Etnolog 16 (2006) PUSTOVANJA NA GORI[KEM Ali kako naj maske za`ivijo v razstavnem prostoru 307 V Gori{kem muzeju so leta 2002 s pomo~jo programa Phare izpeljali raziskavo o pustovanju na Gori{kem. Rezultati raziskave Pharovega projekta, ki ga je vodila mag. Slavica Plahuta, so bili zelo raznoliki, od razstave Pustovanja na Gori{kem do petih publikacij (obse`en razstavni katalog, zbirka tradicionalno-lokalnih receptov v treh knjigah z naslovom Jedi na Gori{kem 1–3 in zbornik teoretsko-zgodovinskih tekstov Prehrana na Gori{kem) in dokumentarnega videofilma Gori{ka pustovanja A. D. 2002. Razstava je bila postavljena v Gori{kem muzeju na gradu Kromberk v ~asu Pusta leta 2003. Avtorica razstave mag. Inga Miklav~i~ - Brezigar se je odlo~ila za kompleksno predstavitev pustovanj in je sledila antropolo{ko histori~nemu razvoju mask in maskiranja. Ni se zadovoljila le z deskriptivno-domoznanskim pristopom do tematike, pa~ pa je polje raziskave raz{irila tako geografsko kot strokovno (antropologija, etnologija, arheologija, psihologija, sociologija …). Rezultat tak{nega pristopa je bila ve~plastno zasnovana razstava, ki je bila postavljena v treh razstavnih prostorih Gori{kega muzeja na gradu Kromberk. Prvi prostor je bil namenjen za~etkom ~love{ke civilizacije, ko je ~lovek `ivel {e v tesnem so`itju z naravo. Poleg histori~nim, antropolo{ko-etnolo{kim in arheolo{kim podatkom ter predmetom je bil prvi prostor predvsem namenjen zaznavanju tistega dela narave, ki je za ~loveka neobvladljiv (strele, nevihte, neurja, plazovi, potresi). V ~rnem {otorastem delu, ki nas je pribli`al jamskim prebivali{~em na{ih praprednikov, se je odvijala multivizija, polna zvo~nih in slikovnih efektov, ob katerih naj bi obiskovalec za~util tesnobo, ki je prevevala na{e prednike ob divjanju narave. Tako naj bi obiskovalec s podzavestnim spoznanjem in vedenjem razumel vzgibe, ki so ~loveka `e v samem za~etku pripeljali do tega, da si je nadel masko. Drugi in tudi najve~ji prostor je bil namenjen tradicionalnim in sodobnim pustovanjem na Primorskem. Tradicionalne in sodobne pustne skupine Gori{ke (Ravensk’ pust, Li{ki pustjé in Mor{~anski pust) so bile predstavljene v naravni velikosti, na lutkah, oble~enih in postavljenih v tak{nem vrstnem redu, kot je zakodiran v posamezni pustni skupini. Pustne skupine so se vsaka iz svojega kota kot grozdi zarezale v prostor, da so imeli obiskovalci ob~utek, da bodo zdaj zdaj poletele okoli njih. Za {e intenzivnej{i u~inek gibanja in dogajanja je med “~lani pustnih skupin” potekala Etnolog 16 - 20.indd 307 11/26/06 11:19:27 PM Darja Skrt 308 Gostovanje razstave v [martnem (Gori{ka Brda) ob pustu, poskus rekonstrukcije “frodljarja” iz pustne tradicije Li{kega. Maska je delo Branka @nidar~i~a iz Kanala ob So~i. Foto: F. Polanec, 2006 Etnolog 16 - 20.indd 308 11/26/06 11:19:28 PM Pustovanja na Gori{kem Gostovanje razstave v [martnem (Gori{ka Brda) ob pustu, “Raw’nsk pust”, pustni liki iz Dre`ni{kih Raven, Jezerc in Magozda. Foto: F. Polanec, 2006 309 projekcija dokumentarnega videofilma Gori{ka pustovanja A. D. 2002, ki je prikazoval pustna dogajanja “na terenu” od priprav do za~etnih no~nih obhodov in samega pustnega rituala na koncu. Silhuete pustnih likov so se risale v projekcijski svetlobi in ustvarjale prav posebno vzdu{je, kakr{no je v resnici ob pustnem dogajanju. Ob~utek neobvladljivega, mogo~nega in magi~nega v naravi, ki je bil “vzpostavljen” v prvem prostoru, se je tu nadgradil in se umestil v dolo~en kulturni krog, v zaklju~eno geografsko enoto in je s tem dobil prepoznaven in evokativen obraz. Informativni del razstavnega prostora pa predstavljajo vitrine s starimi maskami cerkljanske laufarije in {tevil~ni panoji z besedili, ki nas, obogateni z raznovrstnimi fotografijami, seznanjajo tako z ostalimi pustovanji na Gori{kem kot tudi v sosednjem zamejstvu in tujini (Nem~ija, Italija …). To je osrednji del razstave, ki je {tevilne obiskovalce in goste tudi najbolj navdu{il, saj je nudil ve~plastne informacije na eni strani, na drugi pa je najbolj neposredno igral na vse ~love{ke ~ute zaznav, tako da si je vsak obiskovalec sam pri~aral “svoj pust”. Razstava se je zaklju~ila v tretjem prostoru, ki je bil namenjen otro{kim delavnicam, zato je bil prepoln mask iz otro{kih vrtcev, risbic in drugih otro{kih izdelkov. Odraslim pa je bila namenjena TV, kjer so si po mili volji lahko pogledali raznovrstna dokumentarna gradiva razli~nih pustnih skupin. ^etrti del razstave je razstavni katalog. Poleg klasi~nega katalo{kega seznama vseh mask in pustnih obla~il, ki jih hrani Gori{ki muzej, vsebuje tudi dva dragocena teksta Inge Miklav~i~ - Brezigar in Pavla Medve{~ka. Knjiga je pravo dopolnilo oz. antipod razstavi. Prina{a kompleksne dodatne informacije, ki jih na razstavi lahko le zaslutimo in nam spro`ajo dodatna vpra{anja. In ~e re~emo, da je razstava predvsem evokativna, Etnolog 16 - 20.indd 309 11/26/06 11:19:32 PM Darja Skrt asociativna in na zaznavne ~ute delujo~a prezentacija, je knjiga strokovni, teoretski in informativni nosilec vedenja o pustnih {egah. Miklav~i~ - Brezigarjeva v prvem delu {tudije spregovori o pojavu mask in maskiranja, ki ga umesti v antropolo{ko-histori~ni kontekst. V drugem delu se posveti slovenskim pustnim maskam in podrobneje obravnava sodobna pustovanja na Gori{kem, pri ~emer pa vseskozi vle~e evropske vzporednice in jih tako umesti v evropski okvir. [tudijo zaklju~i z dru`benim pomenom pustovanja, kjer posebno pozornost posveti fantovskim in dekli{kim dru`bam. V drugem delu kataloga so objavljeni etnografski zapiski Pavla Medve{~ka, ki je v petdesetih in {estdesetih letih prej{njega stoletja opravil obse`no terensko raziskavo na celotnem hribovitem delu Gori{ke (Lig, Lokovec, ^epovan …). Kljub temu, da 310 se je raziskava za~ela ~isto naklju~no, je zbral {tevilna pri~evanja. Kot oblikovalec in slikar se ni mogel upreti sku{njavi, in je opise razli~nih mask in pustnih obla~il tudi narisal. Nastali so dragoceni zapisi, ki so na objavo ~akali skorajda 50 let. V katalogu so objavljeni v celoti (besedilo in risbe). Razstava Pustovanja na Gori{kem avtorice Inge Miklav~i~ - Brezigar je kljub kompleksni zasnovi zelo fleksibilna. Preprosto in brez posebnih vsebinskih kr~enj jo je lahko prenesti v druge prostore, ne glede na to, ali so ve~ji ali manj{i. Tako je leta 2006 v pustnem ~asu in ob kulturnem prazniku gostovala v Hi{i kulture na [martnem v Gori{kih Brdih, kjer se je ponovno ~udovito prilegla staremu histori~nemu okolju in obnovljeni hi{i vdahnila pe~at `ive tradicije. Darja Skrt Etnolog 16 - 20.indd 310 11/26/06 11:19:37 PM