Inserati ne sprejemajoin veljA tristopna vrstit:
i kr., oe s« tiska lkrat, IX „ n ,i M - M 16 , „ „ n	n
Pri večkratnem tisKanji »e ■ena primerno .manjša.
Rokopisi
se ne vračajo, netrankovana pisma ne ne sprejemajo
Naročnino prejema opravnistvo administracija'! in eksuedieija na 8tarem trgn it. št. 16
Političen lisi za slovenski mM
Po poŠti	prejeman	velia:
/.a uelo ieto	. 10	gl. — kr.
t« pol leta	. 5	., —
ta četrt leta	., 50 ,,
V administraciji velia
/.a eeio leto	8 gi. 40 tfr.
ta pol leta	4 „ 30 „
ta četrt leta . . 'J ., 10 ,, V Ljubljani na dom pošiljmn velja 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je ua Bregu hišna štev. 190.
izhaja po trikrat na teden in .iuef v toreK. četrtek in "iitnito.
Poguben mir.
VII.
Slovenec je našim nemškim liberalcem že sam na sebi nevarna stvar, dosti, da ima to ime. Malo manjka še, da vsakemu ne užgo vidnega znamenja m ga ne postavijo pod posebno nadzorstvo. Zato je pa že vse, kar Slovenec stori, nevarno, in če je tudi tako dobro, da je korist očitna celo nasprotnikom, vendar ne velja — samo zato ne, ker prihaja od Slovenca. „Kaj more iz Nazareta dobrega priti ?" s tem pobijajo naši nasprotniki vse, kar prihaja od Slovencev, kar zahtevajo Slovenci, ker se jim zdi, da za vsakim slovenskim grmom tiči drug zajec — morda panslavističen, morda celo ruski. To je vzrok, da ne moremo nič doseči, kar želimo za razvoj naše narodnosti, za posebne potrebe svoje.
Slovenec slovi povsod, kjer je znan, za bistro glavo, po naših pokrajinah je polno talentov, kteriui nič druzega ne manjka, kakor prilike: razviti svoj talent. Oe greš po kmetih, naletel boš na samouke v mehaniki, slikarstvu in drugih umetnijah, kterim se boš kar čudil. Ob enem boš obžaloval, da ti ljudje niso se v svoji stroki bolj izobrazili, a dobil boš odgovor: „Kje! Na Dunaj, v Gradec ali celo še dalje me oče niso mogli poslati, blizo pa takih učilišč ni". — To je. res, kajti za Slovence ni nikjer nobeno više šole, nobene akademije. Ali je to prav, če se pomisli, da je tam, kjer so ali hočejo biti Nemci, že za par tisuč prebivalcev brž akademij in vseučilišč vsake sorte, da o obrtnijskih in nižjih stro-kovnjaških šolah ne govorimo V Tako je Slo-
vencu trnjeva pot do izobraženja po Rogu mu danega talenta, vsakemu drugemu narodu pa gladka. Se le par let je vseučilišče v Zagrebu, ki pa Slovencem malo hasne, ker vsled nesrečnega dualizma tam pridobljena spričevala za Avstrijo niso veljavna.
Koliko časa se poganjamo že za vseučilišče v Ljubljani! Zastonj! Naši politični nasprotniki podtikajo nam vse druge, Avstriji nevarne (!) namene, in ne dobimo ga — iz ničevih vzrokov. Dobil' ga pa tudi ne bomo tako dolgo, dokler bodo vladale sedanje razmere — in zopet pridemo do sklepa, da pre-membe teh razmer se nam ni nadejati, dokler traja sedanji mir, ki je prava mora za nas Slovence in Slovane sploh.
Oglejmo si naše kmetijstvo. Propada — propada — zakaj? Tu pa tam morda po krivdi posestnikov samih, večidelj pa iz vse drugih vzrokov. O vremenskih nesrečah ne govorimo, ker po teh trpe kolikor toliko vse dežele. Več trpi kmetijstvo po drugih nesrečah, po pomanjkanji denarja, po oderuhih in mnogo tudi po prevelikih davkih. Le poglejte naznanila posilnih dražb po uradnih listih. Tretji del jih je zarad zaostalih davkov. Pa tudi pri drugih so ta bremena veliko kriva, kajti kmet č se zadolži prej drugje, ko pri davkarji, da odrajta davek. Ali so pa davke morda tako silno povišali vsled vojske, vsled nevarnosti od zunaj preteče? Ne, nikakor ne, ampak vsled različnih naprav, ki si jih gospodje liberalci izmišljujejo po vseh državah, ker so jim uzor svob ide in sreče.
Pa naj bi vse to že bilo, da bi se le
kmetu dala prilika zvišati svoje pridelke, zbolj-šati svoje dohodke. Ali se pa to godi? Zopet odločen odgovor: ne I Zadnjih deset let, tedaj o času miru, se je prikazal tisti „švindelj", ki je po svojih slabih nasledkih odtegnil gotovi denar in zaupanje ali kredit rokodeljstvu in kmetu; kdor ima denar , ga bo na vsak kraj prej dal, kakor obrtniku ali kmetu, prvič zato, ker ve, da mu kmet ne more tako visokih obresti plačevati, kakor jih kje drugje dobiva ali se jih vsaj nadeja, drugič zato ne, ker kme-tiška posestva res nimajo več prave vrednosti. Če hoče tedaj denarja dobiti, mora iti k oderuhu. Ko pa temu v pest pride, no ! potem je pogubljen. Liberalizem je odpravil postavo, po kteri je oderuštvo bilo prepovedano. Ali zdaj že vse upije, da bi se ta postava prej ko prej zopet napravila, kar bi se bilo že zdavnej zgodilo, če bi se nemški liberalci, ki zvonec nosijo , bolj ozirali na prave potrebe narodov in dežel. Pa dokler trajajo sedanje razmere, se tudi v tem oziru ni nadejati nobene premembe.
Ob času miru so se bremena kmetiških posestnikov pomožila, ali se pa v ravno tem času skrbi tudi za to, da bi bil kmetovalec v stanu več pridelati, svoje posestvo /.boljšati? Ali se daje kmetom poduk, se li skrbi za kmetijske šoie? Drugje morda, pri nas ne. Deželni zbor kranjski se je toliko potegoval za kmetijsko šolo, ali vsaj za popotnega učitelja, toda kakor je zdaj čutiti, obojega ne bo, ker nemškim liberalcem ni po volji. „Saj je ni treba", so ugovarjali, „mladina dobiva dosti poduka v kmetijstvu po ljudskih šolah."
Va
Bog je pravičen.
(Iz nomškegu po IC. Holandcn n.)
Nebo jo moj prestol in zemlja podnožje mojih no}». Izaija 66, 1.
Vjcti papež Pij VII.
V eni sobi cesarske palače v Fontaineblcau (izgovori Fontenblo) stal je nekega dne 1 1813 bogato opravljen plemič. Ta petnajstletni zali mladenič bil je sin bogatega grofa Iietelj-na. Imel je prednost mogočnemu Napoleonu I. osebno streči. Srčna žalost se mu bere ta dan na sicer zalem obrazu in mile solzice mu vedno hitreje kapljajo na obleko z zlatom obšito. Vendar tiho in mirno stoji na svojem mestu, kakor se spodobi vojakom čvrste cesarske garde. Vzrok te njegove žalosti je tužna osoda častit Ijevega starčeka v drugi sobi na stolu sedečega, kterega plemič Jožef Ite-telj skozi odprta vrata pogleduje.
Starček je oblečen v bel do tal segajoč talar, ki je brez vsega kinča in znamenj star-čkove prevzvišene časti. Zelo prosta, celo revna je ta obleka iu v velikem nasprotji z bliščem cesarskih dvoran. Hudo trpljenje v srcu se mu bere iz blazega pa bledega in vpadlega obličja. Vendar sveti mir obseva
tužni obraz njegov. In ravno ta mir in vdanost visocega trpinca do solz gine našega mladeniča Jožefa. Iz vse prikazni starčka v belem talarju posnema deček, da je to nedolžna žrtev v rokah silovitega preganjalca. In ko ga ravno vidi kvišku sklonjenega s sklenjenimi rokami in nagnjeno glavo tiho moliti, zdi se mu, da čeznatoren svit obdaja vso starčkovo postavo, in meni, da je v nadzemeljskih prostorih v sredi nevidnih moči. Prevzame ga spoštljivo strmenje, solze v očeh zginejo, in s sveto boječnostjo premišljuje poglavarja katoliške cerkve, namestnika Jezusovega na zemlji, kajti oni starček je slavni papež Pij VII., kteri je že četrto leto vjetnik Napoleona I. Bližnjo rožljanje predrami mladeniča iz premišljevanja, da posluhno pričakuje, kdo da pride. Rožljanje se sliši vedno bolj skozi odprte duri na desni, in hitrih stopinj pride po mehkih pogrinjalih na tleh v sobo neki gospod v maršalski z zlatom obšiti uniformi. Na sredi sobe obstane, in kakor zvezan stoji, ko vidi papeža moliti, to je bil krasen nazori Prišedši gospod je bolj nizke postave, črne lase ima bolj kratko, vojaško pristrižene. Obraza je temnonimencgn in lepo vrezanega, !e obrita brada mu malo bolj naprej j
stoji, znamenje jeklene volje. Neko posebno moč ima njegov pogled, zapovedljiv, goreč in presunljiv — pogled zmagovalca Evrope, Napoleona I. Po kratkem pogledu stopi Napoleon z mečem rožljaje pred prevzvišenega vjet-nika. Pij VII. vzdigne počasi svojo častitljivo glavo, stopi malo naprej in sprejme svojega tlačitelja mjlo se smehljaje.
Plemič primakne stol cesarju da bi sedel.
»Odpustite, sveti Oče, če Vas v Vašem pobožnem premišljevanji motim, začne Bona-parte ter se lahno z glavo priklone. Reč je nujna. Mir naj bo med cesarjem in papežem. Ste li po mirnem prevdarku našli, da je moja včerajšna ponudba Vašim zadevam primerna?"
„Moji osebni zadevi že, ne pa dolžnosti papeževi", odgovori papež Pij VII. Vi ste voljni mojemu trdemu štiriletnemu vjetništvu konec storiti; Vi daste papežu vsako leto dva milijona za vžitek — dobro! A posestva Petrovega, tega 110 daste. Vi si obdržite Rim in vse rimsko kraljestvo. V ta rop dedšine sv. Petra jaz ne smem dovoliti. Ko je Božja previdnost mene nevrednega za namestnika Kristusovega na zemlji poklicala, sem prisegel, kakor mora vsak papež priseči, da nikdar ne bom dovolil v oropanje posestva sv. Petra.
Res?! Kaj umu še tako marljiv učitelj o kmetijstvu? Kje se ga je učil? Morda v učiteljski pripravnici, o kteri je slavni strokovnjak dr. Lorenzi sam rekel, da nič ne velja? Vrh tega ima ljudski učitelj druzega posla preveč, da bi se pečal s kmetijskim gospodarstvom, vse, česar se morejo učenci od njnga naučiti, je umno sadjerejstvo, to je cepljenje dreves. Kje pa je gozdno gospodarstvo in veliko druzega kmetu potrebnega?
Morda dobiva naš kmet poduk v kmetijstvu po drugi poti, po popotnih učiteljih, časnikih ali knjigah? Jaz o tem nič ne vem, morda ve kdo drugi. Pač pa vem , da našim nemčurskim privržencem popoten učitelj kmetijstva, kakor ga je zadnji deželni zbor kranjski zdaj le začasno nastavil, uikakor ni bil po voiji. Resnica je dalje, da ves poduk v gospodarstvu in kmetijski obrtniji dobivajo že zmi-raj, kar jaz pomnim, edino po slovenskih časnikih in knj igah. Kdo pa izdaja te knjige in časnike? Slovenski radoljubi, — gotovo le iz ljubezni do naroda, ker imajo pri tem ne le veliko truda , ampak večkrat celo denarno zgubo. Pa jih vendar vlada podpira v tem? Res da naša kmetijska družba dobiva lepo podporo, pa to ni nič posebnega, ker tako podporo dobiva vsaka dežela in je to, kar stori naša kranjska, večidel zasluga njenega tajnika gosp. dr. Blehveisa. Da bi tega ne bilo, kdo ve, če bi naša kmetijska družba kaj veljala!
Če prašamo , kje je glavni vzrok temu, zopet bo odgovor: v sedanjih razmerah, o kterih pa se ni nadejati nobene premembe, če vse ostane kakor je bilo.
Z bojišča.
Nova poročila iz Sistova pouovljajo novico, da so zedinjeni Rusi in Rumunci osvojili Plevno ter pristavljajo, da so vjeli tudi Osmana. Iz Carigrada pa se o tej reči že več dni nič ne poroča. Vojna Osmanova je od druge vojne turške odstrižena , in gotovo pretrgana tudi telegrafična zveza s Carigradom. Rusi pa najbrže nočejo o svojih daljnih načrtih nič izdati. Vradnega poročila o padcu Plevne pa še ni, kar je turškim listom v posebno tolažilo. Toda ta tolažba je jako slaba in če tudi Plevna sama še ni pala, se vendar
vojna Osmanova ne bo mogla dolgo braniti, ker je združena ruska in rumuuska vojska vzela z naskokom Grivico, najmočnejšo pozicijo Osman paše, o kteri je dopisnik „Daily Ne\vs" že pred nekimi dnevi rekel, daje ključ k Plevni. Na rusko-rumunski strani se bojuje gO.OOO mož s 356 topovi, Osman paša pa ima okoli 60.000 mož s 220 topovi. Boj 11. t. m. je moral biti silno hud, ker je bilo Rusov 5000 ranjenih, med njimi tudi general ltodjonov. Generala Schliter in Dobrovolski pa sta mrtva.
Drugih posebnih poročil dozdaj ni razuu te, da so Črnogorci pod Pejovičem in Sočico 11. t. m. v Jezerih sijajno premagali vojsko Ilafiz-paše, ki je hotela Nikšičem iti na pomoč. En del turške vojske s tremi topovi bil je zajet- Turkov je bilo 600 ubitih in 100 vjetih.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. septembra.
Avstrijske dežele.
Cesarjeva napitnica v Košicah na cara ruskega je Madjare hudo poparila. Vsaki dau so ti pobratimi Turkov cesarstvu prigovarjali , da naj svojo vojsko združi z vojno turško in zatare barbarske čete ruskega cara. Besede cesarjeve so morale tedaj madjarskim ušesom jako neugodne biti, zlasti ker so bile izgovorjene vpričo vojaških zastopnikov vnanjih vlad iu je pri tej priliki v sredi madjarske zemlje zadonela ruska himna ter takorekoč zaklicala smrt Turčinu, ki je po izjavi Madja-rov, njihov edini brat in prijatelj na svetu. Madjarski listi skušajo pobiti vtis , ki so ga besede cesarjeve napravile, iu so v telegramih, ki so se iz Budapešte o tej napitnici razposlali po svetu, izpustili besedo „z a vezni k a", pa ves ta trud je zastonj. Besede cesarjeve so politično dejanje in narodom avstrijskim dragocena zastava , da Avstrija ne bode pričela kake čudovite politike, ampak da ji je njen namen jasno pred očmi.
Cesarjevič Rudolf je 12. t. m. v Pulji ogledoval mornarsko kasarno in tam razstavljene mornarje, potem pa je obiskal mornarsko šolo. Predpoluduem došel je v Pulj nadvojvoda Štefan, 11. t. m. pa vojvoda Vir-temberški obiskat cesarjeviča. Zvečer bila je luka z električnim ognjem razsvitljena.
Vojaške vaje v Košicah so se
izvrstno obnesle in cesar so pred svojim odhodom v Czeglad 12. t. m. višjemu poveljniku fml. baronu Ziemieckemu pismeno izrekli svojo zadovoljnost ter mu naročili, da to naznani tudi vojaštvu. Tudi višji poveljnik honvedov dobil je enako pismeno pohvalnico.
V Hrvatskem saboru je 12. t. m. Živkovič nazaj umaknil svoj predlog o selskih in mestnih občinah. — Eolnegovič je nasve-toval vladi naročiti, da naj saboru predloži poročilo o dogodkih, ki so se 4. t. m. vršili v Reki. — Vončina interpelira vlado, če li vč, da so se vredniki listov, ki so bili objektivno obsojeni, na podlagi te obsodbe kaznovali tudi subjektivno. — Zeitz jo pa interpelira o vrav-navanju Save. — Miškatovič vtemeljuje svoj predlog o adresi do cesarja, ki se sprejme; v odbor za sostavo te adrese se izvolijo Miškatovič, Kukuljevič in Jakič. Tudi predlog Ku-kuljevičev o graničarskem zakladu bil je sprejet.
Dunajski listi so unidan poročali, da je neki pisač neki vnanji vladi izdal skriv-uost, kako da se izdelujejo Uchatiusovi topovi. Vsled tega so preiskovali stanovanje nekega vradnika italijanskega konzulata, ki je imela, kakor pravijo, ugoden vspeh.
Itlarijurski rovar Kossuth objavil je svoj drugi list do svojih vernih, v kterem pravi, da se bode vzhodno vprašanje ugodno rešilo le tedaj, če se zopet vstanovi Poljska. Nasledek bi bil, da se razdrobi Avstrija. Cislo si razdelite Nemčija in Italija, na novo oživljena Poljska dobi Galicijo, Ogerska pa bi se nekoliko časa radovala kot velikomadjarsko kraljestvo, dokler bi je kak mogočen sosed ne pozobal. In taki ljudje zahtevajo, da naj Avstrija v svojo lastno pogubo posluša njihove svete, ter se ravna po njihovi politiki ?
Vuanje države.
I^raiieov.ki listi poročajo, daje Thiers svojo knjižnico in vse umetnijske izdelke zapustil deželi francoski, premoženje ženi, letnih plač 12.400 frankov pa svojim pisačem in svojemu služabniku. — Gambetta je od sodnije obsojen na 3 mesece ječe in 2000 fr. globe, ravno tako tudi glavni izdajatelj lista „Repu-blique francaise". K sodniji ga ni bilo, češ, da je njegov zagovornik Allou zbolel. Gambetta se je zoper obsodbo pritožil in se bo obravnava pred višjo sodnijo vršila 20. sept.
Raji umrjem v vjetništvu, kakor da bi pa dano prisego prelomil in svojo vest s to pregreho obtežil".
,,In jaz pa nikdar ne bom dal iz rok, kar sem z orožjem v roki si pridobil, pristavi zmagovalec ošabno. Ne bodite nehvaležni, govori očitaje dalje. Prekucija uničila je na Francoskem vso vero. Duhovni so bili pregnani ali pa pomorjeni, škofovski sedeži so bili razdrobljeni in cerkve opustošene. Jaz pa sem zopet vse vredil. Škofije imajo svoje pastirje, in soseske svoje dušne oskrbnike. Meni samemu se ima cerkev na Francoskem za svoje prerojenje zahvaliti. In meni rešitelju in bra-nitelju cerkve papež ne zaupa. To ni modro, je nehvaležno in sklene mogočnež ošabno, tudi nevarno".
Milo in mirno gleda poglavar cerkve na železnega zmagovalca in svitli žar povzdigne njegovo obličje.
»Pred Bogom velja le namen, Svetlost", resno odgovori papež. „Ako ste iz ljubezni do resnice in pokorščine do Boga Najvišjega vero na Francoski vtrdili, potem Vam bo Gospod plačal. Ako pa tega niste storili prostovoljno in z namenom, da bi služili kot orodje Božje volje, potem Vam večnost ni nič dolžna".
,,Besede Vaše Svetosti, so mi temne! Prosim, bi mi ne hotli to bolj razločno povedati ?" reče Napoleon.
„Moja odkritosrčnost Vas bo zbodla, Svetlost!" odgovori Pij VII. „Vendar, Vi imate pravico od papeža resnico tirjati. Tudi v verigah in vkljub smrtnega žuganja mora namestnik Kristusov svoj visoki poklic spolno-vati, ki zadeva zveličanje duš in oznanovanje resnice".
Potem malo obmolkne, izkaje izrazov, s kterimi bi zamogel bolj prizanesljivo hitro razdražljivemu cesarju resnico povedati.
Napoleon sedi željno pričakovaje in rahlo trkta s prsti po stolovem slonilu, trdo vpiraje svoje ognjene oči v odlašajočega starčka.
Plemič stoji v predsobi in tanjko posluša in si zapomni vsako besedo tega imenitnega razgovora.
,,Zdi se mi, da je Vašej Svetosti malo težko cesarju zlato resnico povedati", sili Napoleon nepotrpežljivo.
„Tukaj je, Svetlost, prav v kratkem!" — začne papež. „Vi poznate začetek prekucije, ki je Francosko tako grozovito opustošila. Vse se je naravno izcimilo. Ze od petdeset let sim je neverna filozofija, veri sovražna učenost
in nagnusnja pisarija in tisk na razdjanje družinskega reda spodkopovaje delala. Bog in njegove zapovedi so bile zasramovane v časopisih, knjižurah in učenih knjigah. Vera je bila zasramovana in zasmehovana. In kar je brezverna učenost sejala med ljudstvo, je kmalo kalilo in rastlo. Nrav Francozov je bil pokvarjen, in nevera zločinstvo in pregreha razširjale so se od naj višjih do najnižjih izmed ljudstva. Ko se je pa Francoska od Gospoda življenja, od vira vse časne in večne sreče odrvnila in brezbožna postala, vnela se je naj huja prekucija. Druhal peklenskih najemnikov poteptala je Francosko zmes krvave moritve in razdejanje. Ves red je razpadel. Pri svitlem dnevu počenjali so ti krvoloki nar huji hudodelstva, in na tisuče nedolžnih so poklali: Ne življenje, nc imetje, ne poštenje in ne čast, nič ni bilo več spoštovano. Vse, vse, prisvojila si je ta nečloveška druhal. Na to pride Vaša Svetlost z razumom in močjo. Vrgli ste prekucijo ob tla in jo vkovali v verige. Vaša Svetlost je ponovila zopet pravi red. In ker ste, Gospod, spoznali, da je le vera prava podlaga reda in miru, in da je
I* brez spoštovanja božje volje vsak obstanek države nemogoč, zato ste poklicali pregnane
ftrliski knez Milan je 11. t. m. ogledoval vojaški tabor pri TopCideru in trdnjavo v Belemgradu. V Aleksinec in Deligrad se dan za dnem pošiljajo topovi in strelivo. 13. t. m. imel je pooblaščenec pri vladi turški Ilristič zapustiti Carigrad, še pred 24. t. m. pa izide knežev manifest, ki bode naznanil zo-petno vojsko s Turki.
Tlir&ka vlada je nedavno spustila hu-dodelnike, ki so bili v Solunu umorili konzula nemškega in francoskega. Vsled tega nemška vlada zahteva, da ji mora Turčija izročiti morilce, da jih bode kaznovala sama.
Izyirni dopisi.
1» li.jultl.juiir, 12. sept. Naša tetka „Laib. Zeitung" je začela ponatiskovati vvodne članke iz „Pester Lloydaw, ki je bolj turšk, ko Turki sami. V tem članku se za gotovo prerokuje, da Rusi v Bulgariji ne morejo zmagati : če dobro gre, obdržali bodo svoje pozicije, če se pa Turkom sreča nasmeje, morali bodo Rusi čez Donavo nazaj. Pameten človek se mora taki bedariji le smejati; a čudno se nam dozdeva, da so začeli naši ofi-cijozni (vradni) listi zajemati svojo modrost iz madjarskih listov! Še pred nekoliko leti, to je pred letom 1867 , bili so Madjari našim centralistom največi barbari, brez vsake vednosti in omike; zdaj pa že k njim v šolo hodijo. Kako se časi spreminjajo 1 Morda se bodo tudi za nas enkrat spremenili tako, da naš v Ljubljani izhajajoč uradni list ne bode smel Slovencev s svojo turkoljubnostjo žaliti, in madjarskih člaukov ponatiskovati!
Nek Tržičan je prišel v Ljubljano pravit, da v Tržiču vsi s Turkom drže. Škoda, da turški sultau ne \6 za slavno mesto Tržič; morda bi jim poslal kake turške „ordne".
Naši ljubljanski nemškutarji so nekako bolj tihi postali, odkar se je pokazalo, da se Rusi ne dajo kar tako z lepa iz Bolgarije ven vreči. Včeraj so bili kakor z mrzlo vodo politi, ko se je zvedelo, da so se Nikšiči Črnogorcem vdali. Prav je tako; upajmo, da jim pride še marsikaka grenka vest do ušes. Saj po Plevni nam že ni bilo več prestajati, tako so glave po konci nosili.
Nek dopisnik je sprožil misel, naj bi se po deželi po raznih krajih napravile bukvarue
r~i-------------------j i »
duhovne zopet nazaj v deželo, in ste ukazali, da se Francozom zopet sv. evangelij, veselo oznanilo zveličanja oznanuje. Brezbožno mo-droznanstvo in veri sovražna učenost so vse družinske vezi raztrgale in prekucijo (priklicale, zato je Vaša Svetlost dosledno in politično previdno ravnala, ko je mater vsega državnega reda, sveto cerkev v Francosko zopet »vpeljala".
„Tako, zdaj razumem Vašo Svetosti" vsklikne smejaje se Napoleon. „Moje dejanje izviralo je le iz »državniške previdnosti", ne iz pobožnega namena. Jaz nimam od Boga nobenega plačila zato pričakovati, ker nisem delal za Boga ampak za cesarja, kaj ne!" „Da", začne Napoleon dalje „vera mora biti! Ljudstvo brez vere vladati je čisto nemogoče. Nikdar ne bom dopustil, da bi se [krščanski nrav zasramoval in zaničeval. Tega ne bo nobeden previden državnik dovolil. Kdor dovoli, da se krščansko prepričanje ljudstvu spod-kopuje, temu bo enkrat razrušena država na glavo padla in ga zasula. Vendar, zakaj odlašate, Vaša Svetost z varuhom vere prijateljsko se zvezati?"	(Dalje sledi.)
da bi si naše ljudstvo slovenske knjige izpo-sojevalo. Ta misel se mi jako dopada, ker je res malo slovenskih knjig med narodom, iu zato tudi slovanska reč nikamor naprej ne more. Naši ljudje so prerevni , da bi se vsak naročil na vsako novo knjigo. Naj si omisli tedaj vsaka fara posebej eno bukvarno, iu iz te bukvarne naj si potem farani zapored bukve izposojujejo, enkrat bo vsak na vrsto prišel, da bo vsako kujigo prebral.
Ko bi vsake izdane knjige vsaka fara na Slovenskem le en iztis kupila, bila bi to že dobra podpora za izdajatelje, in za naše slovstvo sploh. Rodoljubi, poprimite se te misli! Saj se da to lahko izpeljati; saj ni treba precej tisoč knjig kupiti: malo po malem se že naberejo skup. Ako pristopi 100 gospodarjev, in da vsak po 50 kr. na leto , dobi se vsako leto za 50 goldinarjev knjig, in s to svoto bi se nakupila v malo letih že velika biblioteka. Koliko lepih slovenskih knjig čaka pri kujigotržcih odrešenja!
Po njih tedaj, da bodo kaj koristile in da se narod izobrazi! Tudi priporoča dopisnik, naj bi po trije ali štirje gospodarji vkup stopili in se naročili na kak slovenski list. Ko bi le že res bilo, kako lepa podpora bi bila to za slovenske časnike ! Rodoljubi na vas je, da to misel v življenje spravite. Le tako spravimo naš narod do zavesti samega sebe, do izpoznanja resnice in do ljubezni do domovine, da ga ne bo mogel vsak pisač za nos voditi in nalagati. S koliko večim zaupanjem bi se bližali potem volitvam, ker bi ne bilo treba vsacega posebej od narodne abecede počenši podučevati!
Ob enem pa bi tudi jaz pritrdil nedavnej sproženi misli, da se vstanovi velik ilustriran, lepoznansk list v Ljubljani. Naj bi se slovenska Matica o tej stvari dogovorila z lastniki listov »Zora", „Zvon" in »Besednik."
■k Sen! TiOrcnca, ob Temenici, 12. septembra. (Kelih ukraden — nasledek vznemirjene vesti.) Pretekli petek, 7. t. m. postavili so bili preč. g. župnik najlepši zlati kelih v neko predalice v žagradu. Ko ga pa v praznik male gospojnice hočejo rabiti, ga ni bilo več. Reč se je kmalo razglasila in pri drugem duhovnem opravilu ob 10. uri g. kaplan omeni, da se je prikradila brezbožna roka v svetišče ter storila veliko zločinstvo, in poživlja navzoče ljudstvo, da naj sej zj njim vred priporoče Materi božji, da bi ona dotič-nemu brezbožnežu, ali brezbožnici zbudila vest iu ga pripravila kelih zopet nazaj prinesti. V ta namen molili so skupno očenaš in češeno Marijo. In glejte, prišedši z g. organistoni v kaplanijo, našel je kelih za vratmi v začudenje ljudstva, ki se je bilo zunaj zbralo iu enoglasno klicalo, da tat ali tatica ne more biti da-leko. — Dozdaj se pa še ni posrečilo zločinca zvoliati, dolže sicer neko zblaznelo osebo, je li pa res, sam Bog ve.
Pred nekolikimi tedni dobili smo lepo naslikano podobo Marije pomagaj v veliki obliki, kojo je izvršila spretna roka slikarja J. Tavčarja v Ljubljani v splošno zadovoljnost domačega ljudstva. Zato ga priporočamo cerkvenim predstojništvojn, da naj mu izročajo enaka dela, s kterimi jim bo gotovo postregel kakor nam.
Iz ltiariliorNkc okolice. (Seid-lov šolski račun). Že tretje leto je bila kamška šola na prodaj. Mariborska hranilnica že od 1. novembra 1875 ni dobila obresti od 5000 gld., koje so si kamške srenje pri stavljenji nove šole pod vodstvom mogočnega Seidla izposodile. Iladovedui srenjski predstoj-
niki in šolski odborniki se vendar enkrat potrudijo in gredo v hranilnico prašat, kako je veleumni g. Seidl obresti plačeval, ktere so mu trije srenjski predstojniki iz Itosbaha, lire-stenice in Jelovca vsako leto ob pravem času izročili in tudi morali izročiti kot načelniku in nadzorniku kamške šole.
Nikdar ni pozabil tirjati deležnine, a pozabil je vendar le skoro vsako leto ob določenem času doplačati. Mariborska hranilnica jim pismeno izroči. Kamničani so dolžni od 1. novembra 1875 že do 1877. leta 875 gld. obresti in zakasnjenih obresti (Verzugszinsen) 52 gld. 50 kr., tedaj skupaj 927 gld. 50 kr. 4346 gld. še je kapitala, toraj se je 654 gld. odplačalo, in Kamčaui so 273 gld. 50 kr. več dolžni v hranilnico , kakor so bili iz nje pred desetimi leti kapitala ali dolga dobili. Plačali so pa v teh letih blizo 8000 gld. Zakasnjene obresti ali (Verzugszinsen) pa tudi veliko znašajo, ktere bi moral po človeški pameti gotovo tisti plačevati , kteri jih zakrivi in ti so:	leta 1867 -- 6 gld. — kr.
1868	—	40	„	30	„
1869	—	19	„	4	„
1870	—	31	„	—	„
1871	—	5	„	.58	„ II. polovice 1871 —	3	„	50	„
1872	—	5	„	25	„ II. „ 1872 —	1	„	30	„
1873	—	28	„	4	„ 1S74 —	15	„	55	„
II. „ 1874 —	10	„	30	„
t „ 1875 —	5	..	5	..
176 gld. 91 kr.
Srenje Rosbah , Brestenica in Jelovec so veči del v redu plačevale, le Kamca, v kteri je bil Seidl srenjski predstojnik, je še od leta 1876 dolžna 173 gld. 7 kr. po njegovem računu.
Za kamško šolo se potrebuje zdaj vsako leto 635 gld., in sicer plačuje Kamca 173 gl. 7 kr., Rosbah 205 gld. 83 kr., Brestenica 1G7 gld. 16 kr., Jolovec 56 gl. G kr., Šober 32 gl. 88 kr., skupaj 635 gld.
V računu pa najdemo od srenje Šober le od 17 številk ali posestnikov (ker druge spadajo v faro sv. Križa), ki 350 gld. direktnega davka plačujejo zaostanke (liiickstiinde) od leta 1865 do 1876. Omenimo le samo slednji dve leti. V preliminaru tirja od Šobra 32 gld., v računu pa od leta 1875 zaostanek 103 gl. 32 kr., leta 1876 zaostanek 136 gl. 36 kr. Vsi ti zaostanki se nam ne zdijo pravilni od 17 številk proti onim srenjam, ki imajo po 70 in 100 številk.
Zakaj da se tudi od Šobrijanov ni tirjala vsako leto deležnina, nam je nerazumljivo.
Nekaj Rosbačanov spada v faro sv. Križa, od teh je pa le vzel 218 gld., kakor potrdila kažejo, kot načelnik šole sv. Križa.
Po tirjatvi sreujskih predstojnikov in šolskih odbornikov za šolske račune je rekel g. Seidl: Ich \verde zuerst eine Bezirksschul-rathssitzung halten, und dann eine Ortsschul-rathssitzung iu Oams. (Sklical bom najprej okrajni šolski svet in potem krajni šolski svet v Kamci.)
Predložil je tudi resnično vse račune okrajnemu šolskemu svetu, kieri je račune potrdil, kakor sledi :
An den O r t s s c h u 1 r a t h in Gams.
Die Rechnungen des Ortsschulrathes Gams fiir die Jahre 1869 bis inclusive 1876 \vurden mit den Fmpfilngen und Ausgaben gepriift, iu diesen so\vohl als in denBeilagen fiir rich-tig befunden, nur bat der Rechnungsleger die Ouittungeu iiber die pro 1876 fiir das Wies-
thaler'sche Capital und jene des Armeufondes in Gams nachzutragen.
Fiir den Ileehuungsleger resultirt ein Gut-haben von 45 gl. 94 kr.
Die Rechnung wird genehraigt und sind hievon die concurirenden Gemeindeu Rossbach, Trestemitz, Jellovetz und Sthober zu ver-stiindigen.
Bezirksschulrath Marburg 9. Aug. 1S77.
Der Vorsitzende Seeder m. p.
S tem določilom je prinesel Seidl račune y Kameo ter jih predložil rekoč: „Einen Plutzer liabe ich wohl begangen." Trije šolski odborniki so račune v preiskavanje prevzeli, in so se pritožili pri okrajnem glavarju po preiskavi, kako je moglo ta račun potrditi in so javno izrekli, da g. Seidl ne dobi krajcarja več v pest. Računi so zdaj pri okrajnem glavarstvu s hrauilničnimi bukvami. Kakšno odločilo bo prišlo nazaj, smo resnično radovedni. Ko bi Brencelj take šaljive račune napravil, bi se mu smejali, a Seidlu nikdar ne ! —
Domače novice.
V7 Ljubljani 15. septembra.
(Cesarjeviču Rudolfu), ki se je včeraj z nagličem peljal skoz Ljubljano, so se na kolodvoru poklonili deželni predsednik \Vidmann. vojaški poveljnik gm. Littrov pa mestni župan Lašau.
(Nadvojvoda Rainer) ogledoval je 11. t. m. deželne brambovce v Novem mestu ter obiskal tudi strelišče v Ločni.
(Iz seje dež. odbora 7. septembra.) Na vprašanje deželne vlade zarad potrebe in koristnosti enake postave za Kranjsko zoper p i jančevanje, kakor je v Galiciji že vpeljana je deželni odbor sklenil priporočiti vpeljanje take postave s posebnim ozirom na žganjarje Sklenilo se je, da se vloži na skupno ministerstvo prošnja zarad naprave železnice iz Ljubljane preko Dolenskega na Hrvaško.
(OrgljarskaŠola), katero napravi „Cecil s ko društvo" vsled §. 3. svojih pravil, se začne v ponedeljek, 1. oktobra v Alojznici Učilo se bode: cerkveno petje, igranje na glasovir, harmouium in orgije, glasbina teorija liturgika, in zgodovina cerkvene glasbe. Učenci ki so se že oglasili, naj se prej pridejo zapisat k društvenemu tajniku gospodu Gnjezdu v Alojznico.
(„Brencefju št. 3) je še boljši od prvih dveh številk. Težavno je zdaj slovenskim čas nikom med oskim mejami sukati se tako, da se nikamor ne zadene, ker cenzura nič ne praša, je li list resnoben ali šaljiv. Tem veče pri-pri takih okoliščinah grd listu, ki prinese zbadljivega, mikavnega in domače šaljivega gradivane, le za ljudstvo, ampak tudi za omikane
In to je „Brence)j" prav do
poznanje vendar-le prav po priprosto v izobilji.
bro zadel, dokaz temu št. 3., ki jo imajo naročniki že v rokah. Da ne govorimo o raznovrstnih člankih in drobnostih, ki se v njem nahajajo, omenimo le velike podobe na zadnji strani z napisom. „Mohamed in Sultan". Turški prerok Mohamed plava v višavi, jeznega obraza si puli brado, z drugo roko pa je prijel sultana za ušesa lmdajoč se nad njim, da tako slabo zmaguje. Sultan se jako kislo drži in zgovarjaje se kaže na veliko postavo močnega Rusa, ki turške vojake kar z nogo od sebe brca. Tako dobro narejene podobe, kakor ta, se še pu dunajskih humorističnih listih težko nahajajo. — Iz vsega pa je videti, da gosp. Alcšovec se ne boji ne truda ne
stroškov pri izdavanji „Brenceljna". Naj bi ga tedaj narodnjaki naši podpirali z obilnim naročevanjem tem bolj, ker mu je cena le 3 gold. na leto.
Razne reči.
—	,Apostoljski odpustki" imenuje se knjižica, ki je v latinskem, italijanskem, francoskem, španjskem, nemškem in angleškem jeziku v Rimu prišla na svitlo. V tej knjižici so našteti vsi odpustki, ki so navezani na molke, (paternoštre), svetinje, podobice in kronice, blagoslovljene od sv. Očeta ali od drugih, ki imajo to oblast, in je povedano, kaj je treba storiti, da človek teh odpustkov deležen postane. Knjižica, zlasti potrebna duhovnim pastirjem dobiva sc v Rimu „Libreria di Roma, 23 via de' Cestari" in velja CO cent., naravnost po pošti pa 05 cent. (okoli 30 kr.). Dobi se pa tudi v posameznih jezicih in velja potem le 25 oziramo 30 cent. V Ljubljani se zainore naročiti pri O tok ar ju Klerru, na Starem trgu.
—	S u p 1 e n t A d o 1 f Novak postal je pravi učitelj na realni gimnaziji kranjski.
—	„Marjetica", izviren roman, spisal Anton Koder, imenuje se knjižica, ki je nedavno v Mariboru v Pajkovi tiskarni prišla na svitlo. G. pisatelj prav mično in lahko umevno popisuje v njej domače navade na kmetih in je dobro narisal značaj pridne in pohlevne Marjetice, skromnega in z malim zadovoljnega očeta, bahalastega mlinarja in drugih glavnih oseb. S tem pa se ne strinjamo, da odobrovaje popisuje vasovanje, ponočevanje pa fantovske navade in shode na plesiščih, teriščih itd., pred kterimi modri starši in duhovniki svare mladino , ker so večidel naj-glavnejši vzroki pretepov in raznih nerodnosti in nesreč. Prav je, da se opisujejo in omenjajo domače navade, pa spreten pisatelj ve take reči tako obračati, da popis bralcem koristi in mladež od slabih navad odvrača, ne je pa za nje vnema. Če se bode g. pisatelj na to našo dobrohotno opazko oziral, se smemo pri lepi nadarjenosti in zmožnosti za opazovanje in popisovanje domačih dogodb in predmetov nadejati, da bode eden najboljših ljudskih pisateljev ter jako obogatil našo lepoznansko literaturo.
■'oprava.
Sledeče večji pomote so se pripetile pri sostavku ,.Nektere vodila pri napravljanju novih zvonov": štev. 100, kolona 1., vrsta S. namesto h, fis beri: h, «1 , fis in namesto e, es, g beri: <•, es, g; druga stran, kolona 1., vrsta 9. namesto 1., 3., 5., 7., 8. st. beri: 1., 3., 5., <»., 7., 8 st.; v u. vrsti jc številka 5 odveč; 7. vrsta od spodaj namesto As, e, es, beri: As, <•, es ; stran 3., kolona 2, četrta vrsta namesto lis, gis , ais, cis, b, beri : fis, gis, ais, ali, b. V štev. 101, st. L. kolona 2., vrsta 11. in 12. beri: t. j. za koliko glasbenih stopinj naj bode ta ali uni novi zvon višji ali nižji ubran kot, ostali stari; kolona 3., vrsta 13. naj se glasi: in za veliko terco nižji k manjšemu novemu itd. Na 2. strani te številke se šest vrstic nemarno ponavlja.
Eksekutivne dražbe.
17. septembra: 3. Jagodic iz Olšcvka, v Kranj i. 3. Poterbin, 3. Razpotuik, 3. Orehek s Kresniškega Vrha vsi v Litiji. 1. Zakrajšek iz Leskovea v Krškem. 3, Žele iz Radohovo vasi v Postojni.
Umrli so:
Od 6. do 12. septembra: Peter Vcrhovec, dimnikarjev o. 14 m., za vnetieo. Johana Jan-kovec, kmet. o. 2 d., v«led slabosti. Fr. Zupan, hlapec 35 1., za jetiko. Janez Stupica, go-stač 8(i 1., vsled starosti. Ana Benda, vradn. o. ti m., vsled slabosti. Janez Žganjar, del. o. 10 m., za vodeno glavo. Kari Hoger, vrad. sluga, 84 1., vsled samomora. Matilda Plevnik, vrad. ž. 46 1., za preblajenjem. Janez Jerina, kinet. o. 5 1., za rakom. Ana Valcnčič, kupe. o. za božja-stjo. Jakob Sainotorčan, jetnik 22 1., za jetiko. Jera Milavec, miz. ž. 70 1 , za vtriplj. pljuč. Gregor Brovct, del. 61 1., za rakom. Amalija Belar, učit. vodja h. 16 1., za jetiko. Marija Dornik, kondukt. ž. 68 1., za srčno napako.
TcIcKraliorif di-narn«" C«'ne 14. septembra. Papirna renta 05.60 Hr«hrna renta 08.1 C — Zlata renta 76 '20. — lSBOletno državnop»Boiiln 112 00 Kaukiii" Hkoij.38.J6— Kreditneakei|i* 212 60 — London 119,— — Srni,ril 10460,— Ces. kr cekini 6 63. — 20 frankov 9 42.
P.11. starta atom? (šttilo?.)
—*
Za učence šol v Kranj i uljudno ponuja: stanovanje, hrano, in vse oskrb-ljenje, — pri tempa priliko doma pod-učevati se v laščini, francoščini in
v igri na glasoviru (2)	Ana
IL.
JflRMViC
v Kranj i, v Ulrihovi hiši.
Žitne cene preteklega tedna.
Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 3'i(i/ioo mernikov.
Itcei
V Ljubljani
gl. I kr.
V Novem-mestu
gl. kr.
V Kranji gl. i Ur.
V Mariboru
gl. kr.
V Ptuju
V Ormuiu
V Trstu
V Celovcu gl. : Ur.
Pšenice teži . fočme: ijJo . 'rosa ,'arSice )vsa
V Zagrebu iMkrT
I	I I
(hektoliter 9	76	9 75	9	75	9	60	9	— 8	80 —	—	!) 48	9	—
(mernik	3	3 —	3	—	2	96	2	77 2	70	—	~	2	91	2	77
(hektoliter	6	4	7 15	7	15	6	5	6	—	G	80	—	—	6	10	8	—
' (mernik	1	90	2 l 20	2	20	1	46	1	83	2	9	— -	1	85	2	46
. (helttolitei	5	20	5 j 53	5	63	5	20	4	50	5	40	—	—	5	14	3	80
(mernik	1	60	1 j 70	1	70	1	60	1	37	1	66	—	—	1	58	1	16
(hoktoliter	6	80	7 60	7 I 48	6	80	6	88	4	60	—	—	8	70	6	50
' (mernik	2	10	2 22	2	29	2	9	2	12	1	40	—	—	2	67	2	—
(hektoliter	5	90	6 16	6	16	5	70	6	60	7	80	—	—	4	46	6	20
(mernik	1 I	80	1 88	1	88	1 i	75	2	—	2	40	—	—	1	36	2	91
(hektoliter	6	50	7 82	6	82	6	50	6	—■	5	—	—	--	6	70	6	10
(mernik	2	—	2 10	2	10	2	—	1	85	1	95	—	—	I	76	1	88
(hektoliter	3	26	3 90	3 j	57	3	10	3	—	3	55	—	—	2	84	4	—
(mernik	1	—	1 | 19	1	6	—	05	—	92	1	8	—	—	-	—	1	22
!	i I