ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8--, ZA DIJAKE KRON 6--; ROSA-MEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10"-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13-YVrYiVrYrYiVYyrVWmViW^ LETNIK 2. * 16. DECEMBRA LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI 1915 - IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 16. --—• Sv. Lucija ob Soči: Glavni oltar; na levi na tleh razkosana prižnica. STRAN 152. iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i III Illllllllllll I lit lllll llllllllllllll lllll IIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIHIIHIIimillMIllIlIlllllll um IMIIIIIMIIIIII II ILUSTRIRANI GLASNIK 16 ŠTEVILKA ...................................................................................................................................................................................................................................................... Zastavonoša. ^Spisal Unger.' Armadavlje stala v sovražni deželi, velikansko vojno taborišče. Zastavonoša Mikoleit 4. kompanije . . . pešpolka se je moral javiti zvečer bolnega. Poročnik mu je ukazal, ker je bilo vse dobrohotno prigovarjanje zastonj. Mikoleit je poizkušal kolikor mogoče spoštljivo ugovarjati. Da ni tako bolan, telesna slabost bo kmalu prešla, In poleg tega je v kratkem pričakovati bitke. Če ni njega zraven ... Častnik se je smehljal. Zbiranje sil vendar še ni končano, in preden se prične bitka, bo on, Mikoleit, že zdavnaj zopet na fronti. Torej naj bo pameten in naj se javi štabnemu zdravniku v bližnjem lazaretu. Tedaj je šel Mikoleit. * * » Sam je ležal sedaj v velikem in prostornem šotoru. Ranjencev tukaj še ni bilo, kot v Belgiji in na ruski meji, in ono malo bolnikov so zdravili kar v taborišču. Zdravnikovo obličje se je pri sprejemu zelo zresnilo, vendar ni omenil nevarnosti bolezni. Ponoči se je obračal Mikoleit po ležišču nemiren in vznemirjen semintja. Njegova glava je žarela in žila je trdo udarjala v zagorelo, od dela otrdelo kožo. Bogve, ali se norčujejo, da se je javil bolnega? Sedaj, ko je treba, da se postavi! Če se vname boj, bodo vpraševali tovariši: »Zakaj ne nosi Mikoleit naše zastave ?« In ta ali oni bo odgovoril: »Ker se je skril v slamo; smrt v slami mu je ljubša od častne, junaške smrti.« Po polnoči ga je objelo polspanje, polno najčudovitejših sanj. V vojnem taborišču, ki je bilo že dva dni za zapadno mejo na sovražnih tleh, je postalo tiho. Semintja je zadonel v zvezdnato, jasno noč, klic čuječe straže. Nenadoma je Mikoleit vztrepetal. S trepetajočo roko se je pogladil po čelu, se trudoma dvignil in prisluškoval... prisluškoval. Sedaj! . . . Sedaj zopet! . . . Kaj je bilo neki to ? Daljno bobnenje. To je bilo streljanje topov! Kako ?---Menda se vendar ni motil ? Z željnimi rokami je segel po kozarcu z vodo, ki je stal poleg njega na stojalcu. Sedaj! Sedaj znova ! Bum! . . . Bum, bum! Artilerija otvarja ogenj. Dan ognjenega krsta vstaja od vzhoda. In on ne sme biti zraven? Mikoleit zopet pade nazaj na ležišče. Še vedno prisluškuje. A utrujenost je močnejša kot njegova volja in ga zopet zamota v nemirno spanje. Ko se potem zopet prebudi, sije že prva dnevna svetloba skozi mala okenca v šotor. Bolniški strežnik stoji pred njim in pripravlja sveže, mrzle obkladke za čelo in srce. »Kaj je, tovariš ?« ga vpraša bolnik. »Napadli so nas. Sovražnik stoji pred Lagarde.« »In mi? In moj polk?« »So že zdavnaj odšli Francozom na- ' Mikoleit se pre- straši. Mrzlično hitro delujejo njegove misli. In premišlja, kako bi mogel uiti. jj »Tovariš, ali mi daš piti ?« Strežnik odide, da bi prinesel bolniku kozarec vode. Ne misli na nič slabega. Ko pride zopet nazaj, je postelja prazna. * * * Dolgih korakov hiti Mikoleit čez polje. A njegove misli in želje so daleč pred njim. Kako neki je mogel reči včeraj poročnik, da ne pride še do boja! Kdo bo nosil sedaj zastavo namesto njega in si priboril slavo in čast ? Čez četrt ure pride do taborišča. Na prostoru ni več čet. Le nekaj voz stoji v dolgih vrstah in tuintam gori taboriščni ogenj. Zastavonošu ni treba vprašati za pot. Bobnenje topov in vedno močnejše prasketanje pušk mu naznanja smer. Njegovo telo je oslabelo do skrajnosti. A dalje . . / le dalje! (Konec prih.) Težko pričakovanje. Spomin. Fr. Koblar. 0 ti kranjska pesem, ti gorenjski vrisk v tujem svetu, kako sta lepa! Pojejo vaju študenti veselootoženih src in prav zato sta čudovita, kakor da bi stopila pravljica na tlakovano cesto, — saj se glasita v tem mestu brez lepe pesmi. Ljudje gredo mimo, poslušajo in postajajo, celo mesto — utrujen vojak — se začudeno zgane v polspanju; a ni mu mar za lepoto, preutrujen je in srce mu je že davno okamenelo. A pesem se je glasila naprej, tiho in otožno: t j • , ji Je pa davi slanca padla na zelene travnike. Prišla sta mimo — ona se je okre-nila in postala — a takoj je morala naprej. Prihodnja veža pa je pogoltnila oba. Prizor iz skalnih strmin na tirolski bojni črti. Prehod čez most za silo. .........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................11 • 11* t tt • »««4 M *• 111 f I • • M f 11 r • r*«* f • »•*« ŠTEVILKA 16. ILUSTRIRANI GLASNIK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii .................................................................i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ihiiiiiihiiiiiiiii, 153. STRAN Mlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Pa saj mi ne boste verjeli, če zapišem, da je bila Slovenka, ki ji je zastala noga sredi poti — a vendar je res! Moj Bog — greš po cesti zamišljen v svojo revščino in samoto, ljudje te srečavajo, nihče se ne zmeni zate, ti za nikogar — a naenkrat ti zatrepeta srce, na uho ti je pri-gostolela domača govorica, ozreš se, tuji obrazi gredo mimo tebe — samo podobni so domačim. Ali včasih govoriš ti, marsikdo se ozre za tabo — morda z istim čuvstvom kakor ti poprej in o sreča — zgodi se tudi, da te nagovori popolnoma tuj človek: »Jaz sem tudi Slovenec!« — in oba brata. Domovine ne izgubiš, najdeš jo povsod — čim dalje, tembolj si je vesel. Včasih roma kakor desetnica in išče kruha, včasih hodi pot izgubljenega sinu — odhaja in se vrača, pa je podobna hlapcu, ki je s talenti odšel, da si pridobi novih in ne misli več, da se vrne; ostane na plodni zemlji in ne vpraša po tujem nebu, ker se je zagledal v prst, ki mu nosi in rodi zakladov — a domovino še nosi, ker ni pričel še nihče, ki bi vzel blažen spomin nanjo. Ti domovina spomina, ali si še domovina krvi in srca? Morda je samo beseda, ki še ni utonila med novimi glasovi, ampak živi zadnje hipe umiranja ? Ob oknu je slonela. Tramvaji so utrujeno ropotali gorin-dol, avtomobili so brenčali, a vse le posamič, poredko, bilo je že pozno. Tudi pesmi ni bilo več čuti, a donela je še vedno. Ni je prevpil glas težkih vozov, in premotil takta ropot cestne železnice — donela je še lepše, slajše, donela bliže. Pesem je zašla v srce, znala si je poiskati dom, kjer se je ustavila. A čuj, oglasila se je še druga podobna pesem! Odkod — odkod? Tam daleč se je glasila nekoč — spomin povej; pesem sredi vasi. V čumnati je spalo dekle in jo poslušalo. Okno je stražil roženkravt in rdeča zavesa je trepetala v poletni noči. Pesem pa se je glasila in se bližala — pod oknom pa je za hip postala — morda se je takrat iztegnila tudi roka in otrgala razcvetel nagelj. In potem se je pesem oglasila še lepše in končala z vriskom onkraj vasi. Spomin se je ob pesmi spet vrnil k srcu in ga narahlo zamajal. Še naprej ? — Da, vstajajo. Spomin in srce si pomagata, vstajajo obrazi. Temni, nerazločni so — a prihajajo bliže, zibljejo z ustnicami — že je čuti njih glas. Spoznavajo se. »Pa boš res šla ? Daleč ?« »Ne, samo za poizkušnjo — zunaj je boljše.« In tovarišice so ji voščile srečo, »Pa piši, pa piši,« — »Dobro naj se ti godi,« — »In kmalu se vrni!« »Bom, bom« — je govorilo tisto dekle — a tega obraza ni med njimi, ni v spominu, — samo glas zveni jasno, »Da — to sem govorila jaz sama — se je spomnila gospa ob oknu. Pripravljala je obleko. Pri peči je sedel oče. Tudi poleti je bil tu njegov prostor, matere ni bilo več. »Ali res greš ?« »Grem, da vam pomagam! Tuja gospodinja je pri hiši, brat se je oženil, odveč sem — dekla.« »Pa ne pozabi, da sem te v skrbeh in5|težavah odredil in molitve ne pozabi. In samo še ena noč od tujine. . . Srce je bilo nestrpno, želelo je novega sveta. Okno je zatrepetalo. »Zakaj greš ? Pozabiš me !« »To si čuden!« »Saj vem — ali obljubi mi, da se kmalu vrneš, potem bova svoja.« »Saj veš, verjemi!« In tam pod kozolcem je zavriskal, njej je bilo takrat — ali se še spominja — ni ji bilo hudo. Šla je. Iz mesta v mesto, hitro na- prej. Spomini, čemu, saj tudi srce molči! Naprej, naprej! Ah, srce ve tako malo! Bila je k sreči lepa, in veliko mesto zahteva lepih ljudi; pravica se deli po obrazu, sreča se jim sama ponuja. In sreča, .ti si dom? Da, zakaj ne! Bel kos kruha je slajši od ovsenega, lep obraz se lepše prilega lepi hiši kakor slamnati, in kdo ne pozabi ob polni skledi na glad? In tako se začne živeti, iz hipov v leta — do smrti. Za vedno ? Morda naenkrat pade sekira, ki preseka vez sreče, pride spomin in potrese srce. Konec je trpkost. Oddelek ujetih alpinov s strojno puško. fi=llllllll=n o* Podlistek, o* plilhn — —' —IIIIIIIF Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) Iz koče ob cesti je padal rdeč svit čez pot. Vstopil je. Ljudje so ravno sedeli pri večerji. Oče je sedel odkrit pri koncu mize, okoli njega otroci. Mati je imela polne roke opravil. Vse je nudilo živ prizor, ki ga je blagoslavljala kljub ubožnosti sreča in zadovoljnost. »Bog Vas blagoslovi!« je dejal gospod Maxwell v domačem narečju, ki se ga je že nekoliko naučil, »Bog Vas blagoslovi!« se je glasil odgovor. Gospod Maxwell je zapazil tiho nezaupanje. Večkrat namreč so prihajali va- gabundi ter strašili žene in otroke. Gospod Maxwell je vedel, da njegova zunanjost ni preveč privlačna. »Lačen sem in ves izmučen,« je dejal. »To bolezen Vam lahko preženemo,« je dejal gospodar. »Paudheen, vstani in daj stol tujcu.« Paudheen, ki je imel usta polna krompirja, je vstal, sicer godrnjaje, in vzel s seboj še kopo krompirja. Gospod Maxwell je sedel in s slastjo použil domači kruh in spil mleko, ki so mu ga ponudili. Nato se je obrnil, da bi odšel. »Pa se Vam zelo' mudi,« je dejal gospodar. »Moram še v Cahercon«, je odvrnil gospod Maxwell in vzel svoj sveženj. »Aha, kjer stanuje veliki gospod?« »Gospod Hamberton? Da. Danes je bila doli v Lisheenu izgnana iz hiše družina in ž njo tudi jaz; gospod Hamberton mi je ponudil dela.« »Sedite še nazaj in povejte nam vse. O izgnanju smo slišali. Povejte nam vse,« je dejal gospodar. Bila je sicer prav majhna zahvala, ki jo je mogel pokazati za velikodušno gostoljubje. Vendar se ni dolgo mudil, temuč se kmalu odpravil na pot. Cesta je peljala čez globoko zarezan prelaz. Črno in preteče so se dvigale gore na desni. Čez malo časa je imel na levi strmo reber, ki je padala v široko ravnino. Zdelo se mu je, da vidi zvezde v majhnem jezeru in sliši šumenje reke, ki hitela proti morju. Reko je kmalu prekoračil. Potem je hitro korakal po gladki cesti dalje in kmalu videl luči male vasice. Lahko je našel Doneganovo hišo in bil prisrčno sprejet. Kar mu je najprej padlo v oči, je bil vtis udobnosti in snažnosti, ki mu ga je nudila hišica, ter ostro nasprotje z razmerami v Lisheenu, Tla so bila iz opeke in zelo čedna. Dalje je stalo v kuhinji dolgo, železno ognjišče, bakreni deli so se svetili v luči. Sklednik je bil nabito preskrbljen s kuhinjsko opravo. Otroci so sedeli okoli mize in brali pri svetilki, ki je sipala izpod opalno zelenega klobuka luč na knjige. Donegan je bil velike, pristno keltske postave s temno modrimi očmi, ki so se svetile izpod košatih, črnih obrvi. Njegova IIII.......III ■ 11111M111 11IIIM11IIM M1111111 STRAN 154. 'IMMIimillllMIlIMIIIIIIIIIIIIIIIIIII ■.Illllllllllllllll llllllllllllllltlllllllll IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIlllMlllllllllItllllllllllHIllllllllllllllllll i.................................................................................................................................... ILUSTRIRANI GLASNIK iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimik Spomini, naprej, naprej! Vse stoji, ni niti enega več — a v globini srca se zbirajo solze, morda planejo kdaj na dan. V postelji se je nekaj zganilo — otročji glas je zaklical tako tuje in zajokal — bil je njen otrok; in tam je spal mož. Predramil se je in je nevoljno opomnil, čemu še čaje. Tiho, bolest! Dom, kje si? Domovina, komu si podobna? Včasih romaš kakor desetnica in iščeš kruha, včasih hodiš pot izgubljenega sinu, včasih pa si podobna hlapcu, ki je odšel s talenti in ne misli več, da se vrne. In kje si? , Le tam doli ležiš, majhna med malimi, a v srcu si mnogim. ■■■■■■■■■BI B f Profesor Friderik Žakelj. Dne 20. novembra smo v Ljubljani pokopali profesorja Friderika Žakelja. Rojen je bil leta 1835. v Krašnji; umrl je v III lllll lllllll I lllll llllllll II lllllllllllllll I lllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIII llllllll lllll II pravičen, vendar vedno dobrohoten, bil je natančen in mož strogega reda. S svojo soprogo, sestro pokojnega lazarista Heid-richa, je živel v srečnem zakonu. Bil je mož krščanskega mišljenja in življenja. Prav do zadnjega tedna je bil vsak dan v ljubljanski stolnici pri konventni maši. Po smrti žene in prijatelja Heidricha se je čutil osamljenega in je zaželel za njima. Želja se mu je kmalu spolnila. Živel je samo šoli in se je v starosti težko ločil od nje. Rad je hodil še zadnja leta po Vodnikovem trgu, kjer je stala stara gimnazija. Le kak temeljni kamen še gleda od tega poslopja iz tal in tako se krči tudi število mož, ki so poučevali na tem zavodu. Počivaj v miru blagi mož! Profesor Žakelj. častitljivi starosti osemdeset let. Bil je učitelj mladine na gimnazijah v Reki in Ljubljani 45 let. Kot profesor je bil resen, t Jernej Pogačar, rojen leta 1891. v Poženku, v župniji Cerklje na Gorenjskem, služil pri c. i. kr. pešpolku št. 17, kot naznanilni jahač pri polkovnem štabu; prvič je bil ranjen 28. oktobra 1914. pri Grodeku. Ko je okreval, je šel nazaj v Galicijo in bil zopet ranjen 5. junija pri mestu Flumac, kjer mu je sovražna krogla pretrgala nit življenja- Ko se je vračal nazaj v Galicijo, je rekel: »Sedaj se ne vidimo več!« In uresničile so se tvoje besede, dragi Jernej! Spavaj mirno, dragi sin, v daljni gališki zemlji! Za teboj žalujeta dva brata, ki sta oba na bojnem polju, eden že ranjen, in dve sestri, posebno pa žalujeta oče in mati! f Franc Lampič je bil rojen 1. 1892. v Stanežicah pri Št. Vidu. Služil je pri 27. pešpolku kot sani-tejec. Udeleževal se je vseh bojev v Kar- Anton Barbič Anton Metlika padel na ital. bojišču. padel na ital. bojišču. Franc Lampič padel na sev. bojišču. Joško Cremošnik padel pri Doberdobu. Peter Breznik umrl v Celovcu. in najbolj pomembno je bilo, da je gospod Maxwell, vstopivši v obednico, kamor ga je proti njegovi volji peljal sluga v livreji, zapazil, kako so ga sprejeli z nekim posebnim ozirom. Gospodična Moulton ni mogla več nadaljevati ročnega dela, temuč je dvignila oči in pozorno opazovala gosta. Odkar je zapustil Dublin, se je prvič nahajal v sobi, ki mu je s svojim ozračjem vzbudila stare spomine. Pohištvo, preproge, lepe slike, srebrno namizno orodje: vse je v njem z vso silo budilo kopo prijetnih spominov. Nasprotje med tako eleganco, med elegantnim nastopom gospoda ter gospodične in med njegovo zanemarjeno obleko ga je napolnilo s sramom. Ves je zardel in vrtel nemirno svoj obdrgnjeni, pomečkani klobuk med prsti. »Sedite!« je dejal gospod Hamberton. »Ali ste srečno potoval? In pri Doneganu je bilo vse v redu?« »Da, jaz se počutim zelo dobro. Done-ganovi so bili z menoj zelo prijazni.« »Maxwell,« je dejal gospod Hamberton, igraje se z žepnim nožičkom, in ostro opazoval gosta. »Vi ste majhna uganka. Vsaj očitno je, da ne spadate med ljudi naše okolice. In čudovito, Claire, ali se naš veleposestnik ne imenuje tudi Maxwell?« »Da, tako mu je ime,« je odvrnila. »In je prav poseben lump,« je dejal gospod Hamberton. »Stalo me je vražjega dela, preden sem mogel dobiti v najem ta prostor. Delal je toliko zaprek, kakor bi slo za kos zemlje v srcu Londona. Max-vvell, Vas obdaja skrivnost, a imate nedotakljivo pravico, da jo varujete in jaz bi bil zadnji, ki bi poizkušal stvar razjasniti. Vi niste prav močan, radi tega sem sklenil, da Vas postavim za paznika. Ob sedmih, opoldne, ob eni in ob šestih se da znamenje z zvoncem. Kdor pride po zadnjem udarcu, se mu odtegne četrtina dnevne plače. Ali ste razumel?« Gospod Maxwell je prikimal. »In potem morate biti tudi vedno pripravljeni, da lahko pridete k meni, da poskrbite za račune ali karkoli bi bilo poli ebno. Vaša plača bo funt na teden. Imate tudi prosto stanovanje. Pač niste še ože-njen?« Gospod Maxwell se je, za hip poza- bivši svojo vlogo, presenečeno vzravnal in pogledal smehljaje se proti gospodični Moulton. In, čudno, ona je odvrnila smehljaj, njeno lice in čelo je zalila lahna rdečica. »Prav. Poiskali Vam bomo kakšno staro ženico, ki bo skrbela za Vas. Kaj meniš, Claire, Nance Brien bi bila dobra?« »Da,« je odvrnila raztreseno. »Donegan Vam bo pokazal Vašo hišico,« je dejal gospod Hamberton in s tem namignil, da je pogovor končan. »Ali še kaj drugega?« je vprašal, ker se je zdelo, da se gospod Maxwell obotavlja. »Ne, toda —« »No, le na dan, naj bo karkoli!« »Pač vidite sami, da je z mojo obleko slabo,« je dejal gospod Maxwell in lahno zardel. »Jaz pač dobro vem, da si preveč upam, toda če bi kaj predujema —« »Ne,« je zagrmel gospod Hamberton. »Jaz ne dam nikoli predujema. A bom že poskrbel, da dobite obleko. Sicer je pa Vaša obleka za delo še dobra. Na vsak način bi rad praznične obleke. H kateri veri spadate?« ............................................................Illlllf llllltltllltllltltf ■■•••((•(•■•■••••••(••ttlltttllllf ti tllllltlillllllf llllf llllllf ........................................................................................................................................................................................................................ STRAN 156. ILUSTRIRANI GLASNIK 16. ŠTEVILKA ..............................I......................................................................................................................................................................................................Illlll............................................................................................................................ patih. Padel je 14. maja, zadet od krogle. Ko so se oglasili zvonovi in naznanjali domači župniji njegovo junaško smrt, se je marsikomu zarosilo oko, in slišal si glas: Škoda je tako pridnega, poštenega mladeniča. — Počivaj v miru! f Jožef Cremošnik. Žalostno so dne 14. novembra naznanili zvonovi prelepe braslovške župnije, da je nemila smrt pretrgala na italijanskem bojišču j nit življenja blagemu mladeniču Ljubljanski cesarski strelci. Ob odhodu iz Karpatov meseca majnika se častniki klanjajo pred spomenikom cesarice Elizabete v bardjev-skem kopališču. Joškotu Cremošnik iz Pariželj. — Služil je pri slovenskoštajerskem pešpolku št. 87. Najprej, se je bojeval v Galiciji nad dva meseca nato je bil prestavljen na italijansko bojišče. Ni mu bilo odločeno, da bi se vrnil k svojim domačim; bil je dne 27. septembra od sovražne krogle smrtno ranjen, in naslednji dan je umrl častne smrti za domovino. Ranjen je bil, previden s svetotajstvi, vdan v voljo božjo; kakor razvidimo iz njegovih poročil, se je junaško boril za našo domovino. Pokopan je na nekem brdu pri vasi Doberdob. Počivaj mirno, dragi Joško, v solnčni goriški zemlji, dokler Te ne pokliče glas trobent k veselemu svidenju, nad zvezdami. f Peter Breznik. o Danes priobčimo drugega brata Petra. QP Rojen je bil 6. aprila 1892 v Pamečah, C^] aktivni vojak trenske divizije št. 3, vojna ££3 pošta 65. Umrl je vsled v vojni dobljenega p^-j legarja dne 2. avgusta v deželni bolnici ZL, v Celovcu. Vrlemu mladeniču bodi zemlja lahka; njegovim priletnim staršem, ki so QP s Petrom žrtvovali vse tri sinove za do- movino, naše iskreno sožalje! Ljubljanski cesarski strelci. Dobra volja za fronto. HIIIIIIH g* svetu. gf illlll- Svetovna vojska. 3. dec. Laški napadi so bili povsod odbiti. Sovražnik je hudo obstreljeval Gorico. Zahodno in južno od Novega Pa-zarja so naši ujeli 3500 Srbov. Bojev so se udeležili na naši strani tudi Mohame-danci. V gorah pri Mitrovici ujetih 1200 Srbov. V Mezopotamiji so Angleži skušali bližati v Bagdadu, se bili so poraženi pri Ktezifonu. i 000 vojakov mrtvih in ranjenih. Angleži so se daleč umaknili po tem porazu. 4. dec. Sovražnik še vedno napada. Zavrnili smo ga povsod, posebno pri Oslavju in Podgori, Gorica je še vedno v topovskem ognju. — Na črnogorskem bojišču so naše čete zasedle Plevlje in sovražnika vrgle pri Prisnejevici južno od Sjenice. Ujetnikov so včeraj privedli v Mitrovico in Novi pazar 2000. — Na ruskem bojišču so Rusi Nemce napadli pri »K anglikanski cerkvi.« »Dobro. Mi, hvala Bogu, nimamo tu nobene cerkve. Kaj ste delal zadnjih par mesecev ob nedeljah?« »Cigarete kadil, če sem jih imel, in bral Šekspirja.« »Bral Šekspirja!« je ponovil gospod Hamberton. »Vi ste mož, ki ga jaz rabim. Ali ste čilal še druge pisatelje?« »Da, vse,« je odvrnil gospod Maxwell in naštel svoje literarne znance, tudi Ib-sena in Tolstoja. »Mož, ki sem ga iskal celo svoje življenje,« je dejal zamišljeno gospod Hamberton. »Jaz Vas nočem vprašati, kako ste se seznanili s temi literarnimi velikani, a meni lahko pomagate pri družabni in duševni povzdigi mojih ljudi. Imate kaj proti ali odgovarja Vašim nazorom?« »Dvignjenje ljudstva v tem oziru je sanja mojega življenja. In raditega ravno sem tu.« »Potemtakem imate že izkušnje?« je vprašal gospod Hamberton. »Kakšen uspeh ste dosegel pri dobrih ljudeh v Lisheenu?« »Jaz si nisem niti upal, da bi poizkušal.« »Niti upal?« »Da, niti upal!« je nadaljeval gospod Maxwell z nekim ognjem, ki je žarel na njegovih licih in v njegovih očeh. »Kako naj bi o tem govoril ljudem, ki se morajo boriti s strašnim vsemogočim ubo/štvom, katerim stoji neprenehoma pred vrati ek-sekutor in nad katerimi leži vsa grozna mora veleposestva? Kje naj dobijo čas za take reči? Od prvega petelinovega klica do temne noči ni nič drugega kot delo, delo brez prestanka, ki pa ne donaša sadov njim, temuč drugemu. Kaj pomaga govoriti o dvignjenju ljudstvu, če se prej ne odvali kamen z groba. Ljudstvo brez moške samozavesti ni prosto. Samozavesti ni brez duševne izobrazbe. Duševna izobrazba pa zahteva počitka in prostosti pred morečo skrbjo za vsakdanji kruh. In tega ne bo, dokler ne bo dežela popolnoma osvobojena iz rok veleposestva. Mi smo protestanti. Toda rečem Vam, da bi bili1 svoje katoliške rojake že davno ponižali v živali, da ni varstva, moči in milosti nji- hove vere. Ne čudite se mojemu navdušenju, gospod Hamberton in gospodična Moulton! Če ne bo nihče govoril, bo še kamenje pričalo zoper nas.« »Prav res, moj mladi prijatelj. Dal Bog, da bi Vas slišal Vaš enakoimeni Max-well! Medtem pa bo dobro, če se držimo starega pravila: Stori, kar je najbliže! Jaz Vam bom dal na razpolago vse knjige, ki jih rabite.« XXVI. Obtožba. Obravnava proti Pierryju in Debbie Mc Auliffe je bila kratka, obsodba suma-rična in narekovana po sovraštvu. Bil je čas, ko so Irsko vladali satrapi — ob polovični plači službujoči častniki, bivši indijski uradniki. Postavna določila o pregreš-kih proti veleposestniku so se uveljavljala v najstrožjem smislu. Zoperstavljanje proti izgnanju je bil pregrešek že sam na sebi dovolj težak, ranitev stražnika ga je naredila za prvovrsten zločin. Sestra in brat sta bila obsojena na pol leta prisiljenega dela. (Dalje.) iiiiiiiuiiiiim llllllllllllllllll lllllllllllllllllllllll: IMIlMIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIi llllllllllllllllllllll ŠTEVILKA 16. ILUSTRIRANI GLASNIK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihmiii lllllllllllllllllll iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiii 157. STRAN •liliiiMMiMIllIlllllllllHIIIIIIIIIIIIIHIIIIHHIIIIIIIIIIHMIlllll Nevelizu in ujeli divizijskega poveljnika. Ni pa res, da bi se bile avstrijske čete morale umakniti pri Kozlincu in Čarto-riškem. 5, dec. Sedaj le bolj topovi govore, le pri Oslavju je bilo več pehotnih napadov odbitih. Na tirolskem bojišču je sovražnik obstreljeval naše utrdbe pri Lar-dare. — Na črnogorskem bojišču so se bili večji boji pri Celebiču, kjer so naše čete došie iz Foče vrgle Črnogorce. Bolgarske čete so jugozahodno od Prizrena porazile sovražnika in mu vzele do 100 topov in mnogo drugega vojnega blaga. V gorovju Janu blizu Dibre pol pota med Krčovim in Ohrido so bile poražene umikajoče se zadnje srbske čete. V Bitolj (Monastir) so vkorakali bolgarski in nemški vojaki. Iz Djakova se je umaknil sovražnik, 6, dec. Naša križarka »Novara« je z nekaj rušilci pri Sv. Ivanu Meduanskem potopila tri velike in dva manjša prevozna parnika; pet velikih in mnogo malih ja-dernic, ki so prekladale vojno blago na suho. — Blizu tam je ladja »Varaždin« uničila francoski podmorski čoln »Fres-nel« in ujela poveljnika in 27 mož, — Na soškem bojišču vedni ogenj, vedni napadi na posameznih točkah. Sovražnik v svojem poročilu poroča tudi o naših napadih, — Naše čete prodirajo v Črnogoro, približale so se Peči, važnemu križišču, ujele so 2100 mož, 7, dec. Južno od Plevelj smo odbili črnogorske napade. Severno od Berone so naše čete napadle sovražnika in si osvojile njegove utrjene postojanke pri Suhodolu. Južno od Novega Pazarja smo ujeli 1200 sovražnikov. Pri Peči so bili hudi boji. Naši so zasedli Peč. — Francozi so se umaknili iz svojih postojank v loku med rekama Črna in Vardar in zapustili 9. dec. Naši so na laškem bojišču pri Dolju severozahodno od Tolmina po hudem boju osvojile del sovražne postojanke. — Naš podmorski čoln je 7. t. m. v zalivu Drine prijel albansko motor-sko jader-nico, kjer je bilo 30 srbskih vojakov s 4 topovi in s strelivom ter jo odvedli v Ko-tor. — Razkropili smo črnogorske čete na višinah severno - vzhodno od Plevlja. Severno od Berana smo prisilili levo črnogorsko krilo, da se je moralo umakniti. Tudi proti desnemu krilu*napre-dujemo. Število ta dan ujetih znaša nad 1000, — Bolgarske čete so zasedle Dja-kovo, Dibro, Strugo in Ohrido, Boji ob Vardarju proti Francozom se ugodno razvijajo. Naš cesar se je v posebnem pismu na svojega ministrskega predsednika prav moje očetovsko srce, zidajoč lia milost Gospodovo, zaupno pričakuje zanje srečnejših dni in da bo moja in moje vlade skrb, da se tudi lam, kakor drugod, rane, Boji na Tirolskem Vas Landar, ki jih - je zadala vojska, z dejanji olajšajo in zacelijo. Veliki vojni dogodki, ako ne pride kaj popolno nepričakovanega, so se za letos zaključili s popolnim porazom Srbije. Dežela, ki je zakrivila sedanjo svetovno vojsko, je prejela strašno kazen. Sedaj Avstrijci z zavezniki proti koncu leta lahko rečemo, da smo zmagovalci na vseh bojiščih. Zasedeno imamo neizmerno veliko ruske zemlje, Belgijo, del Francoske, vso Srbijo, na italijanski meji odbijamo sovražnika tako vztrajno, da po skoro sedmih mesecih nima pokazati drugega kakor neuspehe, vkljubtemu da je izgubil kakor pravijo do pol milijona vojakov. — Prav je torej imel Srbsko bojišče: Bitolj, ki so ga zasedli Bolgari. Krivolak in Demikarpu. — Na drugih bojiščih nobenih posebnih novic. 8. dec. Na goriški meji zopet živahnejši boji. Povsod smo odbili sovražnika, ki je trpel hude izgube. — Na črnogorskem bojišču so v Peči dobili naši 80 topov in mnogo vojnega blaga; vjeli so 2000 mož, med njimi 300 Črnogorcev. Arnauti se vojskujejo proti Srbom. — Naš podmorski čoln je 5. dec. potopil manjšo italijansko križarico pred Valono. — Bolgari so v južni Macedoniji zasedli Resno in Dibro, kjer so našli oddelek avstrijskih vojnih ujetnikov, ki že deset dni niso dobili nobenega kruha. 80 ujetnikov je bilo skoro mrtvih. Preskrbelo se je, da se okrepčajo. očetovsko spomnil našega Primorja in njegovih prebivalcev, ki vsled vojske morajo toliko trpeti. Pač so naše hrabre čete mogle zabraniti, da sovražnik ni mogel zasesti Gorice — pravi cesar — a tega niso mogle preprečiti, da bi je ne bil pokon-čaval, dasi zato po sili vojaške potrebe nikakor ni bil opravičen. Z veliko žalostjo čutim bridkost zvestih prebivalcev in zahvalen priznavam požrtvalnost, ki ž njo ti prebivalci prenašajo vse težave in v zaupanju na zmago pravične stvari in z vztrajnostjo podpirajo delovanje moje junaške armade. Naznanite prebivalcem teh pokrajin moja iskrena čutila, zagotovite jih, da Priletna Srbkinja v vaji z orožjem. ogrski minister Tisza, ki je rekel v ogrski zbornici, da so sedaj dani objektivni pogoji za mir, subjektivnih pa sedaj še ni. Sovražniki se ne čutijo še poraženih, upajo še vedno, da nas končno sestradajo. Zato je vprašanje miru odvisno samo od naših nasprotnikov. Mi bomo vztrajali, kadar se IIMMIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIMIIIMIIIIIIIIIMIIMIIIIIMIIMIIIMIIIMIUMMIII MMIIIIIHMIIIIHIIMIIMHHIIIIIIIIIIIIIIMIIHI STRAN 158. Il((tll((llllllllllllllllltllll(llllllllllllli*llllllllllllllllllt*lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllill*l*lllllllllllilll(l»>)llllllll pa oni naveličajo brez potrebe prelivati nedolžno kri, tedaj pride doba, ko bodo izpregovorili pri zelenih mizah odločilno besedo o miru. Papež čuvatelj Kristovih naukov o pravičnosti in ljubezni je zopet v zadnjem konzistoriju dvignil svoj glas in klical vladarjem sveta, naj prenehajo s krvavimi boji, naj se dogovore o pravičnem in trajnem miru, a kakor vse kaže, letošnji Božič še ne bo praznik miru in sprave med sovražnimi brati. ..................................................................I................Illlll.........I.......'""t......IIIIIIU...................................I......•••••'................IIIIIIMMMIIII.......................M,................ ILUSTRIRANI GLASNIK 16. ŠTEVILKA ..................n.............I..........MU................I........Illlllllll........1.........1.......IMIMMI.........IIIIIIIIMIIIIIIII........I.........IMIll......Illl.....IIIMIIIMIIIII.....IIIIIIIIIMMIMMMIMMIIIIIIIIIIMIII pripomočkih moglo doseči. Francoska uprava je bila predsodkov prosta. Kakor vse druge romanske države, se tudi ona ni nikoli odlikovala s čudovito zgovornostjo in je bila tekom zadnjih let revolucije popolnoma uničena. Tudi Bonapar- vprežna, temveč tudi kot klavna živina. Za nujne slučaje so peljali seboj tudi veliko množino konserv. Postavili so tudi obširna skladišča; Visla, Njemen in D vina, so jim služile kot prometne ceste. Človek se^mora čuditi, ko bere o pripravah, da Poljska za leta 1812. [Dalje.) Tudi bavarski častnik v. Tavel - Mu-tach, rojen Švicar, je preživel vesele ure na poljskem gradu ob Njemenu, kjer se je pozneje kot ranjenec nastanil. Hčere hiše so njega in njegove tovariše na ljubezniv način kratkočasile; stara babica, častitljiva matrona, mu je pri odhodu velela poklekniti in je odhajajočim praznično podelila svoj blagoslov. Taki prizori dajejo seveda zelo temno ozadje. Pomanjkanje, ki je vladalo v Prusiji, se je prav začutilo šele na Poljskem. V Litvaniji, ob Dvini, povsod se je isto opazilo, dokler ni to pomanjkanje v sredini Rusije naraslo do grozne lakote, ki je uničila z drugimi težavami, žgočo poletno vročino in strašnim zimskim mrazom najsijajnejšo armado, ki jo je svet do tedaj videl. Smelo bi se torej že na tem mestu vplesti nekaj besed o vzrokih, ki so imeli tako brez-primeren izid za posledico, ki daje ruskemu pohodu med vsemi v svetovni zgodovini posebno mesto. Tem že nekdaj znanim trditvam je sorodna tudi ta trditev, da se je veliki vojskovodja, omamljen od dosedanjih uspehov, brez previdnosti in preudarnosti podal v največje podjetje svojega življenja. Četudi je svoj operacijski načrt, kakor je imel vedno navado, načrtal le v splošnih Ranjeni turški častniki na dopustu v Berolinu. se je celo podjetje tako razdrlo. Za grajo je tu dovolj prilike in še nedavno je neki vojaški pisatelj z gotovostjo zagotavljal, da se v slučaju vojne z Nemčijo in Rusjo, ne bi moglo kaj takega ponoviti. Tragično je za velikega moža, da se drzne preiti na vprašanja bodočnosti, ko ne more rešiti vprašanja sedanjosti. In tovemu sijajnemu geniju se ni posrečilo odstraniti te administracije. Veliko je bilo ležečega v čudi naroda samega: Netočnost poleg shematičnega formalizma. Oboje je moralo z rastočo državo in rastočimi boji. Poslušalo se je sicer črke ukazov, za hrbti cesarjevih ukazodajnikov pa se je godila najhujša potuha. (Dalje.) Usmiljcnke reda sv. Vincencija strežejo ranjencem na soškem bojišču. obrisih, ter posameznosti prepustil razvijajočim se razmeram, katere je njegov genij, kar se redko zgodi pri ljudeh, vedel vedno obvladati in se okoristiti, vendar so ga skrbele tudi težkoče, ki se pojavijo navadno pri preskrbovanju armad. Za četami so peljali velike transporte, deloma oslov, ki jim niso služili le kot 7mmmwmEmmwm • (božična) skupina »■ razglednic je pravkar izšla : Vojska ; v : slikah i SLOVENCI, segajte edino le po teh razglednicah! Fellerjev dobrodejni, oživljajoči rastlinski esenčni fluid z zn. F/ takratni čas ni bil zmožen zavzeti Rusije po Napoleonovem načrtu. Manjkalo je brzo-java, zrakoplova, železnic, avtomobilov in koles, ni bilo tisoč drugih tehničnih pripomočkov, katere je znanstvo in izkušnja v tem času postavila strategom v uporabo. Pri tem se mora še omeniti, da da-leko ni bilo uspeha, kar bi se pri takratnih JISAFLUID odstrani bolečine v sklepih. 12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 331 (Hrvatska). Nad 100.000 zahv. pisem in zdravn. priporočil. ................................................................................................................................................................................................Illlllll............................................................................................................................................................................................. ŠTEVILKA 16 ILUSTRIRANI GLASNIK 159. STRAN IItiIIBIIIIIIllllllllItllllllllllllllllBItlllltltllllBlllllllllItlllllllllllflllllllllVilllllllllllllllllllllflllllllllBIIIIII*^ pilili^ Ms^J &