konec julija obiskal Jugoslavijo. Sihanuk in člani njegovega spremstva bodo pet dni gostje jugoslovanske vlade. Po še nepotrjenih vesteh bo Sihanuk prispel 20. oziroma 21. t. m. na Btione. B. B. stvenikov. Jutri bodo inozemski udeleženci proslave odpo-to di v Sevojno, kjer si bodo ogledali valjarno bakra, od tod pa v Bosno in Hercegovino Orno goro in Dalmacijo. Pred odhodom iz Jugoslavije bodo obiskali Bled. Ilaniarsielil odpotoval ii Betgiada v Ženevo BEOGRAD, 12. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je danes po dvodnevnem uradnem obisku v Jugosiaviji odpotoval z letalom v Ženevo. Na letališču se je od njega poslovil državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič skupno z drugimi osebnostmi. v okviru Teslove proslave BEOGRAD, 12. — Podpredsednik /veznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič je priredil nocoj v okviru proslave 100-letnice rojstva Nikole Tesle sprejem, katerega so se poleg jugoslovanskih EDENOVA IZJAVA V BRITANSKI POSLANSKI ZBORNICI Notranja avtonomija na Cipru po novi ustavi lorda Badcliffa Vodja opozicije Gaitskell obžaluje, da je neuspeh pogajanj s Turčijo preprečil sporazum mednarodnega pomena - Eden še vedno odklanja pogajanja z Makariosom Hi socialdemoKrali o MUENCIIEN, 12. — Danes so na kongresu socialdemokratske stranke govorili o »drugi industrijski revoluciji«. Podtajnik za gospodarstvo v deželni vladi za Porenje in Vestfalijo Leo Brandt je opo. zoril Nemčijo, naj ne «zgubi LONDON, 12. — Britanski ministrski predsednik Anthonv Eden je danes v poslanski zbornici izjavil, da je dobil jurist Lord Radcliffe nalogo, nai takoj začne sestavljati tekst ustave, ki bi dala Cipru notranjo avtonomijo. Toda ta ustava, je dostavil Eden, ne bo mogla stopiti v veljavo, dokler ne bo na otoku zopet vzpostavljen red. Napredovanje na tem področju bo v razmerju s sodelovanjem, ki ga bo v ta namen pokazalo prebivalstvo Cipra. Eden je dejal, da se je vlada sedaj odločila za sestavo ustave, ki naj da Cipru notranjo avtonomijo, zato, ker so bili brezuspešni vsi napori, da bi prišlo med prizadetimi do sporazuma, po katerem bi se Ciprčanom po ustavi priznala pravica samoodločitve. Lord Radcliffe, ki so ga izbrali kot velikega strokovnjaka v vprašanjih mednarodnega prava, bo odpotoval jutri na Ciper kot »ustavni komisar«. Po Edenovi izjavi je spregovoril leader opozicije Hugh Gaitskell, ki je postavil Edenu dve vprašanji: I. S kom bo lord Radcliffe razpravljal na Cipru? 2 Zakaj ni bilo ciprsko vprašanje predloženo NATO? Eden je odgovoril^ 1. Lord Radcliffe bo imel kar najbolj široka posvetovanja z vsemi tistimi, ki se bodo morali z njim razgovarja-ti. 2 Sklenilo se je, da se ciprsko vprašanje ne predloži NATO. V odgovor dvema laburističnima poslancema, ki sta ga vprašala, kakšno je zadržanje vlade do nadškofa Ma-kariosa, priznanega voditelja ciprskega ljudstva, je Eden izjavil, da ni misliti na pogajanja z nadškofom, dokler se brani obsoditi terorizem. Ce se bo Makarios odločil,‘da obsodi nasilje, je dejal Eden, bo nastal nov položaj. Ko je še odgovarjal na druga vprašanja, je Eden izjavil: ((Poudariti je treba, kot je bilo že prej rečeno, da je bilo načelo samoodločbe po britanski vladi priznano. V tem pogledu ni sprememb in ni korakov nazaj.« »Izvajanje tega načela, je prej pojasnil Eden, je odvisno oč take rešitve, ki bi zaščitila ne le britanske koristi na Cipru in v vzhodnem Sredozemlju, temveč tudi koristi Turčije in držaV. s katerimi je Velika Britanija sklenila obveze na podlagi pogodb. Na žalost pa to ni bilo mogoče.« Naloge lorda Radcliffa kot »ustavnega komisarja« pa je Eden takole označil: »Proučiti strukturo nove liberalne ustave za Ciper, ki naj med drugim varuje koristi vseh skupnosti.» Gaitskell je dejal, ca je treba vsekakor močno obžalovati ,da je neuspeh pogajanj s Turčijo očitno onemogočil vsaj za sedaj sporazum mednarodne važnosti. Iz uradnih virov se je zvedelo, da bi morala Radcliffo-va ustava dati Ciprčanom široko vladno avtonomijo. V u-stanovah na otoku bi se priznala ciprskemu grškemu prebivalstvu (kateremu pripada 80 očst. vsega prebivalstva) večina, obenem pa bi bilo zajamčeno varstvo pravic turške manjšine, kateri pripada 100.000 oseb (20 odst. prebivalstva). Ustanovili bi se dve zbornici. V spodnji zbornici bi bila grška večina, v gornji zbornici pa bi brli grški in turški predstavnik' v ravnotežnem razmerju in v njej bi imeli tudi Angleži določeno predstavništvo. Turški predstavniki bi imeli možnost preprečiti, da bi ciprski Grki izvedli združitev Cipra z Grčijo. Bvet ciprske, etnarhije je objavil izjavo, v kateri zavrača trditev britanske vlače. češ da bi nadškof Makarios ne bil odkritosrčen med pogajanji, ki jih je imel s ciprskim guvernerjem Hardin-gom. To trditev je sporočil podtajnik pri ciprski vladi Reddaway v nekem pismu županu Nikozije, ciprskemu Grku Dervisu. Izjava sveta etnarhije pripisuje neuspeh pogajanj vztrajnemu odklanjanju britanskih oblasti, da bi otoku priznale demokratično upravo v prehodni dobi in jamstvo za poznejšo uveljavitev pravice po samoodlo-čitvi. Ciprski guverner Harding je označil kot dobro vest Edeno-vo sporočilo, da bo Velika Britanija takoj omogočila razvoj notranje avtonomije na Cipru. V poslanici po radiu, namenjeni prebivalstvu otoka, je Harding rekel, da je sedaj priložnost, da se napravi kaj konstruktivnega ter da se o-pusti nekoristno nasilje. Ede-novo sporočilo je ugodno sprejel _ tudi dr. Kučuk, voditelj turške skupnosti na Cipru, ki je izjavil; «Mislimo, da je to dobra vest«. Francoski zunanji minister Pineau je danes v parlamentu sporočil, da je Francija v preteklih tednih protestirala pri britanski vladi zaradi popolnoma protifrancoskega tona v nekaterih oddajah v a-rabskem jeziku po ciprskem radiu. Velika Britanija, je dejal pineau. pa doslej še ni dala nikakega odgovora. PiBlGsll delavcev na Hma m Vzh. Nemcih BEttLlN, 12. — Glasilo sindikatov Vzhodne Neincije »Tribune« objavlja danes članek. v katerem poziva vzhodnonemško vlado, naj sprejme stroge ukrepe proti voditeljem državnih podjetij, ki »se nečloveško obnašajo proti delavcem, kršijo kolektivne pogodbe in demokratični zakon ter s tem ovirajo pobudo delavcev v borbi za izvedbo proizvodnega načrta«. List pravi tudi, da so »v raznih tovarnah alarmantni pogoji«, m zahteva takojšnje reforme. Budimpeštanski radio pa je javil, da so delavci v jeklarnah «Matyas Rakosi« včeraj protestirali na nekem zborovanju proti ((prevelikim odteg- ljajem na plačah« Delavci so poudarjali, da nimajo name- na zahtevati večjih plač, pač pa boljše delovne pogoje in bolj reden zaslužek. Radio je dodal, da »na žalost niso mogli funkcionarji, ki so bili navzoči na zborovanju, dati zadovoljivih odgovorov na ze-hteve delavcev«. Glasilo madžarske KP «Sza-bad Nep« pa javija, da je vlada ustanovila vladni odbor za ustavno in upravno pravo. Naloga odbora bo »izpolniti vrzeli v zakonodaji, razviti zakoniti red ljudske demokracije, v večji meri demokratizirati sodni aparat in ščititi strogo izvajanje zakonitosti«. Koordinacija industrije med CSR in Poljsko RKAGA, 12. — Češkoslovaški ministrski predsednik Široki se je danes vrnil v Prago z obiska na Poljskem skupno z lo člani svoje vlade, Q češko-poljskih razgovorih so objavili skupno poročilo, v katerem obe delegaciji izrekata željo, naj bi vse države navezale diplomatske odnose z Zahodno in Vzhodno Nemčijo »kot prvi korak na poti nemške združitve«, ter poudarjajo, da bo sodelovanje Vzhodne Nemčije v varšavskem paktu ((okrepilo sile miru v Evropi«. Poročilo pravi dalje; «Obe vladi zahtevata omejitev oborožitve in prepoved izdelovanja jedrnega orožja. Uvesti bi se moralo nadzorstvo, da se jamči izvajanje takega sporazuma«. Poročilo pravi zatem, da sta obe vladi sklenili pripraviti načrte za koordiniranje industrijske proizvodnje obeh držav in zahtevata prenehanje diskriminacije vzhodnih držav v mednarodni trgovini. BUKAREŠTA, 12. — Agencija «Agerpress» javlja, da je romunska _ vlada sklenila zmanjšati število svojega vojaštva za 20.00 mož do 1 septembra 1956. Demobilizirane vojake bodo zaposlili na produktivnih sektorjih romunskega gospodarstva To je že drugo znižanje števila romunskega vojaštva v manj ko e-nem letu. Prvikrat so 30 avgusta lanskega leta demobilizirali 40.000 vojakov VREME VČERAJ Najvišja temperatura 27,6. naj-nižj-a 19,7. ob 17 27,3 st., zračni tlak 1011,3 pada. veter jugo vzh. 24 km/h. vlaga 49 odst., nebo 5/10 oblačno, morje razburkano, temperatura morja 22,8 stopinj. mmwA m* Danes, PETEK 13. julija Marjeta, dev.. muč.. Dragan Sonce vzide ob 4.27 in zatone °h 19.54. Dolžina dneva 15.27. Luna vzide ob 11.07 'in zatone ob 22.33, Jutri, SOBOTA 14. julija Just, muč.. Svobod 1 n shiici iin.i'1'iH i»iti:»snniviKfl m 11 v (11 z v n i ..i i; m i; ni i»i)HKa.iii\isi!Kiifl sim IGLASO VIFAŠISTO V IN MONARH/STO V IZVOLJEN DEMOKRISTJAN (irogorntti ni takoj podal ostavke, čeprav je KI) v glasovalni izjavi poudarila, da ne sprejme pomoči desnice - Prekinjen slovenski govor svetovalca Grlica Republikanci in socialdemokrati zahtevajo, da Gregoretti poda ostavko Tudi v Trstu se je kot v zadnjih dneh na volitvah županov in občinskih odbornikov v Rimu, Genovi in drugih mestih, Fanfanijeva direktiva o zapiranju na levo in na desno, izrodila na sinočnjih volitvah pokrajinskega odbora v odkrito odprtje na desno. 7, izvolitvijo demokristjana Gregorettija za predsednika pokrajinskega odbora z glasovi fašistov in monarhistov, je prišlo do sramotnega sodelovanja med demokristjan-sko stranko vladnega koalicijskega centraz monarhofasistično desnico. To sodelovanje bi morale v Trstu vse demokratične sile, v še večji meri ostro obsoditi, ker Je do njega prišlo na obmejnem področju, ki Je narodnostno mešano in zaradi tega večinska vladna stranka ne bi smela ustvarjati po-gojev za 'izvrševanje oblasti nad šestimi občinami, od katerih so štiri povsem slovenske, oblasti, ki bi slonela na podpori najbolj reakcionarnih političnih sil področja, kakršne so fašistične in monarhistične. Upamo, da bo v sami rieino-kristjanski stranki prevladala ona struja, ki bo prisilila novoizvoljenega demokristjanskega predsednika, da poda ostavko in se Javno odreče monarho-fašistični podpori. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so to zahtevo že takoj po sinočnji seji pokrajinskega sveta izrazili tukajšnji voditelji republikanske in socialdemokratske stranke. # * * Na sinočnji prvi. seji trž-i-škega pokr. sveta je bil že pri prvem glasovanju z 11 glasovi demokristjanov. 2 glasovoma fašistov ir 1 glasom monarhistov izvoljen za predsednika pokrajine demokrist jan-ski kand'dat Gregoretti. Glasovanje skrajne desnice za d“-mekrist janskega kandidata ie povzročilo med številnimi političnimi opazovalci živahne komentarje. Čeprav je vodia demokristjanske skupine v pokrajinskem sv.etu od v. Perso-giia v glasovalni izjavi zavrnil pomoč skraine desnice, izvoljeni predsednik Gregoretti ni takoj podal ostavke, kol je bilo to pričakovati, ampak je izjavil, da si pridržuje pravico sprejeti ali ne predsedniško mesto. To njegovo stališče je še boli iznenadilo časnikarje in politične opazovalce, ki so upravičeno tolmačili to de-fnok rištjansko potezo kot zrak. da hoče KD z glasovi fašistov in monarhistov izvajati pritisk na socialdemokrate in republikance, naj bi pristali na sodelovanje z njimi v pokrajinski upravi. Stališče prof. Gregorettija. ki se je v teku seje večkrat posvetoval z demokristjanskim tajnikom Romanom in drugimi demo-kristjanskimi voditelji, je izzvalo tudi protest socialdemokratskega svetovalca prof. Dul-čija ki je zahteval, naj se seja nadaljuje in da bi moral izvoljeni predsednik Gregoretti na osnovi stališča Krščanske demokracije, da ne bo .sprejela glasov leviče in še posebno ne desnice, takoj odstopiti. Ker so nekateri svetovalci zahtevali nadaljevanje seje in volitve odbora, demokristjani pa so takoj po izvolitvi Gregorettija predlagali odložitev seje na prihodnji teden, je prišlo so obširne razprave. Da bi napravili konej geji, so demokristjani zapustili dvorano in tako povzročili prekinitev seje, ker ni bilo več predpisane dvetretjinskt večine. Seja se je začela z običaj nimi zakonskimi formalnost mi glede izvolitve svetovalcev nakar so bill predlagani trije skrutinatorji. Pred začetkom glasovanja za izvolitev predsednika je prvi podal glasovalno izjavo vodja demokri-stjanske skupine odv. Perso-glia, ki je bila enaka torkovi i/.-avi njihovega predstavnika v občinskem svetu in v kater, je tudi on poudaril, da je KD še vedno prepričana v možnost sestave pokrajinskega odbora s strankami demosi i-tičnega centra. Ce pa to ne bo mogoče, je dejal odv. Per-soglia, bo »KD predložila eno-stianski demokristjanski odbor. Se posebno pa je poudaril. da njegova stranka ne ho sprejela podpere ne desnice in ne skrajne ievice. Nato je dejal, da demokristjanski svetovalci predlagajo za predsednika pokrajine prof. Gregoret-t/jh. Neodvisni svetovalec na listi KP Marij Grbec je začel s,vo; govor v °,loven.šcin.. Komaj je pozdravil svetovalce in poudaril pravico Slovencev Jo uporabe svojega materinega jezika, so ga svetovalci skrajne desnice in nekatere osebe |oed občinstvom začeti preki-jviati. Monarhist Antonini »e zapustil dvorano in dejal: «Jaz sem prišel na sejo, da bom razumel kaj se govori*... Za htim sta zapustila dvorano tudi dva faaista. Menimo pa, da če odv. Antonini ne razume slovenščine, bi bila njegova dolžnost, da spoštuje narodnost in jezik svetovalca, ki so ga izvolili Slovenci in ki ima pravico, da govori v svojent materinem . jeziku. Svetovalec Grbec je začel svoi govor v slovenščini z naslednjimi besedami: «Ob začetku našega dela in sporazumno z ostalimi svetovalci moje skupine izjavljam, da se stavne in demokratične pravice govoriti v tem pokrajinskem svetu v slovenščini*. Zaradi prekinitve je svetovalec Grbec nato nadaljeval v italijanščini; »Narodnostne pravice etni.ških manjšin so neuničljive. Te pravice, tako za Italijane kot za Slovence, smo vedno odločno zahtevali pod vsemi režimi, ki so do sedaj vladali na tem področju. Mi smo mnenja, da sta bili sprememba pokrajinskega volilnega zakona za izvolitev pokrajinskega sveta in razdelitev volilnih okrožij, kar ;e napravil generalni vladn’ komisar napravljeni zato, da bi omejili zastopstvo slovenskega prebivalstva v pokrajinski u-nravi« Za njim je podal glasovalno izjavo vodja komunistične skupine prof. VVeiss, ki je med drugim zahteval obširno u-piavno teritorialno avLmomi-jo 7. ustanovitvijo teritorialne avtonomne ustanove z zakonodajno pravico, spoštovanje demokratičnih pravic, ki tih določata londonski Memorandum in republikanska ustava in -e posebno dejansko enakopravnost pravic Slovencev na o»novi Posebnega statut*. Dalje je zanteval ustanovitev pioste cone in učinkovite u-fcrepe za razvoj mestnega gospodarstva. Nato je profesor VVeiss ponudil demokristjanom sodelovanje v odboru z naslednjim predlogom; v od-boiu morajo biti sorazmerno zastopani, poleg predstavnikov večine, tudi predstavnik, naše močne manjšine«. Na ta predlog ni dobil nobenega odgovora. ampak »o ga demokristjani enostavno ignorirali. Republikanski predstavnik svetovalec Bazzaro pa je ponovil njihovo že znano stališče. da ne bodo sodelovali v odboru, da pa so pripravljeni podpreti odbor sestavljen iz KD in PSDI ali pa tudi samo demokristjanski odbor, če ne bo KD sprejela podpore e Gregoretti podal uradno iz j t-vo. d« zavrača glasove MSI '.n monarhistov. Pokrajinski izvršni svet tržaške federacije republikanske stranke je sinoči vzel na znanje rezultate prve seje pokra-jmskega sveta. Ugotovil je. da demokristjani niso izvriili svojega sklepa, da ne bodo sprejeli podpore skrajne desnice in skrajne levice Poteza prof. Gregorettija, ki je bil izvoljen z glasovi KD, MSI in PNM — ugotavlja pokrajinski izvršni svet PRI — je popolnoma v nasprotju z zgoraj o-menjeno izjavo. «Ta poteza zaključuje izjava PRI ~ zapira vsako nadaljnjo možnost razgovorov tržaške federacije PRI s Krščansko demokracijo, dokler ne bo KD zavzela jasno stališče v smislu njene o-menjene izjave«. Včeraj sta se sestali tudi tajništvi KP Tržaškega ozem- lja in PSI, da bi proučili po- \ narhisti. ložaj, ki je nastal po prvi seji tržaškega občinskega sveta. Nato sta tajništvi izčrpno proučili dogodke v pokrajinskem svetu, v katerem je bi! izvoljen predsednik z odločilnimi glasovi misinov in monarhistov. Tajništvi sta sklenili. da se ponovno sestaneta pred sejo občinskega sveta, k: bo prihodnji torek, ter da bosta ponovno proučili položaj, potem ko bodo znana stališča Krščanske demokracije ter F S Dl, PRI in P Id. Spričo stališč PSDI in PRI izražamo svoje presenečenje da KP in PSI nista sklenila, naj prof. Gregoretti takoj poda ostavko, kot sta to storila PSD! in PRI. Se posebej pa izražamo svoje začudenje, da nista KP in PSI ostro obsodila te sramotne povezave, ki se je sinoči pokazala na seji pokrajinskega sveta med demokristjani in fašisti ter mo- IZJAVA Prejeli smo in objavljamo: ((Podpisana izjavljata, da je bilo dne 10. t, m. pred začetkom seje tržaškega občinskega sveta dogovorjeno z gospodom dr. Agnelettom, občinskim svetovalcem s posredovanjem Franca Gombača, mestnega. svetovalca: 1. da ne bo na prvi seji noben slovenski občinski svetovalec govoril v slovenščini, 2. da bodo slovenski občinski svetovalci na eni izmed prvih sej po izvolitvi občinskega odbora predložili skupno ali ločeno resolucijo v zvezi s pravico slovenskih občinskih svetovalcev, da se smejo posluževati tudi slovenščine v svojih govorih v občinskem svetu, kakor tudi o drugih pravicah, ki so zagotovljene tržaškim Slovencem v Posebnem statutu. V nasprotju z dogovorom je gospod dr. Agneletto na prvi seji spregovoril nekaj besed v slovenščini in s tem kršil dogovor. Trst. dne 12. julija 1956. DR. J. DEKLEVA 1. r. FRANC GOMBAČ 1. r. Stavka pri CITECI V okviru mezdne borbe delavcev lesne stroke so stavkali včeraj delavci lesnega podjetja CITECI v žaveljskem industrijskem pristanišču. SESTANEK TAJNIŠTEV OBEH SINDIKATOV KOVINARJEV Študijsko zasedanje centra za otroške vrtce %2tfiimiv» izvajanja docenta na milanski univerzi prot. 1). Criglia V TOREK SE PRIČNEJO POGAJANJA med predstavniki delavcev in CRDA ObraVnaVali bodo Vprašanja akordov, subakordoV in premij - Danes sestanek notranjih komisij CRDA V Iržiču Včeraj sta se sestali tajništvi obeh sindikatov kovinarjev skupno s predstavniki obeh struj koordinacijskega odbora notranjih komisij CRDA iz Trsta in Milj. Na sestanku so proučili pismo urada za delo, ki smo ga objavili včeraj in ki pravi, da je treba začeti pogajanja o spornih točkah najprej v okviru podjetja. Zato so tudi na včerajšnjem sestanku sklenili, da bodo načeli konomske desnice. Socialdemo- j vprašanje akordov v podjetju samem. V ta namen sta tajnika obeh sindikatov kovinarjev v družbi tajnikov obeh struj koordinacijskega odbora notranjih komisij CRDA odšla k članu ravnateljstva CRDA Morettiju. iiiU sporočila sklep sindikatov in mu predočila nujnost takojšnjega pričetka pogajanj, da se vprašanje akordov čimprej reši. Načelno so se sporazumeli, da se prihodnji torek skliče sestanek predstavnikov ravnateljstva CRDA in predstavnikov koordinacijskega odbora notranjih komisij tržaških in miljskih obratov. Namen sestanka je. da se bodo v okviru podjetja obravnavala vprašanja akordov, subakordov in delavskih premij. Iz Tržiča pa je prišla vest, da je ravnateljstvo tamkajšnje ladjedelnice na zahtevo notranje komisije odgovorilo, da je po njegovem mnenju vsaka diskusija odveč, češ da je že krat prof. Dulci pa je z zadovoljstvom sprejel v vednost demokristjansko stališče, da ne bodo sprejeli podpore ne skrajne levice in niti ne desnice. (Zato se je prof. Dulci po izvolitvi prof. Gregorettiia za predsednika pokrajine z glasovi fašistov in monarhi- stov tudi razburil, kot smo to omenili že v začetku). Hkrati pa je izjavil, da bo za izvolitev predsednika oddal belo glasovnico, dokler se ne bo razčistil položaj v tržaškem občinskem svetu. binoči se je sestal izvršni svet tržaške federacije PSD! na katerem je bil prisoten tudi prof. Dulci. Izvršni svet «e je popolnoma strinjal s stališčem prof. Dulci ja na seji pokrajinskega sveta in je skle nii, da PSDI ne bo več sodelovala na nobenih razgovorin s Krščansko demokracijo dokler ne bo izvoljeni predsednik pokrajinske uprave prof. ZARADI OKVARE NAPRAV uničene vse ribe v akvariju Nenadna okvara dovodnih n*, prav za vodo v mestnem akvariju je povzroči!« popolno uničenje vsega ribjega bogastva v lem največjem italijanskem akvariju. Tržaški akvarij je slovel predvsem na izrednih vrstah tropskin in ekvatorskih rib. Po prvih ugotovitvah čuvajev se zdi, da se je zamašila dovodna cev in da se je s tem ustavila avtomatična izmenjava vode ribam v posebnih bazenih. To je povzročilo pomanjkanje kisika v vodi. kar je bilo usodno za vse ri-oe. Od tisočerih rib. so preživele le nekatere jegulje in želve. Uničenje ribjega bogastva v tržaškem akvariju predstavlja ojiromno ikodo za mesto. A-kvarij je bil za domačine in /a tujce ena najbolj privlačnih točk v našem meštu. Se posebno ga je obiskovala šol-ska mladina Zato smo tudt im v našem listu na mladinski strani že pisali o zanimivosti akvarija, da opozorimo mladino na ta izredni živ morski muzej. Akvarij je bil zgrajen po zamisli znanega tržaškega učenjaka prof. Mueller- ja. Tržaška javnost pričakuje, da bo občinska uprava, ki u-pravlja akvarij, napravila na-tačno preiskavo v zvezi s tem dogodkom in objavila resnične vzroke, ki so povzročili u-ničenje tega velikega ra zanimivega mestnega akvarija. Kopanje in sončenje je dovoljeno na obali med javnim kopališčem Cedaz in križiščem obalne ceste z državno cesto 14. vendar le med 5. in 22. uro. Na vseh plažah, v kopali; šeih in za kopanje namenjeni obali je prepovedano: loviti ribe s puško za podvodni ribolov v razdalji 50 metrov od obale. Vstopiti v kopališča ali na barkovljan-sko riviero z omenjeno puško; na preostali obali nositi puško, pripravljeno za strel; na kopanje pripeljati kakršnekoli živali, vključno pse; kopati se brez kopalnih oblek ali s pomanjkljivimi kostumi. ki lahko žalijo moralni čut ostalih kopalcev; igranje z žogo ali druge l-gre. k.i so lahko nevarne drugim kopalcem. Sindikalni skupščini Danes ob 18.30 bo v Ul. Zonta 2 organizacijsko zasedanje Zveze uslužbecev krajevnih ustanov CGIL. Jutri ob 20.30 bo v dvorani Ljudskega doma v Dolini u-stanovni občni zbor nove občinske Delavske zbornice CGIL ki se ga bo udeležil dovolj, da je preklicalo svojo zahtevo po znižanju akordnih tarif za 360 izdelkov in po zvišanju norm za 4 odstotke. Danes ob 15.30 bo v Tržiču sestanek članov notranjih komisij CRDA iz Trsta in Tržiča. Na sestanku bodo proučili splošni položaj v ladjedelnicah. Vprašanje akordov, subakordov" in premij se je torej vrnilo na svojo izhodiščno točko, tako da se bodo najprej pogajali o njem predstavniki notranjih komisij in ravnateljstvo CRDA, kar pa je seveda le formalnost, saj so takšna pogajanja že bila in se je to pot urad za delo odrekel svoji posredniški funkciji le z utemeljitvijo. da je tokratni spor nastal le zato, ker je ravnateljstvo CRDA sporočilo notranjim komisijam, da misli višati norme in nižati akordne tarife. Ker pa se je ravnateljstvo po enotnih stavkah delavcev tej svoji nameri odpovedalo. naj bi spor s tem sam od sebe prenehal. Toda to stvari nič ne spremeni, kajti vprašanje akordov je treba urediti. da ne bodo živeli delavci v stalni negotovosti. V obratih CRDA se je namreč zadnje čase dogajalo, da so posameznim delavcem z rezanjem tarif nižali zaslužek, kar so ti delavci ugotovili šele. ko so sprejeli plačo. Ko pa so protestirali, ni ravnateljstvo niti znalo opravičiti te»a zmanjšanja zaslužka. češ da je to nižanje tarif posameznikom delo raznih delovodij. Tej zmešnjavi je torej treba napraviti konec, da bodo delavci vsaj vedeli, pri čem so. Ureditev vprašanja akordov, subakordov in premij pa ie tudi v interesu boljše in red-nejše proizvodnje, to je v interesu samega podjetja. To vprašanje pa je tudi treba ocenjevati v okviru nove politike CGIL. ki je izjavila, da je pripravljena sodelovati v štiriletnem načrtu za okrepitev podjetij 1RI. kamor spadajo tudi tržaške in tržiške ladjedelnice. Seveda pa to ne pomeni kompromisa v škodo delavstva. Ravno zato bi moralo pokazati ravnateljstvo CRDA razumevanje za zahteve delavcev. ki hočejo le izboljšati svojo življenjsko raven, do česar so tudi popolnoma upravičeni. Spričo tega položaja bi bilo vsako vztrajanje ravnateljstva na nepopustljivih in trmastih stališčih zgrešeno in v nasprotju z in FANTJE IZ PADRIC vabijo na svoj TRADICIONALNI PLES ki ga priredijo v Padri-čah'v nedeljo 15. t. m. ob 16. uri Igrala bo godba na pihala iz Barkovelj Za prigrizek in dobro pijačo preskrbljeno. Vabljeni! PREDEN GRESTE na DOPUST naročite se na (PRIMORSKI DNEVNIK* Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevna naročnina L 250,— Telefonirajte na št. 37338 Excelsior. 16.00: «Altair», A. Lualdi. F. Interleoghi. Penice. 16.00: »Pekel v puščavi«, G Tierney, G. Sanders. Nazionale. 16.00: ((Pustolovščine Marca Pola«, G. Cooper. Lana Turner. Arcobaleno. 16.30: »Tvoia žena«, P. Neal. M. Girotti. Astra Rojan. 16.00: »zenska z re. ke», S Loren, G. Orv. Capitoi. 16.30: «Mož z Eiffelovega stolpa«, C. Laughton, P. Roc, Cristallo. 16.00: «Jetnik v rudniku«, G. Cooper. S. Hayward- Grattacielo. 16 30: »Škandal v zavodu«. B. Grable, R. Cummings. Alabarda. 16.30: ((Gladiatorji«, d-Hayward. V. Mature. Aurora. 16.30: «Nočne lepotice«, G. Lollotorigida. M. Carol. Garibaldi. 16.30: »Miren mož«, J. Wayne. M. 0’Hara. Impero. 16.30: ((Zadnji ljubimec«. M. Britt, A. Nazzari. ItaPa. 17.00: «Rapsodiia», E. Tay-lor. V. Gassman. S. Marco. 17.00: ((Otok viharja«, J. Hann. M VVindsor . Kino ob morju. 17.00: »Canaris«. Moderno. 16.00: »Rinnske zgodbe«, S. Parmpanini, V. De Sica. Savona, 16.00: »Zadnje mašče- vanje«. G. Baker. V. MacKen-na. ) Viale. 16.00: «Proti Mongoliji«. R Widmark. D. Taylor. Vittorio Veneto. 17.00: »Rimske počitnice«. G. Peck. A. Hepburn. Belvedere. 16.30: «Zakon morja«, Marconi. 16.30: «Konec pustolovščine«, D. Kerr. V. Johnson. Massimo. 16.00: »Zaklad Pancha Ville«. R. Calhoun, S. VVinters. Novo cine, 16.00: »Igralnira«. R, Hudson. A. Baxter. Odeon. 16.00: «Lulu» (Usodna ljubica). J. Sernas, M. M astro-ianni. Radio. 16.00: «Deklela iz Sanfre-diana«. R. Podesta. C. Calvet. Venezia. 15.30: «Falwort3ki grb«, T. Curtis. J. Leigh. Skedenj. 18.30: «Mesto. ki peče«. POLETNI KINO Arena dei fiori. 20.30: ((Počitnice v Montecarlu«, A. Hepburn. R-Ventura. Ariston. 20.45: ((Dekleta iz San-frediana«, C. Calvet, R. Podesta. Armonia. 19.30: «Sabrina». H. Bo-gart. A. Hepburn. Garibaldi. 20.30: «Miren mož«. J-Wayne, M. 0’Hara. Marconi. 20:30: «Konee pustolovščine«. D Kerr. V. Johnson. Paradiso. 20.15: ».lamajka«. R Milland. A. Dahi. Parco delle rose. 20.00: «Cloveška džungla«. Ponzirna. 20.15: «Morje okrog nas« • Rojan. 20.30: «Moia žena ie angel«, J. Fontaine. J. Lund. Skedenj. 20.45: «Mesto. ki peče«- Stadio. 20.45: «Norocti sveta«. E. Pavvliik. H. Holt. Valmaura. 20.30: »Disnevevi junaki«. prisebnosti Brugiapaglie, ki je takoj zavrl, se je treba zahvaliti, da si je mladenič rešil življenje. V bolnišnici, kamor so Ro-dblfa Pattija pripeljali z rešilnim avtom, s-o mu izprali rano na gležnju in ga nato odslovili. ihtite in cMa j le PiimoVdki dmmik l IZPRED POROTNEGA SODIŠČA OBTOŽENA ZENA ZANIKA da bi hotela umoriti moža Tudi njen mož je mnenja, da je žena le zaigrala komedijo - Ud porotnikov je odvisno, ali bo obsojena ali ne - Danes zaključek razprave tudi predstavnik pokrajinske nico voza na konjsko vprego Delavske zbornice CGIL iz Trsta Opozorilo kopalcem Tržaško županstvo opozarja, da so še vedno v veljavi predpisi odloka št- 337 od dne 13. junija 19f>5, ki se nanašajo na uporabo kopališč in o-bale ter zadržanja kopalcev v kopalni sezoni. Tako prepoveduje člen L omenjenega odloka kopanje in sončenje v vreli pristaniščih na pomolih, valolomih in nabrežjih Trsta. Milj, Sv. Jerneja, Stramarja. Barkovelj, Grljana. Sv. Križa. Sesljana. _ Devina in drugih mi na maramo odreči nase u-1 portičev. Mesarski delavci bodo 20. t m. stavkali Včeraj je Vila na sedežu nove Delavske zbornice CGIL v Ul Zonta 2 enotna skupščina mesarskih delavcev. Na skupščini so predstavniki sindikalnih organizacij poročali o poteku pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Delavci so po izčrpni diskusij; zavrnili predloge delodajalcev in sklenili, da pričnejo v petek 20. julija stavkati. Podrobnosti stavke bosta kasneje določili obe sindikalni organizaciji. Pred stavko pa se b idu delavci pr m.vr. • sestali na -ki.p-manjših j| ščini, n sicei v četrtek 19-11. m. ob 13. uri. Zdravniki so Cresiju i/.prali rano na sredincu in praske na mezincu desne roke in ga nato s priporočilom nekaj dni počitka odrlovili. Med delom v pristanišču se je ponesrečil tudi 46-let.ni Paolo Putigna iz UL Rigutti, ki je bil zaposlen pri razkladanju žita s parnika na železniške vagone. Med delom so mu vrata železniškega vagona stisnila prste ob steno in mu zmečkala prvi členek palcu desne roke. Tudi Putigna se je moral zateči v bolnišnico. a njega so morali pridržati na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da bo okreval v 15 dneh. Tretji delavec, ki se je moral včeraj iz pristanišča zateči v bolnišnico, je 31-letni Bruno Sotini iz Ul, Donota, ki je včeraj proti večeru nakladal na parnik zaboje z Porotno sodišče se je včeraj ukvarjalo s 46-letno Paolo Zlatich por. Debernardi iz Ul. sv. Marka 45. ki se mora zagovarjati zaradi hude obtožbe poskusnega umora tvojega 57-letnega moža Giuseppa. Debernardijeva je v zaporu že od 19. januarja letos. V noči med 18. in 19. januarjem je ženska ob prihodu domov našla svojega moža spečega in tedaj je napeljala dolgo cev od kuhinjske plinske pipe do spalnice, pri čemer je seveda spustila plin in ne nato tudi sama vlegla v posteljo. Plin je s precejšnjim šumom uhajal iz cevi, a njen mož tli slišal ničesar in je mirno spal. Da bi preizkusila, ce mož res tako tre no spi, se je zvalila s portelje na tla in ta ropot je moža prebudil. Ko je ugotovil, za kaj gre, je o zadevi obvestil policijske a-gente, ki so prišli na kraj in žensko našli pokrito z odejo pri plinski pipi. medtem ko je Debernardi stal pri odprtih vratih. Med zasliševanjem na kvesturi je Debernardijeva takoj zanikala .da bi imela namen umoriti moža, pač pa je hotela. da bi preprečila slabo ravnanje z njo, »dati možu pošteno lekcijo in ga prestrašiti«. Seveda jo je ta »lekcija« pripeljala pred poroto, kamor pa je potegnila za seboj tuči moža, proti kateremu sta bili na ‘odišču že dve prijavi zaradi povzročitve telesnih poškodb. Obe razpravi so sedaj združili in tako se morata sprta zakonca zagovarjati pred istim sodnikom, a -pod različnimi obtožbami. Da ni imela namena umoriti moža. je ženska potrdila tudi včeraj pred sodniki ter povedala, da jo je mož ob povratku domov okregal in pretepel. Obupana je šla z doma na cesto, v upanju, da bo srečala kakega policaja, a ko tega ni našla, se je vrnila domov in sama ne ve kako. je napeljala cev do sobe. Plinsko cev je tiščala s prsti, da ne bi uhajalo v sobo preveč plina >n vrhu tega je simulirala padec s postelje da bi s tem zbudila moža, v upanju, da bo ta poklical policijske organe, katerim pa bi o-na nato prijavila moževo brutalnost. Zaradi majhne količine plina, je dodala ženska, in tudi zaradi velikih špranj v zidu, skozi katere je prihajal zrak v sobo, je bilo nemogoče misliti na smrt. • Istega mnenja je bil tudi njen mož, ki je stopil pred sodnike kdt obtoženec in tudi kot priča. Folicijskim organom je sicer prijavil, da je imel vtis, kot da bi ga hotela žena umoriti, a sedaj je mnenje, pa čeprav se z ženo ni sprijaznil, spremenil. Mož je med pričevanjem pojasnil, da sta sprta že kakih 5 let, to je od dneva, ko so ga obvestili, da je žena šla z nekim neznancem proti Monte-bellu. Da bi jo zasačil, je odšel tudi on tja, a med potjo je opazil svojo ženo v spremstvu moškega, ko se je s fi-lobusom vračala domov. Na vprašanje, kje je bila, Se mu je zlagala, izgovarjajoč se, da je bila s prijateljico in podobno. Zena je stalno prihajala pozno domov (včasih je ni bilo doma kar po tri noči) in kljub temu. da je vedel, da ga vara, ni nikoli \ dvignit roke nad njo. Zanikal je tudi, ca bi ji 6. oktobra 1953 povzročil, kakor ga obtožuje obtožnica, telesne poškodbe, katere ji je po njegovem mnenju povzročil nek-cio drug. Kar se tiče druge točke obtožnice, da ji je namreč stisnil prste med vrata, je Debernardi to priznal, vendar se je izgovarjal, da je to storil nehote: žena ga je hotela namreč udariti in on, da bi se ubranil udarca, je zaprl vrata ter ji tako priprl prste. Ho njegovem mnenju ga žena ni hotela umoriti s plinom, temveč mu je s tem hotela le škodovati: zavedala se je namreč, da bo on zadevo prijavil policiji in je imela namen krivdo zvrniti nanj. Zanimiva pa je bila izjava agenta policije Emanuela Fu-sillija, ki je pkupno z narednikom Borisom Peganom šel prvi na mesto: po njegovem je bila «scena vse drugo kot dramatična in skoraj komič-na». Ostale priče niso mogle s svojimi , izjavami razjasniti vprašanja, če je šlo ali ne za poskus umora. Dve sosedi sta vedeli povedati samo. da sta se zakonca pogosto prepirala, da je Debernardi hodil zgodaj spat, medtem ko je njegova žena prihajala ob vseh urah domov in da je imela navado razgrajati, s čimer je motila tudi druge. Po zasliševanju policijskih funkcionarjev Giovannija Sa-licija in Leonarda Micelija je Debernardijev zagovornik odv. Bornia ponovil svojo zahtevo, ki jo je že pismeno predložil sodišču, za zaslišanje dveh prič. Te bodo po odloku sodišča zaslišali danes popol dne in če ne bo presenečenj, bo zvečer izrečena tudi razsodba. Kakšna bo. je težko predvidevati: sodišče bo moralo predvsem ugotoviti, če je šlo za poskus umora ali ne in prav od tega vprašanja je odvisna obsodba ali oprostitev. , Prede. Rossi. tož. De Fran co, zap. Magliacca. obramba odv, Gefter Woncrich in Bor nia. S 1. avgustom v prometu novi kovanci po 100 lir Nakladni minister je s svo jim dekretom, ki bo objavljen v Uradnem listu, določil, da bodo dne 1. avgusta dali promet nove kovance po 100 lir. Kovnica je v zadnjilh mesecih pospešila izdelovanje teh kovancev, ki bodo postopoma nadomestili sedaj veljavne bankovce. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Vsi člani upravnega odbora naj se. udeležijo seje, ki bo v nedeljo, 15. t. m, ob 9. uri. V nedelio ,15. t. m. od 10. do 12 ure bo običajni sestanek članov. Člani, ki so na tekočem s članarino, bodo prejeli zadnje novosti. IX tetk Prosvetno drusivo Škam- perle* obvešča, da bo odoe;jal avtobus' na izlet v nedeljo 15. t. m. ob 5. uri zjutrai izpred cerkve pri Sv. Ivanu. Za izletnike iz mesta se bo avtobus ustavil pri Portlci di Chiozza. Opozarjamo na točnost ker se na zamudnike n« bo čakalo. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob gospe Josipine Grbec darujeta družini Flego in Macarol 1.000 lir za Dija&ko Matico. V isti namen daruje družina Trebeč 300 lir. PETEK, 13. julija 1954 TltlST POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Življenja in usode: «Clovek-žaba» V starih časih; 12.10 Za vsakogaf nekaj; 12.45 V svetu kulturni 12.55 Lepe operne a-rije; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Schumann: Koncert za klavir in orkester; 18.30 Z začarane police: Mater in brata je rešila: 18.40 P^san*-nijeve skladbe izvaja violinist Kuiggero Ricci: 19.06 Znani tangi; 19.15 Napredek znanosti i0 tehnike: 10. sestavek: «Radij3k° vodena plovba in lei»: 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport* 20.05 Glasba Glenna Millerji OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 12. julija t. 1. se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 9 oseb. porok pa ie bilo 7. POROČILI SO SE: uradnik Ce-sare Tomini in uradnica Elda Simonovich, učitelj Olivio Mavza-rol in gospodinja Silvia Monte-leone, uradnik Giuliano Giromet-ta in uradnica Grazia Virneri. industrijski izvedenec Karlo Kreus in profesorica klavirja G ianni na Paoletti. kotlar Rainiro Marchesi in gospodinja Silvana Furlani, tramvajski uslužbenec Angelo Mirmi in gosipodinia Maria Bosco. železničar Giovarmi Piccirti ut gospodinja Eleonora Zerial. UMRLI SO: 60-let n n Vittorina Pecchiari vd. Salvo. 59-letni Angelo Mazzon. 73-letni Josip Velušček. 82-letna Amalia Mo/e vd. Derossi, 80-letna Marija Dolenc vd. Gregori, 54-leina Eusapia Schmu t z por Rode. 57-1 et n i Levine Štolfa. 16-letna Maria An-tonietta Milano*. 92-leni Nicolo Zotto. NOČNA SLIJZBA LEKARN V JULIJU Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea. Ul. Ginnastica 6; Alia Maddalena, Ul. istria 43; Piz/fH-Cignola' Korzo Italia 14; Croce Azzurra Ul. Cornmerciale, 26; Harabaglia v Barkovljah in Ni-coll v Skednju. Danes ob 20.30 bo radio Trst A oddajal H. Sattnerjevo kantato «Jefte-jeva prisega*, ki io je predvajala šola Glasbene Matice v Trstu na zaključnih produkcijah. Sodelujejo mezzosopranistka Ju. stina Vuga - Kralj, baritonist Hektor Gerlanc, zbor in orkester šoje Glasbene Matice, zbor prosvetnega društva «S. Škamperle* in pevci iz Trebč Posledice padca Včasih so tudi pešci lahko prav tako nevarni kot motorna vozila, posebno če se jim mudi in švigajo po pločnikih, kot bi bili ti namenjeni samo njim. Žrtev * take nenavadne nezgodo je včeraj postala 77-!etna Oiga Kravos iz Ul. Gatteri, katero je nedaleč od doma neka ženska, ki se ji je grozno mudilo, oplazila, kar je zadostovalo, da je starka izgubila ravnotežje in padla na tla. Zenska ji je • i-eer priskočila na pomoč, vendar je takoj nato nadaljevalo pot. medtem ko je Kravo-sova, misleč, da bodo bolečine v rami ponehale, odšla domov. Kasneje pa se je zatekla v bolnišnico, kjer so jo zaradi zloma desnega ramena sprejeli s prognozo okrevanja v 2 mesecih na ortopedskem oddelku. 20.30 Hugolin Sattner: »JeftejeVž prisega«, kantata: 20.50 Glasben* medigra; 21.00 Prireditve in ,0" metnost v Trstu: 21.15 Smetan* Drugi staveti iz Kvarteta za g<>r dala; 21.30 Poje moški vokali)! kvintet; 21.50 Strauss: Cesarsk1 valček: 22.00 Iz svetovne knji' ževnosli io umetnosti: »Zbirk* in delovanje naivečle iavn* knjižnice na svetu«: 22.15 Bachova koralna glasba: 22.35 Sehdj niann: Simfonija St. 4 v dt-mol0' 23.00 Francoske ritmične P0" pevke. -r k m T i. 11.45 Komorna glasbal 12. Ira orkester Gino Conte; lkL in 18.15 Poročilo o Touru: 17.30 Igra godba na pihala: 17.45 Koncert čembalistke Sylvie Mari0-vve; 2100 Simfonični koncert fJ* dijskega orkestra - iz Rima. J1' rigira VVclfgang Savvalisch. 1» O I' I. It Poročila v slovenščini: 5^' 13.30 in 19.00 Poročila v italijanščini: 6.4»' 12.30, 17.45 in 23.00. 5.00-5.45 in 6.00-6.10 Spored Ljubljane: 6.10 Jutrania glaSbJ' 7.00-8.00 in 8 00-12.00 Spored 11 Ljubljane; 13 40 Ugani z nad1, kaj le to? 14.20 Zabavna glasb* 1430-17.00 Spored iz LjubljahS 17.00 Ritmi in popevke: I7j? Igra orkester Percv Failh; l8bh 19.00 Spored iz Ljubljane; HM: Vesela harmonika. izvaia *r Dorko Skoberne; 19.30-22.15 Sb^ red iz Ljubljane; 22.15 Johanb^ Brahms: Simfonija št. 1 v c-md'“ op. 68. m i. o v ».; \ | j 327,1 m, 21)2,1 Ul, 212,4 III - poročila ob 5.00, 6.00. 7 “ 13.U0 15.110 17 110 19 00. 22.00. 7.10 Zabavni zvoki: 8.00 Slovčjj; ske narodne pesmi; 8.30 Radii*', roman - Jan de Hartog: «Th* lassa« - X.: 8.47 Igrajo vel1* zabavni orkestri: 9.30 Italljah*L satirik Trilussa; 10.00 Koncert Jf. željah: 11.05 Vokalne sklad®; slovenskih skladateljev: 11.50 \ dom. m žene: 11.00 Lahek ob?,j danski glasbeni spored; 12.40 , slavne arije poio Nada Po**:; Tomislav Neraiič. Vlad«®* Ruždjak; 13.15 Zabavna 13.35 Za vsakega,:' nekai v la!L m zabavni glasbi; 14.40 /e1* ste - poslušajte! 15.35 Poie mOL; KradHfp Koš K ruše v inski župan: l^.t Popoldanski koncert; 17.15 4«. bavna in plesna glasba: 18 00 ^7 ve knjige: 18.10 Odlomki iz re »Rona« Borisa Popandopb1« 18.50 Družinski pogovori: 20',, Konstantin Brailolou' Glasba rodov sveta - XVII. Romuniii» II. 20.45 Dmitri) Šostakovič: vela simfonija ii:m. v i/.i.i ,\ 18.45 Za modelarje: 21.00 sti; 21.15 Carlo Veneziatvi: renada vetru«, veseloigra. zbor Fr. Prešeren iz Kraj";« 16.00 Utrinki iz literature - L* — 3 — 13. julij* 19M Kam plove Euratom? Naj bo v Daporih posameznih državnikov v zvezi z Euratomom še toliko pozitivnih tendenc, se morajo le te spremeniti v oviro nadaljnjega razvoja, ker je Euratom plod hladne vojne Pred proslavo šestdesetletnice društva «Zastava» v Lonjerju Kje moramo iskati razlog, da glede uresničenja Eurato-ma ni prišlo na konferenci v Benetkah, do znatnejših rezultatov, ampak je takrat šest zunanjih ministrov objavilo ie zelo skromen komunike. V čem je dilema Euratoma, u-gencije za jedrsko energijo za Zahodno Evropo. zie v besedilu skupne izjave akcijskega odbora /a «Združene države Evrope*, k je bila objavljena v Parizu meseca januarja letos, čitamo med drugim tudi naslednje* «Da bi zajamčili razvoj jedrske energije izključno v miroljubne namene in olajšali napore za napredek zainteresiranih industrijskih vej, in da bi se zajamčilo ustrezno oskrbovanje z jedrskim gorivom itd., je neobhodno potrebno da naše dežele skupno odobre neki evropski komisiji za jedrsko energijo ustrezno oblast in skupni mandat, ki sta ji potrebna. Da bi zajamčili izključno miroljubni značaj jedrsko dejavnosti, kakor tudi varnost delovne sne in prebivalstva, mora komisija po-le9 tega vzpostaviti neki sistem konlrole». M&lo nato je socialistična skupina na generalni skupščini Evropske skupnosti za premog in jeklo dala maja t. I.. naslednjo izjavo o načrtu Euratoma: mSkupinu smatra, da uporaba atomske energije v okviru neke evropske [ skupnosti mora biti usmerjena izključijo Jc piiroljubnim^ cilj e in ». Spric6 dejstva, cfa; so" $e zrAA SH pred različnimi s problemi na konferenci