4JUNI'
PRimurtSKI DNEVNIK
Poitnina plačana v gotovini r>	*•
Abb. postale i gmppo Lena 400 lir
Lelo XXXVII. Št. 136 (10.958)
TRST, sreda, 10. junija 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
VES SVET Z ZASKRBLJENOSTJO SLEDI DOGAJANJEM NA BLIŽNJEM IN SREDNJEM VZHODU I POROČILO V SKUPŠČINI V ZVEZI Z ODNOSI S TIRANO
Izraelski napad na iraško jedrsko elektrarno SFRJ za dobre odnose z Albanijo nov člen stopnjevanja napetosti na tem območju a ne za ceno sf°ie suverenosti
Begin je s tem utrdil svoje pozicije pred političnimi volitvami - Ogorčenje v arabskem svetu
BAGDAD, TEL AVIV — Bliskoviti izraelski letalski napad na iraško jedrsko elektrarno je ponovno postavil v ospredje krhkost bliž-njevzhodnega stanja, ter labilnost perspektiv na tem območju, tako zadeva arabske države, kot tudi sam Izrael, kjer se premier Begin pripravlja na politične volitve, ki bodo čez tri tedne. Celo izraelski tisk, ki je sicer z odobravanjem sprejel' vest o letalskem napadu, ni skrival zaskrbljenosti nad politično
koristnostjo take akcije, predvsem kar zadeva srednje in dolgoročne perspektive, pač pa se je v Izraelu polegla napetost, do katere je prišlo ob koncu aprila zaradi nameravane namestitve novih raket na ozemlju Sirije.
Splošno mnenje v Izraelu je, da je letalski napad potrdil premoč izraelskega letalstva, v katerem vidijo arabske države stalno nevarnost za svojo ozemeljsko celovitost. Seveda je bil protest arabskih prestolnic enoten in odločen, čeprav je v marsikateri izjavi opažena tudi zaskrbljenost arabskega sveta zaradi možnosti, da bi postal Irak prva jedrska sila na tem območju. Med obsodbami arabskega sveta naj navedemo predvsem odločno stališče Saudove Arabije, ki je tudi osebno prizadeta, saj so izraelska letala preletela njeno ozemlje. Uradna tiskovna agencija te države tako piše o «barbarskem» napadu, ki je simbol »mednarodnega terorizma*. Saudova Arabija je tokrat pozvala vse arabske in muslimanske države, naj pozabijo medsebojne spore in naj se združijo v boiu proti Izraelu.
Seveda ob tem ni mogoče poza biti, da je Irak že osem mesecev v vojni z Iranom, ki je izkoristil tudi to priložnost, da je ponovno napadel bagdadsko vlado. Zaradi tega spopada sta se na Bližnjem in Srednjem vzhodu dejansko u-stvarili dve fronti, kjer sta na eni strani Jordanija in Irak, na drugi Strani pa Sirija in Iran. Ob tem je treba še omeniti vlogo Egipta, ki je včeraj 'sfcer celo z diplomatsko noto protestiral zaradi izraelskega napada, vendar so politični opazovalci prepričani, da Sadat ne obžaluje pretirano uničenje jedrske elektrarne, kajti to omogoča Egiptu, da ohrani še vedno eno prvenstvenih vlog na tem območju.
Sicer pa je tudi izraelska vlada sprožila diplomatsko ofenzivo ter se je včeraj ponovno zavzela za dosego sporazuma za omejevanje vsega .jedrskega oboroževanja na bližnjem in srednjevzhodnem območju. Izrael je trdno prepričan — tako vsaj izhaja iz uradnih poročil — da je Irak pripravljal atomsko bombo, ter je prepričan, da tudi Pakistan stremi za jedrskim oboroževanjem. V Tel Avivu govorijo tudi o naporih Libije, da bi zgradila atomsko bombo. Skoraj odveč je pripomba, da so obtožbe obojestranske, to je. da tudi arabske države obtožujejo Izrael, da stremi za jedrskim oboroževanjem.
-V primeru nedeljskega napada, pa je treba poudariti, da govori Iraku v prid dejstvo, da je ta država sopodpisnica pogodbe o omejitvi jedrskega oboroževanja, in da je njene naprave nadzorovala mednarodna atomska agencija AEIA, Izrael pa omenjene pogodbe ni podpisal.
Ne glede na politično ozadje nedeljskega napada pa je treba poudariti. da se .je tokrat ves svet odločno izrekel proti Izraelu. Sovjetska zveza enači izraelske oblasti z ameriškimi, izraža prepričanje, da je bil VVashington predčasno obveščen o napadu ter govori o nadaljevanju stalne provokacije Izraela arabskim državam. VVashingtonsko zunanje ministrstvo zavrača obtožbe, vendar samo odločno obsoja izraelski napad. Obsodba in zaskrbljenost prihaja do izraza tudi v generalnem štabu pakta NATO v Bruslju.
Že od nekdaj trn v peti
BAGDAD, TEL AVIV — Šele včeraj, dva dni po izraelskem napadu na jedrsko elektrarno pri Bagdadu, so v Tel Avivu pojasnili okoliščine tega napada. Izraelci so ga izvedli s petnajstimi bombniki, devetimi «F-16i>, ki so bombardirali naprave pri Bagdadu, in šestimi <F-15», ki so služili za spremstvo. Letala so opravila akcijo v približno treh urah in v tem času so preletela 2 tisoč kilometrov.
Letala so odletela z oporišča v bližini Arabskega zaliva in so do meje z Irakom preletela severni del ozemlja Saudove Arabije. Gre za puščavo, ki je z radarji slabo zavarovana in so torej izraelski bombniki lahko poleteli z dokajšnjo gotovostjo.
Letala, s katerimi so izvedli napad, sodijo med najsodobnejša na svetu. Izrael je naročil 75 letal vrste F-16, ki dosežejo dvakratno zvočno hitrost. Domnevajo, da je bilo vsako letalo oboroženo s šestimi 220-kilogramskimi bombami ter z dvema raketama. Letala so opremljena s posebnim radarjem, ki omogoča natančno bombardiranje cilja tudi v neugodnih vremenskih pogojih. Spremna letala F-15 pa niso posegla v akcijo samo, ampak so predvsem z raznimi elektronskimi napravami onesposobila iraška opazovališča in opazovališča drugih držav. Sicer pa so piloti med seboj in z bazo govorili v arabskem jeziku, da so tako lahko zavedli v zmoto nadzorne organe v arabskih državah, ki so jih preleteli.
To ni bil prvi mpad na iraški jedrski reaktor «Osirak», ki je že od nekdaj Izraelu trn v peti. Do napada je prišlo že 30. septembra lanskega leta, nekaj dni po izbruhu iransko-iraške vojne, ko so letala neznane države bombardirala iraške naprave. Irak je že talerat obsodil izraelske oblasti, da so odgovorne za napad. Sicer pa beleži kronika tega jedrskega središča vrsto atentatov, ki jasno pričajo, kako so si nekatere sile (Izraelci?) od vsega začetka prizadevale, da bi onemogočile postavitev tega objekta. Aprila leta 1979 so v Franciji neznani atentatorji razstrelili jedrska reaktorja, ki bi ju morali Francozi izročiti Iraku. 14. junija 1980 je neznani morilec ubil v Parizu egiptovskega inženirja Yakio Al Maskada, izvedenca v atomskih napravah, ki je delal po naročilu iraške vlade. Sedmega Avgusta lanskega leta je prišlo do napada na stanovanje francoskega znanstvenika Jeana Jacguesa Grafa, projektanta elektrarne Osirak, istega dne pa je v Rimu eksplodirala bomba na sedežu družbe SNIA-Techin, ki je sodelovala pri gradnji bagdadskega jedrskega središča.
Kar pa zadeva jedrsko središče samo je včeraj mednarodna agencija za jedrsko energijo na Dunaju izdala poročilo, da so njeni strokovnjaki pred kratkim pregledali jedrski reaktor in da niso ugotovili ničesar, kar bi dalo misliti, da bi lahko v tem objektu izkoriščali jedrsko energijo v vojaške namene.
Jugoslavija zavrača stališča albanskega vodstva o tako imenovanih albanskih ozemljih v SFRJ
NOVI ZAPLETI ZA FORLANI J EV POSKUS OBLIKOVANJA NOVE VLADE
PSI IN PRI POGOJUJETA NADALJEVANJE POGAJANJ 1 UKREPI PROTI LOŽI «P2»
Nejevolja Spadolinija, ker je Forlani pripravil le «grobe obrise» vladnega programa Socialisti izročiti- poverjenemu predsedniku svoje zahteve v znanih šestih točkah
RIM — Forlanijev poskus oblikovanja nove vlade, tudi mimo neobičajno počasnega tempa, ki ga. je določil pogajanjem, se je včeraj zapletel in so se še povečale možnosti, ki postajajo že skoraj gotovost, da vladne krize ne bodo rešili pred 21. t.m., ko bo 9 milijonov volivcev obnovilo 745 občinskih svetpv, 2 pokrajinska sveta (Rim in Foggia) in sicilski deželni
svet. Tajnika PRI in PSI sta mu včeraj postavila jasen pogoj, da mora sprejeti nekaj nujnih ukrepov za »očiščenje* državnega in političnega aparata vrinjencev, ki so na seznamih domnevnih članov skrivne framasonske lože «P2», preden se poglobijo pogajanja o programu morebitne nove vlade.
Poverjeni predsednik se pa ne more pritoževati, da mu zavezniki postavljajo ovire, ker je — resnici na ljubo — svojih tegob kriv sam. Forlanijevo zadržanje, oziroma negibnost ob aferi «P2» je predmet kritike demokratičnih političnih
sil in sredstev javnega obveščahja žt od trenutka, ko mu je pred tremi meseci milansko sodstvo izročilo sezname z 953 imeni, med katerimi je bila »smetana* voditeljev vojske, tajnih služb, sodstva, gospodarstva, ustvarjalcev javnega mnenja. Čeprav so bili na spisku celo trije njegovi ministri, se tedaj polnopravni predsednik vlade cela dva meseca sploh ni zganil, potem pa je vzbudil sum, da bi rad zadevo potlačil, dokler mu parlamentarna komisija o »aferi Sin-dona» (ki je bil član «P2») in samo sodstvo nista izbila iz rok izgovora o »preiskovalni tajnosti*.
Izraelski bombnik »F -16»
(Telefoto AP)
Tudi potem, ko je objavil sezname, pred. in po odstopu vlade, se Forlani ni odlikoval s posebno aktivnostjo za razčiščenje škandala, ki je vzbudil zgražanje in veliko zaskrbljenost v javnem mnenju, s tem, da bi sprejel kakršenkoli odločen ukrep. Taka nerazumljiva «o-preznost* se mu sedaj maščuje in se bo zato težko izgovarjal, da mu zavezniki mečejo polena pod noge napoti k čimprejšnji rešitvi vladne krize, h kateri ga je ponovno pozval predsednik republike Pertini.
Po svojem »ohlapnem* koledarju je Forlani sprejel včeraj popoldne najprej delegacijo PRI, potem pa zastopstvo PSI, s katerima se je zadržal po dve uri. Spadolini je bil po srečanju bolj zgovoren, a so bile njegove izjave novinarjem za Forlani ja kaj malo spodbudne: poleg prejudicialnega pogoja o ukrepih proti loži «P2» je tajnik PRI dejal, da mu je poverjeni predsednik predložil le »grobe obrise* vladnega programa. Za PSI je po srečanju prebral izjavo Formica, ki je dejal, da so Forlaniju izročili svoje zahteve v znanih 6 točkah, če jih bo upošteval, »se bodo utrdile možnosti za rešitev vladne krize*. Pogoj za nadaljevanje pogajanj so pa vsekakor novi nujni ukrepi vlade proti loži «P2», ki jo je treba po mnenju republikancev in socialistov razpustiti.
Na shodu v nekem rimskem gledališču je pa tajnik KPI Berlinguer zatrdil, da ne gre le z vladno krizo, ampak za krizo političnega vodstva države, ki je predolgo v rokah KD in je rodilo nepretrgano vrsto škandalov. »Sedaj je v teku spopad med napredkom in negib-nostjo, med prenovitvijo in obrambo obrabljenega in korumpiranega sistema oblasti,* je zaključil tajnik KPI.
ZASKRBLJENOST ZARADI IZRAELSKEGA NAPADA NA IRAK
Protest rimske vlade
RIM — Italijanska javnost je z zaskrbljenostjo sprejela vest o izraelskem letalskem napadu na iraško jedrsko centralo. To zaskrbljenost je še poglobila ugotovitev, da pri gradnji te jedrske centrale >n bližnjih raziskovalnih inštitutov sodelujejo tudi italijanska podjetja.
srečo nobeden od približno sto italijanskih delavcev in tehnikov ni bil ranjen v napadu.
Zunanje ministrstvo je izdalo tiskovno poročilo, v katerem je rečeno, da je zunanji minister Colombo pooblastil italijanskega veleposlanika v Tel Avivu Gerolama Nisia. naj posreduje pri izraelski vladi. Italijanski veleposlanik se je sinoči sestal z namestnikom poli-tičnega direktorja izraelskega zunanjega ministrstva, Zeevom Suffo-t°m, ki ga je seznanil s stališčem italijanske vlade, da je izraelski letalski napad nesprejemljiv.
Tudi italijanske stranke so izrazile svojo zaskrbljenost zaradi •zraelskega nespoštovanja suverenosti sosednjih držav. Voditelja komunistične partije Giancarlo Pajetta in Gianpaolo Buffalini sta se sestala s Colombom in ga opozorila na zapletanje bližnjevzhodne krize Jer na možne posledice agresivnosti izraelske vlade. Sekretar socialistične stranke Bettino Craxi je z enako odločnostjo obsodil izraelski letalski napad in politiko Tei Aviva. ki je v nasprotju z iskanjem mirne rešitve zapleta. Izraelski napad so obsodili tudi radikalna stranka, senator La Valič in vodstvo sindikalne konfederacije CGIL -CISL - UIL.
Obsodba iz Jugoslavije
BEOGRAD — Ob agresivnem izraelskem napadu na Bagdad je jugoslovanski zvezni sekretariat za zunanje zadeve dal naslednjo izjavo za Tanjug:
€Neizzvani zračni napad izraelskih letal na iraško glavno mesto pomeni državni terorizem in najbolj grobo kršenje načel suverenosti v mednarodnih odnosih. To je zelo nevaren dogodek, ki povzroča veliko zaskrbljenost in zahteva odločno obsodbo celotne mednarodne skupnosti.
Gre za še en hud napad na določila listine ZN in pravila mednarodnega obnašanja. Izrael je vnovič grobo uporabil silo, da bi razširil vojni požar na Srednjem vzhodu in poglobil krizo na tem območju. S svojo najnovejšo oboroženo agresijo je razširil območje svojih posredovanj in napadov na svobodo narodov in držav tega območja.
Nevarnost razširitve krize zaradi agresivnih izraelskih akcij se bolj opozarja na potrebo po nujnejših ukrepih mednarodne skupnosti zlasti prek ZN, ki bi odprli proces političnega reševanja bližnje-vzhodnega spora. Zato tudi nepripravljenost, da bi odločno začeli reševanje te krize in priznali palestinsko vprašanje kot njen klučni dejavnik. še bolj spodbuja predrznost izraelske vlade.
Stališče Jugoslavije do teh vprašanj je znano. Zato podpiramo pobudo o takojšnjem sklicu varnostnega sveta, ki je po listini OZN dolžan delovati v takih primerih ogrožanja miru ui varnosti ter sprejemati ustrezne Ukiepe v‘skladu z listino Za zaustavitev1 agresorja. • (dd)
Poverjeni predsednik se bo danes srečal še z delegacijo PLI, nakar bo še najbrž nekaj premislil, preden bo šel, verjetno že drevi, poročat Pertiniju in mu sporočit, ali namerava nadaljevati pogajanja ali pa vrniti mandat.
Slovesnost na rimski občini
Ob prvi obletnici smrti G. Amendole
Predsednik republike Pertin! in
BEOGRAD — «S sklepom ZIS smo Albaniji v našem zunanjem trgovinskem režimu dali poseben položaj. Odrekli smo se uporabe zakona o cestnem prometu, tako da so se lahko albanska tovorna vozila po jugoslovanskih cestah gibala v neo mejenem številu. ZIS je sprejel sklep o podpori nerentabilni progi JAT Beograd - Tirana, da bi zadovoljil potrebe albanske strani po letalskih zvezah. Skupščina SFRJ je leta 1976 izglasovala zakon, s katerim so iz proračuna federacije pokrili vso škodo, ki je nastala v zvezi z graditvijo akumulacijskega jezera na jugoslovanskem ozemlju, da bi omogočila graditev hidroelektrarne Firza na albanskem ozemlju. Na našo pobudo so podpisali sporazum o železniški povezavi .oziroma graditvi železniške proge Titograd -albanska meja, kar bi Albaniji omogočilo ugodne pogoje za prevoz njenih izdelkov v evropske države.* To je med drugim včeraj dejal namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Milorad Pešič delegatom zveznega zbora skupščine Jugoslavije, ko je govoril o nekaterih aktualnih vprašanjih odnosov z LSR Albanijo. Tak proces normalizacije odnosov je posebej prispeval k razširitvi trgovskega sodelovanja. Blagovna menjava, med državama je dosegla razmeroma visoko raven. V 1980. letu je bila vrednost blagovne menjave v obeh smereh 115 milijonov dolarjev, tako da je SFRJ med vodilnimi albanskimi zunanjetrgovinskimi partnerji.
Iredentistični apetiti albanskega vodstva do Jugoslavije so prišli posebej do izraza, kot je znano, v času proslave 100-letnice prizrenske lige (leta 1978). ko so s prizvokom neuvrščenega ideala razglašali teze o ustvarjanju etnično «enotne» in velike albanske države.
Ni neumestno opozoriti iredentiste v Tirani, <ja tudi v Albaniji živi nemajhno število pripadnikov drugih narodnosti. Kar zadeva položaj pri: padnikov jugoslovanskih narodov v LSR Albaniji, moramo ugotoviti, da je bila politika albanskega vodstva predvsem v omalovaževanju, zmanjševanju njihovega resničnega števila in prisilni asimilaciji, ne pa v skrbi za zagotavljanje njihovih pravic in položaja v LSR Albaniji.
Stališča albanskega vodstva, ki so jih v zvezi z dogodki na Kosovu izrekli javno in uradno o tako imenovanih albanskih ozemljih v SF RJ. ki so odtrgana od domovine, kot tudi o vprašljivosti obstoječih mej ter mednarodnih sporazumov in do-
ranje protijugoslovanskih demonstracij nasilja in sovraštva). Danes bi moralo biti povsem jasno, da niso mogoča dvojna merila za terorizem, ker se taka stališča vračajo kot nevaren bumerang.
V zveznem sekretariatu za zunanje zadeve smo 14. maja letos albanskemu veleposlaniku izročili spomenico, v kateri smo argumentirano in konkretno opozorili v zvezi z dogodki na Kosovu in širše na v,sa negativna in nesprejemljiva stališča In obnašanja Albanije do Jugoslavije. Izrazili. smo tudi pripravljenost, da še naprej razvijamo meddržavne odnose, vendar ob popolnem in obojestranskem spoštovanju načel suverenosti, ozemeljske enotnosti, e-nakopravnosti, nedotakljivosti meja, nevmešavanja in obojestranskem koristnem sodelovanju.
Glede eksplozije v poslopju jugoslovanskega veleposlaništva v Tirani smo po normalnih diplomatskih poteh zahtevali od albanske strani, da najde in kaznuje krivce ter zagotovi izvajanje dolžnosti, ki izhajajo iz dunajskih konferenc o zaščiti in nedotakljivosti diplomatskih
predstavništev. Javnosti je znano, na kakšen način je reagirala albanska stran in kakšna je vsebina teko imenovanega poročila njihove »strokovne* komisije. Naši strokovnjaki so se vrnili iz Tirane, kjer so na kraju samem pregledali stanje, kar je bilo nekaj dni po eksploziji mogoče in naša javnost bo seznanjena z njihovimi ugotovitvami.
SFRJ ima svojo ozemeljsko enotnost za nedotakljivo. Naše meje z Albanijo so mednarodno pravno urejene in potrjene in pomenijo zgodovinsko in politično ' realnost.
S sosedno Albanijo želimo normalno dobre sosedske odnose, še naprej smo prepričani, da je to v skupnem interesu narodov obeh držav in da je to nemajhnega pomena tudi za stabilnost odnosov, mir in varnost v tem delu svete, mi ne želimo storiti ničesar, kar bi utegnilo preprečiti ta skupni širši interes. Albanska stran pa se mora resno zamisliti nad vsemi dejstvi, ter dojeti ugotovitve iz takega našega položaja in usmeritve, je dejal namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Milorad Pešič. (dd)
naivišio državne oblasti so nriso I f?ovorov' s katerimi so določene, ni
stvovali sinoči slovesnosti obPprvi I m°goče označiti drugače kot odkri-stvovali sinoči slovesnosti od prvi ozemeljske težnje do jugoslavije.
V zvezi s temi pojavi smo opozorili tiste zahodne države, ki dopuščajo protijugoslovansko dejavnost na svojem ozemlju (in dajejo soglasje svojim državljanom za organizi-
obletnici smrti komunističnega voditelja Giorgia Amendole na rimski občini. Spomin na lik Anien-dole so obudili župan Petroselli, Guido Carli. sen. Valiani ter poslanca Lombardi in Napolitano.
VDOR POLICIJE V URADE (VELIKEGA VZHODA»
Preiskava razširjena na «uradno» framasonstvo ?
RIM — Potres v italijanskem framasonskem svetu. Namestnik rimskega državnega pravdnika Domenico Sica je ukazal zaplembo osebne dokumentacije o vseh pripadnikih »uradne* framasonske organizacije »velikega zahoda*. Gre za ogromno količino gradiva, ki .zadeva približno 15.000 framasonov. Iz praktičnih razlogov bodo material pregledali kar na sedežu »velikega vzhoda* v rimski palači Giustiniani, v katero so. že predvčerajšnjim ponoči vdrli člani sodne policije. Zaplemba potrjuje domnevo, da je tudi »uradna* ali «poštena» framasonska organizacija (ih torej vse njene lože, teh je 520) vsaj delno vpletena' v. skrivne in nezakonite dejavnosti Gellijeve P2. »Veliki mojster* italijanskih »prostozidarjev* general Ennio Battelli je kajpak z ogorčenjem zavrnil kakršnokoli povezavo z Gellijevo bratovščino, obstoj katere, je dejal, naša organizacija ni nikoli zanikala. Res je tudi, da je »veliki vzhod* »izobčil* ložo P2, 21. marca letos pa so jo ponovno vključili medse, da bi lahko »ponovno obravnavali njen položaj*. Kakorkoli že, je treba povedati, da so framasonci šele včeraj uradno sporočili, da so suspendirali od vsake dejavnosti Licia Gellija in svojega bivšega voditelja Lina Salvinija. »Ne smemo dopustiti, da bo zavoljo kakih deset oseb, vpleteno v zadevo vso framasonstvo* — je še zagrozil »mojster* Battelli, resnici na ljubo pa velja, da so sc za suspenzijo Gellija le odločili prepozno, da je videti vse skupaj kot zares skromen obliž za veliko rano, ki se odpira.
Včeraj pa so v parlamentu objavili drugi del dokumentacije, ki so jo milanski sodniki izročili posebni »komisiji Sindona*. Gre za zapleteno zaporedje številk in imen, ki ne dodajajo nič bistveno novega. Sicer pa so ugotovili, da je Geliijev seznam (vsaj kar zadeva tisti del, ki so ga odkrili v njegovi vili v Arezzu) popolen, kar odločno postavlja na laž trditev nekaterih demokristjanskih veljakov, ki so izjavili, da so bila nekatera imena izbrisana, druga pa dodana.
NA 11. PLENUMU CK POLJSKE ZDRUŽENE DELAVSKE PARTIJE
STANISLAVU KANIA MIRI VZHODNE ZAVEZNIKE
Noče in ne more spremeniti smernic partijske in družbene preosnove
VARŠAVA - »To so najbolj dramatični trenutki v tisočletni zgodovini Poljske*. Besede prvega sekretarja CK PZDP Stanisla\va Kanie so včeraj na 11. plenumu CK najbolj zgovorno dokazovale, da bi bila lahko vsaka zgrešena izbira partije u-sodna za Poljsko in Poljake.
V svojem zaskrbljenem poročilu je Kania obtožil »desničarske poskuse razbitja partijske enotnosti*, nič-manj besed pa ni posvetil »birokratsko - dogmatskim silam, ki nasprotujejo in zavirajo razvoj partijske preosnove*. Vseeno pa je Kania poudaril, da bodo sklicali izredni kongres partije kot predvideno, še prej pa bodo morali odpraviti z vsemi tistimi silami, na desni in na levi, ki’skušajo skaliti predkongresno razpravo. Kania je omenil demokratični centralizem in poudaril, da bodo z vsemi sredstvi vzpostavili partijsko disciplino.
Odločne besede, ki bi se jih lahko v Moskvi še veselili, če ne bi Kania hotel z njimi doseči čisto nasprotne rezultate, kot si jih želi Sovjetska zveza, Kania se je spretno izmikal jasnim odgovorom na zadnje sovjetske zahteve. Dejal je predvsem, da bodo z vsemi sredstvi odpravili val protisovjetske mržnje in zatrl protikomunistične težnje. Le nekajkrat je omenil sovjetsko pismo in s tem uradno potrdil, da mu je Moskva poslala »ultimat*, ko je dejal, da bo poljsko vodstvo vredno zaupanja, ki mu izrekajo »bratske partije*. Ponovil je že znana načelna stališča o neomajnem zavezništvu med Poljsko in Sovjetsko zvezo ter vso »socialistično skupnostjo*. Navedel pa je tudi, da bi Poljaki izgubili ugled in zaupanje svojih za-veznikQV, če bi skrenili z začrtane poti 6. plenuma CK PZDP, ki je dal

Stanislav Kania
smernice preosnove v partiji in v državi.
V prihodnjih dneh čaka Kanio težko delo. V včerajšnji razpravi ni imel baje pravih nasprotnikov, isto se bo skoraj gotovo ponovilo v današnjem nadaljevanju razprave, saj so iz CK že izločili vse tiste sile, ki so bile preočitno nasprotne smernicam preosnove. Presenečenja pa bi bila vseeno mogoča. Po odkriti podpori vsega vzhodnega tiska dogmatskim stališčem, »katoviškega foruma*, bi se lahko tudi v CK oglasil kdo, ki bi odkrito napadel »oportunizem* sedanjega vodstva.
O dramatičnosti položaja prav tako prepričljivo dokazuje včerajšnji nepričakovani razplet v Bydgoszczu, kjer je Solidarnost pristala na vlad-
ni kompromisni predlog,, da bodo počakali na odgovor oblasti glede dogodkov 19. marca do prihodnjega 3. julija. Do tedaj bo Solidarnost preklicala vse manifestacije in stavkovna gibanja. Sporazum so dosegli, potem ko je poljska Cerkev odločno posegla in zahtevala »spoštovanje enomesečnega žalovanja zaradi smrti primasa kardinala Stefana Wyszynskega*.
Vsi se sedaj upravičeno sprašujejo. kako bo Kania rešil politični po ložaj v partiji. Politične opazovalce skrbi predvsem prihodnji izredni kongres, kjer bi lahko prišle do izraza »revizionistična in oportunistična stališča*. S tajnimi glasovanji delegatov za izredni kongres si je Kania praktično zaprl pot povratka na stare tirnice, mora naprej, a tu ga čakajo očitki in napadi »bratskih partij*.
Včeraj je bratislavska »Pravda* odločno obsodila popustljivost sedanjega poljskega vodstva in ponovno povzdigovala »edine zdrave sile katoviškega foruma*. Glasite slovaških komunistov tudi brez slepomišenja poudarja, da ni obramba socializma le naloga posameznih držav, temveč vse socialistične skupnosti. Na češkoslovaškem že odkrito govorijo, da je Kania s tajnim glasovanjem kongresnih delegatov stopil na isto »protisocialistično pot Aleksandra Dubčka*.
Dopolnila k ustavi SFRJ
BEOGRAD — Zvezni zbor skupščine Jugoslavije je včeraj sprejel predlog dopolnil ustave SFRJ in ga poslal republiškim ter pokrajinskima skupščinama, da dajo soglasje.
Ustava v federaciji določa enolet-
ni mandat predsednika skupščine S FRJ, podpredsednikov in predsednikov zborov skupščine SFRJ. Drugače pa je, kot je znano, rešeno vprašanje predsednika ZIS, za katerega je predlagan štiriletni mandat. Tako rešitev je pogojeval u-stavni položaj in značaj izvršne funkcije v federaciji, mestu in vloga ZIS, ustavni odnosi med predsedstvom SFRJ, skupščino SFRJ in ZIS kot tudi ustrezne naloge ZIS v mednarodnih odnosih.
Delegacija koprske gospodarske zbornice na obisku v Benetkah
BENETKE — Delegacija jugoslovanskih tehnikov in upraviteljev organizacij združenega dela obal-no-kraške regije je včeraj, na povabite zveze zadrug iz Veneta, dopotovala v Benetke. Namen obiska .ie predvsem v navezovanju tesnejšega sodelovanja za utrditev blagovne izmenjave med zadružnim gibanjem Veneta in proizvodnimi organizacijami iz Istre. Kot poroča tiskovna agencija ANSA se člani koprske gospodarske zbornice zavzemajo zlasti za dobavo tehnoloških pripomočkov na področju poljedelstva, gradbeništva in alternativnih energetskih virih. Obisk jugoslovanske delegacije se bo končal že drevi.
MOSKVA — V soboto je bil v Moskvi ubit eden od namestnikov sirskega vojaškega atašeja. Njegovo truplo so odkrili že v soboto, vest pa so skrbno prikrivali do včeraj.
NA PONEDELJKOVI SEJI V ČEDADU
Glavni odbor SKGZ ponovno zavrnil teze o drugorazrednosti beneških Slovencev
Občni zbor SKGZ bo 21. tega meseca v deželnem Avditoriju v Gorici
V ponedeljek je bila na sedežu KD, «Ivan Trinko* v Čedadu seja glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Bila je to zadnja seja pred občnim zborom zveze, ki bo 21. tega meseca v deželnem Avditoriju v Gorici. Kot prva točka seje je bila torej prav priprava na občni zbor. Predsednik Boris Race je v uvodu dejal, da se bo moral občni' zbor SKGZ soočati s številnimi problemi, ki so tesno povezani z življenjem in razvojem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, živimo namreč v obdobju, ko beležimo vrsto družbeno-politič-nih zapletov in kriz, ki so tudi neugodni za Slovence v Italiji. Race je tu omenil splošni položaj v svetu, politično in moralno krizo v Italiji ter politični in gospodarski položaj v katerem se nahajajo pokrajine, kjer živi slovenska manjšina. Na Tržaškem Lista za Trst povsem odkrito zavira dobre odnose med dvema narodnostima in zavzema do Slovencev nasprotna stališča. Na Goriškem beležimo zastoje v smeri, ki je bila v prid življenju in razvoju goriških Slovencev. Giede Benečije je Race poudaril pomembno zmago ljudskih sil na volitvah v nekatere občinske svete. V zastoju so izpolnjevanja in uresničevanja osimskih sporazumov. Glede novih predlogov za lokacijo industrijske proste cone na Tržaškem je Race dejal, da je 10 SKGZ zavzel do vprašanja stališče ki podpira gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo in to na višji ravni, vendar v okviru podpisanega mednarodnega dogovora. SKGZ je proti kakršnikoli reviziji osimskih sporazumov, saj so se za revizijo ogrevale tiste sile, ki so proti sodelovanju med obema sosednima država ma. Med pereče probleme je Race uvrstil tudi kmetijsko vprašanje in obrambo prostora. Poudaril je tudi dejstvo, da se bodo mladi raznih poklicev in izobraženci znašli pred vprašanjem delovnih mest. Za to vprašanje bo treba skrbeti, zanj mora skrbeti seveda tudi vsa družbena stvarnost.
Vprašanje kateremu bo moral občni zbor SKGZ posvetiti še prav posebno pozornost, je vprašanje zakona o globalni zaščiti Slovencev. Na rešitev tega problema že predolgo čakamo in je zato nujno, da vlada in obe zbornici čimprej u-krepajo. Ko je Race govoril o politični klimi v naši deželi, je posebej omenil nedavni poseg načelnika svetovalske skupine KD v, deželnem svetu Turella. Slednji je v razpravi, ki je bila pred nedavnim v deželnem svetu in je obravnavala zakonski predlog svetovalca SSk Štoke o zaščiti Slovencev v Italiji, ponovno povzel dobro znano stališče, po katerem naj se razdelijo Slovenci v dve kategoriji. Eno naj bi bili Slovenci na Tržaškem in Goriškem, nekaj drugega pa Slovenci v Be: nečiji; slednji naj bi bili le etnično-jezikovna skupina in ne narodna manjšina v pravem smislu. Skratka, beneški Slovenci naj bi imeli manj pravic kot Slovenci na Tržaškem in Goriškem. Race je to stališče negativno ocenil, negativni oceni so se prizadeto pridružili tudi beneški člani glavnega odbora SKGZ. Izrazili so ogorčenost nad Turellovimi izjavami, ki diskriminirajo beneške Slovence. Glavni odbor je negativno oceno potrdil. Prav tako je glavni odbor negativno ocenil stališče vlade do tistega člena, (točneje sedmega) deželnega zakona o uradu civilnega branilca, ki predvideva, da je treba upoštevati potrebe slovenske manjšine, da se tudi izraža v svojem jeziku. Vladna interpretacija sedmega člena zakona pravi, da velja slednji samo za tržaško in goriško pokrajino, kjer sta »manjšini pravno priznani*. Takšno tolmačenje vlade so beneški člani glavnega odbora in glavni odbor tam označili kot diskriminacijo, kar je vprašljivo tudi po pravni plati.
Tajnik SKGZ Dušan Udovič je še pred začetkom razprave opozoril na nekatera organizacijska vprašanja, s katerimi se bo morala SKGZ na svojem občnem zboru spoprijeti. Med drugim bo moral oceniti tudi rezultate, do katerih je privedla reorganizacija SKGZ. ki je bila izvedena pred štirimi leti.
Iz navedenih problemov (vseh o-čitno nismo mogli v našem poročilu našteti) je razvidno, da bo prihodnji občni žbor za SKGZ zelo pomemben. Iz posegov Karla šiškovi-ča, Dušana Švaba in Boga Samse je bilo razvidno, da bo moral občni zbor SKGZ razpravljati predvsem o tem, kako naj se zveza krepi in ravna v odnosu do novih položajev in problemov, s katerimi se srečujemo Slovenci v Italiji.
V drugem delu ponedeljkove seje je bil govor o slovenskemu šolstvu v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. živa Gruden je prebrala izčrpno poročilo, ki ga na žalost v nekaj vrsticah ne moremo pravilno obnoviti. Naj navedemo torej samo nekatere točke, ki se jih je govornica dotaknila. V prvi vrsti je poudarila' pravico slehernika, da ?e šola v materinem jeziku. Nadalje je govorila o načrtih za zasebno slovensko šolo v Benečiji, ki naj bi bila celodnevna dvojezična, šola. Omenila je thdi uspešno delo Zavoda za slovensko izobraževanje in ocenila številne tečaje slovenščine za otroke in odrasle, ki ?se vršijo v Benečiji in Kanalski dolini. Grudnova je naštela tudi nekatere težave, kot so kadri, primerna didaktična sredstva in podobno. Dejala je, da je problem izobraževanja v slovenščini v Benečiji zapleten in zato se morajo pri delu zavzeti vse članice SK GZ, ki delujejo v videmski pokrajini. V razpravo o tem vprašanju sta
posegla Petricig in Duša Kosmina.
Ob zaključku seje glavnega odbora so sprejeli kot novo članico SK GZ Zavod za slovensko izobraževanje iz Čedada, ki deluje v videmski pokrajini.
Dr. Gianni Rosario novi državni tožilec sodišča za mladoletnike
Višji sodni svet je včeraj imenoval dr. Giannija Rosaria, pretorja v zemljeknjižnem uradu, za državnega tožilca pri tržaškem sodišču za mladoletnike. Dr. Rosario je že vrsto let pretor v Trstu in je tudi
uradni predstavnik konservativne organizacije sodnikov Magistratura indipendente, za katero je pred leti tudi kandidiral pri volitvah za vsedržavno vodstvo stanovske sodniške organizacije.
PO NCSPREJCMLJIVCM PRCDLOSU FINCANTIERI
SESTANEK NA DEŽELI O LADJEDELNICI CAA
Domenili so se za srečanje Friulie s Fincantieri 20. junija
Kaj storiti potem ko .je vsedržavna družba Fincantieri zavrnila predlog o ustanovitvi nove samostojne družbe skupaj z deželno finančno družbo Friulia, ki bi pre vzela upravo miljske ladjedelnice Cantieri Alto Adriatico po zapadu stečajnega roka ter tako praktično napovedala konec ladjedelske dejavnosti v Miljah? — to je bilo osrednje vprašanje, ki so ga skušali rešiti na včerajšnjem srečanju na deželi med sindikalnimi predstavniki FLM, družbe Friulia in deželnim odbornikom za industrijo De Carlijem.
Kot smo poročali v prejšnjih dneh, je Fincantieri zavrnila predlog, češ da bi ga zavrnili tudi v krogih Evropske gospodarske skupnosti. Zato naj bi ustavili ladje-delsko dejavnost v CAA ter jo preusmerili na druga proizvodna področja (proizvajali naj bi nadomestne kovinske dele in opravljali pomožna dela za nekatere druge ladjedelnice, ki jih upravlja Fincantieri). Sindikalni predstavniki delavcev in sami predstavniki Friu-
lie so zavrnili tak predlog ter zahtevali srečanje z odbornikom De Carlijem. Preosnova ladjedelnice bi namreč pomenila velik gospodarski udarec za celotno tržaško gospodarstvo, privedla pa bi tudi do zmanjšanja števila delovnih mest.
Na včerajšnjem sestanku so se domenili, da bodo predstavniki družbe Friulia odšli 20. junija v Rim na srečan.je s predstavniki Fincantieri. sestanku pa bo prisostvoval tudi odbornik De Carli. Od tega sestanka bo v mnogočem odvisna usoda miljske ladjedelnice.
Nova študija Assicurazioni Generali
Študijski urad zavarovalnice Assicurazioni Generali je pravkar objavil daljšo študijo z naslovom «Za-varovalsko kritje za industrijo — italijansko tržišče in primerjava z drugimi državami*. Študijo so predstavili včeraj na posebni 'tiskovni konferenci v Milanu.
TOČNO LETO DNI PO LANSKIH VOLITVAH
Na pokrajini je bil sinoči izvoljen novi manjšinski odbor Liste za Trst
Z glasovi liste in MSI izvolili preostalih pet efektivnih odbornikov in dva suplenta ■ KPI predlaga skupni sestanek vseh političnih sil, brez MSI, pre J glasovanjem o proračunih
DRUGI DAN PROCESA PROTI FAŠISTIČNI TROJKI
Freda odločno zavrača vse obtožbe «Jaz nisem avtor rdeče knjižice»
Zaslišanje padovanskega nacista razočaralo prisotne - Tudi Angelo Ventura trdi, da ni vpleten v zadevo
Odlikovanja SFRJ za zasluge v boju proti nacifašizmu
Poleg slovesnih podelitev o-dlikovanj, ki so že bile v Pordenonu, Vidmu in Tržiču (za goriško pokrajino), so v teh dneh na vrsti slovesne podelitve še na Tržaškem v naslednjih krajih.
12.	t.m. ob 19.30 na Opčinah v dvorani Prosvetnega doma (180 odlikovancev).
13.	t.m. ob 20. uri v Lonjer-ju v kulturnem krožku Lonjer -Katinara (23 odlikovancev).
14.	t.m. ob 10.30 v Repnu v Kulturnem domu »Albin Bubnič* (11 odlikovancev).
Franco Freda je med zaslišanjem na včerajšnjem drugem dnevu procesa, na katerem ga skupno z bratoma Giovannijem in Angelom Ven-turo obtožujejo žalitve sodstva in prevratniške propagande v obteže-valnih okoliščinah, odločno zanikal, da bi bil avtor brošurice z naslovom «Pravica je kot krmilo, kamor ga obrneš, tja gre». To je bilo v bistvu tudi vse, kar je včeraj izustil,
Padovanski nacist je predsedniku tržaškega porotnega sedišča I.u-gnaniju potrdil pričevanja, ki jih je bil dal med preiskavo (odtlej je preteklo celih deset let), na lastno pest, ne da bi ga kdo vprašal, je nato potrdil še, da se lahko strinja v grobih obrisih le z zadnjim delom «rdeče -khjfžicč*',"'Ki‘Sfe 'HttfiKša na ' »ljudsko pravico*, medtem ko ne '-Odobrava prvega dela, ker teži
katere padovanske policijske in sod ne funkcicnarje. Predsednik sodi šča ga ni več nič vprašal, isto je — dokaj nerazumljivo — storil tudi glavni tožilec Coassin, tako da je
»toliko pričakovano* zaslišanje Fran ca Frede trajalo le dve minuti.
Tudi drugi obtoženec Angelo Ven-tura je v celoti potrdil izjave, ki jih je bil dal v preiskovalni fazi: tudi on naj bi ne bil vpleten v zadevo. »Nihče, ndbena priča, ni izjavila, da bi bil jaz avtor «rdeče knjižice*, je dejal. «Prav tako ni nihče omenil, da bi bil jaz izdal brošurico. Obtožujejo me le raz-širjevanja «rdeče knjižice*. Glavna obremenilna priča je Franco Ccmacchio. ki trdi. da sem jeseni 1969 let i prevažal kakih sto publikacij iz Casteifranca v Padovo. Vse to sem zavrnil že med soočenjem s Comacchiom novembra 1971,» je zaključil Ventura. Tudi njemu ni glavni tožilec postavil nobenega vprašanja.
Sledilo je branje zapisnikov o zasliševanj h starejšega Angelovega
vse preveč n« osebni’ napad n a »ne- Hirata Giovannija Venture, ki je
zarrt v buenosaireških zaporih v pričakovanju, da ga argentinske o-blasti izročijo italijanskim. Tudi on je svojčas na vseh zaslišanjih odločno odklanjal, da bi bil izdal
IMMMMMIIMMMMMMMMMMMMM
MALA ČRNA KRONIKA
Med bedo in čudaštvom
Priletna ženica je do včeraj mirno živela v svojem stanovanju, ne da bi se kdorkoli obregnil ob njene čudne navade. Včeraj pa je morala odpreti vrata mestnim redarjem, ki so jo prepričali o nujnosti, da delavci popravijo cevi, iz katerih je puščala voda v spodnje stanovanje. Ženska, ki živi popolnoma sama, je šele po dolgem prigovarjanju odklenila vrata. Iz stanovanja pa je za vel tak zadušljiv smrad, da so redarji takoj poklicali gasilce. Ti so stopili v stanovanje z maskami in ugotovili, da si je ženska tešila samoto v družbi številnih mačk in psov, ki so živeli med grmadami papirja in vsemogočih odpadkov. V stanovanju so gnezdili golobi, miši in podgane. Še včeraj so nastopili uslužbenci za dezinfekcijo, mačke in pse je baje pobrala ustanova za zaščito živali, danes pa bodo smetarji odnesli vso staro šaro.
Strop Hiše mu je padel
na glavo
Redkokdaj se zgodi, da se komu poruši hiša na glavo, a or’ tem ne utrpi hujših poškodb. To srečo v nesreči .je včeraj imel 61-letni upokojenec Pietro Cramesteter iz Rebri Starih Milj 45. Tu je stala še včeraj njegova skromna hiša, ki pa jo je zob časa že dobro na čel. Zato jo je upokojenec začel pred dnevi popravljati, a prav včeraj, ko je barval strop, je prišlo do nesreče. Popustili so tramovi in na njegovo glavo se je vsulo nič kaj strešnikov, opornikov in ometa. Ostali so samo goli zidovi, medtem ko so Cramestetra spre jeli na nevrokirurškem oddelku, kjer so bo zaradi lažjih ran zdravil 15 dni.
Povozil jo pešca: zdraviti se bo moral štirideset dn]
17 letni Fabio 'Mozenich od Do-mja 104 je včeraj popoldne v Ul. Flavia z vespo povozil policijskega agenta Giuseppa Ranierija. ki je prečkal ulico izven prehoda za pešce. V nesreči se je rasneje ranil mladi voznik, ki je utrpel številne udarce na glavi in obrazu, zlom rame in rane po vsem tele su. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 40 dni. Agent pa bo okreval v 15 dneh.
Tatovi - narkomani vdrli v lekarno
V noči med nedeljo in ponedeljkom sp neznanci vdrli v le^agno »Al! a giustizia* na Trgu Liljerta 6, Iz blagajn« in bližnjih predalov
so odnesli okrog 350 tisoč lir, iz posebne skrinjice pa več eramov opija in drugih mamil Na prodajnem pultu so agenti našli tudi dve brizgalki in prazne ampule z morfijem, kar daje misliti, da so si tatovi - narkomani takoj vbrizgali v žilo mamilo.
NA POBUDO WWF
Poletna delovna praksa v naravoslovnih parkih
Kakor vsako leto, tako bo tudi letos Mednarodni sklad za naravo organiziral poletno delovno prakso v raznih naravoslovnih parkih v Italiji. Ustrezni programi so na voljo interesentom na sedežu WWF vsak delavnik razen sobote od 17.30 do 20. ure. Na razpolago je še nekaj mest. V poštev pridejo člani WWF, nečlani pa se lahko včlanijo tudi ob tej priložnosti.
»rdečo knjižico*.
Še pred začetkom zasliševanj Frede in mlajšega Venture je sodni zbor zavrnil ugovor Fredovega zagovornika odv. Barbagalla, ki je zahteval, naj se poberejo akti procesa proti Pasqualeju Julianu, funkcionarju, ki je bil tarča napadov v «rdeči knjižici*.
Po zaslišanjih obtožencev se je proces nadaljeval z zaslišanjem prič. Včeraj je stopil pred sodnike le Massimiliano Facchini. ki je zaprt, ker naj bi bil vpleten v lanski avgustovski pokol na bolonjski železniški postaji. Facchini je znan v Venetu zaradi svoje skraj-nodesničarske dejavnosti. Leta 1938 je nasledil Fredi na mestu predsednika fašistične univerzitetne organizacije' FUAN. vpleten pa je bil tudi 'v afero Juliano v zvezi z nekaterimi atentati v' Venetu v istem obdobju, - Poklicali so ga na pričevanje, češ da je jeseni leta 1969 slišal v prostorih padovanske sodne palače Fredo. ki naj bi namignil na potrebo po publikaciji, za kakršno se je pozneje izkazala «rdeča knjižica*. Facchini je de al, da se sploh nič ne spominja, nato je potrdil, kar je izjavil med preiskavo («Nič ne vem, se ne spominjam*). Omenil je le še. da je novembra 1989 dobil v poštnem nabiralniku zloglasno brošurico. ki je sicer tisti čas krožila v padovanskih sodnih krogih.
Proces se bo nadaljeval danes z zaslišanjem drugih prič.
šem mestu pa je bilo v začetku tega tedna manj ponudbe, kar ie razumljiva posledica sobotnega pojava.
Čeprav ga .je delno soustvarila tridnevna zapora bank (v sosednih državah), pa bo po vsej verjetnosti najbližja resnica, da je ponovno šlo za špekulantske manevre določenih finančnih krogov, ki so širili neosnovane glasove o devalvaciji dinarja.
f Čestitke
Danes praznuje GIORGIO ZONTA rojstni dan. Še na mnoga zdrava in vesela leta mu kličejo žena, j sin, mama. tašča in tast.
V Mačkoljah praznuje danes GiPRGIO ZONTA rojstni' dan:- Vse najboljše mu kličejo Sandro,' Danica, Iztok in Saša.
Včeraj je v Mačkoljah praznovala rojstni dan MIRJANA TUL. Še mnego zdravih in srečnih let ji želi mož Duilio, tašča, tast in Danica z družino.
Rotacija dinarja spet normalna
Po vrtoglavem padcu ob koncu
Točno leto dni po volitvah — bile so 8. in 9. junija lani — je bil na pokrajini izvoljen novi manjšinski odbor, ki ga sestavljajo samo predstavniki Liste za Trst. Izvoljen je bil na sinočnji seji pokrajinskega sveta, ki je kot edini točki dnevnega reda imela le izvolitev petih e-fektivnih odbornikov (svetovalec Marchio je bil za odbornika izvoljen na seji v torek, 2. junija) in dveh suplentov,. Sestava novega pokrajinskega odbora je taka: predsednik Carlo Ventura (bil je izvoljen prejšnji ponedeljek); efektivni odborniki: Gianni Marchio, Giorgio Bonat, Bruno Cavicchioli, Bruno Cesanelli, Marco Meloni in Silvio Bari; odbornika - suplenta pa sta Angela Ber-tocchi Paludetto in Alberto Dini. Na prvi seji odbora bo predsednik Ventura porazdelil funkcije posameznim odbornikom.
Sinočnja seja se je začela z glasovanjem - balotažo med šestimi kandidati liste, ki so na ponedeljkovi seji prejeli največje število glasov. Prisotnih je bilo 25 svetovalcev (odsotni so bili misovec Segariol, komunisti Millo, Pessato in Luša ter demokristjan Bran), za izvolitev petih odbornikov pa je bila potrebna le relativna večina glasov: z glasovi LpT in MSI so bili tako izvoljeni Bonat, Cavicchioli, Cesanelli, Meloni in Bari, medtem ko je Paludetto prejela le en glas in bila tako izločena.
Skupščina je bila nato poklicana, da izvoli dva odbornika - suplenta, za izvolitev katerih pa je bila potrebna absolutna večina, to je 13 glasov. Te večine v prvem glasovanju ni prejel nihče od kandidatov; izid glasovanja je bil naslednji: glasovalo je 25 svetovalcev, Dini in Paludetto sta prejela vsak po 12 glasov, 13 glasovnic je bilo belih. Potrebno je bilo torej še eno glasovanje, pri katerem je bila še vedno potrebna absolutna večina glasov; tokrat je glasovalo le 21 svetovalcev (malo pred glasovanjem so iz dvorane odšli svetovalci Carbone, Martini, Cannone in še en predstavnik stare večine), tako da je bilo za izvolitev potrebnih le 11 glasov. V drugem glasovanju sta bila tako izvoljena oba kandidata liste, ki sta prejela po 12 glasov (zanju, kot seveda tudi za efektivne odbornike je glasoval tudi misovec), medtem ko je bilo 9 glasovnic belih.
Pokrajinski odbor je bil tako izvoljen. pred za ključkom seje pa je spregovoril predsedujoči svetovalec Martone, ki je predvsem novemu odboru zaželel vso srečo ža nove odgovornosti in podčrtal, da bo lahko razpolagal z visoko kvalificiranimi funkcionarji. Martone je tudi podčrtal, da bo treba sedaj preve-
seči sporazum glede programa, na osnovi katerega bi lahko vse stranke z enakim dostojanstvom sodelovale v izvršnih organih krajevnih ustanov.
• KPI organizira danes, ob 19. uri na Goldonijevem trgu shod, na katerem bosta poslanec Antonino Cuf-faro in Stojan Spetič obravnavala tukajšnje odmeve škandala s fra-masonsko ložo P2 in prizadevanja komunistov za moralno obnovo na Tržaškem in v Italiji.
riti vse možnosti, da bi preprečili nastop komisarske uprave in nato predčasne volitve. Za te besede se mu je zahvalil novoizvoljeni predsednik Ventura, ki je med drugim dejal, da bo na prihodnji seji podrobneje obrazložil predlog liste, ki ga verjetno ostale stranke niso pravilno razumele.
Prva reakcija na izvolitev manjšinskega odbora LpT na pokrajini je prišla iz komunističnih krogov.
Včeraj se je sestalo tajništvo tržaške federacije in proučilo izide pogovorov, ki jih je imelo s PSI, PSDI,
SSk, PRI, KD in LpT, katerim je partija orisala konkretne predloge glede upravljivosti mesta. Na te predloge bodo stranke odgovorile v prihodnjih dneh. KPI vsekakor predlaga, da bi se pred glasovanjem o proračunih sestale na skupnem sestanku vse politične sile, seveda z izjemo misovcev, in skušale do-
IIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIMIIMIIIIIIMIIIIMMIMMIIIMIIII
Drevi koncert mladinskega zbora GM
SKD Prosek - Kontovel čestita kapelniku proseške godbe
SLAVKU LUKSI
ob njegovem jubileju
Drevi ob 20.30 se bo v dvorani Krožka za kulturo in umetnost predstavil s celovečernim koncertom mladinski pevski zbor Glasbene matice, ki ga vodi Stojan Kuret. Nocojšnji program obsega renesančne, in umetne pesmi, pesem Vrabca Bazovica in Marjana Gabrijelčiča Kralj Matjaž, posvečene in napisane izključno za naš zbor za razne narodne prireditve. Vsem poslušalcem petja se obeta prijeten in kvalitetetvvofealfti večer,: haj kot vemo se je žbor uvrstil pred kratkim na druge, mestoroarPV.dnproA-nem tekmovanju v Pratu, na republiškem tekmovanju v Celju pa je v konkurenci 14 zborov dosegel 89,6 točke in tako osvojil najvLšjo srebrno plaketo. Glede na zaanje uspehe
MiiiiiiiMiiiiMMiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiMimiMiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRISTOJNI ODBORNIK ODGOVORIL NA INTERPELACIJI ŠTOKE (SSK) IN CAVALLA (DP)
Na včerajšnji seji deželne skupščine tudi problem razlastitev na Kolonkovcu
Dežela odstopila hotel Regina, bivši Narodni dom, tržaški univerzi Na pročelje poslopja bodo vzidali dvojezično spominsko ploščo
Kot običajno je bil prvi del vče-
preteklega tedna .je kotacija dinar-1 rajšnje seje dezemega sveta posve-.ja v našem mestu včeraj ponovno t-'en odgovorom na vprašan ia in m-zabeležila »normalne* vrednosti. V i terpeiacije, drugi del zasedanja pa
bankah in menjalnicah so večje kose kupovali po 28 lir za ND, za manjše pa se ie kupna vrednost sukala od 29 do 30,5 lire. Odkup dinarja v tujini je bil dober, v na-
* Zdravstveni konzorcij za tržaško pokrajino organizira predavanje o vprašanjih sterilnosti in rodnosti. Predavanje bo drevi ob 18. uri na sedežu rajonskega sveta za Kjadin -Rocol v Ul. Mauroner 2.
Danes praznuje 80 let
JAROSLAV OPPELT (Miček)
Ob visokem življenjskem jubileju mu čestitajo žena Uccia, sinova Marijan in Miro, snahi Marija in Ondina ter vnuki Helena, Martin, Marijana, Martina in Rok.
Melbourne - Trst, 10. junija 1981
razpravi o nekaterih zakonskih o-snutkih. V prvem delu je bil tako govor o nekaterih vprašanjih, ki se neposredno tičejo tržaške stvarnosti: najprej je odbornik za javna dela Biasutti odgovoril na dve interpelaciji, ki sta mu jih zastavila svetovalca Cavallo, predstavnik de-moproletarske stranke in zastopnik SSk Drago Štoka. Z interpelacijama sta svetovalca hotela zvedeti, kaj ! namerava narediti deželni odbor za | preprečitev nadaljnjih razlastitev na i Kolonkovcu, ki so povzročile tako j veliko škodo ne smo krajevnemu I kmetijstvu, ampak in predvsem ce-| lotni slovenski narodnostni skupno-I sti. Cavallo pa je hotel še podrobneje zvedeti, kakšne so izbire od-jbora na urbanističnem področju in
..................
Predavanje o delu Franca Basaglie
Trst je mesto, ki je v Italiji pomenilo simbol upora v psihiatriji proti starim, okostenelim načinom zdravljenja duševno bolnih ljudi. Vprašujmo se, če je Trst še vedno to, kar je do nedavnega bil na tem področju ali ne, in to predvsem zaradi tega, ker je začetnik moderne psihiatrije! Franco Basaglia, u-mrl že pred časom. Enaka in podobna vprašanja so si zastavljali tudi študentje medicine na predavanju, ki ga je organiziralo društvo ARCI v študentskem domu na tržaški univerzi pred dvema dnevoma. Na temo »Franco Basaglia: Kritika znanosti in boj proti institucijam* je predaval profesor nevrologije z univerze v Veroni Hirayir Terzyan.
Na začetku predavanja se je spomnil Franca Basaglie kot človeka, ki je veliko pripomogel k temu, da danes velika večina ljudi v Italiji gleda na duševne bolnike drugače, bolj humano, kot so to delali pred časom. Profesor Terzyan je nadaljeval, da se je Basaglia kot prvi v Italiji vprašal, če ni na problem duševno prizadetega človeka treba gledati drugače in ali ni za neuspeh pri delu z bolnikom kriva tudi družba, ki bolnika izolira in pa zasta-
rele, preživele zdravstvene strukture. O zdravstvenih ustanovah, psihiatričnih bolnišnicah, se je že dosti govorilo, a nikdar se jih nihče ni upal dotakniti. Ko je prišel Basaglia na dan s tezo, da so psihiatrične bolnišnice zastarele, da so vse prej kot zdravstvene ustanove, da so bolniki v njih podvrženi vsem mogočim poskusom, ki si jih nekateri znanstveniki še na živalih niso upali delati, je prišlo do velikega hrupa in negodovanja na eni strani, na drugi strani pa so ga sprejeli z navdušenjem, šele čas, ki je prišel pozneje, je dal prav Basaghi in tako je padel zastareli zakon o psihiatričnih bolnišnicah. Samo u-pati moramo, da ne bo več prihajalo do takih zlorab človeka, kot so se dogajale v polpretekli dobi.
Nato je profesor Terzyan navajal primere »zdravljenja* ljudi, preden je vstopil v veljavo novi zakon, ki polagoma vrača obraz človeka duševnemu bolniku. »Ko pomislimo, da so še pred petnajstimi leti delali poskuse na ljudeh (v nekaterih državah jih še delajo), ki so ljudi dobesedno uničili, ko pomislimo, da ao z elektrošoki poskušali zdraviti
nekatere bolezni, ko vemo, da so ljudem z lobotomijami jemali zadnje upanje na ozdravitev, potem se zavedamo, kako veliko delo je o-pravil pri nas profesor Basaglia, ki ni bil samo borec proti zastarelemu načinu mišljenja v psihiatriji, ampak predvsem dober znanstveniki* je nadaljeval nevrolog Terzyan. Nato se je dotaknil psihiatrije v svetu in s trpkostjo ugotovil, da se še vedno delajo hude krivice bolnikom, ki si sami ne morejo pomagati. Že sama zgodovina nam pove, da vse zlorabe psihiatrije niso prišle na dan, predvsem zato ne, ker so zdravniki delali poskuse na pacientih, ki so bili vsi iz ,nižjih socialnih slojev in največkrat zato, da ne bi prišla resnica na dan. K duševnemu bolniku se še danes vse prevečkrat pristopa s prepričanjem, da se mu ne da pomagati, in ga zato izolirajo, »da ne bi škodil*.
Po končanem predavanju so poslušalci dobesedno zasuli profesorja Terzyana z vprašanji. Debata se je nadaljevala dolgo v noč in človek se je nehote vprašal, ali pa si očital, zakaj tudi duševni bolnik nima v naši družbi tistega človeškega statusa, ki bi ga moral imeti.
kakšna naj bo vloga kmetijstva v irzaški pokrajini.
Odbornik Biasutti je praktično dejal, da je razlastitvene postopke sprožila tržaška občina, ker je to morala storiti na osnovi načrta za ljudske in ekonomske gradnje, ki je bil pred časom sprejet. Dežela je zato morala izdati potrebne akte, kolikor bi tega ne storila, bi ’ahko zagrešila prekršek. Glede urbanističnih izbir in vloge kmetijstva v pokrajini pa je odbornik dejal, da je dežela vse to predvidela v deželnem urbanističnem načrtu (PUR); kar se pa podrobneje tiče uporabe teritorija, je vsaka izbira v glavnem poverjena pristojnim občinam, ki si morajo zato prevzeti glavne odgovornosti-. Površine za nova stanovanjska naselja zato izbira le občinska uprava.
Drugo važno vprašanje, ki je bilo na dnevnem redu prvega dela seje, je bilo vprašanje industrijske cone, ki jo predvidevajo osimski sporazumi in še nekateri z njo povezani problemi. Ni čudno, da -je vprašanja zastavila LpT, ki ji je vsaka oblika sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo kot trn v peti; tokrat je hotela imeti vrsto pojasnil o nekaterih podatkih, ki jih je objavil skupni bilten o prostorskem načrtovanju Furlanije - Julijske kraji ne, Koroške, Slovenije in zahodne Hrvaške ter o zemljevidih tržaške pokrajine, na katerih sta začrtani dve možni lokaciji italijansko - jugoslovanske proste industrijske cone, na vsa ta vprašanja je odgovoril odbornik za načrtovanje Coloni, ki je podrobno orisal vlogo «Quadrigo-na» (ta ustanova namreč izdaja bilten), ki obravnava vprašanja v zvezi s sodelovanjem med Italijo in Jugoslavijo, oziroma med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo na področju gospodarskega razvoja in prostorske ureditve.
V drugem delu seje je skupščina razpravljala in odobrila pet zakonskih osnutkov; med temi je bil tudi zakonski osnutek, s katerim je refinansirala že obstoječi deželni zakon, ki predvideva posege na področju živinoreje; v te namene je namenila 310 milijonov lir za letošnje leto.
Ravno tako z večino glasov je deželni svet sprejel zakonski osnutek, s katerim je dežela brezplačno odstopila tržaški univerzi kvote ce-
lotnega družbenega kipatala družbe Societa Immobiliare Triestina S.r.L. s sedežem v Trstu, ki je lastnica hotela Regina, to je bivšega Narodnega doma. ki so ga fašisti požgali pred 61 leti. Poslopje bo morala univerza uporabiti za sedež višje šole za prevajalce ter za študentski dom. V razpravi sta slovenska svetovalca Štoka (SSk) in Iskra (KPI) predvsem podčrtala, da je bilo to poslopje nekdaj sedež slovenske kulture in zato povabila odbor za posredovanje, da bi na njegovo pročelje vzidali spominsko ploščo, ki bi na to spominjala. Svetovalec Iskra je zato predložil resolucijo, ki jo je podpisal tudi Štoka, v smislu katere bo dežela posredovala za postavitev dvojezične spominske plošče z raznimi podatki, na kateri bodo tudi med drugim obrazloženi razlogi, zaradi katerih so fašisti pred 61 leti zažgali Narodni dom. Odbornik Zanfagnini je v imenu odbora resolucijo takoj sprejel.
• V župnijski cerkvi v skednju bodo drevi ob 20. uri nastopili slušatelji občinske gledališke šole iz Vidma z delom »I misteri de cros* A. Negra. Režija N. Pepe, glasba A. Perosa.
• Konzorcialno podjetje za prevoze obvešča javnost, da bo tudi letos kakor vsako leto ob zaključku pouka na šolah nekoliko spremenilo vozni red avtobusov. Novi urnik, ki pa se bo le za malenkost razlikoval od sedanjega, bo stopil v veljavo 22. junija.
mladinskega zbora je pričakovati, da bo dvorana krožka za kulturo in umetnost polna, saj se bo zbor predstavil tržaški publiki s celovečernim koncertom po enoletnem premoru.
Zbor «Vasilij Mirk» v Stražiščah pri Kranju
Pevski zbot Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela bo v soboto, 13. t.m., gostoval v Stražiščah pri Kranju. V tem kraju bo namreč tradicionalno srečanje štirih pevskih zborov, in sicer «Bratov Milavcev* iz Brežic, »Svobode* iz Stražišča, »Zarje* iz Železne Kaple na Koroškem in našega zamejskega zbora Vasilij Mirk.
To srečanje bo letos v Stražiščah prišlo v tretji ciklus. Zbori so so namreč prvič srečali leta 1973 v Kranju in se takrat domenili, da so zbori rotacijsko srečajo vsako leto v kraju, kjer ima sedež eden izmed zborov. Vsaka štiri leta torej gostuje vsak zbor v svojem kraju.
Pevci iz Stražišča pri Kranju bodo torej gostitelji devetega zapored^ nega srečanja 'pevskih zborov iz štirih predelov slovenskega kulturnega prostora: Štajerske, Gorenjske, avstrijske Koroške in našega zamejstva.
Tokrat bo vsak zbor zapel po pet pesmi in ob koncu bodo združeni zbori zapeli Vrabčevo »Zdravljico**
B. R.
V «Tar!iniju» se je pričel normalen pouk
Na tržaškem konservatoriju Tartini se je zopet pričel odvijati normalen pouk. Kot je znano, .je prišlo na omenjeni glasbeni šoli pred dnevi do ostrih protestov dijakov in staršev, ki so privedli tudi do zasedbe konservatorija. Protestom je sledila »nevihta* na sestanku profesorskega zbora, ravnatelj Lui-gi Andrea Gigante pa je podal od-stavko. V zvezi z vprašanjem »Tartinija* je se odbor za šolstvo in kulturo tržaške avtonomne sekcije KPI izdal tiskovno sporočilo, kjer je rečeno, da sta boj študentov in zavzetost rajonskega sveta obrodila prve pomembne sadove in sicer to, da so študentje, starši in profesorji našli skupen jezik in izdelali skupno programsko osnovo ,
Tiskovno poročilo KPI nadalje pravi, da si po odstopu ravna'el.ia konservatorije javnost pričakuje tudi odstop predsednika upravnega sveta Bologne (LpT).
Razstave
V četrtek ob 19. url bodo v galeriji »Planetario* v Ul. Diaz 1 odprli razstavo del slikarja Giulia Tur-cata. Prisoten bo sam umetnik, P« tudi kritik I. Mussa.
Zapustila nas je naša draga
MARIJA TAUČER vd. MAHNIČ
Pogreb bo danes, 10. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Opčinah.
Žalujoči brat, sestri in nečaki
Opčine, 10. junija 1981
GORIŠKI DNEVNIK '’ "
10. junija 1981
SLOVENSKI KLUB
zaključuje sezono svojih večerov danes, 10. junija 1981, ob 20.30 v Ulici sv. Frančiška 20/11
MILENA MUHIČEVA, igralka SNG v Mariboru, bo nastopila v MONODRAMI
LIZIKA
Predstava sodi med najuspešnejše v Sloveniji, saj jo bo Milena Muhičeva v Trstu odigrala že stosedeminsedemdesetič.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
GLASBENA MATICA -TRST
Danes, 10. junija 1981, ob 20.30 v dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Trstu, Ulica S. Carlo 2
KONCERT
MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE
DIRIGENT: STOJAN KURET
Šolske vesti
Srednja šola Simon Gregorčič Dolini vabi na zaključno šolsko prireditev, ki ho v petek, 12. junija, ob 20. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Celodnevna osnovna šola Ivan Trinko Zamejski - Ricmanje, Mara Samsa - Dom.jo in otroška vrtca iz Ricmanj in od Domja
vabijo na
zaključno šolsko prireditev
ki bo na šolskem dvorišču pri Domju danes, 10. junija, ob 20. uri. — Sodeluje pevski zbor Fran Venturini od Domja.
KULTURNO DRUŠTVO
lonce o^ieiteien
BOLJUNEC
Gledališče F. Prešeren - Boljunec — jutri, 11. junija, ob 20.30 Mladinska gledališka skupina KD «F. Prešeren* - Boljunec SERGEJ VERČ - MARKO KRAVOS
«S kakšno pravico li rečem dober dan ?»
PONOVITEV
Gledališka lepljenka po. motivih iz'pesniške zbirke
MARKA KRAVOSA »TRETJE OKO* «S kakšno pravico ti recem/dober dan', Ace?/ Tvoja stvar, ta tvoj dan,/ jaz še ne vtikam / Pam ti samo roko,/ roka roko ogreje,/ ko greva vsak po svoje/ od dneva do dneva...
UPRIZORITEV SO PRIPRAVILI:
Igralci: Gabrijela Prodan, Breda Kozina, Mirjana Granduc, Klavdija Žerjal, Marino Kofol, Romina Maver, Edi Zobec, Franko Korošec, Laura Pečenik, Nataša Pečenik, Elena Alberti, Miriam Maver, Marina Benčič, Magda in Nadja Švara.
Režiser: SERGEJ VERČ Komponist: PAVEL OTA Koreografija: NADJA KRIŠČAK
Sodelavci: Magda Maver, Giuseppe Mauro, David Krmec.
Originalno glasbo izvaja ansambel «DOBER DAN*.
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
priredi danes, 10. t.m., ob 18.30 v šolski dvorani Gallus — Ulica R. Manna 29
KLAVIRSKI RECITAL
XENIA BRASS, ijWo.
(šola prof. Janeza Lovšejg)
Slovenski taborniki v Italiji ROD MODREGA VALA
obveščajo svoje člane, da bo
dvodnevno taborjenje
13. in 14. junija 1981 na Colu. Zborno mesto pred osnovno šolo na Colu v soboto, 13. 6., ob 16. ari.
Gledališča
■amaw—
V spomin na Maria Daneua <iaru-jeta Mario in Gička 10.000 lir za *D Konto vel.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 10. junija MARJETA
Sonce vzide ob 5.’5 in zatone ob 20.53 — Dolžina dneva 15.38 — Lu n® vzide ob 13.46 in zatone ob 2.03.
Jutri, ČETRTEK, 11. junija
SREČKO
Vreme včeraj: najvišja temperatu-I"3 28,8 stopinje, najnižja 19,8, ob 16. uri 27,2 stopinje, zračni tlak 1014,6 rob rahlo pada, veter severozahod-
4 lem na uro, vlaga 62 odstotna. n®bo jasno, morje mirno, temperatu ra morja 22,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Roby Paoletic, Dario Godina, Vincenzo Paolo Sardino, Matteo Andolina, Andrea G bvo, Stefano Bubbi, Marianna Cerni.
UMRLI SO: 67-letni Bogomil Ceruta, 69-letna Lidia Zotti vd. Pichel, 90;letni Eugenio Petohlep. 78-letna Uiuseppina lug, 70-letni Francesco Jfargiulo, 76-letna Emilia Zivic vd. o^luigi, 77-letni Cosimo Nocera, 4etna Maria Dekleva por. Prodan, 68-letna Elena Moser, TOJetni Rug-gero Trevisan, 68 letni Cesare Tes-sari, 72-letni Giovanni Pines, 82 let-b> Antonio Moratto, 15 letna Gabriel-•a Wurzinger, 79-letna Adalgisa Wa 8atai, 57-lctni Renato Pagan.
dnevna služba lekarn
Tr (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39. Trg Unitš 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV apri-6.
(od 8,30 do 13. In rd 16. do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul Bernini 4
NOČNO služba lekarn
(od 20.30 dalje)
Drevored XX. septembra 4. Ul. »črnini 4.
VERDI
V petek ob 20.30 (red A) in v soboto ob 18. uri (red B) ponovitev predzadnjega koncerta spomladanske sezone. Na programu Mendelssohno-ve in Ravelove skladbe; Dirigent Dona to Renzetti.
Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic za oba koncerta. .
TEATttO STABIEE" AVDITORIJ
Drevi ob 20.30 jole Silvani in Witz Orchestra: «Un baul pien de ricor-di» Vstopnice pri osrednji blagajni. Popust 50 odst. za skupine nad 4 ljudi. Zadnji teden.
Kino
Ariston 17.30-21.00 »Stalker*. Re žija Andrei Tarkovski.
Eden 17.00— 22.15 «Charley Chan*. P. Ustinov, A. Dickinson.
Ritz Danes zaprto.
Grattacielo 16.00 »Passione d'amo-
/re». L. Antonelli. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 17.00 »Tenente Colombo: ri-scatto per un uomo morto*.
Aurora 16.30 »Dalle 9 alle 5... orario continuato*.
Capitol Zaprto zaradi počitnic.
Cristallo 16.30 »Super Toto*.
Vittorio Venelo 16.30 »La poliziotta della squadra del buon costume». E. Fenech, L. Banfi.
Moderno 16.30 «11 padrone e l'ope-raio*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lumiere 16.30 »Piu forte di Bruce Lee*.
Mignon 16.30 «1 guerrieri della not-te». Prepovedan mladini pod 14. letom
Nazionale 15.30 »Potno segretaria particolare*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 14.30—22.00 »Super porno action*. Prepovedan mladini pod 18 letom
Radio 16.00 »Le ninfomani*. Prepovedan mladini pod 18. letom
Izleti
SPDT obvešča, da je še nekaj prostih mest za avtobusni izlet v Bardo na srečanje planincev v ne deljo, 14. junija. Odhod avtobusa ob 7. uri izpred sodne palače.
Društvo slovenskih upokojencev priredi 25. t.m., izlet v Dražgoše nad Škofjo Loko. Vpisovanje 11. in 12. t.m., (prvi dan za člane dru štva in drugi dan za prijatelje) od 10. do 12. ure na sedežu Ul. Cice-rone 8/b.
Razna obvestila
Sekcija KP1 iz Križa vabi vse izletnike v Sovjetsko zvezo na skupni sestanek, ki bo danes, 10. t.m., ob 20.30 v kriškem ljudskem domu. Ob tej priliki morajo izletniki poravnati vpisnino
KD Vesna in ŠD Mladina obveščata, da bar, ki deluje v domu A. Sirk v Križu ima z^ svoje člane nov urnik: od 20. do 23. ure.
13. in 14. junija bo v šempolaju praznik ZKMI.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM odlično ohranjen traktor Nibbi 24 KS s plugom in kompresorjem. Peter Perko, Zgornja Bela 10, 64205 Predvor - telefon 003864/45241.
NUJNO iščem opremljeno sobo v Trstu ali okolici za dobo nekaj mesecev. Telefonirati v večernih urah na št. 040/54421.
PRODAM vikend na Lokvah. 130 kvadratnih metrov uporabne površine, 1200 kvadratnili metrov zemljišča. Informacije: Nova Gorica, tel. 22-872 od 19. ure dalje.
OBČINA Devin - Nabrežina išče šoferje. Pogoji: 1. starost do 35 let razen poviškov, ki jih predvideva zakon; 2. italijansko državljanstvo; 3. diploma nižje srednje šole; 4. vozniško dovoljenje C in D kategorije. Prošnje na prostem papir-' ju morajo interesenti dostaviti občini Devin - Nabrežina do 30. 6. 1981 uradu za stike z javnostjo in prevajanje - soba št. 20.
OSMICO je odprl Silvester Komar -Ricmanje 70. Toči belo in črno vino.
VESPO 125 ali močnejšo kupim v gotovini. Tel. (040) 52-277 v večer nili urah.	,,
DAJEM V NAJEM tri sobe za ura de v strogem centru Gorice (p premljene ali pa ne) Prošnje zainteresiranih sprejema uredništvo PD v Gorici (Ul. XXIV Mag eio UD. telefon 833-82
PRODAM fiat 500 L. letnik 1972 v dobrem stanju. Telefonirati na št. 040/422128 ob večernih urah.
PRODAM prikolico znamke »roller* (3.80 m) v dobrem stanju, s šotorom. Ugodna cena. TeL (0481) 82 779, v večernih urah.
POSLEJ BOMO IMELI ŠE KMETIJSKO KONZULTO
Konferenca o kmetijstvu, ki jo je v ponedeljek sklicala občinska uprava v Gorici, je kljub vsej svoji časovni omejenosti in pogostnim improvizacijam vendarle pomagala globlje potisniti v občo zavest in v zavest javnih upraviteljev prepričanje, kako tega doslej tako zanemarjenega sektorja ni več mogoče, ne da bi se s tem delala nadaljnja škoda, kot doslej mačehovsko obravnavati.
Na tej konferenci je bilo nadalje jasno povedano, da .je slovenska narodnostna skupnost plačala za vprašljivo industrializacijo in razvoj terciarne dejavnosti težak davek, izražen v materialni izgubi zemlje in v razslojenosti ljudi, ki se po opustitvi specializiranega kmetijskega poklica niso enakovredno oprijeli drugega.
Zastavljena so bila nadalje vprašanja, kako na preostalih krpah obdelovalne površine organizirati takšno kmetijsko proizvodnjo, ki bo donosna in hkrati vabljiva za mlado. pretežno v industrializaciji) in terciarno dejavnost obrnjeno generacijo. Ali je zemlja kot sredstvo za preživljanie še sposobna zagotoviti dostojno življenje določenemu številu ljudi, zlasti pa mladim, upoštevajoč dejstvo, da se po sedanjih raziskavah s kmetijstvom ukvarjajo pretežno občani s poprečno starostjo 57 let. od katerih jih je kar 45° o preseglo 65 let starosti in da je v kmetijstvu več žensk kot pa moških
V	sklepnem delu so bili podani tudi nekateri odgovori. Tako smo izvedeli, da so načelniki skupin v goriškem občinskem svetu pravkar sklenili ustanoviti konzulto za kmetijstvo, da bi tehtne.ie obravnavali ta sektor in sprejemali takšne gospodarske izbire, ki bi ob minimalni škodi za kmetijstvo- dale na j več,ji učinek v sektorjih, za katere se bodo opredelili.
V	VSEJ GORIŠKI POKRAJINI
Jutri triurna splošna stavka v industriji
V	goriški pokrajini bo jutri dopoldne triurna splošna stavka industrijskih delavcev. Stavki se bodo predvidoma pridružili tudi obrtniki in trgovci.
Odločitev o taki obliki protesta zoper zamude pri reševanju najbolj perečih vprašanj goriškega gospodarstva je padla prejšnji teden, na sestanku vodstva pokrajinske sindikalne federacije CGIL - CISL -UIL.
Tako kakor že ob drugih podobnih priložnostih, se bo osrednja delavska manifestacija odvijala v Tržiču., s Rričetkom ob, 10. uri na Trgu Republike; Udeleženci se bodo-zbrali ob -9.30 pri AnconettJ ter od tam krenili v sprevodu po glavni mestni ulici' na Trg pred županstvom. Stavka bo od 9. do 12. ure.
šparglje nudili kar dvakrat. Tako se pač spodobi v tem času, ko jih dobimo pri naših vrtnarjih.
OD NEDELJE, 14. T.M.
Poletni vozni red na progi št. 6
Občinsko podjetje v Gorici obvešča, da bo od nedelje, 14. t.m. dalje začel veljati poletni vozni red na avtobusni progi med glavno pošto in pokopališčem na Tržaški cesti. Poletni vozni red bo ostal v veljavi do 20. septembra. Avtobusi bodo izpred glavne pošte odpeljali ob 9.. 10., 11., 12., 16.05, 17.10, 18. in 19. uri.
Izpred glavnega pokopališča pa bodo odpeljali ob 9.20, 10.20, 11.40, 12.20, 16.25. 17.30 in 18.20.
Predstavniki «Oslobodjenja» na Goriškem
• Jožefa Makaroviča je včeraj zjutraj čakalo neljubo presenečenje.
Neznanci so mu namreč ponoči u-kradli opel rekord goriške registracije 104189, ki ga je bil parkiral v Ulici Pellico, v ponedeljek okrog 20. ure. V teku je preiskava.
...............um.m.................... iiiii..	■miiiii im ...
V Ronkah srečanje najmlajših iz Doberdoba in Laškega
(v ’ IŠČE©'.
•BANbA 01 OREDITO 01 THIE9TE T tfž AAK A - KREDIT N A' BANKA
TRF.T -/gOCA F.FIIVI ,0-	£31 rizJG-
Prosveta
t\L> Lipa Bazovica priredi 15. in 14. junija proslavo 40-letnice ustanovitve OF. V soboto, 13. junija, ob 20. uri odprtje fotografske razstave. V nedeljo. 14. junija, ob 18. uri kulturni program. Nastopajo u-čenci osnovne šole P. Trubar iz Bazovice, recitatorji in pevski zbor Lipa. Govornik Milan Pahor. Oba večera ples
9. 6. 1981	
Ameriški dolar	1200 —
Funt šterling	2320—
Irski funt šterling	1810—
Švicarski frank	558.—
Francoski frank	208 —
Belgijski frank	29,50
Nemška marka	495,-
Avstrijski šiling	69,75
Kanadski dola’	995,-
Holandski Lorin*	444.—
Danska krona	156,30
švedska krona	230,-
Norveška krona	200.-
Drahma	19—
Mali dinar	26—
Veljki dinar	25—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Poceni počitnice za okrog 300 upokojencev
Okrog 300 ostarelih občanov, v glavnem upokojencev in invalidov z ijižjimi osebnimi, dohodki, je tudi letos, ob pomoči medobčinskega konzorcija lahko odšlo na dvotedenske počitnice v obmorske in gorske turistične kraje, na Krk, v Lavagno,. Levico in Recoaro. In to po nadvse zmernih cenah. Počitnic so bili deležni tudi tisti občani, ki so fizično precej prizadeti in so nujno potrebni stalne oskrbe in pomoči. Konzorcij je namreč poskrbel za zadostno število spremljevalcev in strokovno usposobljenega osebja ter tudi za prevoz.
S takimi oblikami letovanja za ostarele občane bodo nadaljevali tudi v prihodnje.
Prof. Karlo Černič
Gostinski večer drevi v Sovodnjah
V seriji goriških gostinskih večerov je danes zvečer na vrsti sedma gostilna. Tokrat v gostilni Mare Mužina, gostilni »Pri Mirotu» v Sovodnjah, edini gostilni v Sovodnjah, ki se je vključila v te gostinske večere. Ta gostilna res ne potrebuje posebne reklame, saj je vedno polna gostov, v njej se zbirajo večje, vesele družbe in skupine, kar je dokaz da odhajajo iz gostilne ljudje zadovoljni. Menu bo kar tradicionalen, povejmo le, da mm bodo
V Ronkah je bilo v nedeljo že drugo srečanje,-otrok slovenskih o-‘troških vrtcev tex pr.vih , razredov osnovnih šol iz Romjana in Doberdoba. Na. prireditev^kii -je- biL^na zabaviščnem prostoru Excelsior, so kajpak prišli tudi starši, prijatelji pa tudi marsikdo, ki mu je pri srcu obstoj in razvoj slovenske šole in slovenske skupnosti na Laškem. Najmlajši, ki so za to priložnost pripravili pester kulturni spored s petjem, recitacijami in odr-.skimi prizorčki, so poskrbeli tudi za scensko ureditev prostora. Celoten program so namreč predstavili pred domiselno prirejeno kuliso, živopisanih otroških risb.
Pobudo za srečanje na Laškem živečih otrok in staršev z vrstniki ter prijatelji, sorodniki jn znanci s I Krasa je, tako kakor že lani, dala J posvetovalna komisija za sloven- j ska vprašanja prj Javnem večna-' menskem kulturnem središču, kakor je uvodoma povedal predsednik omenjene komicije. profesor Karlo Černič. Po 23 letih so v tem šolskem letu v Ronkah spet odprli slovensko šolb, v katero zahaja sedem otrok, prav toliko jih obiskuje pouk v Doberdobu, trinajst o-trok pa je v otroškem vrtcu v Rom-ljanu. To so vsekakor ugodne ugotovitve, ki pa nas ne smejo uspavati, da si ne bi postavili neka-lerih vprašanj, predvsem pa osnovno vprašanje. Kako namreč ukrepati, da bo v slovenskem otroškem vrtcu več veselega otroškega smeha, kaj napraviti, da bodo šolske klopi bolj polne? Na Laškem, posebej v ronški in drugih sosednjih občinah živi precej močna slovenska skupnost (po približnih ocenah nad 1C00 Slovencev) ki bi se morala aktivneje vključiti v kulturna dogajanja v teh krajih ter izkoristiti možnosti in pravice, ki so v tem trenutku na razpolago (otroški vrtec in osnovna šola). Zapiranje v ozek družinski krog je res
najlažja izbira, ni pa rečeno, da je to najboljša izbira!
Nedeljskega srečanja, ki ni bilo zaključna šolska prireditev, ampak srečanje v pravem pomenu besede, saj je bilo tudi prirejeno z namenom, da se naši rojaki med sabo spoznajo, pogovorijo, utrdijo medsebojne vezi, sta se udeležila tudi župana iz Ronk in Doberdoba, De Pace in Lavrenčič.
Ronški župan je v kratkem pozdravnem nagovoru izrazil željo, da bi bila srečanja iz leta v leto u-spešna, medtem ko je župan iz Doberdoba pozval rojake iz Laškega, naj se ne zapirajo v ozek družinski krog, ampak naj se aktivno vključujejo, kot Slovenci seveda, v kulturna dogajanja v domačem kraju, v domači občini. Kratek pozdrav je prinesel tudi predsednik Javnega kulturnega središča, Bozzi.
Za kulturni spored so, kakor smo že uvodoma zapisali poskrbeli najmlajši. pod veščim vodstvom in budnim nadzorstvom vzgojiteljic in učiteljic. Pri dopolnitvi programa so sodelovali tudi harmonikarji, gojenci šole Glasbene matice iz Sovodenj in Nabrežine.
V Ronkah javni Mreckj " za knjižniearja-animatorja z znanjem slovenščine
Tudi na področju občine Ronke, kjer živi precej naših ljudi, dobiva
naslovov in izpitov ža mesto knjiž-ničarja-kulturnega animatorja z znanjem slovenskega jezika. Za o-menjpno mesto je predvidena uvrstitev na šesto stopnjo plačilne lestvice uslužbencev krajevnih ustanov. Rok za predložitev prošenj za pripustitev k natečaju poteče 30. junija letos, predložijo pa jih lahko kandidati v starosti od 18 do 35 let, (razen izjem, ki jih dopušča zakon) ki imajo italijansko državljanstvo in ki izpolnjujejo predpisane pogoje.
Kandidati bodo morali opraviti predhodni izpit znanja slovenščine in sicer pismeno (prevod iz slovenščine v italijanščino in obratno) ter v kolokviju v slovenščini. Predhodni izpit o znanju slovenščine je predpogoj za pripustitev k drugemu delu preizkušnje.
Leios dve poletni središči za otroke
' Goriška občinska uprava bo letos poskrbela za dve poletni središči za učence in dijake od 6. do 14. leta isUsosii,, Sedež tovrstnih dejavnosti bo v zavodu Lenassi ter v osnovni šoli v Stražicah. Starši otrok bodo morali prispevati po 15 tisoč lir mesečno ter dodatno stroške za prehrano, kolikor se bodo otroci hranili v poletnem središču. V zavodu L*nassi bo središče odprto od 22. ,	„	-	-	junija do 4. septembra, v Straži -
slovenscina mesto, ki ji pripada. I cah pa od 1. julija do 31. avgusta. Tako je županstva v Ronkah te dni Prijave na sedežu zavoda Lenassi razpisalo javni natečaj na podlagi | od torka, 9. t.m., do sobote, 13. t.m.
iniiiiMiiiiuiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiHiiii
V pokrajinskem svetu končno razprava o letošnjem proračunu
Poletto: Poročilo vsebuje vrsto dvomov in nejasnosti glede osnovnih vprašanj — Cej: Pokrajina mora prevzeti osnovno vlogo načrtovalca gospodarskega razvo|a in prostorskega urejanja — Čudno zadržanje glede jutrišnje splošne stavke
Tudi sinočnja seja pokrajinskega sveta se je pričela v nekoliko polemičnem vzdušju, zaradi pomislekov, ki jih je na račun upravičenosti jutrišnje splošne stavke na Goriškem, izrekel predsednik pokrajinske uprave prof. Cumpeta, ter s tem dejansko povzročil ostro reakcijo svetovalcev komunistične partije. Cumpeta je poročal tudi o prvih stikih, glede predloga (menda prihaja iz vrst industrijcev) u-stanovitve finančne službe, v kateri bi sodelovale vse pomembnejše krajevne in druge ustanove na Goriškem. Taka finančna družba naj bi, vsaj tako je menda v zamisli, imela pomembno vlogo pri odpravljanju gospodarskih težav. Sicer
LEKARNE V OKOLIC?
Boljunec: tel 228 124; Bazovica 226 185; Opčine: tel 211 IM)!; £rosek: tel 225 141 Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 200 121; Sesljan: tpl 20!) 197. Žavlje: 213 137; Milje: tel 271 124.
zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure *!• 732 627, predpraznična od 14 do **■ ure in praznična od 8. J' 20 “re, tel 68-441.
Informacije SIP uporabnikom
ZAMENJAVA TELEFONSKE ŠTEVILKE
Družba SIP obvešča, da so včeraj, 9. junija, menjali telefonsko številko približno 1000 abonentom v Sesljanu. Zainteresirani naročniki so bili že obveščeni.
Prve tri telefonske številke, ki se začnejo s številko 209 so bile nadomeščene z 299, ostale številke so ostale nespremenjene.
Vsi zainteresirani naročniki so vključeni z novo številko v telefonski imenik 1981-82, ki ga ravnokar razdeljujemo
Za nadaljn|e Informacije se lahko poslužlte št. 12 (Informacije v zvezi z naročniki).
Sociela Italiana peiTEsercizioTelefonico
pa, po izjavah predsednika Cumpe-te sodeč, je predlog šele v fazi izdelave in bo mogoče kaj določnejšega povedati šele po prvih sestankih, ki bodo baje že v prihodnjem tednu, menda na pobudo združenja industrijcev.
Po uvodnem, mestoma polemičnem delu, se je v pokrajinskem svetu sinoči pričela razprava o proračunu, pravzaprav o smernicah uvodnega poročila. Prvi je v razpravo posegel svetovalec Galla (KD), ki je opozoril na težave, oziroma nejasnosti glede usode tečaja, ki se vodi v zavodu za gluhoneme. Poletto (KPI) je zahteval naj bo pokrajinska uprava prisotna na jutrišnji sindikalni manifestaciji v Tržiču, glede poročila pa je dejal, da vsebuje vrsto dvomov in nejasnosti glede nekaterih osnovnih vprašanj. Daljši poseg je imel bivši predsednik pokrajinske uprave, krščanski demokrat Pagura, za njim pa je govoril socialist Cej, ki je posebej poudaril, dr. mora pokrajina prevzeti pomembno nalogo na področju gospodarskega in prostorskega načrtovanja. Svetovalec Ga-larotti je govoril o šolstvu ter opozoril na pomanjkljivosti, pravzaprav zamude, zlasti pri izvajanju sprejetih sklepov in obveznosti, posebej glede kmetijskega tehničnega zavoda v Gradišču,
Otroci slovenskega otroškega vrtca v Romljanu
Aretacija zaradi pijanosti
V ponedeljek popoldne so aretirali zaradi žalitve javnega funkcionarja ter pijanosti 48-letnega Stanislava Koniedica iz Rabatišča 18. Mo-j žakar je, v precej vinjenem stanju, ; vstopil v delavnico Stefana Sinopo-] lija v Rossinijevi ulici ter začel groziti, da bo razbil vse. kar mu pride pod roke. Sinopoliju so se grožnje zdele le nekoliko pretirane ter je po telefonu poklical policijo, kar je položaj še poslabšalo. Konie-dic je namreč agente ozmerjal ter izrekel na njih račun nekaj žalitev. Pospremili so ga na kvesturo, od tam pa v Barzellinijevo ulica.
Delegacija »Oslobodjenja*, največje založniške hiše SR Bosne in Hercegovine, ki je bila v ponedeljek v Trstu, se je včeraj mudila na Goriškem, kjer se je v redakciji Primorskega dnevnika pogovarjala a člani uredništva in uprave. Informirala se je o specifično goriških družbenopolitičnih in gospodarskih vprašanjih, kakor tudi o položaju slovenske narodnostne skupnosti in o značilnostih odprte meje. Ogledala si je slovenski kulturni dom v izgradnji in goriško okolico, pri čemer se je nekaj časa zadržala tudi v Brdih. Po obisku Goriške so predstavniki «Oslobodjenja» odšli v Čedad. Na sliki so gostje lz Sarajeva pri vinogradniku Bužinelu v Krminu.
• Goriške gasilce so včeraj popoldne poklicali na Travnik, kjer je ogenj zajel stoenko, last Stanislava Krepinška iz Ljubljane. Škode je za okrog poldrugi milijon lir.
Baročni trlo nastopil v Subldi
S koncertom Baročnega tria iz Trsta (Miloš Pahor - jlavta. Fiam-metta Zuliani - oboa, Dina Slama -čembalo), v cerkvi na Subidi pri Krminu se je pričel štiri koncerte obsegajoči ciklus glasbenih večerov, ki jih v štirih starih in po potresu obnovljenih cerkvah prirejajo Pro Loco, občinska uprava in konzulta za kulturna vprašanja.
Pred koncertom je predsednik organizacijskega odbora Franco Fe-mia predstavil smisel pobude, potem pa je trio1 občuteno in dovršeno igral dela naslednjih mojstrov: Fre-scobaldi, Byrd, Pepusch', Naudot, Handel in Galuppi.
Naslednji koncert bo 12. junija v cerkvi Soccorso, igral pa bo kitarist Giulio Chiandeiti.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in vse prijatelje, v nedeljo, 14. t.m., na planinsko srečanje v Brdu v Terski dolini. Društvo obvešča, da je v avtobusu na razpolago še dovolj prostih mest. Prijave sprejemajo še danes in jutri na sedežu društva.
Razna obvestila
Mešani pevski zbor Sedej iz šte-verjana vabi na koncert komornega zbora iz Nove Gorice, ki bo jutri, 11. t.m., ob 21. uri v Sedejevem domu v Števerjanu.
Drevi ob 20. uri bo v Kulturnem domu v Sovodnjah občni zbor športnega društva. Na dnevnem redu so poročila o dejavnosti v lanski sezoni, priprava programa za letos ter izvolitev novega vodstva.
Vpisovanje v 1. razred osnovne šole bo od 18. do 25. junija od 9. do 12. ure na vseh šolah. V prvi razred se vpišejo otroci rojeni leta 1975. Ob vpisu je treba predložiti potrdilo o cepljenju ter rojstni list.
Kino
(iortcu
VERDI 18.00-22.00 »I mastini della guerra*. K. Walcher in T. Beren-ger. Barvni film.
CORSO Danes zaprto.
VITTORLA 17.00 — 22.00 »Pornogra-fia campagnola*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
ZršiV
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Marion -play lady super porno*.
PRINCIPE Danes zaprto.
Aorvi iiaricu in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Otok piratov*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Dama s ka-melijami*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Nisem jaz, on je*. Francoski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, -Trg sv. Frančiška 4.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna AUa salute, Ul. Cosulich, tel. 72 480.
POSEG PROF. LOKARJA NA VIDEMSKI KONFERENCI 0 URBANISTIKI
Družbeno gospodarske osnove za prostorsko načrtovanje v devinsko-nabrežinski občini

Na videmski deželni konferenci o prostorskem načrtovanju je med drugimi nastopil tudi prof. Aleš Lokar, ki je orisal vsebino in zaključke družbeno - gospodarske študije, ki jo je pred nedavnim izdelal po naročilu devinsko - nabrežinske občine. Njegov poseg objavljamo v izvlečku.
Osnova urbanističnega, to se pravi prostorskega načrtovanja bi moralo biti med drugim tudi proučevanje gospodarskih vifov, ki jih določeno ozemlje in prebivalstvo imata na razpolago za svoj razvoj.
Kakor je znano, lahko te vire razdelimo v nekaj skupin: naravne vire, to so naravne dobrine, ki jih prebivalstvo lahko uporabi za
Prijeten
zaključni nastop baletnega odseka ŠD Mladina
ŠD Mladina je v soboto in nedeljo priredilo v kriškem kulturnem domu Albert Sirk zaključni nastop baletnega odseka, ki je tako na najlepši način kronal svoje delovanje pod vodstvom koreografinje Anke Kocjančič. Zelo posrečena izbira plesov, glasbe in kostumov potrjuje, da je baletna skupina kriškega društva stvarno ubrala pot dobre tehnične dovršenosti in tudi umetniške izpiljenosti, ki bo v bližnji bodočnosti nedvomno privedla do zavidljivih u-spehov.
Gojenke, razdeljene po starosti vse od otroškega vrtca do prvih razredov višje srednje šole, so predstavile številni publiki dva plesa, «Sanje lačne in osamljene muce Koči» ter «Peer Gynt» znanega norveškega skladatelja Edvarda Griega. Duhovit ples mišk in muck v sanjah muce Koči ob glasbi znanih svetovnih skladateljev so izvajale najmlajše baletke, ki so p splošno veselje staršev in sorodnikov ustvarile v dvorani pravo sanjsko vzdušje. Bolj zahteven, kot je bilo tudi pričakovati glede na starost gojenk, pa je bil drugi del sporeda, balet v desetih slikah «Peer Gynt». Koreografinja Anka Kocjančič je v tem baletu znala zelo dobro zliti motive iz norveške ljudske glasbe, ki označujejo Griegovo skladbo, s plesnim prikazom zgodbe mladega nordijskega fanta, ki' hrepeni po drugačnem življenju. Zelo dober nastop mladih gojenk, prelepi kostumi in ne nazadnje posrečena scenska oprema, so dale baletu svojevrsten pečat harmonije in umetniške ustaljenosti. V vlogi Peer Gynta in njegove ljubice Solveig sta nastopale Katja Verginella in Klavdija Cibic, ki imata vse možnosti, da se razvijata v dobri plesalki.
Kot smo že omenili je originalno koreografijo obeh plesov pripravila Anka Kocjančič, ki je tudi zasnovala prijetno ciklostilira-no brošuro o novem sporedu kriških baletk. Pri izvedbi programa so še sodelovali Mauro Bogateč (glasbena oprema), Mirko Doušak (scena), Lucija Švab (osnutek za kostume), Milena Košuta (razsvetljava) ter Nadja Laharnar (šminka).
S. T.
svoj razvoj; človeške vire, to je samo prebivalstvo s. sposobnostmi, da se ukvarja s gospodarskimi dejavnostmi; kapitalne vire; to so denarna sredstva, ki so na razpolago za finansiranje razvoja, ter tehnološke vire, kar je v glavnem znanje, ki ga ima prebivalstvo za razvoj raznih gospodarskih dejavnosti.
Ti viri pa niso statični, ampak dinamični, ker medsebojno vplivajo eden na drugega in se v.času spreminjajo: to, kar je bil včeraj gospodarski vir, lahko danes, pod vplivom, recimo, tehnoloških sprememb, ni več in v sled tega skupnost ne more več računati nanj za svoj razvoj. Isti razvoj pa je lahko postavil v ospredje kak drugi činitelj, katerega še do včeraj nismo mogli šteti med gospodarske vire, je pa to danes postal in vse kaže, da bo to v prihodnosti še v veliko večji meri.
Seveda bosta morala tako gospodarsko, kot urbanistično načrtovanje nanj računati.
Študija, ki jo je profesor Lokar izdelal o devinsko - nabrežinski občini prejšnje leto, je prikazala takšna in podobna vprašanja. Analiza razvoja posameznih občinskih področij jasno kaže, da se je v preteklosti Nabrežina raz-. vijala v glavnem na račun nabre-žinskega kamna, ki so ga pod Avstrijo na veliko izkoriščali za gradnjo takratnih velikih infrastruktur:	železnic, mostov, pri-
stanišč, mest. Nabrežina je imela za takšno izkoriščanje komparativne prednosti, ne le zaradi te-gker je imela kamen, ampak, ker je stala na prometnem vozlu in pri tako težkem materialu, kot je kamen, so igrali transportni stroški veliko vlogo.
Poznejši razvoj tehnologije na tem področju je z novimi materia-
li. to se pravi opeko, cementom, ploščicami in podobnim, kamen skoraj v celoti izpodrinil kot masovni gradbeni material, razen tega pa je naletel nabrežinski kamen v novi italijanski državi na ostro konkurenco podobnih materialov iz apeninskega polotoka.
Za devinsko - nabrežinsko področje je kamen prenehal veljati kot osnovni gospodarski vir, nadomestilo ga je nekaj drugega: zemljepisna pozicija same občine na vratih jugovzhoda ter na črti med Alpami in Sredozemljem, in predvsem odlične povezave, s katerimi razpolaga občinsko področje.
Prva gospodarska dejavnost je postal turizem, ki se v naraščajoči meri spreminja v prehodni turizem, saj statistike izkazujejo, da se gostje v občini ustavljajo povprečno le en dan in pol.
Kakšen vpliv naj imajo ta dejstva na načrtovanje?
Možnih je več strategij, ki jih lahko strnemo v naslednje sklope:
a) strategije revitalizacije upadajočih gospodarskih dejavnosti (v našem primeru: kamnoseštvo, ribištvo, poljedelstvo in podobno);
b)	strategije podpiranja spontano razvijajočih se dejavnosti (v našem primeru je to turizem) ali pa
c)	mešane strategije, ki izvajajo ukrepe deloma v eno smer, deloma v drugo.
Katero pot ubrati?
Upravitelji bi morali upoštevati tudi stroške, ki jih bodo absorbirale posamezne strategije. Precej razumljivo je, da > je po ! navadi podpiranje in popravljanje spontano se razvijajočih dejavnosti veliko cenejše od revitalizacije upadajočih dejavnosti.
Vendar pa teh odločitev ne more sprejeti strokovnjak: strokovnjak lahko le prikaže posamezne alternativne možnosti. Odločitve v eno smer ali drugo pa so stvar političnih sil, ki predstavljajo lokalno prebivalstvo.
PO NAKUPU ZAČETNIŠKE JADRALNE DESKE
«0bleka» in zakonska določila
Zadnjič smo okvirno navedli glavne značilnosti začetniške jadralne deske, ki lahko služi tudi kasneje, ko smo postali pravi mojstri, kot turistična jadralna deska za krajše potepe ob obali. Cene takih desk se gibljejo od pol do enega milijona lir, kar je le za malenkost več od dobre smučarske opreme. Z nakupom jadralne deske pa ni vsega konec.
Čevlji z nedrsajočim podplatom so obvezni, lahko si pomagamo tudi s telovadnimi copatami, a to je le izhod v sili. Prav tako je skoraj obvezen kombinezon, ki preprečuje, da bi se naše telo v vodi ohlajevalo; Predvsem za začetnike, ki so več v vodi kot na deski, ni kombinezon modna muhavost, temveč smotrn nakup, da nas ne bo na stara leta muči-
.. J.::,..	J... .. ............... ...................... ■	-
	

Italija
država lovcev
FIRENCE — Pred kratkim je pri založbi «La nuova Italia* izšla knjiga, ki bo prav gotovo spet poživila polemike med zagovorniki in nasprotniki lova. Knjiga z naslovom «Lov v Italiji* avtorja Fabia Cassola ugotavlja, da je Italija tista država, v kateri se najbolj intenzivno in sistematično uničuje favna, kar nujno ima nepopravljive ekološke posledice. Pojav lova pa se nezadržno širi: na začetku stoletja je bilo v vsej državi okrog 200 tisoč lovcev, danes pa jih imamo že okrog dva milijona. To pomeni, da je v Italiji osem lovcev na kvadratni kilometer, medtem ko je evropsko poprečje okrog 1 do 2 lovca na kvadratni kilometer.
VERA in probe 1: vedno manj goriva
Mecl Ijolj' ali manj uspela pri-aderanja Za izdelavo avta, ki bi
IIMi	I '

• v	M . 'j *	. <v, - ' I
Čeprav zagotavljajo v Fordu, da je «probe 1» (spodaj) prevozil že več tisoč kilometrov in da iz dneva v dan dokazuje svojo varčnost, je Peugeotov VERA (zgoraj) le videti bolj podobna avtom, kot smo jih navajeni voziti. Poleg tega pri njej razpolagamo s podatki o njenih zmogljivostih medtem ko o «probe» za sedaj ne vemo še nič
porabil kar se da malo goriva, soditi “tudi poskuša Peugeota in Forda, ki sta ubrala vsak svojo pot, da bi prišla do istega cilja. Varčevanje z gorivom je sploh imperativ našega časa, vsaj dokler bomo odvisni od nafte, ki je je čedalje manj in je torej vedno bolj draga. Ford je posvetil vso pozornost karoseriji, da bi dosegli čim manjši aerodinamični ko-eficent in torej da bi avto nudil zraku čim manjši odpor. Od frankfurtskega avtomobilskega salona leta 1979, ko so razstavili golo karoserijo iz fiberglassa (poliester-ske smole ojačene s steklenimi vlakni) je že nastal pravi avto, v katerega so vgradili motor in vzmetenje mustanga. Pri tem je treba omeniti, da so obliko karoserije povzeli po podatkih, ki jih je posredoval kompjuter. Do sedaj na vsak način niso znani podatki o prihrankih goriva, ki jih a prototip, ki so ga poimenovali «probe 1», omogoča.
Peugeot pa se je posvetil ne samo aerodinamiki, temveč je model, ki ga je izdelal na poziv mednarodne agencije za varčevanje z energijo AEE, skušal tudi olajšati. Izhodišče je bil znani 305, ki so ga močno olajšali in mu izboljšali Cx. Če tehta originalni model 305 925 kg, so težo prototipa VERA (kot so ga imenovali) znižali na borih 740 kg, s čimer so se izboljšale zmogljivosti in se je znižala poraba. Pri tem je treba reči, da spremembe niso vplivale na udobje, vidljivost, lego na cesti, zaviranje, z veliko uporabo plastičnega materiala pa so povečali odpornost zoper rjave-
nje. Km zadeva varčevanje z gorivom, to pa je bil glavni cilj te' pobude, pomeni VERA dokajšen korak naprej: tako ’ porabi'-pri stalni hitrosti 90 km/h samo 4,2 litra bencina (medtem ko porabi 305 GL 6.5 litra), pri 120 km na uro 5,6 litra (305 GL 9,1 litra), v tipizirani mestni vožnji pa 6,3 litra na 100 km, medtem ko znaša poraba originalnega modela 305 9’6 litra na sto kilometrov.
la revma. Debelina naj ne bo pretirana, od 2 do 4 milimetrov, da nas ne bo kombinezon oviral. Dvodelni so še najboljši, saj si lahko v poletnih mesecih oblečemo le hlače, jopič pa rabimo spomladi in jeseni, ali pa med jadranjem na kakem alpskem jezeru. Industrija je že začela proizvajati plavajoče kombinezone, da nam ni treba imeti s seboj rešilnega jopiča. Seveda bomo novost drago plačali, a vsekakor manj kot dober «mašni gvant*. Ko smo že pri «obleki», naj omenimo še rokavice, ki poleti skoraj ne pridejo v poštev, za začetnika pa so lahko primerne, da ga ne bodo v prvih dneh mučili žulji.
Po vsem tem ir. nekajdnevnem ■»šolanju* z vaditeljem, ki nas bo vpeljal v novi šport in tako preprečil začetniške napake, ki bi jih kasneje s težavo odpravili, se lahko sami podamo na morje. Kot prvo pa se moramo predhodno pozanimati, kaj določajo posamezna pristaniška poveljstva, saj dosedaj niso še izdali določil, ki bi veljala na vsem italijanskem ozemlju. Na območju pod nadzorstvom tržaškega poveljstva veljajo naslednja določila: z jadralno desko se lahko oddaljimo le 500 metrov od obale, če so vremenske prilike zadovoljive; od 300 do 500 metrov od obale je obvezen rešilni jopič ali plavajoči kombinezon, za osebe pod 14 letom starosti je rešilni jopič ali plavajoči kombinezon obvezen; ob plažah in obalah s' kopalci je jadranje prepovedano v 200-metr-skem priobalnem pasu, ki ga lahko prekoračimo le po posebnih koridorih. Če pa bomo priobalni pas preplavali potiskajoč pred sabo desko, nas ne bo nihče gnjavil. Prav tako je jadranje prepovedano v pristaniščih in pred o-perativnimi obalami. Seveda te omejitve in prepovedi pristaniško poveljstvo odpravi, ko so v teku regate.
Povsem razumljivo so take o-mejitve prava mora tako za začetnika kot za velemojstra. Prvi ne zna prepluti koridora in se bo skoraj vedno mučil s plavanjem, drugemu pa je 500 metrov vse premalo. Glede 200-metrske omejitve in posebej določenih koridorov se večina strinja, da je določilo pristaniškega poveljstva pravilno, saj so lahko samo tako kopalci varni. Povsem razumljivo se bo začetnik torej vadil le ob obali, kjer ni kopalcev. Glede 500-metrske omejitve so pa mnenja deljena. V Benetkah so postavili mejo na 1000 metrov) v Im-perii na 1.500, večina italijanskih pristaniških poveljstev pa vztraja pri 500 metrih. Kaj je prav je težko določiti, izkušen jadralec si lahko privošči plovbo z nevihtnim jadrom v takih vremenskih razmerah, ko večina gliserjev ostane na varnem privezu.
AUTO ŠPORT - trst
ULICA XXX OTTOBRE, 17/A - TEL 61620
nova filiala
ULICA S. NICOLČ 20 - TEL 65582
NADOMESTNI DELI ZA:
•	FIAT	•
•	ZASTAVA
•	ABARTH	m
•	AUSTIN	.
•	RENAULT
•	LADA	•
•	GOLF	•
•	CITROEN
KRZNENE IN DRUGE SEDEŽNE PREVLEKE PREPROGE AMORTIZERJI IZPUŠNE CEVI IN OSTALA OPREMA ZA VSE AVTOMOBILE
VSI DELI ZA KAROSERIJO
■■■I
W
ms
IllCiHPj:
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja:
Ludwig van Beethoven
13.00	Arura. Potovanje v tibetansko medicino - dok. oddaja
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Giuseppe Balsamo - 6. del TV nadalj.
14.30	Danes v parlamentu
14.40	šolska vzgoja:
We speak English
15.10	Zgodovina - predstava:
Bitka Grumvald - Tannen-berg
16.05	Človek in zemlja - dok. oddaja
16.30	Doctor Who - TV film
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Braccio di ferro - risanke
17.10	Bil je nekoč . . . človek - ri-ssnka
17.35	Shirab, fant iz Bagdada - TV film
18.00	šolska vzgoja:
Arheologija
18.30	Problemi gospoda Rossija
19.00	Italijanske kronike
19.20 Zdravniki ponoči - TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Posebni oddelek Most Wan-ted - TV film
21.35	Quark - potovanje v svet znanosti
22.15	Športna sreda
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	DNEVNIK 2 - Za in proti
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja:
En stil, eno mesto
14.00	Popoldan, dnevna rubrika
14.10	Kingston: dosjer strahu
15.25	šolska vzgoja: Človek it) zemlja
16.15	Benetke iz trenutka v trenutek
17.00	DNEVNIK- 2 - Flash 17.05 Popoldan. II. del
17.05 Mnenje Guglielma Zucconija
17.25	Srečanje s Francom Picci-nellijem
Program za mladino
17.30	Capitan Harlock - risani film 18 00 Šolska vzgojna: Vzgojna TV
drugih: Velika Britanija
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - športne vesti
18.50 Capperino - risanke
19.05	Dober večer s . . .
Paolom Ferrarijem
Vmes TV film iz serije Rho-da - Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2
20.40	Politična tribuna
21.25	«11 sogno dell’altro» - po zgodbi H. G. \Vellsa
22.25	Iz evrovizije:
Igre brez meja 1981 - drugo srečanje - Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
17.35	Vabilo v gledališče
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Dvajset let do 2000 - dok. oddaja
20.05	Šolska vzgoja
20.45	«Arcipelago in fiamme»-film
22.45	DNEVNIK 3
23.20	Dokumentarna oddaja
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.35	Poročila
18.40	ZBIS - K. Grabeljšek: Moje akcije
18.50 Pionirji modernega kiparstva, angleška serija
19.15	Okrogli svet
19.25	Obzornik
19.40	Republiška revija MPZ Zagorje, 5. del
20.10	Risanka 20.24 TV nocoj
20 26 Zrno do zrna
20.30	TV dne-nik 20.55 Vreme
21.00	Film tedna: Zbiralci perja, jugoslovanski film
22.20	Miniature: Temna vrata (Lili Novy)
22.45	V znamenju
Koper
17.20	Ponovitev filma
19.00	Vse je rock'n'roll - glasbe na oddaja
19.30	Aktualna tema
20.00	Risanke
20.15	TV D - Stičišče Dve minuti
20.30	Sonce na koži - film
22.00	TV D - Danes
22.10	Dokumentarna oddaja
Zagreb
18.45	Kaj je novega pod streho 19 25 Kronika občine Varaždin
19.45	Amaterski studio
21.00	Igre brez meja
22.35	Albanija, dežela za sedmimi zidovi
TRST A
7.00, 8.00, 10.C0, 13.00, 14.00,17.00, 19 00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Svetovni dogodki v začetku stoletja v poročanju Edinosti; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Glasba skozi stoletja; 11.30 Beležka; 11.35 Zimzelene melodije;
lodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasila;.,Naši .zbori;, ,13.40,Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Iz zakladnice slovenske mladinske literature: 14.30 Roman v nadaljevanjih - «Spopad s pomladjo* - 5. del; 15.00 Nove plošče; 16.00 Slovenska literatura v Italiji; 1615 Po poklicu jazzar; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci - Letošnja revija (»Primorska poje*.; 18.00 Iz sveta umetnosti: Dvignjena zavesa, gledališki 'renutek doma in drugje; 18.40 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 17 30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9 00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Do-re-mi; 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kirn, svet mladih: 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo;
14.33	Glasbeni program; 15.00 Vrtiljak jugoslovanskih motivov;
15.33	Mala diskoteka; 16.00 Na svežem zraku; 16.15 Poje Jadranka Stojakovič; 17.00 Kino danes; 17.32 Crash; 17 55 Pismo iz ...; 19.07 Zbori v večeru.
KOPER
(Slovenski program)
7.00 Glasba za dobro jutro; 7.37 Kinospored; 14.00 Najava sporeda - pregled dogodkov: 14.05 Zapojmo pesem - spored mladinske zborovske glasbe;' 14.40 Melodije na tekočem traku; 15.00 Jugoslovanska pop scena; 15.35 Glasbe-
ni notes; 16.00 Pregled dogodkov;
16.30	Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Vaš telefon. naš mikrofon in narodnozabavna melodija na vaš telefonski klic; 17 30 Primorski dnevnik:
17.45	Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00,10.00. 12.00, 13.00. 14.00.
15.00,	17.00, 19.C0 Poročila; 6.00 Glasbena kombinacija; 9.0 Radio anpUjiji); ,11.00 štiri četrtine; 12 05 Planet kantavtor; 12.30 Ulica A-siago Tenda: 13.35 Master; 14.30 Knjiga in diskoteka; 15.05 Popoldanska srečanja; 16.30 Iz ust v lista; 17.05 Patchwork; 18.35 Radijska priredba; 19.30 Zgodba jazza:
20.00	Radijska drama; 20.48 Glasbena oddaja; 21.05 Nagrada 33;
21.30	Peščena ura.
LJUBLJANA
7 00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00.
13.00,	15.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; H 05 Rezervirano za . ..; 12.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40Ob izvirnih ljudske glasbene umetnosti - Obisk v Andih; 14.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 Razmišljamo, u-gotavljamo . . .; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
16.00	Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 «Loto vrtiljak*:
18.00	Studio; 19.00 Zborovska glasba v prostoru in času (motiv balade); 19.15 Naš gost; 19.30 Radijsko tekmovanje mladih pianistov: 20.35 Lahko noč. otroci!;
20.45	Minute z ansamblom Fant-
je treh dolin; 21.00 Robert Hep-pener:	«Canti Camascialeschi*:
21.25 Operni skladatelji na koncertnem odru; 2.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere Lombardi:
23.30	Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 24.05 Lirični utrinki.
MARJAN TOMŠIČ:
6.
OŠTRIGETA
•Deževalo bo, snežilo, malo sonca, dosti mraza, malo suhega, dosti mokrega. Anka potresi, dosti bolezni, dosti hudega, dosti slabega. Vojne in druge morije.*
Joco, težak med težaki, silak brez primere, ga je zbodel: »Pravijo, da znaš zdraviti in delati čudeže. Povej ti meni, Marinič moj, zakaj me boli v želodci in zakaj me zvija v trebuhi?«
»Zato,* je odgovoril Marinič, «ker si jel gnila jajca in pil skisano vino. Zato»
Joco se je udaril po čelu in zakričal:
«Tako je! Uganil si! Jedel sem, gnila jajca in pil kislo vino pri Franci, sinoči, tako je .bilo! Gganil si! Nd, Marinič, na!» in mu je ponujal pletenko, da bi potegnil iz nje.	- ■	■ ,	' .
Takrat pa se je prikazala Orjana šavronka, lastnica nastajajočega vinograda in tista, ki je najela težake in jih za delo tudi plačevala. Prikazala se je nenadoma iz/a grmovja, z velikansko košaro. na glavi. Prinašala je južino.	”	‘	.
»A takooo!* je zapela že od daleč, «jaz vas plačujem, vi pa takooole!*
Težaki so nekaj mencali, s* prestopali, kajti bali so
se hude Orjane šavronke. Marinič pa se je ni bal, zato je zaklical, ko jo je uzrl:
«Šavronka baronka prihaja,
životec jo stiska,
prav tenko nam piska!*
' Vsi so se zakrohotali, da je kar odmevalo med strmimi rebri nad reko.
Šavronka pa je počasi postavila košaro na tla, se ustopila pred Mariniča, uprla je roki v bok in je rekla skremženo:	■ •	*
, »Kako pa ti veš, da mene život boli?*
Marinič se je smehljal in ji je odgovoril:
«Kako ne bi vedel, saj se vidi. In če češ, ti tudi pomagam, te precej ozdravim.*
«Kakooo?» je zategnila Orjana Šavronka in takoj so bili razpotegnjeni oji bolj nežni, bolj mili. V resnici jo je namreč hudo bolel križ, da je komaj nosila košaro do sem in bolel jo je tudi zjutraj, ko se je prebudila. Komaj komaj se je skobacala iz postelje in trajalo je dobro uro, da se je malo razgibala. Bolečine v križu so bile njen križev pot in dala bi vse tistemu, ki bi jo rešil težav. Pa vedela je, da Marinič ne govori kar tako, kajti Marinič je bil že nekoč pri njih v hiši in je takrat ozdravil Bepino.
»Torej, kakooo?* je vprašala in spustila roki z bokov, pa stopila korak bliže.
»Povem ti,- je rekel Marinič, «ampak ne verjamem, da boš storila, kar ti bom naročil.*
Bolečine v životu so bile prehude, da ne bi zdaj naredila karkoli, pa naj bi bilo še tako čudno in ne-. mogoče.	‘	•	-	.
»Ben,* je začel Marinič in težaki so ju obstopili, kajti začutili so nekaj posebnega.
»Alora, poslušaj!* je rekel Marinič in nadaljeval:
«Moraš leči tu pred nami na trebuh, se lepo iztegniti, jaz pa te zmerim s kvarto od pet do glave. Tako, če češ, da ti odleže.*
«Tu, na zemljo, pred njimi?* se je začudila Orjana Šavronka in se je obotavljala.
»Ma če češ...» je navrgel Marinič, »Noben te ne
sili.*
»Pa če mi ne pasa?*
»Bom pa jaz legel na zemljo, ti pa vzemi tistile kol in me tolči po riti, da bom čisto plav. Tako ti rečem. Zdaj pa hitro lezi, zakaj čas teče in nič ne reče!*
Šavronka je pogledala po težakih in videla je na njihovih obrazih zagonetne in skrivajoče se smehljaje. Komaj so čakali, da jo vidijo na tleh, že zato, ker jim je slabo plačevala in jim je tudi slabo hrano prinašala. Vse to je opazila Orjana, pa je spregledala in je vprašala Mariniča:
»Kje naj ležem? Tu? Pa na trebuh?*
»Na trebuh, na trebuh, seveda.*
Pokleknila je na robu njive, se oprla z obema rokama ob hladno in .mokro zemljo, potem pa se je ječe spustila dol. S skremženim obrazom, kajti očitno jo je zelo bolelo, si je popravila krilo, ki se ji je zavihnilo čez kolena. Tako je obmirovala, težaki pa si niti dihati niso upali, kajti nenadoma je postalo vse strašansko resno.
Marinič se je sklonil in jo je začel meriti s kvartarni od pet proti glavi. Z iztegnjenim kazalcem in palcem
jo je meril počasi in je pri tem nekaj mrmral, pa Sa nihče ni razumel. Ko je primeril do hrbta, se je začela Šavronka tresti in je cvilila tenko kot miška. Ko pa se je Marinič pritipal do njene glave, se je cviljenje sprevrglo v zamolklo godrnjanje, pravzaprav predenje, podobno mačkinemu.
»Tako,* je nazadnje rekel Marino Boškin in se jo skobacal na noge ter si pomel obe roki, kot da bi 3 prstov spravljal proč nekaj nevidnega.
Potem je bilo vse tiho. Orjana Šavronka je obležala, negibna, brez glasu. Težaki pa so neumno zijali vanjo in čakali, kaj bo.
čez čas se je gospodinja dvignila, pretegnila se j0 kot po dolgem spanju in se je zasmejala. Potipala i0 križ, zamajala je z boki, počenila je, se sklonila napi*ei in uvila nazaj. Zarežala se je:
»Pa me res ne boli nič več!*
»Kaj, čisto nič vas ne boli? Čisto nič?* so se čudili težaki in hoteli so jo kar otipavati po životu, da bi se tako še s tipom prepričali o resničnosti dogodka. Na Mariniča so v tem splošnem čudenju pozabili. Ko pa s° se spomnili nanj, so videli za borovci na drugi strani njive le še njegove cunje, kako so izginjale v goščavo.
»Marinič! Marinič!* so klicali za njim, a se ni in je hitel po svoji poti dalje.
»Vidiš, vidiš!- se je veselil veter, ki je vse to opazoval, zibaje vrhove topolov .sem in tja.
»Vidiš, vidiš...* se je zamišljeno čudil tudi on in kar žal mu je bilo, da je malo prej tako neusmilj0110 pomel nejeverne liste v reko.
kolesarstvo
NA DIRKI PO ŠVICI
KOŠARKA
KADETSKA MTEREIGA
DOMAČIN FUCHS GLAVNI FAVORIT
Dirka se bo pričela danes, končala pa se bo 19. junija v Ziirichu - Dokaj ostra konkurenca
WOHLEN (Švica) — Danes se bo Pričela mednarodna etapna kolesarska dirka po Švici, ki se bo končate 19- junija v Ziirichu.
Švicarska dirka bo obsegala 11 «tap za skupnih 1.608 km. Nastopili bodo 104 kolesarji 13 moštev.
Favorit letošnje dirke je domači kolesar, 33-letni Fuchs, ki se je zelo dobro izkazal tudi na pravkar končanem «Giru», na katerem je zasedel odlično peto mesto. Če k temu vodarno, da je na zadnjih dirkah po Švici zasedel četrto, tretje in dru-8o mesto, kako torej naj bi ne tokrat zasedel končnega prvega mesta...
Sicer pa Fuchsova naloga na dirki po Švici ne bo lahka. Nasprotno! Konkurenca bo zelo ostra, upali bi s* reči skoraj taka, verjetno pa še boljša kot na samem «Giru».
Fuchsovi glavni tekmeci bodo namreč Belgijci De Vlaenvnck, Pol-lentier, Wesemael in De Wolf. Po-leg tega bo nastopil tudi Nizozemec "Oetemeik, ki pa kaže, da ni v najboljši formi.
Od 13 moštev bosta tudi dve italijanski, in sicer: Magniflex Olmo J Gavazzijem, Natalejem in Rosolo ter Hoonved Bottecchia z Mantova-tejem, Faraco in Pataellarom.
SPORED DIRKE PO ŠVICI
Danes, 10. 6.: prolog na kronometer v Wohlnu, 10 km
Jutri, 11. 6.: 1. etapa - Wohlen -Gster, 195 km
12.	6.: 2. etapa - Uster - Dottin 8en, 200 km
13.	6.: 3. etapa - Dottingen - So kure, 103 km
4. etapa - Soleure - Belmberg, 12 km na kronometer
14.	6.: 5 etapa - Soleure - Ženeva, «5,500 km
15.	6.: 6. etapa - Ženeva - Brigue, 23' km
16.	6.: 7. etapa - Brigue - Lugano, 183 km
IT 6.: 8. etapa - Lugano - Lugano, 84 km
9 etapa - Lunano - Mt. Bre, 9,500 km (na kronometer)
18.	6.: 10. etapa - Lugano - Laax, 185 km
19.	6.: 11. etapa - Laax - Ziirich, 210 km.
zlato kolajno in s tem pripomogla italijanski reprezentanci, da je osvojila prvo mesto pred Zahodno Nemčijo. Italija si je priborila še eno zlasto odličje z dvojico Cec-chini Portesi, dve drugi mesti in eno tretje.
Tržiška dvojica se bc sedaj ude ležila evropskega prvenstva v Stuttgartu, v začetku oktobra pa bo nastopila na svetovnem prvenstvu na Novi Zelandiji.
Juventusu
kar 14 opominov
NICA — V finalnem m'adinskega nogometnega
srečanju turnirja 2:0 pre-
v Nici, kjer je Liverpool z magal Juventus, sodnik prav gotovo ni štedil z opomini; na koncu so jih našteli kar 18, od katerih pa so jih mladi Italijani dobili 14, poleg tega pa so srečanje dočakali tudi z igralcem manj.
Očividci so zatrjevali, da je bila tekma res živčna, vendar je tudi sodnik docela izgubil glavo.
TUDI V FINALU POLET NAJBOUSI
Gladko je premagal miljski Inter 1904 - V finalu za tretje mesto Kontovelci pred borovci - Vremec (Polet) najboljši strelec
Sinoči se je na stadionu «1. maj* v Trstu zaključila 1. kadetska in-terliga. Zasluženo je zmagal Polet, ki je v finalu za prvo mesto odpravil miljski Inter. Žal, je iz prvotnega sporeda odpadla tekma Bor - Kraški zidar Sežana, ker se Sežanci zaradi nepredvidenih obveznosti niso mogli predstaviti na tem zaključnem delu. Tako je Bor zmagal brez borbe in se za tretje mesto pomeril s Kontovelom. V tej tekmi so brez večjih težav slavili zmago Kontovelci.
FINALE ZA 3. MESTO
Kontovel — Bor 99:54 (48:23)
BOR: Vascotto 2, Maver 12, Furlan 5, Pavel Volk 17, Poljšak > 6, Peter Volk 4, Tremul 8.
KONTOVEL: Vassallo 14, Terčon 6, Kcianec 27, Pertot 26, Danieli, Gulič '26.
SODNIKA: Bajc in Pegan
Kontovel je z lahkoto v finalu za tretje mesto odpravil okrnjeno postavo Bora.
Kontovelci so že v uvodnih minutah povedli s 16:2 in tedaj je bilo tekme praktično konec Nato sta ekipi pokazali nekaj lepih potez predvsem v napadu, kjer so se
tiiuaiMMiiMiiiiimHiiiiiMiiiniiiiiiMiiiiiMiHiniimiimiHiiMiiiniiiiiiiinmiiHiiHHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiMM
ATLETIKA
DANES V FIRENCAH
Veliko zanimanje za Letvisa in Coea
Poleg njiju bo nastopilo na mednarodnem mu:ngu še mnogo drugih znanih atletov
AMATERSKI «GT*>0»
Danes prva etapa
r	V»' >1 .00.GA
. M.ARSCIANO — Danes se bo v "•arscianu pri Perugii začela 12. teednarodna amaterska* kolesarska terka po Italiji. Proga bo skupno teerila 1.471 km in bo razdeljena .a H etap. Te bodo poprečno me-"te Po 134 km.
Skupno bo nastopilo osem držav •J1 sicer poleg Italije še SZ (prvič). £SSR, Poljska, Francija, Argentina. Hrazilija in Venezuela. Italija bo nastopila z 19 ekipami (deželne vrte®). vseh ekip pa bo 26. V vsaki e*'pi t)0 p0 g vozačev, vseh tek-teovalcev pa bo 156.
Na progi bo 11 ciljev za veliko Sorsko nagrado, od teh 5 prve in ® druge kategorije. Najvišjo točko Jte «babygiro» dosegel v 3. etapi. k° se bodo tekmovalci povzpeli 1.541 te visoko.
Na kronometer bodo tekmovalci vozili le enkrat in sicer np 23 km teugi (zadnji) etapi.
Med glavnimi favoriti je tudi Ita-. lan Fedrigo (po rodu iz Furlani-j|jL ki je osvojil lansko amatersko terko po Italiji, poleg njega pa bo-a° gotovo imeli vidno vlogo tudi ®ovjetski, češkoslovaški in poljski kolesarji.
Današnja etapa s startom in ci-Dem v Marscianu bo potekala na 4‘.5 km dolgi progi, katero bodo teorali tekmovalci prevoziti šest-v sknnni dolgini 1*>n Um
HPKEJ NA KOTALKAH
Zlato odličja za tržiško dvojico
, TRŽIČ — Na tekmovanju v ho-“e.iu na kotalkah za nemški pokal v Koblenzu sta prijetno presene Tržičana Donatella Baldassi in Vteurizio Padoan, ki sta osvojila
FIRENCE - Drevi bo (z začet kom ob 20 30) v Firencah velik mednarodni atletski miting, na ka terem je uspelo prirediteljem zbra ti res veliko število znanih domačih in tujih atletov. V ospredju zanimali, a sta predvsem dve imeni: mnogo pričakujejo od nastopa 20-letnega Američana Carla Lewisa, ki je velik obet ameriškega sprinter-Stva. Staital bo na 100 m in nje gov nastop bo gotovo izredno privlačen za ljubitelje atletike. Velko pričakovanje vlada tudi za tek Angleža Sebastiana Coea. ki se bo pomeril' š"sčbjiMi teičrheči na 80(1 m dolgi progi.
Polpg '-(eh - -dveh tekmovalcev pa je tu še vrsta drugih imen, ki so v atletskem svetu zelo znana. Na 10.000 m bo startal evropski prvak Portugalec Mamede, ki bo imel za nasprotnike Etiopce Kedira, Kotuja in Germayra, v daljino bo skakal Američan Banks. Jugoslovan Šar-čevič bo metal kroglo, na 3.000 m bo tekel Belgijec Putemans.
Kakovostna bo tudi ženska kon

kurenta, kjer pa ne bo (poškodovane) Simeo.iijeve. Vidno vlogo bo gotovo od g. a'a Italijanka Dorio, ki bo imela na 800 m dolgi progi nekaj nevarnih tujih nasprotnic. Na stopila bo tudi svetovna prvakinja v teku na ICO m z ovirami Poljakinja Rabstyn
Podlenel je poškodbam
DOUGLAS (Anglija) - Avstralski pilot, 32 letni Benny B'ake je umrl za posledicami padca na poskusnih motociklističnih vožnjah na otoku Man. Tp je že 129 pilot, ki je izgubil življenje ‘ na tej angleški dirki.
• t it	t
znani
Spet smrtni žrtvi
CARACAS —. Boks je terjal novi m'adi žrtvi: v vojaški bolnišnici v Caracasu je poškodbam, ki jih ie dobil med zadnjim srečanjem podlegel 25-]etni Carlos Lopez Arocha. Pred tednom dni pa je zaradi infarkta. ki ga je zadel med nekim dvobojem, umrl dvajsetletni ama ter Luis Enrique Quintero.
še posebno izkazali Kojanec, Pertot in Gulič pri Kontovelu ter Tremul in Pavel Volk pri Boru.
FINALE ZA L MESTO
Polet — Inter Milje 68:46 (30:19)
POLET: Taučer 6, Vremec 30, Kralj 5, Kuk 4, Malalan, Kalc 13, Hrovatin 10.
INTER MILJE: Spolaore 4, Co-retti 5, Prelazzi 4, Depangher 9, Basili 18, Menegotti 2, Zettin, Ot-taviani 2, Ossi.
SODNIKA: Ražem in Oblak.
V velikem finalu so poletovci potrdili, da so zasluženo zaključili prvi del prvenstva na samem vrhu lestvice. Tavčerjevi fantje so po začetnem vodstvu nasprotnika s 6:4 odločno vzeli vajeti igre v svoje roke ter z delnim izidom 16:0 strli odpor Interja že v uvodnih minutah. Proti koncu polčasa si je miljska ekipa nekoliko opomogla, a poletovci se niso nikakor pustili presenetiti. V drugem polčasu so še povečali svojo prednost, obe ekipi pa sta zaigrali bolj sproščeno in prikazali nekaj lepih akcij. Pri Poletu so vsi igrali zanesljivo, še predvsem v obrambi, kjer so večkrat spravili v zagato Miljčane, med katerimi je le Basili zaigra' na običajni ravni.
Sledilo je nagrajevanje, kjer je predsednik košarkarske sekcije Bora Kosovel nagradil vse ekipe ter najboljšega strelca turnirja, pole-tovca Vremca.
Marko
NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
T	drugi finalist
po sinonim remiju proii Juventusu
Roma — Juventus 1:1 (0:0)
ROMA: Tancredi, Romano Mag-giora, Turcne, Falcao. Santarioni. Conti. Di Bartolomei, Pruzzo (od 46. min. Faccini), Ancelotti, Scar-necchia.
JUVENTUS:	Zoff, Cuccureddu
(cd 55. min. Osti), Cabrini. Furi-no, Brio, Scirea. Marocchino (od 71. min. Prandelli). Tardeiti, Bet-tega. Bradv, Fanna.
SODNIK: Redini iz Piše.
Roma si je z remijem proti Juventusu v povratni tekmi polfinala za itaJv&n.sJj.i pokal zagotovil nastop, v ;f-inalu .proti ekipi. Torj.na,
Gostje	sicer prvi povedi: s Ca-
brinijem-v-iii).• min., ko so izvedli lep protinapad. Domačini Da niso vrgli puške v koruzo ter vztrajno oblegali nasprotnikova vrata. Vztrajnost Rome je tudi obrodila zaželen sad v 74. min . ko je Di Bartclcmei iz enajstmetrovke dosegel izenačenje. Najstrožjo ka/en ie sodnik dosodil zaradi prekrška Soiree nad Maggioro.
Na splošno je tekma zadovoljila
70.000 gledalcev, še predvsem za radi agonizma, ki sta ga prikazali obe ekipi.
Naši najmlajši gostje v Novi Gorici
Piejšnjo soboto so bili otroci, pripadniki sekcije za splošno telesno vzgojo pri ZSŠDI, gostje iste sekcije pri občinski zvezi telesnokul-turnih organizacij iz Nove Gorice.
Vrstniki so jih namreč povabili na svoje občinsko prvenstvo v mnogoboju, ki je obsegal tek na 60 m, skok v daljavo, lučanje žogice, plezanje po vrvi in preskok čez kozo.
Poleg domačinov in goriških o-trok se je manifestacije v novogoriškem športnem parku udeležila tudi skupina slovenskih otrok iz Barda v Benečiji. Zaradi velikosti tekmovalnih prostorov je srečanje hitro potekalo. Po športnem tekmovanju so se otroci in njihovi spremljevalci zbrali v dijaškem domu, kjer se je razvilo prijateljsko vzdušje, to je najvažnejši cilj, ki ga imajo take in podobne prireditve.
-MUČ-
GIMNASTIKA
Gimnastika na mladinskih igrah
Nastopile bodo tudi borovke
V Borovem športnem centru bo danes ob 9.30 pokrajinski del mladinskih iger v gimnastiki. Za Borov gimnastični odsek bo to pomemben dogodek, saj bo prvič nastopil na uradnem tekmovanju.
Borove barve bodo branile deklice, ki še obiskujejo osnovno šolo. Na ta nastop so se pripravljale že več časa, vendar je prišlo pri organizaciji tega tekmovanja do precejšnjih organizacijskih pomanjkljivosti, tako da prav do zadnjega meseca ni bilo mogoče natančno izvedeti, kakšen je predpisani program tega tekmovanja.
O tem, kakšne možnosti imajo naše deklice v boju s svojimi vrstnicami iz italijanskih šol, ne moremo reči nič zanesljivega, saj se na mladinskih igrah tekmovalke menjujejo iz leta v leto.
Vsekakor pa je najpomembnejše to, da naša dekleta nastopajo in si tako nabirajo tekmovalne izkušnje, ki jim bodo v njihovi bodoči aktivnosti prišla zelo prav.
	> + v /' - / »• t r ’V/, f* ’	1 1 1
	S	
ka		M
Houvion 5,70 m
PARIZ — Francoz Philippe Houvion je v skoku s palico dosegel znamko 5,70 m. nakar .je poskušal še izboljšati svetovni rekord Poljaka Kozakiewicza (5,70 m), vendar mu poskus na 5.80 m ni uspel.
Posnetek s tradicionalne nogometne tekme na Proseku med moštvoma mladih in starih
												
ATLETIKA
NA DEŽELNEM PRVENSTVU DEKLIC IN DEČKOV
/. Culav, L Petam in A ludek prvaki
Kar trije naši predstavniki so se uvrstili v državni finale, ki bo meseca julija v Milanu
Rezultati, ki so jih naši atleti dosegli v nedeljo na deželnem prvenstvu propagandnega sektorja, so bili tokrat res odlični, saj so borovke zasedle dvakrat prvo, dvakrat drugo in dvakrat tretje mesto, a-tleti Adrie pa enkrat prvo ter dvakrat tretje mesto, poleg tega pa so kar trije atleti dosegli uvrstitev v državni finale, kar jp tudi svojevrsten rekord.
Čeprav bi morali za dosežepe rezultate pohvaliti prav vse, bi na vsak način na prvo mesto postavili adrievca Alfreda Zudka, ki je v hoji na 4 km opravil pravi podvig. Poleg izredno prepričljive zmage je lasten in seveda društveni rekord izboljšal za kar minuto in se je sedaj s časom 21'4o"2 celo prerinil v sam državni vrh. Njegova zmaga velja tudi kvalifikacij? za drža;vpi finale.
Ostala dva. ki sta se še kvalifi cirala. sta borovka Irena Petaros, ki je zmagala v metu diska z znamko 23,86 m, ter adrievka Kristina Sumberac, ki je v metu kroglice z rezultatom 40,54 m pristala sicer na tretjem mestu, a je bila kot prva letnika 1937. Le atletinje tega letnika lahko nastopajo v finalu, ki
....iiiiiiiiihiiiiii.......................I...........I1IIIIIIIII.mn.umu..............................
ODBOJKARSKI IN KOŠARKARSKI TURNIR GORIŠKEGA MLADINSKEGA CENTRA
V košarki že jutri polfinalna srečanja
ŽENSKA ODBOJKA
V Sovodnjah so v ponedeljek zvečer igrali še zadnja srečanja v ženski odoojki. Na sporedu so bila tri srečanja iz skupine B in eno srečanje iz Skupine A.
IZIDI
Skupina B
Danica Vrh - štandrež	2:0
(15:2, 15:11)
Ljubljanska banka - Danica Vrh 2:0 (15:6, 15:10)
Ljubljanska banka - Štandrež 2:0 (15:5, 15:13)
Lestvica skupine B Ljubljanska banka 4, Danica Vrh 2 in štandrež 0.
Postave ekip
LJUBLJANSKA BANKA: Tatjana Širca, Zdenka Bole, Zvonka Besednjak, Marija Špacapan, Ester Je-lerčič, Bojana Peric, Darija Šuler.
DANICA VRH: Cilka Juren, Dor-jana Devetak, Silva Cotič, Magda Vižintin, Miranda Devetak, Gabrije-

NOGOMET,
V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI
Olimpija danes v gosteh pri banjaluškem Borcu
Osrednji srečanji 33. kola v Veležu m na Reki
V današnjem predzadnjem kolu v l’ jugoslovanski nogometni ligi
0	ljubljanska Olimpija, ki je v ne-tejo z gladkim 2:0 odpravila Slo-
2?®°. gostovala pri banjaluškem °i'cu, kateremu še vedno grozi ne-v®rnost izpada
, ,^a Ljubljančane to srečanje ne
1	smelo predstavljati nepremostlji-a ovire, vendar si tudi spodrsljaja ne morejo privoščiti, če si noče-
Pokvariti sedanjega položaja na stvici, saj je za Olimpijo v raz-"•aku samih štirih točk kar sedem
teoštev.
Današnja srečanja pa bi znala že jteločati o prvaku. Vodeča Crvena vezda ima namreč dve točki pred-tilc' prec* Hajdukom, čaka pa jo U(u sorazmeroma ne preveč ne-
ugoden nasprotnik, mostarski Ve-lež, ki je v nedeljo kar s 3;1 doma izgubil proti Željezničarju.
Spličani bodo prav tako gostovali, tokrat pri Rijeki, ki bo gotovo dala vse od sebe, da pred svojimi navijači zbriše zadnji težak poraz proti zadn:euvrščenemu Napredku, ki jo je dobesedno pregazil in ji nasul v mrežo pet golov.
DANAŠNJI SPORED Velež — Crvena zvezda Željezničar — Dinamo Vardar — Vojvodina Borac — Olimpija	,
Sloboda — Budučnost Radnički - Napredak Rijeka — Hajduk Partizan — OFK Beograd Zagreb — Sarajevo
la Cattali, Suzy Vižintin, Nevija Černič, Manuela Černič.
ŠTANDREŽ: Barbara Nanut, Roberta Nanut, Sabrina Tabaj, Erika Tabaj. Marta Doljak, Tiziana Oblak, Lucia Bon, Elizabeta Giove.
Skupina A
Sovodnje — Doberdob 2:0 (15:7, 15:6)
SOVODNJE: A. Petejan, T. Pete jan, M. Petejan, T. Hmeljak, V. Lukman, D. Petejan, A. Maraž, F. Petejan, S. Kovic, E. Cijak.
DOBERDOB: R. Lavrenčič, M. Lavrenčič, M. Jarc, V. Jarc, L. Gergolet, M. Juren, R. Ferletič, N. Lavrenčič.
LESTVICA
Grojna in Naš prapor 4, Sovodnje 2 in Doberdob 0.
Za določitev zmagovalca v tej skupini bo odločala torej zadnja tekma med Grojno in Našim praporom.
KOŠARKA
Na košarkarskem turnirju so v ponedeljek zvečer igrali tri srečanja, in sicer eno v skupini A, dve pa v skupini B.
IZIDI
Skupina A
Naš prapor — Skavti 75:62 (34:31)
NAŠ PRAPOR: Sošol 17, Semolič 42, Figelj 10, Gravner 6, Kočina, Furlan, Jakin.
SKAVTI: Malič, Kuštrin 2, Maraž 4, Craselli 36, Kovic 10, Cotič 8, Jarc 2, Vižintin.
V zadnji tekmi te skupine je torej prišlo do velikega presenečenja. Prvouvrščeni Skavti so izgubili proti zadnjeuvrščeni ekipi Našega prapora. Kljub porazu pa so Skavti o-stali na vrhu lestvice in bodo skupaj z moštvom ZSMS iz Nove Gorice igrali v polfinalu.
Končna lestvica
Skavti in ZSMS 4, Rekreacija in Naš prapor 2.
Čeprav imata moštvi Skavtov in ZSMS enako število točk, pa prvo mesto pripada Skavtom, ker so zrna gali v medsebojnem srečanju.
Skupina B
Štandrež — Sovodnje 66:59 (29:28)
ŠTANDREŽ: Devetak 27, Nanut 12, Cantelli 14, Cingerli 11, W. Nanut 2.
SOVODNJE: I. Petejan 4, R. Petejan 21, Rojc 16, Barenghi 6, M.
Butkovič 2, D. Butkovič, M. Petejan 2, Florenin, Larise 8.
Mladinski krožek B — Sovodnje 127:55 (51:28)
MLADINSKI KROŽEK: Klanjšček 8, Sancin 17, I. Waltritsch 8, Komel 24, A. Waltritsch 20, Prinčič 8, Košuta 18, Mermolja 14, Dornik 10.
SOVODNJE: I. Petejan, R. Petejan 17, Rojc 13, Barenghi 11, Butkovič 2, D. Butkovič 2, M. Petejan 4, Florenin 6, Larise.
Zmagovalec te skupine je torej Mladinski krožek B, ki je osvojil vsa tri srečanja. O drugem mestu pa bo odločala še zadnja neodigra-na tekma v tej skupini, in sicer med Štandrežem in Mladinskim krožkom A.
Polfinalna srečanja v košarki bodo že jutri, 11. 6., z naslednjim urnikom:
19.30: Skavti - Štandrež (oz. Mladin-
c|rj	A1)
20.30: Mladinski krožek B - ZSMS Nova Gorica
Vili Prinčič
NOGOMET
V TOREK, 16. T.M V MILANU
Turnir zmagovalcev medcelinskega pokala
MILAN — Prihodnji torek se v Milanu začne nogometno tekmovanje, podobno «mundialitu», le da bodo tokrat nastopile enajsterice, ki so vsaj enkrat osvojile medcelinski pokal. To so brazilski Santos, u-rugvajski Penarol, nizozemski Fe-yenoord ter domačina, Inter in Milan. Tekmovanje se imenuje «Cop-pa super clubs 1981» in bo na sporedu vsakih pet let.
Pobudo za to športno prireditev je dala znana zasebna televizijska postaja «Canaie 5», ki bo tekme prenašala neposredno v številne države po svetu, le v Italiji bodo na sporedu dan kasneje. Zakon pa dovoljuje, da vsaj v eni deželi srečanje prenašajo neposredno in po prvih vesteh kaže, da bo to Ligurija.
Pravilnik tekmovanja dovoljuje, da si enajsterice začasno najamejo tudi enega tujega igralca, kar naj bi še dvignilo raven igre. Vsak večer bosta na sporedu dve srečanji,
katere si bo mogoče ogledati za sorazmerno nizko vsoto 3.500 lir (stopnišče).
TURNIR PORFIRIO Roianese — Kras 3:3 (3:1)
KRAS: Robert Purič, Andrej Pu-rič, Lucijan Škabar, Križman (Marko Škabar), Šuc, Škrk in Alan Škabar.
STRELCA za Kras: Šuc (dvakrat) in Škrk.
V	zadnji tekmi »Turnirja Porfi-rio» za cicibane je Krasu uspelo odnesti točko z gostovanja pri ekipi iz Rojana. V prvem polčasu so igrali naši igralci precej zmedeno in so zaradi nepazljivosti prejeli gol že v prvi minuti. Škrk je kmalu izenačil.
V	drugem polčasu so igrali Kraševci bolje in so sedem minut pred koncem s šucem znižali razliko na 3:2, isti igralec je 3 minute pred koncem tekme izenačil. R. B.
bo 11. in 12. julija v Milanu. Poleg teh treh tekmovalcev imata še druga dva lepe možnosti, da jih atlet ska zveza naknadno vključi v deželno reprezentanco. To sta borovka Sara Umari. ki je bila v skoku v višino tretja z rezultatom 152 m. ter adrievec Maks Viller, ki je bil v peteroskoku tudi tretji s 13,22 m.
Glede ostalih rezultatov je v B kategoriji borovka Jadranka Čulav poskrbela še za en deželni naslov z odličnim časom 8"5 na 60 m z ovirami oziroma v metu groglice. V isti kategoriji je na petem mestu prista'a .še adrievka Sandra Roveri v daljini z društvenim rekordom 3,99 m. Vedno v daljini, toda v A kategoriji je lep napredek pokazala borovka Lara Strajn, ki je s 4,61 m pristala celo na tretjem mestu. Oglejmo si setfffj šč dštafFTezutart*-* naših tekmovalcev:
Med dečki A kategorije sta v daj ijini borovca Oberdan in Štefančič pristala na 21. oziroma 32. mestu, na 80 m je bil I. Sancin (Bor 35., v metu krogle je bil borovec Košuta 12., na 80 m z ovirami pa borovec .Race 11., adrievec Saksida 12., kenčno sta na 2000 m tekmovala še borovca Primosi ter . Cesar brez večjih ambicij.
Med dečki kategorije B pa se je na 80 m z ovirami adrievec Giaco-mini uvrstil na 13. mesto, v skoku v višino je adrievec Madotto pristal na 13. mestu, končno sta se borovca Bandi ter Parovel na 80 m uvrstila na 34. oziroma 37. mesto.
Med deklicami A kategorije je krstni nastop v hoji na 2 km opravila adrievka Tanja Kakovič, ki se je uvrstila na 10. mesto, na 11. pa je pristala borovka ’ Stopper v metu krogle. Na 80 m sta še borovki Kraljič ter Sa chi uvrstili na 31. oziroma 39. mesto, medtem ko je bila v metu diska poleg zmagovalke Petarosove borovka Kalc deveta. V skoku v višino smo poleg tretjega mesta borovke Umari zabeležili še 14. mesto Rauberjeve, 24. Jasne Taučerjeve ter 26. Nataše Taučer (vse Bor). V daljini pa sta se poleg Strajnove (tretja), na 19. o-ziroma 52. mesto sta se uvrstili še Turkova oziroma Joganova (tudi Bor). V kategoriji B pa sta v višini borovki Milkovič ter Kalc pristali na 17. oziroma 18. mestu na 60 m ovire pa že omenjena Gerdol na drugem ter Foraus na devetem mestu (obe Bor). V teku na 60 m so poleg zmagovalke čulavove tekmovale še borovke Succi. C. Natura!, Marcuzzo ter Kozlovič, ki so se
uvrstile po vrsti na 15., 39., 44. tet 45. mesto. Končno najdemo v daljini poleg adrievke Roverijeve na petem mestu še borovko Glavinovo na 13. ter adrievko Milanovičevo na 25. mestu, na 80 m ovire kategorije A pa še borovki Guličevo ter Vei-ginel-lovo na 19. oziroma 20. mestu. V ženski kategoriji pa' sta ekipi Bora nastopili še v štafeti 4x100 m, ki pa ni veljala za podelitev naslova.
V prihodnjih dveh tednih čgka naše tekmovalce že drugi pomemben nastop, in sicer pokrajinska faza društvenega kriterijoma, še prej pa se bedo morali pomeriti tekmovalci V hoji. na 5 km dolgi tekmi na' cesti, ki bo kot kvalifikacija za na ttIialu t[,ofeje »Moretuzaoa? za specialiste v tej :panogu;_„.l,.;l^..... . R-y*
BALINANJE
in drugouvrščenim Sokolom.
Ostala srečanja: na Opčinah: Polet - Opčine, v Bazovici: Zarja-Kraški dom, v Doberdobu: Gradi-na - Gaja.
NAMIZNI TENIS
Odličen nastop Borisa Štoke
Drevi 8. kole
Drevi ob 19.30 bo na sporedu 8. kolo prvega zamejskega balinarskega prvenstva.
Najvažnejše srečanje bp v Zgoniku med tretjeuvrščenim Krasom
Na nedavnem namiznoteniškem tekmovanju dečkov za deželni pokal v.Isernii je v vrstah reprezentance Furlanije - Julijske krajine poleg Urjsicha, Dcdinija in Dondo-ve nastopil tudi up Krasa Boris Štoka. Reprezentanca F-JK se j« zelo dohpo odrezala in po vrsti odpravila Lazio s 4:3, Marche s 7:0, Sardinijo s 5:2 in edinole v finalnem obračunu je klonila selekciji Toskane z 1:6. Med najboljšimi na tem tekmovanju je bil prav Boris Štoka, ki je zaigral zelo sproščeno in samozavestno, tako da ga je izrecno pohvalil tudi kitajski trener italijanske reprezentance in si zapisal njegovo ime.	—bs—

INTERLIGA PRIJATELJSTVA
Videm v vodstvu
Na drugem mestu je Piran pred Trstom hi Novo Gorico
V	priredbi gomkega šahovskega krožka je bilo v nedeljo v Gorici 7. in 8. kolo Interlige prijateljstva, v katerem nastopa 22 šahovskih ekip Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske, krajine.
V	dvorani goriškega telovadnega združenja Se je zbralo, več kot sto šahistov, ki so se pomerili v dveh jakostnih skupinah. V prvi so odigrali 7. in 8. kolo, v drugi pa 5. in 6.
IZIDI
A SKUPINA
7.	KOLO
Polet - Tržič	6:0
Finkenstein - Trst	1,5:4,5
Tolmin - Piran A	1,5:4,5
Nova Gorica - Sežana	3:3
Koper - Celovec	3:3
Gorica - Videm	0,5:5,5
8.	KOLO
Tržič - Videm	0:6
Celovec - Gorica	3,5:2,5
Sežana - Koper	4:2
Piran - Nova Gorica	3:3
Trst - Tolmin	3:3
Polet - Finkenstein	2:4
LESTVICA Videm 37, Piran 33, Trst 29, No-	
0:4 0:4 2:2 3:1 2:2
1,5:2,5 2.5:1,5 2:2 0:4 2,5:1,5
va Gorica 26,5, Sežana 26, Finkenstein 22,5 in Polet 22, Tolmin 21,5, Goriča in Koper 21, Celovec 16,5, Tržič 11,5.
B SKUPINA
5.	KOLO Koper - Trst B Kontovel - Idrija Costalunga - Tl. Bistrica Portorož - Fiumicello Izola - Čedad
6.	KOLO
Fiumicello - Izola II. Bistrica - Portorož Trst B - Čedad Koper - Kontovel Idrija - Costalunga Predzadnje kolo šahovske interlige bo 28. junija v Lipici, zadnje pa septembra ponovno v Gorici.
Rudi Pavšič
Delovanje ZSŠDI
REDNI IN IZREDNI OBČNI ZBOR ZSŠDI
Izvršni odbor ZSŠDI je določil, da bo v petek, 12. junija, v Gregorčičevi dvorani v Trstu ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju izredni in 11. redni občni zbor ZSŠDI. Na izrednem občnem zboru bodo spremenili statut združenja.
Dnevni red občnega zbora pa Je naslednji:
1.	'zvolitev volilne komisije
2.	Predsedniško poročilo
3.	^ozdravi in diskusija na poročilo
4.	Izvolitev predsednika in članov izvršnega odbori.
5.	Izvolitev nadzornega odbora In razsodišča
6.	Razno
Dva (glavna junaka* uspelega mladinskega košarkarskega turnirja prijateljstva na Kontovelu. Predsednik ŠD Kontovel Marjan Pertot. ki ima največje zasluge, da je prireditev brezliibno uspela, in mladi Štelan Gulič, nedvomno najboljši košarkar tega turnirja
OBV USTILO ŠPORTNO DRUŠTVO KONTOVEL
sklicuje danes, 10. junija, ob 20.30 v dvorani športnega društva na Kontovelu redni letni občni zbor, Vabljeni.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorico, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številko 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podietjo mesečno 100,00, letno 1000.00.
Poštni tekoči račun ta Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374	Strdil 6
PRIMORSKI DNEVNIK
10. junija 1981
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61COO Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul *šir. 1 st., vlš. 43 mm)
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
, . . I	č!»n !t«lii«nsk»(
lzaai*^_^ZTT zvezo časopisnih
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m tiskaj ^Trst z„ioinikov fieg«
m
Poročilo notranjega ministra SFRJ o nedavnih dogodkih v SAP Kosovo
BEOGRAD — Zvezni sekretar za notranje zadeve Franjo Herljevič je včeraj na seji zveznega zbora poročal o varnostnih razmerah v SAP Kosovu in ukrepih, ki jih sprejemajo organi za notranje zadeve.
»Protirevolucionarna dejavnost v SAP Kosovo je preračunana na rušenje naše ustavne ureditve in celovitosti države, vrhunec pa je dosegla marca in aprila letos. Ta dejavnost je rezultat nenehne in premišljene dejavnosti albanskih iredentistov in nacionalistov. Široka in globoka indoktrinacija, dolgoletna tolerantnost in politična nebudnost v SAP Kosovu do teh pojavov so omogočile, da je protirevolucija dosegla znano obširnost in brutalnost. Tak odnos in ustvarjeno politično vzdušje prikazuje tudi dejstvo, da so bile organizirane socialistične sile in subjekti družbene samozaščite v času demonstracij ponekod zmedeni, v nekaterih okoljih pa so popolnoma odpovedali,* je rekel Herljevič. Odgovornost za toleranten odnos do sovražne dejavnosti postaja še večja, če upoštevamo, da sta tovariša Tito in Kardelj posebej po 1968. letu resno opozarjala na nevarnost in na potrebo po odločnejšem boiu proti iredentizmu in nacionalizmu v SAP Kosovu.
Albanski iredentisti in nacionalisti so marca in aprila letos izvedli 16 množičnih demonstracij in drugih akcij v 11 občinah v SAP Kosovu.
Uničili ali poškodovali so približno 100 motornih vozil, vdirali v stanovanja in tovarniške obrate, po nepopolnih podatkih so razbili nad 400 izložb na trgovskih in drugih javnih objektih ter stanovanjih ter povzročili drugo škodo.
Tudi po 3. aprilu, konkretneje vse do 26. maja, so iredentisti desetkrat poskušali organizirati demonstracije, kar jim je tudi uspelo v Istoku, Kača-niku, Suvi Reki in trikrat v Prištini. Z akcijami varnostnih organov in služb ter družbenopolitičnih dejavnikov pa so preprečili njihove poskuse v Peči, Djakovici, Dečanih, Prizrenu, Grahovcu, Vitini.
V minulem obdobju so bili sprejeti tudi represivni in preventivni ukrepi, ki so zajeli približno 1700 ljudi. Po zakonu o prekrških so do zdaj kaznovali 506 ljudi in sicer zaradi udeležbe v demonstracijah - 187, zaradi podpore demonstrantom - 38, zaradi poskusa organiziranja demonstracij - 31, pisanja sovražnih gesel - 46, zaradi javnih sovražnih nastopov - 104, sprožili so zakonski postopek proti 154 osebam. Med njimi je 39 pripadnikov ilegalnih organizacij in 29 neposrednih organizatorjev demonstracij. Med osebnostmi proti katerim so sprožili kazenski postopek, je največ intelektualcev.
Z ukrepi varnostnih organov in služb — je rekel Herljevič, so v SAP Kosovu odkrili določeno število neposrednih organizatorjev protirevolucionarnih akcij. Le ti pripadajo od prej znani ilegalni iredentistični organizaciji, ki sama sebe imenuje »Nacionalno gibanje za osvoboditev Kosova in drugih al-
banskih krajev*. Ta organizacija deluje s stališč albanske partije dela, deluje pa po sistemu trojk. Njihovo delo na določenem območju združujejo tako imenovani mestni odbori, obstaja pa tudi mladinska organizacija. Do zdaj so odkrili devet ilegalnih organizacij tega gibanja, katetrih člani so delovali v 11 občinah v pokrajini. Služba odkriva nove ilegalne organizacije in skupine.
Identificirali so pet članov »centralnega komiteja* tega »gibanja*, od katerih so tri ujeli, dva pa sta v tujini.
Demonstracije na Kosovu leta 1968, zatem vrsta sovražnih akcij v naslednjih letih, kot tudi marca in aprila letos, so bile izvedene z istim ciljem in na istih nacionalistično iredentističnih izhodiščih. V velikem številu so se pojavili tudi isti izvajalci. Toda za razliko od leta 1968 je opazno, da so zdaj veliko bolj navzoče osebe, ki imajo višjo izobrazbo.
Razmere na Kosovu so še naprej zelo zapletene, ker sovražnik še ni do konca onemogočen in razkrinkan, še več, ni mogoče izključiti poskusov njegovih novih akcij in uporabe drugih, celo bolj grobih metod delovanja kot so teror, nasilje in uporništva. To je mogoče sklepati na podlagi vztrajnosti sovražnika pri podtalnem delovanju, pojavih provokacij različnih oblik pasivnega odpora, pisanje sovražnih gesel in razpečevanje gesel.
Uradni albanski dejavniki, njihov tisk, radio in televizija podpirajo in podpihujejo iredentiste za nove sovražne akcije. Tudi eksplozija v jugoslovanskem veleposlaništvu v Tirani je bila v tej zvezi.
V dosedanjih operativno preiskovalnih akcijah so odkrili tudi nekaj agentov albanske obveščevalne službe med člani ilegalnih iredentističnih organizacij in med neposrednimi organizatorji demonstracij.
Minuli protirevolucionarni dogodki so jasno pokazali, da so organi za notranje zadeve v SAP Kosovu maloštevilni, premalo opremljeni in usposobljeni. Navedel bi ,da je bilo v SAP Kosovu kljub tako izraženi varnostni problematiki manj delavcev družb državne in javne varnosti na 1000 prebivalcev kot v katerikoli naši republiki ali SAP Vojvodini.
Ko je proučilo te razmere, je predsedstvo SAP Kosovo nedavno sklenilo povečati število pripadnikov milice v pokrajini za 1000 novih delavcev. Prav tako bodo število delavcev službe državne varnosti v SAP Kosovu podvojili. Sklenili so tudi, da bedo izboljšali materialni položaj pripadnikov organov za notranje zadeve v [»krajini.
Vsem tistim, ki napadajo našo skupnost, mora biti' jasno, da bomo z njimi odločno obračunali in da bomo z vsemi sredstvi ščitili našo ustavno ureditev, bratstvo in enotnost, skupnost in enakopravnost naših narodov in narodnosti, neuvrščenost, svobodo in neodvisnost, mirno življenje in ustvarjalno delo naših delovnih ljudi in občanov — Titovo in naše delo, je na koncu rekel Franjo Herljevič. (dd)
NA SREČANJU TREH DRŽAVNIKOV V BADOUTU
MEDSEBOJNO SODELOVANJE ZAIRA, SUDANA IN UGANDE
Vsestranska podpora ugandskemu predsedniku Oboteju
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROBI — Ne samo, da sta zairski in sudanski voditelj na trojnem srečanju konec tedna v Zairu podprla ugandskega voditelja dr. Obo-teja v njegovih prizadevanjih za vzpostavitev varnosti v deželi, temveč so se trije predsedniki zavzeli tudi za razširitev sodelovanja na devet dežel in bazena veletoka Nila. To odpira nove možnosti za u-reditev notranjih razmer v Ugandi.
Mobutu Sese Seko iz Zaira, Dza-far el Nimeiri iz Sudana ter dr. Milton Obole iz Ugande so se na dvodnevnem srečanju v kraju Ba-dolite na zairskem severu, kakih 25 kilometrov južno od meje s Cen-tralnoafriško republiko, dogovorili o ustanovitvi treh skupnih odborov in ministrske komisije, ki bi spodbudila medsebojno sodelovanje na trgovinskem, zdravstven« m, transportnem, poštnem, kmetijskem in drugih področjih. Od teh treh skupnih odborov bi se eden, zadolžen za varnost vzdolž meja treh dežel, sestal že do konca meseca v Ugandi. Druga dva, zadolžena za tihotapstvo ob meji ter za četri milijona ugandskih beguncev v sosednjih državah, pa bi se sestala avgusta, prvi v Zairu in drugi v Sudanu.
V »deklaraciji iz Badolita*, sprejeti ob koncu srečanja, so trije voditelji poudarili, da ne bodo dovoljevali na svojem ozemlju subverzivne dejavnosti, vperjene proti sosednjim državam. To je še zlasti pomembno za Ugando, ki ima nemalo težav z umirjanjem razmer na severozahodu dežele, v pokrajini Zahodni Nil, v katero so v preteklosti često vdirali iz sosednjega Zaira in Sudana pripadniki bivše Aminove vojske.
Zato so trije voditelji na srečanju v Zairu poudarili, da je varnostma tem območju «poglavitni pogoj za varnost*. Predsedniki Zaira, Sudana in Ugande so sklenili proučiti vse možnosti za razširitev med-
sebojne trgovine, ki je minula leta zastala. Dogovorili so se tudi, da se bo trojna ministrska komisija, odgovorna šefom treh držav, sestajala redno in sicer najmanj na vsaki dve leti.
Vrhu tega je trojno srečanje v Zairu oživelo, predvsem na pobudo sudanskega voditelja Nimeirija, tudi idejo o tesnejšem sodelovanju med državami iz bazena reke Nila. Trije predsedniki so se namreč zavzeli za vrhunsko srečanje voditeljev devetih držav iz bazena reke Nila, na katerem bi razpravljali o skupnem izkoriščanju vodnega bogastva afriškega veletoka. Poleg Zaira, Sudana in Ugande bi se tega srečanja udeležili tudi voditelji Egipta, Etiopije, Kenije, Burundija, Ruande in Tanzanije.
Vsa ta živahna regionalna dogovarjanja so še zlasti pomembna za ugandskega predsednika, ki se do-
ma spopada s kopico skrajno resnih težav, med katerimi je še posebej zaskrbljujoče nadaljevanje dveletne suše v severovzhodni pokrajini Ka-ramoji. Dobrodelne organizacije, ki so nameravale prekiniti nudenje pomoči prizadetemu prebivalstvu konec avgusta, so te dni opozorile, da se suša nadaljuje in da je pričakovati novo slabo letino, ki bi utegnila znova sprožiti lakoto, za katero je v zadnjih dveh letih pomrlo kar 30.000 ljudi.
Poleg tega se je dr. Obote lotil tudi drastičnih ukrepov v ugandskem gospodarstvu, za katerega je bil rekel, da je «tako hud bolnik, da potrebuje kirurškega posega*. To se je zdaj tudi zgodilo: ugandska valuta, za katero .je dr. Obote pred tednom dni vpeljal drseči tečaj, je od včeraj praktično devalviral za celih 1.000 odstotkov.
TIT DOBEFŠEK
tilliiiMiiiimnniiiMiiiiiiiMinHiiiitiiiMiiiiiuiiKiiiiiiiiiuiiiuiiminiMHliiMiiiiiiiiiiiMiiiiininiiiMMiiiMiimi
DREVI ZAČETEK ZANIMIVE SODNE OBRAVNAVE
Umor Ermanna Buzzija in fašistična brošura
«Urednike» revije Quex obtožujejo, da so v bistvu objavili «razsodbo» preden sta fašista Tuti in Coneutelli umorila domnevnega avtorja pokola na Trgu della Loggia
BOLOGNA — Nekateri med naj-[ vo in razmnoževanjem brošure
vidnejšimi protagonisti fašističnega prevratništva bodo danes sedeli pred sodniki bolonjskega sodišča. Zagovarjati se bodo morali zaradi opravičevanja zločinskega dejanja, prekrška, ki so ga zagrešili z obja
VlIlIlItmilllltItlimillllllHIIIinillltlllUHMtIIIIIHINfeMHIIItlllMlIMMIftItlllltmSIMIItlllintHHttmifl
iiHiiitiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiimnimikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNmiiHiiifiiiiiiNiiHmiiNiiniiHiiHmimiinnmifiiiiNiimfmMiiiiiiimNttitiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiii
PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI
GLISERJI NAPOLNILI
PORTOROŠKI ZALIV
PORTOROŽ — Okoli 250 članov nemškega avtomobilskega kluba A DAC je v soboto L. nedeljo prispelo na Bernardin z 80 motornimi čolni različnih velikosti in moči na svoje tradicionalno srečanje z motornimi čolni. Tako je sedaj hotel Bernardin popolnoma zaseden in bo še do 15. junija. Direktorica hotela Joža Senica nam je povedala, da je ta obisk nemških navtičnih turistov zanimiv tak z denarne, kot tudi propagandne plati. Med njimi so vsako leto po trije novinarji, ki pišejo reportaže o Portorožu in okolici in o lepih počitniških doživetjih pri nas. »Ker gre predvsem za novinarje specializiranih navtičnih revij, lahko utemel.jeno pričakujemo še večji obisk nemških navtičnih turistov,* je dejala Joža Senica.
Lepih dogodkov pa za to skupino turistov ne manjka, saj je njihov program do zadnjega naštudiran in izpolnjen. Vsak dan se na Bernar-dinu kaj dogaja: tekmovanja z gliserji, tekmovanja v slalomu s smučmi na vodi, potapljanje, izleti, pikniki, taka ali drugačna zabava. Včeraj .je na primer begunjski ELAN prikazal pet plovil iz svojega navtičnega programa, ki obsega 14 najrazličnejših čolnov in jadrnic. ELAN je na obali pri hotelu Bernardin razstavil dva i ‘serja. Največ zanimanja je seveda vzbudil sodobno in lepo oblikovan GT-80, za katerega je potrebno pri nas odšteti kar 100 tisočakov, v Zvezni republiki Nemčiji pa 12 tisoč mg-k. Teh izvozijo iz Begunj v Nemč jo sicer le 1.50, vendar je ob siceršnji konkurenci tudi to uspeh. Za domače ljubitelje čolnarjenja in tiste, ki si težko privoščijo izdatek stotih tisočakov, je verjetno veliko bolj zanimiv Elanov gliser GT 420, za katerega je treba plačati 40 tisoč dinarjev, 2 I-AN je na Bernardinu predstavil tudi svojo novo družinsko jadrnico «375», ki stane prav tako 40 tisočakov in poseben družinski čoln (pravzaprav že jahta) «pilotina 606», namen ieno «obalnemu navtičnemu izživljanju*, kot je dejal predstavnik Elana na Bernardinu. Ta jahta prav gotovo ne bo za povprečen žep, saj je cena zanjo 390 tisočakov, vendar je opremljena tako, kot se za tak čoln spodobi — s kuhinjo, sladko vodo itd.
ELAN je za otroke članov ADAC pripravil majhno tekmovanje s čolni in s tomosovimi motorji. Najboljšim pa so podelili nagrade, ki bodo mlade tekmovalce še dolgo spominke na prvo »resnejšo* dirko s čolni Ob vsem tem so ob morju priredili tudi koktajl in tekmovanje z najbolj smešnimi in fantazijsko izdelanimi plovili.
Tak intenziven program in skrb za gosta, ki so jo deležni člani A DAC ta teden na Bernardinu, bi prav gotovo v marsikomu spremenila mnenje o tem, kaj lahko in česa ne more ponuditi turizem pri nas. Škoda le, da je ta primer ena odi omamljenih izjem, ki potrjujejo pravilo siceršnje površnosti in slabe
ponudbe. Za goste kluba ADAC lahko z gotovostjo trdimo, da se vse dni počitnikovanja v Bernardinu o-dlično zabavajo, zato tudi ni nobene bojazni, da jih ob letu ne bi bilo nazaj.
Vendar je ob tem potrebno povedati tudi nekaj misli o tem, da je med omenjenimi bernardinskimi gosti vse prevečkrat videti tudi take, ki precej nedisciplinirano glisirajo preblizu obale. Miselnost, da bi morali iz gostoljubja zamižati na en« oko, se lahko prav kmalu maščuje Marsikateri plavalec, ali pa nemočen jadralec na deski bo znal povedati, kako blizu njega so švigali ti hitri in težki motorni čolni. Trdijo sicer, da imajo svojo službo, ki skrbi za red, kar pa se ne pozna. Ena sama nesreča bi naredila preveč preglavic in škode, ki jih ne bi odtehtalo niti izobilje zadovoljstva, lepih počitnic in zaslužka.
BORIS ŠULIGOJ
RLAD' — Ministri za finance in gospodarstvo 6 držav, ki sestavljajo Svet za kooperacijo dežel ob obali Perzijskega zaliva, so sklenili predhodni sporazum o odpravi carinskih pregrad, usklajevanju načrtov za razvoj gospodarstva, poenotenju petrolejske politike in industrijskega načrtovanja in prostem investiranju kapitalov.
Zaskrbljujoča gospodarska gibanja v treh občinah slovenske Istre
Regijska bolnišnica v Izoli naj bi bila dokončana do 29. novembra
KOPER — Gospodarska gibanja v treh občinah slovenske Iskre kažejo po letošnjih prvih treh mesecih nič kaj rožnate rezultate. O tem so včeraj spregovorili tudi člani obalnega izvršnega sveta, ki so povedali, da proizvodnja v primerjavi z lanskim letom v prvih treh mesecih nazaduje, predvsem v motorni industriji in v delu živilske industrije. Izvoz blaga pada, na srečo še vsaj izvoz storitev dobro drži. Skupaj se je v letošnjem prvem trimesečju s koprskega območja izvoz povečal za 48 odstotkov. Začuda pa kljub dobrim poslovnim rezultatom, ki jih dosegajo na področju izvoza storitev v pomorskem gospodarstvu in turizmu vse premalokrat mislijo na to, da bi v te panoge več vložili.
Nasprotno, v Splošni plovbi se pošteno zatika, ko razmišlja o obnovi ladjevja, pa tudi v turizem odmerjajo investicije le po kapljicah. Obmejna blagovna menjava kaže še zmeraj razmeroma zadovoljive rezultate, saj se je promet, računano v lirah, v letošnjih prvih štirih mesecih povečal za več kot 70 odstotkov. Vendar je bil izvoz na tem
območju le za 30 odstotkov večji, uvoz v Jugoslavijo pa kar za 130 odstotkov večji.
Tak razkorak je možen zaradi tega, ker je doslej prevladoval jugoslovanski izvoz na italijansko obmejno območje, menjava pa mora težiti k uravnovešenemu razmerju med uvozom in izvozom. Kljub temu, da je celotni prihodek narasel za 45 odstotkov so se povečala tudi porabljena sredstva in to kar za 48 odstotkov, kar kaže na slabo e-konomičnost poslovanja.
Ob tem so kar za 50 odstotkov povečali delež sredstev za splošne, skupne in druge namene, povečale so se tudi izgube v gostinstvu in turizmu. Na tri do štirikrat višje izgube v prvih treh mesecih so vplivale višje cene življenjskih potrebščin, energije in reprodukcijskih materialov, pa tudi za 40 odstotkov popravljeni osebni dohodki v tej dejavnosti. Realni osebni dohodki predvsem v industriji nenehno drči-jo navzdol. Vzporedno s tem pa se zmanjšuje zaposlovanje v gospodarstvu za skoraj 3 odstotke in vsem resolucijam in dogovorom navkljub
HiiifiiiuiiiMiiinmiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiMiiiitiiiiiitiimuiiiiiiiiiiinnfiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniKiiiifimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiHiiiiN
TRPLJENJE AFGANISTANSKIH OTROK
ISLAMABAD - Vesti o vojaških akcijah na afganistanskem ozemlju so skrajno pomanjkljive, kar daje lažni vtis, da je Sovjetski zvezi uspelo «pomiriti deželo*. Zahodne tiskovne agencije trdijo, da divjajo v planinskih območjih Afganistana še vedno boji. Islamski
odpor se torej nadaljuje kljub o-čitni vojaški premoči sovjetskih enot. Medtem sovjetska propaganda trdi, da so bile vse dosedanje zahodne vesti o padcu Kandaharja izmišljene. Ob tem pa se lahko marsikdo upravičeno sprašuje, zakaj so razna mesta Afganistana za
tujce prepovedana, če so trdno v rokah Karmalovega režima. Da niso uresničili »sovjetskega miru* dovolj zgovorno priča preko poldragi milijon beguncev v Pakistanu, med katerimi so prav otroci nedolžne žrtve tujega vmešavanja.: (Tčlefoto AP)
po malem, vendar vztrajno (za 2 odstotka) narašča zaposlovanje v negospodarstvu.
Veliko lažje je (tako kaže) zaposliti novega delavca za pisalno mizo, kot za delovnim strojem.
V zvezi z gradnjo nove regijske bolnišnice v Izoli so člani obalnega izvršnega sveta menili, da bi bilo potrebno investicijskemu inženiringu koprskega zdravstvenega centra izreči priznanje, saj so predvsem v zadnjem času veliko naredili, da se je zadnja faza gradnje te bolnišnice le začela bližati h koncu.
Lahko bi rekli, da so šele sedaj v dolgem in temnem predoru nekje daleč zagledali svetlo lučko, ki kaže izhod. Vsi napori pa so lahko kmalu zaman še posebno ker nekateri izvajalci še zmeraj niso vzeli stvari tako resno, kot bi jo morali.
Gre na primer za Lesnino, Grad-les IMP, Steklo, ki se je po besedah članov investicijskega inženiringa vse premalo zavedajo odgovornosti pri zidavi bolnišnice nad Izolo. Do izolskega občinskega praznika 11. julija, ko naj bi bila bolnišnica v glavnih potezah nared in bo organiziran množičen javni ogled te bolnišnice, bo prav gotovo ostalo še marsikaj nedokončanega. Izvajalci so si sami postavili rok. da bodo bolnišnico nad Izolo morali dokončati do letošnjega 29. novembra. S tem so hoteli dokazati, da se prav dobro zavedajo svoje odgovornosti in pomembne naloge pri gradnji bolnišnice. Sedanje zamude dajejo prav malo upanja, da bodo njihove obljube tudi držale.
Sicer pa so člani obalnega izvršnega sveta spregovorili tudi o tem, da marsikateri načrt za preselitev nekaterih bolnišničnih oddelkov še ni nared. Načrt kadrovske zasedbe, predvsem tehničnega osebja, avtobusne zveze z bolnišnico, čiščenje prostorov in okolice in še vrsta drobnih stvari, na katere bi bilo potrebno misliti že sedaj, da bo preselitev lahko stekla kar najhitreje in brez zapletov.
B. Š.
3000 žrtev začasni obračun železniške nesreče v Indiji
NEW DELHI - Nadaljuje se i-skanje trupel v reki Bnagmati, v katero je v soboto zvečer strmoglavil natrpan indijski vlak. Doslej so iz vode izvlekli 216 trupel, kar pa je verjetno le manjši del. Na dnu struge je namreč še sedem železniških vagonov. Po zadnjih domnevah kaže, da je v nesreči izgubilo življenje skoraj 3.000 oseb.
«Quex», ki so jo uredili «nacional-norevolucionarni politični zaporniki jetnišnice v Novari*, kot so se fašisti samoimenovali.
Na zatožni klopi bodo tako sedeli znani ubijalec Mario Tuti. geometer iz Empolija, ki je ubil dva a-genta javne varnosti in je osumljen sodelovanja pri pokolu na brzcu «Italicus»; Edgardo Bonaz-zi, ki so ga spoznali za krivega umora člana »Lotto- continua* Marjana Lupa v Parmi: Angelo Izzo, eden izmed treh , morilcev Rosarie Lopez v rimski vilv v Circeu; Mau-rizio Murelli, morilec policijskega agenta Marina; Mario Guidi Naldi, »urednik* brošure.
Vsa zadeva v zvezi s fašističnim lističem bi verjetno sploh ne bila vredna posebne pozornosti, ko bi ne prišle na dan povezave z umorom Ermanna Buzzija. ki ga je prvostopenjsko sodišče obsodilo na dosmrtno ječo zaradi pokola na Trgu della Loggia v Brescii. Ruz-zija so, kot znano, iz še nepojasnjenih razlogov in proti njegovi volji premestili iz Brescie v zapor v Novari, kjer sta ga le dan po prihodu zadavila Mario Tuti in Pier-luigi Coneutelli. Znana ubijalca sta takrat priznala umor in izjavila, da sta le »izvršila nacionalnorevo-lucionarno razsodbo*: razsodbo, ki so jo preiskovalci dejansko razbrali v peti številki brošure «Quex», ki so .jo izdali le nekaj dni pred Buzzijevim umorom.
Zloglasna marčna številka «Que-xa» nadalje obsoja pokol na bolonjski železniški postaji in odločno zanika, da bi ga zagrešili neo-fašisti. Vendar pa se za navidezno umirjeni »politični analizi* skrivajo povsem drugačne namere. Zgovoren dokaz le-teh je prepričan zagovor za Angela Izza. Pod naslovom «Pravica je storjena...* neofašistični listič piše, da je proces proti Izzu in njegovim pajdašem «dokazal, da ni prišlo do posilstva in ni razvozlal, zakaj je nenadoma Izbruhnilo nasilje, ki .je terjalo smrt Rosarie Lopez.
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
Položaj se slabša vlada predlaga ukrepe
Pred nekaj tedni smo v gospodarskem pismu zapisali oceno o takratnem gospodarskem položaju, ki je prišla iz političnih vrhov. Gospodarski položaj v Jugoslaviji je slab, toda ne tako, da ne bi videli izhoda, smo povzeli takrat prevladujočo misel. Zagotovo to o-ceno še zdaj zagovarjajo, kajti izhod iz'težav je gotovo treba najti. Vse več podatkov, pa tudi nekatere razprave v zvezni skupščini pa kažejo, da je zdaj gospodarski položaj še slabši, da se celo nevarno približuje kritični stopnji. Uresničila se je tudi naša sklepna misel iz gospodarskega pisma pred tremi tedni, ki smo opozarjali, da bo morala gospodarska politika kmalu predložiti nekakšen akcijski program, s katerim bo zaustavljala slabšanje gospodarskega položaja.
Zvezna vlada je namreč v zvezni skupščini (oziroma v zboru republik in pokrajin te skupščine) predlagala, da naj bi z nekakšno denarno injekcijo pospešili izvoz. Za spodbujanje izvoza naj bi uporabili 14 milijard dinarjev, dobili pa bi jih tako, da bi jih vzeli iz virov, iz katerih gre sicer denar za splošne in skupne družbene potrebe. Zvezna vlada predlaga namreč, da naj bi od lanske vsote za splošno in skupno porabo letos vsaka republika in pokrajina dala 2,3 odstotka denarja za spodbujanje izvoza. Na ta način bi zbrali 10,9 milijarde dinarjev, vsaka republika pa naj se sama odloči, katere družbene potrebe bo prikrajšala. Iz zveznega proračuna pa bi dali dobre 3 milijarde dinarjev za spodbujanje izvoza, kar pomeni, da bi za toliko zmanjšali izdatke tega proračuna za druge namene (ali za armado ali za. razvoj nerazvitih ali za zaščito borcev ali za druge državne stroške).
Zvezna vlada se je torej najprej odločila ukrepati pri trgovinski menjavi s tujino, katera vse letošnje leto nikakor ne more doseči načrtovane. Do sredine maja ima jugoslovansko gospodarstvo precejšen primanjkljaj v trgovanju s konvertibilnimi trgi (450 milijonov dolarj$p), v menjavi s klirinškimi kupci pa 150 milijonov dolarjev presežka. Izvoz na klirinški trg, torej v države SEV, se je povečal letos kar za 68 odstotkov, vendar je ta izvoz zaradi klirinškega dolarja kot plačilnega sredstva manj vreden od konvertibilnega. kjer so plačilna sredstva trdne valute, te pa so tiste, s katerimi JugoslavUa lahko tudi odplačuje svoje velike dolgove. Izvoz na konvertibilne trge pa je letos manjši za 2 odstotka, skupen izvoz pa je do srede maja večji za 19 odstotkov. Ob tem se je v zadnjih mesecih tudi uvoz močno povečal, za 12 odstotkov, kar je bilo nuino, saj je * začela industrijska proizvodnja zaradi pomanjkanja uvoženih surovin in predvsem reprodukcijskega materiala v začetnih letošnjih mesecih izredno pešati.
Zvezna vlada zagovarja stališče, da se predvideni plačilni deficit za letošnje leto (1,8 milijarde dolarjev) ne sme povečati. Najpomembnejša stvar, ki ne dopušča večjega primanjkljaja, so očitno zahteve za odplačevanje tujih dolgov. Zdi se, da se je znašla država s svojimi razpoložljivimi devizami že na tistem robu, ko že s težavami odplačuje dolgove. Zato zvezna vlada vztrajno dopoveduje, da je treba pospešiti predvsem izvoz na konvertibilne trge. To pa je v zdajšnjem času možno samo tako, da tisti industriji,
ki izvaža, zagotovi dovolj uvoženega materiala. Skratka: precej denarja je treba hitro naložiti v uvoz, da bi več izvažali. Zahteva je na prvi pogled čudna, toda zaradi zdajšnje sestave jugoslovanskega gospodarstva upravičena. Jugoslovansko gospodarstvo, predvsem tiste organizacije, ki izvažajo, so namreč izredno močno odvisne od uvoženih surovin in reprodukcijskega materiala. Zvezna vlada zdaj zahteva za tako naložbo 500 milijonov dolarjev, ki pa se jih ni mogoče sposoditi, ampak jih je treba vzeti tam, kjer ne bo vpliva na povečanje inflacije. To pa so splošne in skupne potrebe; to pa po zdajšnjem predlogu pomeni tudi za 2,3 odstotka bolj priprte pipe za to porabo.
Tak predlog je bil v zboru republik in pokrajin sprejet, čeprav se prav ta zbor ni hotel odločiti, komu bi vzeli kaj denarja. Toda predlog je upravičen kljub omahovanju v zvezni skupščini■ V jugoslovanskih tovarnah na primer že dolgo trdijo, da so družbene obremenitve, ki jih mora prenašati gospodarstvo, prehude. V tem vidijo tudi najpomembnejši inflacijski izvor. Letošnji podakti dokazujejo celo, da imajo povsem prav. Denar, ki se zbira za te namene, je letos dosegel Ž9 odstotno stopnjo povečanja. To je kar za desetino več kot pa so predvideli z družbenim in gospodarskim načrtom države za letošnjo leto. Ker gre ta poraba svojo pot. jo je treba zmanjšati, denar pa porabiti drugje, plavijo tudi predstavniki zvezne vlade.
Nekakšno svojo pot pa gre tudi določanje plač. V prvih treh mesecih letos so plače za 35 odstotkov večje kot v istem obdobju lani. To sicer še ne bi bilo nič hudega, če se ne bi plače najbolj povečevale prav tistim delavcem. ki delajo izven gospodarstva. Povečanje plač v industriji je namreč precej pod tem povprečjem. V Sloveniji so na primer povprečne plače že preskočile 10 tisoč dinarjev, povprečne* plače v industriji pa so za več kot tisoč din manjše.
Vse to je seveda tudi močno vplivalo, da so se cene skokovito povečale, če primerjamo lanske decembrske cene z letošnjimi aprilskimi, potem so večje za 19 odstotkov, v enem letu pa so se povečale za 50 odstotkor;, trdi zvezni zavod za družbeno planiranje. Če hočemo uresničiti planske cilje, potem se lahko cene v vsakem naslednjem mesecu povečajo zgolj še po 1,1 do odstotni stopnji.
Če vsega tega ne bomo sposobni doseči, trdi zvezna vlada,
—	torej če ne bomo zavrli izdatke za splošne družbene potrebe, če ne bomo zmanjšali plačilnih deficitov s tujino, če ne bomo vztrajali brez dodatnih posojil in če ne bomo uspeli doseči predvideno proizvodno rast
—	potem se lahko celotni stabilizacijski program začne podirati-To ponuja sklep, ki ga ugotavlja tudi zvezna vlada: resno bi bil ogrožen mednarodni ugled Jugoslavije in zaupanje v uresničevanje stabilizacijske politike.
Taka stališča pa hkrati Pojasnjujejo našo ugodno uaotovj-tev. da je gospodarski položaj ze na nekakšni kritični meji in bodo potrebni izjemni napori* za izboljšanje. Toda to, da skušajo denar odtegniti nekomu iz negospodarstva in ga uporabiti za 'Zapolnitev določenih gospodarskih
ciljev, gotovo ne bo majhen napor.	r..
JOŽE PETROVČIČ
■imuiinitiitiiitiiiiiiiitimiiiini.•iniHllilinilllllumillliiiniullillllimnNMHimiilltmiiii...■■uinMiiin111"
SPREJET POZIV ARABSKIH ZUNANJIH MINISTROV
Uspešno posredovanje komiteje za prekinitev ognja v Libanonu ?
Vprašanji vmešavanja Izraela v Libanon in prisotnosti sirskih vojaških enot ostajata odprti - Počasno normaliziranje položaja v največjih mestih
BEJRUT — Vse vojskujoče se strani v Libanonu so včeraj ponoči sprejele poziv za prekinitev ognja in po nekajmesečnih spopadih je v državi zavladal vsaj začasen mir. Vest o doseženem sporazumu so objavili arabski zunanji ministri tako imenovanega komiteja štirih, ki mu .je Arabska liga zaupala nalogo, naj v imenu arabskih držav pomaga normalizirati položaj v Libanonu.
Pogovorov s predstavniki desničarskih in arabskih sil so se poleg zunanjih ministrov Libanona, Sirije, Kuvajta in Saudske Arabije udeležili še generalni sekretar Arabske lige Sadli Klibi ter libanonski predsednik Elia,s Sarlcis in ministrski podpredsednik Shafiq Wazzan, Najtrša ovira za dosego sporazuma je bilo sodelovanje nekaterih desničarskih sil z Izraelci,
kar je dalo tudi povod za odločen nastop sirskih predstavnikov. Sirija namreč vztraja, da je treba prekiniti izraelsko vmešavanje v Libanonu in šele takrat bo možno utrditi mir v Libanonu. Predstavniki falangistov in libanonske fronte so v pogovorih s komitejem štirih sicer izjavili, da sta njihovi organizaciji neodvisni in samostojni.
Prav ta nerazjasnjena stališča najbolj zaskrbljujejo politične opazovalce v Libanonu. Šc vedno ostaja precej možnosti, da se bo tudi s to prekinitvijo ognja končalo prav tako kot z 32 prejšnjimi, ki jih je predlagal predsednik Sarkis. Za zadnjim pozivom sta sicer tudi Kuvajt in Saudska Arabija, ki imata s svojo ekonomsko močjo večji vpliv in lahko učinkoviteje posredujeta tudi pri velesilah za uredi
tev libanonskega problema. Komil? štirih se namerava zato ponovna sestati 23. junija v Saudski Arabiji in nato 4. julija v Libanonu, da bi dosegel mirovni sporazum med sprtimi stranmi.	..
Prebivalstvo Bejruta in drugi11 večjih libanonskih mest je z veseljem sprejelo prekinitev ognja i[* je začelo ponovno odpirati trgovine. Življenje je ponovno steklo P® normalnih tirih, kljub temu ostal® bojazen, da se bodo kmalu og*®1 sili topovi. To napovedujejo tub občasne salve in streli ostrostrej" cev nameščenih na strehah B°T ruta.
SOFIJA — Samo 577 bolgarski'1 volivcev od skupno več kot 5 m«1" Jonov in pol se je izreklo proti ‘/ ® triotlčni fronti*, edini stranki, ki ) nastopila na volitvah.