PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir Leto XXm. Št. 163 (6747) TRST, sreda, 12. julija 1967 DANES NADALJEVANJE^ ZASEDANJA SKUPŠČINE OZN Izrael zopet postavlja za navzočnost pogoje opazovalcev OZN Izsiljevanje v zvezi z Jeruzalemom - Po posvetovanju v Kairu je Bumedien prispel v Damask, Husein pa se je vrnil v Aman - V Kairo sta včeraj prišla iraški predsednik Aref in pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Malik NEW YORK, 11. — Izraelska delegacija v OZN je obvestila danes U Tanta, da Izrael sprejema navzočnost opazovalcev OZN ob Sueškem prekopu in da je pripravljen govoriti o tem z generalom Bullom. Toda Izrael postavlja pogoj, da morajo opazovalci biti na obeh straneh Sueškega prekopa. Glede Jeruzalema pa pravi izraelski zunanji minister Eban v svojem pismu U Tantu, da Izrael zavrača resolucijo skupščine OZN, ki poziva Izrael, naj he izvede napovedanih ukrepov o priključitvi starega dela mesta. Eban ponavlja, da so ukrepi izključno upravnega značaja ter da predstavljajo pravno pod lego za zaščito svetih krajev. Zato ni moč govoriti o priključitvi. Izraelski zunanji minister Aba Eban je na poti v New York in ob nadaljevanju posebnega zasedanja Klavne skupščine bo ver;etno obrazložil pravi smisel izraelskega sporočila. Po mnenju nekaterih opazovalcev namerava Izrael baje podrediti svoj sprejem opazovalcev OZN na ozemlju, ki so ga zasedle njegove čete, privolitvi skupščine v izvršeno dejstvo v Jeruzalemu. Sinoči je neki izraelski dele-Kat izjavil, da bo tudi Izrael sprejel navzočnost opazovalcev, «toda z nekaterimi pogoji*. Sedaj se zdi Jasno, da je pogoj odobritev priključitve Jeruzalema. Kakor je znano, se bo glavna skupščina OZN ponovno sestala po enem tednu odmora, ki so ga upo- rabili v poizkusu, da bj se sporazumeli o minimalni skupni resoluciji. Glede tega je propadel švedski poizkus. Zvedelo se je, da je nov poizkus kompromisa pripravila Španija, ki poudarja, da se ne sme uporabljati sila kot sredstvo za reševanje sporov na Srednjem vzhodu. Španski predlog zahteva takojšnji umik izraelskih čet z zasedenega ozemlja, toda s pogojem, da se obe strani izrecno odpovesta uporabi sile. U Tant se je danes pogovarjal s sovjetskim zunanjim ministrom Gro-mikom. Egiptovski list «A1 Ahbar* piše, da Izrael spet zbira svoje čete na severnem sektorju Sueškega prekopa, kjer so bili_ v soboto spopadi. Na tem področju so izraelske čete okrepili s tanki, oklepnimi vozili in topovi. List dodaja, da je izraelsko topništvo obstreljevalo neko ribiško vas. V Tel Avi-vu pa pravijo, da so izraelske protiletalske baterije sestrelile danes egiptovsko letalo, ki je letelo nizko nad izraelskimi položaji na Sinajskem polotoku. Danes so javili, da nameravajo Izraelci v prihodnjih dneh začeti črpanje surovega petroleja iz vrelcev v Sinaju, ki so last mešane družbe med ENI in egiptovsko vla- Po SKLEPU VLADE Avstrijska vojska bo zastražila mejo z Italijo Notranje ministrstvo je dalo bivanje v bližini Klotzu prepove, italijanske meje Dunaj, ll. — Tiskovni urad je P° zasedanju avstrijske vlade, objavil sporočilo, da je vlada skleni-Ia uporabiti vojaške oddelke za Nadzorstvo ob italijansko-avstrijski JteJi. V uradnem sporočilu je re-'eno, da so se leta 1961 pričeli teroristični napadi na italijanskem Ozemlju in da so večkrat ugotovi-da so napadalci prišli z avstrijskega ozemlja ali se v Avstrijo Ntnaknili in da so v Avstriji pripravljali napade. Vendar poročilo 9°daja, da v zadnjem primeru, ki j* zahteval štiri smrtne žrtve, tega 1)1 bilo mogoče dokazati. Zvezna vlada je mnenja, da ni •Nogoče zagotoviti reda in varnosti Na mejnem področju samo s pohorskimi silami in da je potrebno sodelovanje vojske ter da so nastale okoliščine, ki to po ustavi 0,hogočajo. . Zasedanju vlade Je prisostvoval lo* zunanji minister, ki se je na-{ksč za to vrnil iz Bukarešte, ka-S0r Je spremljal kanclerja Klausa, jseuradno se je tudi izvedelo, da “odo na mejo Doslali dva bataljo-na' ki imata skupno 1.400 mož. . Ministrstvo za notranje zadeve it Prepovedalo znanemu teroristu v.6°rgu Klotzu, da še nadalje pre-,‘Va na Tirolskem v kraju Absam ki J® mora preseliti v drugo po-ta.lino, kj ne meii z Italijo. Dali ” mu rok treh dni, da si izbere »0v kraj prebivališča. Klotz oroti ®mu policijskemu ukrepu odločno Protestira, 'češ da ni nikoli kršil 'Strljskib zakonov in da ima pra-lc° do zatočišča. preiskavo o dejanjih tistih Kongo-žanov, ki so zakrivili sovražna dejanja proti tujim državljanom. Minister je izjavil, da bodo krivci strogo kaznovani. Pripomnil pa je, da so nekatera teh dejanj izvršili tuji agenti družbe «Gecomin», ki je zamenjala bivšo «Union Miniere*. ko jo je vlada nacionalizirala. Bela hiša je danes javila, da je predsednik Johnson osebno odobril pošiljatev treh prevoznih letal v Kongo. Številni parlamentarci so kritizirali ta predsednikov sklep. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da je predsednik naročil državnemu tajniku Deanu Rusku, naj se posvetuje s senatorjema Russellom in Ful-brightom, toda Rusk ju ni prepri čal. Voditelj demokratične večine v senatu Mansfield je kritiziral predsednikov sklep in izjavil, da bi to lahko pomenilo korak naprej v srni sla ameriške intervencije v Afriki. Iz Alžira poročajo, da tamkajšnje vrhovno sodišče ni še dobilo nobene zahteve za izročitev čombeja. To je sporočil predstavnik sodišča, k je dodal, da za sedaj ni predvidena nobena izredna seia sodišča. Plačanci v Kisanganiju nočejo izpustiti talcev KlNSASA, 11, — Danes so javili, hn ?° tui> plačanci, ki so še vedno lj letališču v Kisanganiju, odkloni-st ,Soljenje, da bi na letališču pri p6l ° ameriško vojaško letalo in od balo skupino Evropejcev in Konji ?an°v, ki so jih plačanci odpeljalo1' talce. Iit>r ,rjuje se, ha so plačanci odpe-N.kot talce tudi 20 Italijanov, ki ca ,b|li zaposleni pri graditvi nove jz med Bukavu in Kisanganijem. 0i>a poročajo, da je zunanji mi-bav ■ Fanfani dal s tem v zvezi Kih-1®0 italijanskemu poslaništvu v sasi, naj se pozanima zanje. Ča a.hi° Kinšasa je javil, da so pla-leta?1-'. k* so se zabarikadirali na vili,, u v Kisanganiju, oborožili citer ki so jih odpeljali kot talce hovi Posilili, da se borijo ob nji-čari strani. Radio je dodal, da piano,-01 ubijejo vsakega civilista, ki p Prijeti za orožje. Sa rl tavnik ameriškega državne-s° ePartmaja je zvečer potrdil, da *>tw-,Canci prepovedali pristanek 20 ’SaeKa letala, da bi odpeljalo 0 ameriških državljanov. Dodal je, šaši ?r'pravljeno tudi letalo v Kin-bi) |' .pa odleti v Kisangani, in če foberir Pristalo, bo sprejelo poleg di>$a vla državljanov tudi druge sedhj^ški notranji minister, ki je Je (jobu ‘Umiiuasiju, je sporočil, da 1 halogo od vlade, naj začne WASHINGTON, 11. — Danes so javili, da Je predsednik Johnson sprejel danes v Beli hiši bivšega zahodnonemškega kanclerja Erhar-da in se z njim pogovarjal pol ure. Erhard je prišel v ZDA zaradi več predavanj do z imenom «Cope*. Pri teh vrelcih je ostala majhna italijanska skupina, toda ne bo sodelovala pri črpanju. Tehniki ENI bodo v interesu družbe «Cope» samo registrirali in izvajali nadzorstvo nad vsem, kar bodo Izraelci odpeljali. Ti vrelci dajejo letno približno pet milijonov ton surovega petroleja. Iz Amana poročajo, da je jordanska vlada odbila izraelske pogoje za novratek arabskih beguncev na zahodni breg reke Jordan. Jordanska vlada poudarja, da se vsi jordanski begunci, ki so zapustili zahodni breg, lahko vrnejo brezpogojno, ker imajo vso pravico vrniti se v svoje domove. Izraelske oblasti so namreč sporočile, da se arabski begunci, ki so nedavno zapustili zahodni breg reke Jordan, lahko vrnejo šele potem, ko izpolnilo posebne obrazce in se podvržejo zdravstvenemu in carinskemu nadzorstvu. Izpolnjene vzorce bodo morali vrniti do 10. avgusta. V Amanu so izjavili, da je jordanska vlada zavrnila vsako omejitev za povratek beguncev. To je jordanska vlada sporočila po Rdečem križu. Predstavnik Rdečega križa v Amanu je izjavil, da je večina beguncev brez dokumentov. Izraelske oblasti pravijo, da morajo vsi tisti, ki se hočejo vrniti, dokazati, da so živeli na tem področju. V Washingtonu je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da je ameriška vlada zaskrbljena zaradi sovjetskega dobavljanja orožja Egiptu. Izjavil je: «Z zaskrbljenostjo smo ugotovili poročila o stalnem pošiljanju sovjetskih letal in orožja ZAR in drugim državam Srednjega vzhoda.* Predstavnik je omenil, da je Johnson 19. junija izjavil, da je arabsko izraelski spopad opozoril na nevarnost oboroževalne tekme na Srednjem vzhodu. Pripomnil je, da bi morale velike države sodelovati za omejitev pošiljanja orožja na Sred. nji vzhod. Moskovska «Pravda» piše v svojem dopisu iz New Yorka, da je stanje na Srednjem vzhodu, prav tako kakor prej še vedno nevarno. Glavni vzrok trajanja napetosti je izraelska zasedba arabskega ozemlja. Ust obtožuje ameriško delegacijo v OZN, da je izkoristila teden prekinitve dela v glavni skupščini OZN za nadaljnji pritisk na predstavnike držav, ki so odvisne od ZDA, zlasti na države, ki so, čeprav bojazljivo, pokazale željo, da bi iskale poti za obnovitev pravičnosti na Srednjem vzhodu. Hkrati, piše list, ne štedijo ameriški propagandisti s silami in širijo pesimizem med delegati izrednega zasedanja, nazeupanje v možnost OZN, da bi prisilila napadalca, naj se podredi njenim odločitvam. Zaradi podpore ZDA postajajo izraelski ekstremisti vedno bolj nesramni. Načrti, ki dozorevajo v Tel Avivu, predstavljajo nesramno izzivanje miroljubnih držav, ki so obsodile izraelske napadalce med raz. pravo v glavni skupščini. Ti načrti so sestavni del zarote ameriškega in angleškega imperializma, ki hoče zadušiti narodnoosvobodilno gibanje na Srednjem vzhodu. Danes so se nadaljevala posvetovanja med Naserjem, Huseinom in Bumedienom. Današnji sestanek je trajal poldrugo uro. Navzoči so bili tudi glavni sodelavci treh državnih poglavarjev. Govorili so o arabskih vprašanjih z vseh vidikov in o možnosti dejanj za odpravo posledic napada. Poleg tega so govorili o mednarodni konjunkturi v zvezi s stanjem na Srednjem vzhodu. «A1 Ahram» piše, da je kralj Husein poročal tudi o svojih nedavnih razgovorih v ZDA in Evropi, predvsem pa z Johnsonom, Wilsonom in de Gaullom. Kralj Husein se je nocoj vrnil v Aman, alžirski predsednik Bumedien pa je prišel iz Kaira na obisk v Damask. dve poti: sprijazniti se s s stanjem, sprejeti izvršeno Bumediena je v Damasku sprejela velika množica. Pozdravili so ga z 21 topovskimi salvami. Nocoj Je Bumedien govoril množici in je med drugim izjavil: «Imamo samo s sedanjim dejstvo in podreditev sionistom, Američanom ali njihovim zaveznikom, ali pa pot nadaljevanja borbe in zmage. Nobenega dvoma ni, da izbiramo pot borbe in zmage. Smo za nadaljevanje borbe, ker arabske množice zavračajo vsako zamisel podreditve sionistom.« Na koncu je Bumedien izjavil, da bo Alžirija v prvih vrstah med to borbo. V Kairo pa je danes prišel iraški predsednik Aref. Na letališču ga je sprejel predsednik Naser. V Kairo je prišel davi tudi pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Malik. V Kairu bo ostal dva dni in bo nato obiskal še nekatere druge arabske prestolnice. Boji v Nigeriji LAGOS, H. — V Lagosu so preteklo noč objavili uradno sporočilo, ki pravi, da so zvezne čete zavzele mesto Okuji in vse vasi okoli važnega središča Nsuka. Sporočilo dodaja, da zvezne čete še dalje napredujejo ter da se uporniške čete šibko upirajo. Sporočilo pravi zatem, da so uporniki iz Biafre utrpeli hude izgube. Radio upornikov pa objavlja povsem drugačna poročila in trdi, da se zvezne čete umikajo na vsej fronti z izjemo enega kraja, kjer so v teku hudi boji. Ameriška vlada je uradno javila, da ne bo dobavljala nigerijski vladi vojaške pomoči, ki jo je zaprosila. Tudi v Londonu so sporočili da je nigerijska vlada zaprosila dovoljenje za kupovanje orožja v Veliki Britaniji. Vlada pa se ni še odločila. Predsednik nigerijske zvezne vlade je izjavil, da je ameriška izjava o zavrnitvi vojaške pomoči zvezni vladi »zgrešen« in da «napačno tolmači dejstva«. Predstavnik je dodal, da je njegova vlada zahtevala od Washingtona samo izvozno dovoljenje za orožje. Predstavnik je dodal, da imajo uporniki letala «B. 26» in drugo ameriško orožje. Pripomnil je, da je vlada enostavno zahtevala od ameriške vlade in od drugih vlad, naj ne intervenirajo. Radio upornikov pa je obtožil Veliko Britanijo, da pomaga zvezni vladi, in je pripomnil, da so belci, ki poveljujejo nigerijskim zveznim četam, britanskega izvora. NA SEJI ZVEZNEGA SVETA IN SVETA NARODOV SFRJ Poročilo državnega tajnika Marka Nikeziča o delovanju delegacije na skupščini OZN Poudaril je važno vlogo nevezanih držav - Predpisi o sodelovanju jugoslovanskih podjetij s tujimi podjetji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Zvezni svet in svet narodov sta na skupni seji odobrila poročilo državnega tajnika za zunanje zadeve Marka Nikeziča in odobrila delo jugoslovanske delegacije na izrednem zasedanju generalne skupščine. V svojem poročilu je Nikezič izrazil mnenje, da bo------------------- generalna skupščina, ki nadaljuje delo, našla formulo, ki bi o-mogočila umik izraelskih oboroženih sil v zavzetega ozemlja, kar je prvi pogoj za začetek reševanja vprašanj Srednjega vzhoda. Nikezič je omenil, da je bila Jugoslavija tudi leta 1956 odločno na strani arabskih držav, da se ne o-predeljuje a priori, temveč po konkretni politiki, da Jugoslavija ni bila nikdar proti obstoju Izraela, temveč samo proti njegovi politiki uporabe sile v mednarodnih odnosih. Prekinitev diplomatskih odnosov Jugoslavije z Izraelom je bila logična posledica ravnanja izraelske vlade. Nikezič je ugotovil, da v generalni skupščini nihče razen Izraela riT branil napada, niti poskušal dokazati, da Izrael ni pričel vojne. Po njegovih besedah je bila večina delegatov za to, da mora Iz- IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMmmiliiiiiiiiiiiiiiiMIliiilllMlllllllllllllllMIIIIIIIIMIinillllllllllllllllllllllllllllllllllMIllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllll PO SKLEPU STRANK LEVEGA CENTRA Brez večjih popravkov zakon o sprostitvi zapore najemnin Zaradi liberalske obstrukcije prekinjena seja poslanske zbornice o zakonskem predlogu o volitvah deželnih svetov - Resolucija KPI o mednarodnem položaju RIM, 11. — Predsednik vlade Moro je danes predsedoval sestanku, na katerem so bili prisotni ministra Reale in Scaglia, podtajnika De Cocci in Misasi ter poslanci Zanibelli, Bonaiti, Pennacchini in Borra za KD, Guerrini in Cucchi za PSU ter inž. Terrana za PRI. Razprav, ljali so o zakonskem odloku o najemninah in po sestanku je posl. Zanibelli dejal novinarjem, da je šlo za dokončni sestanek, na katerem so sklenili sprejeti nekatere popravke. Posl. Guerrini pa je dejal, da so se dogovorili, da bodo vključili v zakon dodatni člen, ki se bo nanašal na ustanovitev pomirjevalne komisije, ki pa ne bo imela obveznega značaja. Komisijo bodo ustanovili v velikih občinah, katerih seznam je treba še določiti, in bo reševala spore med najemniki in lastniki stanovanj v zvezi z novimi najemninami za stanovanja, ki ne bodo več pod zaporo. Komisiji bo predsedoval pomirjevalni sodnik, člana pa bosta predstavnika na iemnikov in lastnikov. Glede ostalih popravkov pa je Guerrini dejal, da se nanašajo na manjše zadeve, ki imajo izključno formalni značaj. obdelovalni kovinski industriji. V poslanski zbzornici je prišlo do težav na dopoldanskem zasedanju, ko sta bila na dnevnem redu zakonska predloga o volitvah v deželne svete in o referendumu. Liberalci so namreč zahtevali tajno glasovanje, češ da je zakon o volitvah v nasprotju z ustavo, ker ne predvideva kritja izdatkov. V zbornici pa ni bilo dovolj poslancev, da bi bili sklepčni in so zato morali razpravo prekiniti. Podobno je bilo tudi na popoldanskem zasedanju, ko so morali raz pravo dvakrat prekiniti, končno pa groženj, kajti ne bi bilo logično rušiti mostov, ki družijo arabski svet z mednarodnim javnim mnenjem.« Izrael-Valikan JERUZALEM, 11. — Papežev od poslanec msgr. Felici se je danes pogovarjal s predsednikom izrael ske vlade Eškolom. Po sestanku so objavili uradno sporočilo, ki pravi, da sta govorila o »različnih formulah, ki naj bi pripeljale do zadovoljive rešitve važnega vprašanja svetih krajev*. Navzoč je bil tudi izraelski poslanik v Rimu. V zvezi s tem pogovorom je izraelski predstavnik v OZN Rafael s,'e,n!bs“r.sr jJfibSr. "frpgm “8“;7 sorerninievalna oredloaa V vseh med izraelskimi oblastmi m pred treh primerih gre za obstrukcijo' li- stavniki kristjanskih cerkva, zlasti beralcev proti dvema zakonskima s predstavniki Vatikana, toda sedaj predlogoma, katerima ostro naspro- ni moc povedati podrobnosti..» Ra-tujej0 | iael je izjavil, da je stališče Va- Vsedržavno vodstvo radikalne, tikana »realistično*. lh ... . , ... , , i stranke je sklicalo vsedržavni kon- Komisija ^e danes pneela delo: gres> ki bo od 3 do 5 novembra v je odobrila prvi člen v spre- tnirpnrau na temo: «Levica oroti re- in je menjeni obliki, tako da so zapore podaljšane za ustrezna stanovanja do 31. decembra 1967, odnosno za roke, ki so v posameznih krajih običajni. Povsod namreč ne zapadejo najemnine istočasno, in na primer v Milanu septembra; zato bo torej zapora podaljšana do te; ga datuma. Popravek so predlagali poslanci MSI, zanj je glasovala o-pozicija, demokristjani in socialisti pa so se vzdržali. V senatu so obravnavali in odobrili mednarodno pogodbo med Italijo in Jugoslavijo, ki se nanaša na ribolov na Jadranu. Nato so nadaljevali razpravo o petletnem gospo darskem načrtu, v katero je posegel minister za proračun Pieraccini, ki je dejal, da graditev podjetja «AL-FA-Sud» v načrtu ni bila izrecno predvidena, ker gre za podjetje, ki časovno presega okvir načrta. Na splošno pa je v načrtu omenjena intervencija državnih podjetij pri iiiiMiiiimiiiiiniiiiimiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiMiiiiKiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiimimHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiHHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH MCNAMARA ZAKLJUČIL BIVANJE V SAJGONU Strupene kemijske snovi na številne vietnamske vasi McNamara je potrdil, da bodo nadaljevali pošiljanje ojačen j v Vietnam - Sporazum med SZ in Severnim Vietnamom Firencah na temo: »Levica proti re žimu*. Na kongres so povabili tri parlamentarce: neodvisnega socialista Anderlinija, socialista Ballardi-nija in komunista Boldrinija, ki bo- Zgubili so satelit MIAMI, 11. — Vsa cestna policija na Floridi je bila sinoči mobilizirana, ker so «zgubili» satelit, name-do obravnavali notranja in zunanje- njen vesoljskemu centru v Cape HANOJ, 11. — Južnovietnamska osvobodilna fronta je objavila sporočilo, v katerem pravi, da Američani uporabljajo strupene kemijske snovi v raznih vietnamskih pokrajinah. Poročilo pravi, da so ameriški vojaki nedavno uporabili strupene snovi proti desetim vasem v pokrajini Ben Tre. Isto sporočilo govori o bombah s strupenimi snovmi, ki so jih odvrgla a-meriška letala v pokrajini Vin Long. Sporočilo dodaja, da je na tisoče teh bomb napravilo številne žrtve med starejšimi, ženskami in otroki. Južnovietnamska osvobodilna fronta poziva svetovno javnost, naj obsodi to zločinsko dejavnost. Ameriški departma za obrambo je vsaj posredno priznal tako ditjavnost. Javili so namreč, da je ta departma naročil osmim ameriškim družbam za 57 milijonov 696 tisoč dolarjev (približno 36 milijard lir) kemijskih proizvodov. Toda predstavnik je dejal, da bodo ti proizvodi služili za uničevanje riž-nih polj, ki jih obdelujejo na osvobojenih področjih. Ameriški tajnik za obrambo Mc Namara je zaključil svoj petdnevni obisk v Sajgonu in je danes odpotoval z letalom v Washington. Na tiskovni konferenci pred odhodom je McNamara izjavil, da se ameriška politika ni menjala, ter bodo tudi v bodoče dobavljali vojaškim poveljnikom čete, »ki se jim bodo zdele potrebne.* McNamara je nato dejal, da je od svojega zadnjega obiska opazil »izboljšanje* na oolitičnem, gospodarskem in vo-jaškom sektorju. Toda opazil je «7elo počasno napredovanje*, kar se tiče «programa za pomirjenje*. Z drugimi besedami pomeni to, da južnovietnamsko prebivalstvo še vedno odločno podpira osvobodilno vojsko. Glede bombardiranja Severnega Vietnama je McNamara dejal, da so po njegovem bombni napadi »dosegli smoter*. Tudi danes poročajo o številnih spopadih na raznih področjih Južnega Vietnama. Ameriška letala pa so nadaljevala bombardiranje Severnega Vietnama. V Moskvi so predstavniki SZ in Severnega Vietnama podpisali sporazum za izvežbanje šest tisoč se-vernovietnamskih tehnikov, ki se bodo vežbali tri leta v Sovjetski zvezi. Ta sporazum nima nič opraviti s stalnim spopolnjevanjem se-vernovietnamskih letalcev, ki se vežbajo v pravilnem uporabljanju sovjetskega vojnega materiala. politična vprašanja. Komunistična skupina v poslanski zbornici je v zvezi s predvideno debato o zunanji politiki, ki se bo pričela v četrtek, predložila resolucijo, v kateri ugotavljajo, da zadnje glasovanje Italije v OZN ni v skladu z »interesi miru in interesi Italije, da vzdržuje odnose sodelovanja in prijateljstva z arabskimi narodi*. Komunisti nato zahtevajo, da vlada sprejme jasno stališče obsodbe a-meriškeg.. bombardiranja v Vietnamu in zahteva konec bombardiranja kot pogoj za pričetek pogajanj, ter naj deluje v okviru OZN za u-mik izraelskih čet kot prvi korak k pogajanjem in rešitvi krize na Srednjem vzhodu. Danes je ves dan zasedal CK KPI, ki je obravnaval poročilo Napolita-na, posvečeno predvsem mednarodnim vprašanjem. CK KPI bo zaključil delo jutri. Predsednik republike Saragat je danes sprejel predstavnike policije ob 115. obletnici ustanovitve javnih straž. V krajšem nagovoru je orisal naloge policije in poudaril, da mora v demokratičnem režimu policija predvsem čuvati svobodo in demokratični red ter imeti dobre odnose z državljani, ki v veliki večini spoštujejo zakon. Uslužbenci italijanskega Rdečega križa so proglasili 24-urno stavko, ki bo 15. julija. Danes se je pričela 48-urna stavka uslužbencev pivovarn v zvezi z zahtevami o obnovitvi delovne pogodbe. Arabska konferenca za informacije TRIPOLIS, il. — Libija je uradno obvestila arabsko zvezo, da je pripravljena udeležiti se konference ministrov za informacije arabskih držav v kateri koli prestolnici. Libijski minister za informacije je izjavil, da bi morale arabske države popolnoma reorganizirati svoj sistem informacij na logični in prepričevalni podlagi. Dodal je, da bi morali Arabci usmeriti svoje infor-macije v druge države, kajti arabsko ljudstvo ne potrebuje duhovne mobilizacije. »Potrebno je torej prepričati tuje države o pravičnosti arabske stvari brez izzivanj in brez Kennedy. Slo je za model satelita za biološka raziskovanja, ki bi ga morali preizkušati na zemlji. Posla li so ga iz tovarne »General Electric* v Filadelfiji s tovornjakom privatnega podjetja. Ko v Cape Kennedy niso še dobili satelita ob določeni uri, so alarmirali vso policijo, ki je začela iskati tovornjak. Ta je prispel v Cape Kennedy šele po osemnajstih urah. Vozač je sporočil, da se je moral ustaviti po poti, ker se ni počutil dobro in je moral k zdravniku. RIM, 11. — Predsednik senata Merzagora je sprejel na vljudnostnem obisku novega jugoslovanskega poslanika v Rimu Srdjana Pričo. Zjutraj je Pričo sprejel predsednik ustavnega sodišča Ambro-sini. rael najprej umakniti čete in šele potem lahko pričnejo reševati vprašanja Srednjega vzhoda. Nihče ne zanika, je ugotovil Nikezič, da je na Srednjem vzhodu vrsta nerešenih vprašanj, da je bilo predvsem potrebno rešiti vprašanje arabskih beguncev, in je dodal, da je povsem razumljivo, da se ta vprašanja, ki se niso mogla rešiti 20 let, ne morejo v kratkem času rešiti, posebno pa ne pod pritiskom sile. Nevezane države so predložile svojo resolucijo, potem ko je postalo jasno, da resolucije Sovjetske zveze, ZDA in Albanije ne bodo do. bile potrebne dvetretjinske večine. Po njegovem mnenju je do resolucije latinsko-ameriških držav, ki je dobila podporo večine zahodnih držav, prišlo zaradi odpora nekaterih velikih sil, ki so hotele preprečiti, da bi generalna skupščina z dve-tretjinsko večino sprejela resolucijo o takojšnjem umiku izraelskih čet kot pogoj za začetek razgovorov o drugih vprašanjih. Nevezane države so po besedah Nikeziča s svojim delovanjem vplivale na splošno razpoloženje v generalni skupščini in pokazale, da vsaka država v primeru nevarnosti lahko računa na njihovo podporo, kajti napad na suverenost, integriteto in svobodo ogroža vse nevezane države. Nikezič je izrazil obžalovanje, da precejšen del malih držav, katerih življenjski interesi niso v nasprotju z interesi nevezanih držav, ni glasoval za njihovo resolucijo. Dalje je izjavil, da je obnovitev oboroženih sil arabskih držav osnovna potreba, del splošnih naporov za njihovo notranjo in mednarodno konsolidacijo in da Jugoslavija sodi, da to ne more nikogar ogrožati, ter je dodal, da Jugoslavija z zaskrbljenostjo gleda na kršitev ustavitve ognja s strani Izraela. Omenil je tudi, da je med zasedanjem generalne skupščine bil važen sestanek med Johnsonom in Kosiginom, ki je vplival na delo izrednega zasedanja in na razvoj mednarodnih odnosov v širšem smislu. Čeprav so na sestanku ponovno prišla do izraza nekatera bistvena nesoglasja, je ta vendarle pokazal, da se želita obe velesili izogniti medsebojnemu spopadu. Javno mnenje je ta sestanek ocenilo kot konstruktiven napor, ki bi lahko pripomogel k hitremu reševanju na Srednjem vzhodu. Trajno rešitev krize na tem področju pa je po mnenju Nikeziča mogoče do. seči edino ob popolni in enakopravni udeležbi držav tega področja, in to predvsem v okviru svetovne organizacije. Poudaril je, da so minili časi, ko so tuja ozemlja lahko držali pod okupacijo, in je ocenil kot zelo pomembno dejstvo, da ni imel uspeha poskus, da se v napadenih arabskih državah zrušijo režimi, ki uživajo podporo ljudstva. Kolikor prej se bo spoznalo da se brez arabskih držav ne morejo reševati vprašanja Srednjega vzhoda, toliko prej bo zagotovljen vsem potreben mir. Na koncu svojega govora je Nikezič ugotovil, da so arabske države doslej pokazale veliko stopnjo dobre volje, in izrazil prepričanje, da bodo tudi nadalje pripravljene skupno z drugimi državami sodelovati pri rešitvi vprašanj Srednjega vzhoda, ko bodo zagotovljeni bistveni pogoji, to je umik izraelskih čet. Prav zato, ker je ogromna večina držav proti politiki sile in napada, sodi Nikezič, da bo moč najti formulo, ki bo zagotovila umik izraelskih čet. V razpravi o poročilu Marka Nikeziča je sodeloval tudi poslanec Josip Djerdja, ki je obžaloval, da državni tajnik ni podal poročila o splošni jugoslovanski politiki in položaju. Po mnenju Djerdje poročilo Nikeziča ne daje glavnega odgovora na razvoj okro^ Jugoslavije niti o svetovnem položaju. Djerdja meni kot hrabrilno dejstvo, da so vse države Sredozemlja, razen Italije, glasovale za resolucijo nevezanih držav, kar po njegovem mnenju dokazuje, da je kriza na Srednjem vzhodu del krize Sredozemlja. Djerdja je ugotovil, da se v večini teh držav čuti nelagodnost zaradi na vzočnosti ameriškega šestega ladjevja v Sredozemlju, kar daje povod za navzočnost ladjevja drugih držav, in s tem komplikacije in zaostritev nu tem področju Na dnevnem redu zvezne skupščine so bili tudi odgovori na vprašanja poslancev, član zveznega izvršnega sveta Toma Grancil je na vprašanje o trgovinskem sporazumu in gospodarskih odnosih z Italijo dejal. da nedavno sklenjeni trgovinski sporazum z Italijo ne odpira samo praktičnih možnosti za nadaljnji razvoj trgovinske izmenjave, temveč istočasno ustvarja ugodno ozračje za napredek medsebojnih gospodarskih odnosov na stabilnih osnovah. Grancil je navedel podatke o trgovinski izmenjavi v preteklem letu in letošnjih prvih mesecih, ki je za 40 odstotkov večja od lanske. Izrazil je prepričanje, da bodo na razvoj gospodarskih odnosov z Italijo tudi nadalje vplivali dobri sosedski odnosi in vedno večji interes za sodelovanje v skladu z gospodarskim razvojem obeh držav. Na ta razvoj gledamo pozitivno in pričakujemo, je dejal Grancil, da se bodo tudi v bodoče našle rešitve za vprašanja, ki se normalno pojavljajo, a zlasti za tista, ki so v zvezi z ukrepi, ki jih Italija izvaja kot članica evropske gospodarska skupnosti. Zvezni in gospodarski svet zvezna skupščine sta sprejela danes vrsto predpisov s področja gospodarstva, med njimi predpis o uvozu inozemskega kapitala, odnosno o sodelovanju jugoslovanskih podjetij z inozem skimi podjetji. Osnova sodelovanja je pogodba, ki mora biti registrirana v zveznei.i tajništvu za zunanjo trgovino, kateremu je zaupana naloga, da usmerja uvoz tujega kapitala v skladu z načrtnim razvojem in gospodarsko politiko Jugoslavije. Pogodba ne bo potrjena (registrirana), če se z njo ne zagotovi ustrezno poslovno sodelovanje tujega partnerja, če daje možnosti tujemu podjetju, da nesorazmerno vloženi kapital vpliva na skupno poslovanje, če se v pogodbi precenjujejo vrednosti licenc, patentov in druge vrednosti, ki jih vnaša v skupno poslovanje inozemski partner. Določila pogodbe prav tako ne smejo biti v nasprotju z interesi varnosti in o-brambe Jugoslavije. Tuji kapital se ne more vlagati v bančna podjetja, zavarovalne zavode, notranji promet, trgovino, komunalne in podobne dejavnosti ter družbene službe, razen v znanstveno raziskovalna dela. Udeležba tujega partnerja v skupnem poslovanju ne more biti večja od 49 odstotkov. Dobiček tujega partnerja bo obdavčen s 35 odst. B. B. De Gaulle danes v Bonnu PARIZ, 11. — General de Gaulle je predsedoval danes popoldne sestanku, na katerem je skupno s predsednikom vlade in z zunanjim ministrom pripravil jutrišnje sestanke s Kiesingerjem in z njegovimi sodelavci v Bonnu. Jutrišnji de Gaullov obisk v Bonnu bo peti obisk v okviru franco-sko nemške pogodbe o sodelovanju, ki je bila sklenjena januarja 1961. Novi spopadi v Hong Kongu HONG KONG, 11. — Ze peti dan zaporedoma so bile danes v Hong Kongu demonstracije. Danes »o demonstracije zavzele velik obseg, m. radi česar so odredili policijsko uro ob vsem severnem obmorskem področju otoka Vlctoria. Nocoj so bili v mestu močni spopadi med demonstranti in policaji. Policija je , uporabljala proti demonstrantom solzilne bombe. Predsednik ZAR Naser (desno), alžirski predsednik Bumedien (na sredi) in jordanski kralj Husein na posvetovanju v Kairu Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 28.9, najnižja 19.8, ob 19. uri 28 stopinj, vlaga 40 odst., zračni tlak 1015j9 pada, veter 5 km na uro, vzhodnik, jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 12. julija Mohor Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.54. Dolžina dneva 15.27. Luna vzide ob 10.41 in zatone ob 23.53. Jutri, ČETRTEK, 13. julija Dragan SEJA DEŽELNEGA SVETA VELIKA MATURA NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH Zaključek splošne razprave 0 osnutku Na klasičnem liceju so se včeraj zakona O postopku pri javnih delih spoprijeli z znanstvenimi predmeti V razpravo je poseglo še šest svetovalcev ■ Zavrnjena resolucija KPI z zahtevo, da se vrne zakonski osnutek v pretres pristojni komisiji Deželni svet je včeraj zaključil splošno razpravo o zakonskem o-snutku o upravnem postopku v zvezi z javnimi deli. Spregovorilo je še Sest svetovalcev. Prvi je posegel v razpravo miso-vec Gefter Wondrich, ki je obravnaval razne člene osnutka in se zaustavil pri pristojnostih raznih organov in uradov. Pri tem je omeni! razne formalne in pravne vrzeli. Med drugim se je Izrekel proti pokrajinskim in okrožnemu tehničnemu odboru za nadzorstvo nad načrti za javna dela. češ da obstajajo za to že primerni tehnični uradi. Po njegovem mnenju ne bodo odbori, ki jih predvideva osnutek, ničesar dosegli, niti ne bodo pospe-*Ui postopka pri odobritvi načrtov. Dulci (PSU) je pohvalil svetovalca Rigutto, ki se sestavil poročilo o osnutku. Rekel je, da so v zakonu zelo bistro in spretno združili razne snovi in predmete, ki bi jih lahko obravnavali v več zakonskih osnutkih, kar so dosegli z marljivim in organskim študijem. Kar se tiče tehničnih odborov, ki jih je sedem, jih je morda res preveč. Kot drugi pa Je tudi on poudaril, da hi bilo morda bolje, da bi bil prej sprejet zakon o staležu deželnega osebja. Dokler se to ne bo zgodilo, ne bomo imeli na razpolago potrebnega kvalificiranega osebja. Liberalec Trauner je dejal, da se strinja s tem, da Je bilo treba organsko urediti vso to snov. Ni se pa strinjal s tem, da so že pripravili zakonski osnutek ter je rekel, da bi morali prej odobriti osnutek o staležu. Rekel je nadalje, da dvomi, da bodo lahko novi odbori hitreje reševali ves birokratski postopek pri javnih delih ter naglasil, da so v ta zakonski osnutek strpali preveč stvari. Zato bo novi centralizem nadomestil starega. Demokristjan Ramam je v glavnem pozitivno ocenil osnutek, hkrati pa priznal razne njegove pomanjkljivosti, ki se jim ni bilo moč izogniti. Rekel je tudi, da ne gre pri teh pridržkih za ostro ločnico med raznimi strankami, saj so v vseh skupinah svetovalci, ki izražajo dvome. Toda po drugi strani je vendar bilo treba prilagoditi nadzorstvo nad Javnimi deli dejstvu, da Je prešla večina pristojnosti glede teh del na deželo. Pri stvari gre torej predvsem za tehnična vprašanja. Seveda je zakon zapleten in zato tudi težak. Zato bo tudi težko uvesti vanj spreminjevalne predloge. Dejal je tudi, da se strinja s potrebo po decentralizaciji in pooblastilih pokrajinam in občinam, toda že sam odbornik za javna dela je nekako decentraliziran v primeri s celotnim odborom. Komunist Calabria je dejal, da so v ta zakonski osnutek po sili strpali snov dveh ali celo treh osnutkov. če bi pripravili ločene zakonske osnutke, bi s tem le pridobili na jasnosti ter tudi bolj poglobili vsa vprašanja. S tem pa so hoteli z enim samim zamahom ujeti več muh. Zatem je ugotovil, da je prešlo 60 odstotkov pristojnosti glede javnih del na deželo in si jih je država pridržala 40. Pri tem se je vprašal, ali Je prav, da ohrani država svoje urade za te pristojnosti in ali ne bi bilo bolje, da bi tudi za to pooblastila deželo, hkrati pa ji odstopila svoje kvalificirane funkcionarje In tehnike. Skratka, pri sestavi deželnih organov za Javna dela bi morali zaposliti predvsem že obstoječe državno osebje In le v skrajnih primerih zaposliti del osebja na novo. Nesmiselno bi namreč bilo, da bi se ohranili dvojni uradi. Na koncu je napovedal, da bo posegel ponovno v razpravo, ko bodo proučevali posamezne člene zakonskega osnutka. Zadnji je spregovoril socialist Moro. Dejal je, da je zakon dober, saj odpira kljub svoji zapletenosti ugodne perspektive glede upravnih nalog dežele pri javnih delih. Zatem je Moro obravnaval posamezne člene in se še posebno zašili postopek pri raznih načrtih ustavil pri tistih, ki naj bi pospešili postopek pri raznih načrtih javnih del. Zato je zlasti člen 57 velikega pomena za krajevne ustanove, saj določa, da ni potrebna tehnična odobritev za dela v manjšem obsegu. S tem se bo precej skrajšal postopek. Na koncu Je dejal, da Je treba osnutek odobriti kot celoto, ker nam je potreben nagel postopek zlasti glede urbanistike in ljudskih gradenj. Zatem so začeli razpravljati o resoluciji skupine KPI, ki je predlagala, naj bi zaradi zapletenosti zakonskega osnutka prenehali z njegovim proučevanjem in ga vrnili v pristojno komisijo, da bi ga ponovno proučila in pripravila novo besedilo. V prid te resolucije sta spregovorila komunist Calabria in proletarski socialist Bettoli, proti pa socialist Moro in demokristjan Miz-zau. Sledilo je glasovanje, v katerem so se izrekli za resolucijo Poleg komunistov in Bettollja še liberalci in misovci, medtem ko so socialisti in demokristjani glasovali proti, tako da je bila resolucija zavrnjena. Komunisti so predložili tudi resolucijo, s katero so predlagali, da bi črtali iz osnutka nekaj členov, ki se tičejo zemljiških melioracij. Po glasovanju o prvi resoluciji pa so to resolucijo umaknili. Danes se bo nadaljevala razprava. Najprej bodo poročevalec večine in manjšine ter odbornik za javna dela odgovorili svetovalcem, ki so posegli v razpravo. V petek na Trgu Garibaldi Zborovanje za mir in svobodo Vietnama Pokrajinski odbor za mir in neodvisnost Vietnama v Trstu,, z, začinim sedežem v Ul. S. Nicolo ll, tel. 29403, prireja v petek, 14. tlita, ob 19.30 na Trgu Garibaldi javno zborovanje o temi «Rastoča ameriška napadalnost v Vietnamu in vprašanje miru na svetu*. Govoril bo poslanec Lucio Luzzat-to, član vodstva vsedržavnega odbora za mir in svobodo Vietnama in znan predstavnik italijanskega gibanja za mir. Nova številka deželnega vestnika Izšla je 20. številka uradnega vestnika dežele Furlani.je-Julijske krajine. Med drugim vsebuje zakon št. 14, ki določa 300 milijonov lir izdatka v korist športu. Vestnik objavlja tudi odlok predsednika Berzantija o imenovanju upravnega sveta tržaške pokrajinske turistične ustanove, ki bo deloval štiri leta. V svetu so: predsednik turistične in letoviščar-ske ustanove v Devinu-Nabrežini, predsednik turistične in letoviščar-ske ustanove v Trstu, predstavnik prefekture dr. Viozzi, predstavnik nadzorništva za spomeniško varstvo dr. Arrigo Buonomo, pokrajiaski odbornik Aleksander Rudolf, pokrajinski svetovalec KD Antonio Coslovich pokrajinski svetovalec KPI Miro Kapelj, občinski odbornik prof. Lucio Lonza, repentabrski župan Mihael Guštin, predsednik trgovinske zbornice, predsednik pokrajinske komisije za obrt, sindikalist CGIL Livio Saranz in drugi. O Kantovi in Nietzschejevi filozofiji - «Cos 2x = cos x» električni akumulator - Ekspresionisti v svetu in pri • Kako deluje Slovencih itd. Danes ob 12. uri javno zborovanje KPI pred podjetjem SALDA. Govoril bo Claudio Tonel o novem zakonu o javni varnosti. V četrtek ob 12. uri bo o istem vprašanju govoril delavcem ladjedelnice Naval-Giuliano deželni tajnik KPI Silvano Bacicchi. Znanstvena skupina predmetov klasičnega ustnega zrelostnega izpita obsega filozofijo, zgodovino, zgodovino umetnosti, matematiko, fiziko in zemljepis. Na šoli je bilo tudi včeraj isto razpoloženje, kot smo ga že opisali, tokrat pa smo prisluhnili odgovorom kandidatov klasičnega liceja, ki so se ubadali z omenjenimi predmeti. Pri filozofiji je kandidat mrcvaril Kanta, Benthama, Spencerja in Ardigoja, potem pa mu je sledila v bel kostim oblečena kandidatki-nja in se spoprijela z Nietzschejevim «t)bermensch» in začela razlagati delo «Tako je govoril Zaratustra«. Odgovorila je tekoče, glad. ko, znak, da se je vestno pripravila. Se nekaj o ameriški filozofiji: pragmatizmu, o pozitivizmu, eksistencializmu in podobno in bila je prosta. Član komisije je ugotovil, da se je kandidatkinja pripravila in je ni dosti «mučil». Prisedli smo k članu komisije, ki je kandidata spraševal matematiko. Maturant je na listu računal cos 2 x = cos x, malo premislil, nato začel hitro pisati. Nekoliko je bil razburjen, ko se je znašel v dvomu, toda premagal je kočljivi trenutek, nadaljeval in pravilno rešil nalogo. Na papir je nato narisal valj, obrazložil kako je treba računati prostornino, odgovoril še nekaj v zvezi s prostornino prizme in že je profesor prešel na vprašanja iz fizike. Zanimalo ga je kako deluje električni akumulator, s kakšnimi pripravami merimo temperature, se zaustavil pri treh me-ritvenih lestvicah in postavil še zadnje vprašanje o lomu svetlobe. Slo je. Kandidat se je kar dobro odrezal. Toda zanj ni bilo še konec. Odgovarjati je moral še na vprašanja iz zemljepisa. Poldnevniki, časovni pasovi, datumska meja, kakšni so mrki, lunine mene, vulkani, kisle in bazične magme, nekaj tudi iz paleografije: perm, si-lur, kambrij, usedline, ostanki in podobno. Ponekod se je zatikalo, negotovost je delala nekaj preglavic toda izpit je maturant v redu opravil. Končno sodbo pa je treba prepustiti profesorju. Navedli smo samo naš vtis. Medtem je drugi maturant odgovarjal na vprašanja iz zgodovine. Pri nekem vprašanju o Mazziniju ...........................nuni mini um milil........... NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA Soglasno sprejet sklep o povišku plač občinskim uslužbencem za 10,5 odstotka Odobren najem posojila za razširitev tržaškega pokopališča Vprašanje športnih igrišč na Proseku in v Križu Ob začetku včerajšnje seje občinskega sveta je na zadevno vprašanje komunističnega svetovalca inž. Cuffara glede podzemeljskih prehodov na Trgu Goldoni župan odgovoril, da bo na prihodnji seji občinskega sveta na dnevnem redu ustanovitev posebne komisije, ki bo morala proučiti celotno vprašanje mestnega prometa in nakazati smernice za sistematično rešitev te zadeve. Odbornik Mocchi pa je povedal, da so posojilo v znesku 120 milijonov lir, ki je bilo prvot-tao^taditabnjetad za ureditev podzemeljskih prehodov, uporabili za javno razsvetljavo po mestu. Odbornik Ceschia je nato odgovoril na vprašanji, ki sta ju postavila komunistični svetovalec Pahor glede ureditve športnega igrišča v Križu in svetovalec LSS dr. Dolhar glede športnega igrišča na Proseku. Glede športnega igrišča na Proseku je odbornik Ceschia dejal, da so se pri izbiri lokacije odločili za začasno športno igrišče, ki so ga pred leti uporabljali vojaki in ki je na jusarskem zemljišču. Tamkajšnja športna društva so pristala in občina je že dobila dovoljenje od komisarja za jusarska zemljišča. Nato je občina zaprosila za prispevek dežele v znesku 4.340.000 lir. Razliko (1.860.000 lir) bodo krili iz fondov prodaje jusarskih zemljišč. Skupni stroški bodo namreč znašali 6.200.000 lir. Odbornik je zagotovil, da bodo začeli s priprav- ..........................mm..........m..iiimiimmmmmm........ ^OKROGLA MIZA* NA TRGOVINSKI ZBORNICI Kako preprečiti pogin živine na proseški železniški postaji Jutri prvi stik med italijanskimi 'm jugoslovanskimi strokovnjaki za rešitev tega perečega vprašanja Na trgovinski zbornici je bila sinoči napovedana »okrogla miza« o poginuli živini na proseški železniški postaji, kjer imajo nekatere tržaške uvozne tvrdke postajališče s hlevi in kjer se sprejema in carini živina ob uvozu iz Romunije, Bolgarije. Madžarske in Jugoslavije, ter razpošilja naprej v notranjost Italije. Okroglo mizo je sklical tržaški oddelek Vsedržavne ustanove za zaščito Živah, ki je povabil na razgovor predstavnike špediterjev, državnih železnic, carinamice_ in prizadete trgovce z živino. Srečanje je vodil predsednik tržaškega odseka ustanove ENPI dr. Spinotti. Dogodki, ki so dovedli do nastopa ustanove za zaščito živali, se ponavljajo poletje za poletjem: zaradi pomanjkanja primerne oskrbe, od gladu in se bolj od žeje, pogine vsako leto na Proseku določeno število živali. Lansko leto je bil ta pojav precej razširjen, letos pa je dosegel še neprimerno širši obseg: v dneh od 1. do 6. julija je poginilo 81 govedi, 25 svinj, nekaj ovc in konj, 44 glav živine pa so komaj utegnili prepeljati v klavnice na Opčine odnosno v Nabrežino. Včerajšnja okrogla miza je dognala, da je živina poginila predvsem zaradi visoke temperature, zaradi dolgega in napornega potovanja v železniških vagonih, v katerih je dovolj zraka le, ko se kompozicija_ premika, v nekaterih primerih pa še takrat ne, ker gre za popolnoma zaprte in zapečatene vagone (včasih traja pot z Opčin do Proseka 3 dni), deloma pa je po mnenju živinozdravnikov »a visoko število poginulih živali živi- krivo tudi dejstvo, da gre za no, kateri v vzrejališčih pokladajo nenaravno krmo, tako da so živali že v normalnem okolju šibke in ne-odporne. Na včerajšnjem srečanju so prisotni strokovnjaki, trgovci, cariniki in železničarji valili drug na dru- gega krivdo za žalostne dogodke na Proseku. Prišle so na dan statistike, na podlagi katerih so prizadeti dokazovali, da je proseška postaja tehnično prešibko opremljena za tak promet, kakršnega beležijo ob določenih dnevih, ko zapadejo pogodbe, ob koncu meseca itd.; na posta; jo prihaja namreč živina v precej neenakomernih valovih. Kaže, da je temu kriva nepovezanost med uvozniki, špekulacija v zvezi s tako imenovanimi prelevmani ob vstopu blaga na ozemlje Evropske gospodarske skupnosti (višina prelevmanov te dni tudi posebna mešana italijan-sko-jugoslovanska komisija za carinska vprašanja, ki so jo ustanovili pred dnevi v Beogradu, kamor je odpotoval načelnik tržaške carinske službe dr. M. La Rosa, kot predstavnik italijanskih oblasti, ki bodo sodelovale z jugoslovanskimi v okviru novega sporazuma o medsebojni upravni pomoči: italijanskemu delu komisije bo načeloval sam dr. La Rosa, jugoslovanskemu pa ravnatelj sežanske carinarnice Vlado Bulajič. Prvi stiki med italijanskimi in jugoslovanskimi strokovnjaki bodo Ju- se namreč tedensko menja in uvoz- i tri v našem mestu, niki zvedo za spremembe štiri dni poprej, tako 1 zadržujejo živino za j mejo toliko časa, dokler se prelevman ne zniža), dalje pomanjkanje zadostnega števila carinikov, železničarjev in delavcev, neusklajen delovni čas posameznih uradov in pa brezobzirnost nekaterih ljudi, ki jim gre pri vsem tem le za čim večji zaslužek. Predstavniki železniške uprave, carinarnice in špediterjev so se sinoči obvezali, da bodo skušali najti rešitev osnovnim problemom, zaradi katerih prihaja na proseški postaji do morije med živino v tranzitu, in to z uskladitvijo delovnih urnikov i.. z medsebojnim sodelovanjem in dobro voljo, v prihodnjih letih pa se bo položaj toliko izbolj šal, da bodo na Proseku zgradili klavnico in krematorij, za katera je že na razpolago potreben denar (900 milijonov Ur), kolikor ne bo tudi uprava železnic imela za potrebno, da razširi proseško postajo, odnosno da uredi promet potniških vlakov tako, da ne bo treba zanje puščati praznih tistih tirov, ki bi lahko odlično služili za pospešen promet vagonov, natovorjenih z živino, za sestavo novih kompozicij, in za hitrejše opravljanje mejnih formalnosti. O teh vprašanjih bo razpravljala Hud verižni v Izoli karambol Včeraj popoldne malo pred 14. u-ro, se je pripetila huda prometna nesreča pri odcepu Morove ulice v Izoli. Ob tej uri se je ustavil pri odcepu Morove ulice avtobus, ki je s smerokazom dal znak, da namerava zaviti v Izolo. Za njim se je pripeljal 37-letni mopedist Alfonz Zankolič iz Jagodja in se ustavil. Zatem sta se ustavila v koloni še dva avtomobila. Prvega je vozil VVilhelm Einbenberger iz Salzburga, drugega pa prav tako Avstrijec iz Salzburga Henrich Burner. Takoj zatem je dohitel kolono voznik tovornega avtomobila Angelo Ritoša iz Umaga. Vozil je gramoz. Zaradi prekratke varnostne razdalje in slabih zavor ni mogel pravočasno ustaviti svojega vozila. Zavozil je na levo stran ter trčii najprej v Burner-jev avto, nato pa še v Einbergerje-vega. Pri trčenju so avtomobili zbili po tleh tudi mopedista. V istem trenutku se je pripeljal iz nasprotne strani s kombijem Andjelko Hrvatin iz Umaga, ki ga je tovornjak prav tako oplazil. Pri nesreči je bila teže poškodovana samo 40 letna Erna Einbenberger iz Salzburga, ki so jo odpeljali v izolsko bolnišnico. ljalnimi deli takoj, ko bodo dobili zagotovilo o podpori dežele. Glede športnega igrišča v Križu pa je odbornik Ceschia dejal, da so se tudi tam odločili za jusarsko zemljišče, toda ugotoviti bodo še morali, če bo površina zadostovala. Nato bodo izdelali načrt in zaprosili za prisnevek dežele. Na vprašanje glede regulacijskega načrta je župan odgovoril, da je občinska uprava poslala regulacijski načrt deželi lanskega oktobra in daje te dni dobil zagotovilo, da brftfHftojna korifišlja' ’jifeglbdala načrt v roka treh mesečev. Župan je tudi odgovoril na zadevno vprašanje glede živine, ki crkava na proseški postaji. Dejal je, da je ta zadeva precej zapletena, da je postaja o-premljena za dnevni promet 150 železniških vagonov, medtem ko jih pride od 300 do 500, da je potrebno večje število osebja za carinjenje, da pa pri vsem tem imajo veliko odgovornost trgovci, ki na nesramen in nedopusten način špekulirajo. Če namreč živina ne doseže 300 kg teže, ni treba plačati carinskih dajatev. Tako pustijo, da živina hira. Vmes tudi pogine, vendar se jim račun izplača, župan je dejal, da je posredoval na pristojnih mestih, da se ta problem reši. Prav tako je dejal, da je posredoval na pristojnem ministrstvu v Rimu, da ne bi tržaško pristanišče utrpelo še večje škode zaradi ukinitve prometa po Sueškem prekopu. Sledila je odobritev sklepa o stroških v znesku 15.089.200 lir za okrepitev javne razsvetljave po nekaterih mestnih ulicah in predmestju. Pri tem je župan sporočil, da bodo v bližnji bodočnosti prišle na vrsto še druge ulice, ker je dežela zagotovila v ta namen prispevek v znesku 190 milijonov lir. Po odobritvi tega sklepa je prišel na vrsto zelo važen sklep glede posojila v znesku 433.7 milijona lir za razširitev pokopališča pri Sv. Ani. Skupni stroški za razširitev pokopališča in ureditev nove poti za pokopališčem bodo znašali 1323 milijonov lir. Dežela bo prispevala 890 milijonov lir, razliko pa bodo krili z omenjenim posojilom. Sklep je bil soglasno odobren. Kot zadnja točka je bil na dnevnem redu sklep o povišanju prejemkov občinskih uslužbencev. Pri tem se je razvila zelo dolga diskusija in se zaključila s soglasno odobritvijo sklepa. Občinski uslužbenci bodo na podlagi zakonskih predpisov v dobi treh let dobili povišek plače v višini 10,5 odst. To bo pomenilo za občino približno 550,000.000 lir več stroškov v treh letih. Stroške bodo krili s skrčenjem števila mest v staležu. Župan in odbornik Chicco sta pojasnila, da bodo ta mesta ukinjali postopoma, ko bo osebje šlo v pokoj. Zaradi upokojitve bodo tako ukinili 170 mest, nato pa še 90, in sicer v tistih sektorjih, kjer ni potrebno toliko osebja. Ob koncu diskusije je župan izrazil priznanje sindikalnim organizacijam, s katerimi so se dogovorili o tej zadevi, in je poudaril, da je to prva faza splošnega pregleda in preosnove u-pravne strukture občine, kar pa bo morala temeljito proučiti zadevna komisija s sodelovanjem sindikalnih zastopnikov. predstavniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti. Med drugimi so bili prisotni: podprefekt Molinari, namestnik kvestorja Reggio, poveljnik tržaškega vojaškega okrožja gen. Montu, pristaniški poveljnik gen. Sa-varese, stolni prošt msgr. Salvado-ri, generalni pravdnik Renzi, predsednik tržaškega kazenskega in civilnega sodišča Giannuzzi, številni konzularni zastopniki, župan Spac-cini, odbornik Mocchi in druge o-sebnosti. Po pregledu čet je vojaški kurat bral mašo in nato glasno prečital molitev arluingelu Mihaelu, ki je patron italijanske policije. Na kraju je spregovoril še prefekt Capellini, ki se je zahvalil moštvu za njegovo delovanje ter poudaril potrebo, da postanejo policijski organi v vedno večji meri učinkovito sredstvo za demokratično u-pravljanje države. Po slovesnosti je bila v prostorih kluba zakuska. Enosmerni promet Župan je na (.snovi ugotovitve, da je cestišče nove ceste, ki povezuje ulici Tacco in D'Alviano, precej ozko, zaradi česar je bil promet v 0-beh smereh otežkočen in nevaren, izdal odlok, s katerim je na tej cesti uveden enosmerni promet v smeri od Ul. Tacco proti Ul. D’Alviano. in Garibaldiju se ni precej znašel, oddolžil pa se je, ko je šlo za rimsko vprašanje in Napoleona III. Vprašanja so se vrstila eno za drugim, vmes je tudi profesor kaj pristavil in razvil se je tekoči dvogovor o najvažnejših zgodovinskih dogodkih v prejšnjem stoletju. Komaj je končal z zgodovino se je moral kandidat ubadati z zgodovino umetnosti. Na vrsti je bil barok, manierizem, ekspresionizem, najvidnejši predstavniki ekspresionizma na svetu in pri Slovencih, kakšno je moderno gradbeno gradivo, Eifellov stolp in arhitekt Wright, znani portretisti, Langus in Jakac, slog stopnišča Sv. Petra v Rimu, Bernini in še več takih vprašanj. Spočetka je šlo kar gladko, proti koncu pa je maturant nekoliko odpovedal. Ni se spomnil, da je Jakac priznani portretist, da je znani pariški železni stolp tvoril po-četek modernega sistema gradnje. Na splošno je šlo. Čeprav se je tu pa tam kandidat nekoliko obotavljal, je treba njegovo trenutno molčanje pripisati trenutni pozabi, posledici napetega pričakovanja in določene mere treme. V profesorski knjižnici so se kandidati še ukvarjali z odgovori, ko so v zbornici njihovi kolegi iz znanstvenega liceja že končali. Končno so tudi sami pričakali odrešitveni trenutek. Potem brž domov, da ponovijo snov in se pripravijo za drugi del ustnih izpitov cez nekaj dni. Na učiteljišču so včeraj dopoldne končali z ustnimi izpiti. Popoldne so se člani komisije zbrali na konferenci in odločali o usodi kandidatov katerih znanje so te dni pretehtavali. Zelo verjetno bodo že jutri objavljeni izidi zrelostnih izpitov na učiteljišču. Poletni premor na tržaških sodiščih Prvo polletno zasedanje tržaških sodišč na raznih stopnjah se je praktično zaključilo. Odslej bo delovala, predvsem na kazenskem sodišču, samo poletna sekcija, ki sodi pripornikom. Obravnave bodo dvakrat na teden, predsednik sodišča pa bo dr. Lugnani. Predvidene so obravnave 18., 25. in 28. julijg, L, 4., 8., 18., 22., 25. in 29. avgusta ter 5. septembra. Na prihodnji obravnavi, ki bo 18. t.m„ bodo sodili pripornikom, ki so obtoženi najrazličnejših prekrškov: zavajanja v prostitucijo, zločinske organizacije, tatvin in drugih prekrškov. Prizivno sodišče bo zasedalo še dvakrat, in sicer 20. julija ter 3. avgusta. Znani proces, ki je zadeval številne goljufije in ki je znan pod vzdevkom «farfalle» ne bo 25. t.m., kot so predvidevali, temveč šele v oktobru. Na obravnavi, ki bo 20. julija, bodo obravnavali dva primera nenamernih umorov (Videm in Tolmeč) ter en tržaški primer poskusa ropa. Obravnave na tržaškem sodišču se bodo nadaljevale do konca tega Festival znanstveno fantastičnega filma. V Avditoriju ob 17,30 «Super-man«, dokumentarni fltoi ZDA, režija Thomas in George Blair. Grad Sv. Justa ob 21.15 «La caduta di I Varema«, dokumentarni film, Italija, režija Camillo Bazzoni; sledil bo celovečerni film «Sedmi kontinent«, Jugoslavija, režija Dušan Vukotič. Miramarski park. Predstave »Luči in zvoki«. Danes ob 21.30 «Der Kai-sertraum von Micamare» v nemščini, ob 22.45 »Massimiliano e Car-lotta« v italijanščini. Avtobus «M» z zvezo v Barkov-ljah s tramvajem št. «6». Nazlonale 16.00 «Sette strade a tra-monto« Technicolor. Audrey Mur-phy, A. SuHivan. Excelsior 16.30 »Guerriglieri deH’A-mazzonia« Technicolor. Fenice 16.00 «La pallottola senza no-me» Technicolor. Audrey Murphy. Western film. Eden 16.00 «Berlino 1945 (La caduta dei giganti)«. C. Le ttoy. C. Douglas, že drugi teden z velikim uspehom. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 «Waco, una pištola lnfalllbile« Technicolor. Jean Rus-sell, Hovvard Keel. Ritz (Ulica San Francesco 10) — 16.00 «La donna di sabbia«. Elji Okada, Kyoko Kishida. Režija Hi-roshl Tesh'gahara. Prepovedano mladini pod 18. letom. Crnobeli film. Alabarda 16.30 «Da 007 intrigo a 1.1-sbona«. Cinemascope. Brett Halsey, Marilu Tolo. Zadnji dan. Filodrammatico 16.30 «Ora X com-mandos invisibili« Crnobeli film. Jack Mahoney, Mike Parson. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 »Posta grossa a Dodge City» Technicolor. Henry Fonda, Joanne Wodward. Cristallo 17.00 «Sfida infernale« Crnobeli film. Henry Fonda, Victor Mature. Aurora 16.30 Danes počitek. Garibaldi 16.30 «1 tre volti diella pau-ra» Teohniicolor. Micheile Mercier. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capiiol 16.30 «11 sapore detla pelle« Anna Veneti, L. Vornaus, F. Žana Razpis za prijave v Slov. dijaški dom Dijaki in dijakinje, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1967-68 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanji gojenci, morajo vložiti, prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo v upravi zavoda v Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi (avtobus štev. 25 in 26) ali pri podpornem društvu «Dijaška matica« v Ul. Geppa 9/n. (pri SPZ). Kdor ne more plačevati celotne vzdrževalnine, naj vloži posebno prošnjo, ki jo dobi prav tam. Prošnje za sprejem se sprejemajo do izpolnitve vseh razpoložljivih mest. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri prej navedenih naslovih ali po telefonu 93-167 (Dijaški dom) in 31-119 (Dijaška matica). Uprava Slovenskega dijaškega doma ima v juliju uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure. RAVNATELJSTVO Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 17.00 21.45 «La giungla di bellezze« Technicolor. Y. Scott. Vittorio Veneto 16.00 «Pap4, ma che cosa hai fatto in guerra«. Technicolor. James Coburn, Dick Fhavvl, G. Ralli. Ideale 16.30 «Le 5 vittime deJUassas-stnio« Ornobell film. Edgard Wai-lace. Astra 16.00 Danes počitek. Jutri «Miao, miao, arriba« Technicolor. Risanke serije «Gonzales». Abbazia 16.30 «Spionaggio internazio-naie» Serija 007. Robert Mitchum, Ingrid Thulin, Genevieve Page, LETNI KINO Satellite (Borgo S. Sergio, avt. 21, fil. 19, 20) Blagajna ob 20.15, začetek ob 21.00 «La donna di paglla« Eaistimancolor. Sean Connery (sloviti agent 007), Gina Lollobriglda, Raliph Riohardson. Tunu na lijiMim predvaja danes, 12. t. m. ob 18. uri in 21.20 na prostem film: MTiiUuaa I JOHNI« •VEST Ib MHNCINOl EA3TMAN60Lj0E|SGHEKMO PAUaCAHieo 1 DICK PALMER MAKA I 1 MIKE ANTHONV - MARA < 1 ROBERTO CAMARDIEL • 1 R0GER DELAP0RIE • AKDBEI ~ iiiiiiiiiHiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiimiiiimiimi 14. JULIJA V RIMU Praznik policije v vojašnici Beleno Včeraj zjutraj ob 9.30 je bila na dvorišču vojašnice «Belleno» slovesna proslavitev 115. obletnice ustanovitve korpusa stražnikov javnega reda. Nekaj pred omenjenim časom je prispel na dvorišče prefekt Capellini, ki je v spremstvu poveljnika pregledal čete. Na dvorišču so bile razvrščene štiri čete, in sicer dve teritorialni, ena četa «celere« in ena četa specializiranih enot (prometna policija itd.). Proslave so se udeležili številni Računski dvor bo proučil lanski deželni obračun Jeseni bodo proučili v deželnem svetu obračun skupno s proračunom za 1. 1968 Združeni odseki računskega dvora bodo 14. julija v Rimu na javni seji proučili deželni obračun za leto 1966. Pri razpravi bo navzoč tudi deželni odbornik za finance dr. Tri-pani. S sklepom računskega dvora, ki ga bo spremljalo poročilo o u-pravljanju, bo deželni proračun potrjen s tehnično-finančne plati kot določa zakon, kar pomeni jamstvo za pravilni odnos med deželnim svetom, ki sprejema zakone, in med izvršnim organom, ki upravlja deželo. Obračun je odobril deželni odbor 16. maja, po odobritvi na računskem dvoru pa ga bodo lahko predložili deželnemu svetu. Zato bodo razpravljali o njem, ko bo pripravljen tudi proračun za leto 1968. Na ta način bo deželni svet lahko bolj or-ganično razpravljal o teh važnih finančnih dokumentih, ki kažejo bodočo in preteklo upravno delo deželnega odbora. Nalezljiva obolenja V razdobju od 3. do 9. t.m. so na področju tržaške občine zabeležili naslednje število primerov nalezljivih obolenj: tifoidna mrzlica 1 (izven občine), ošpice 3, norice 40, vnetje priušesne slinavke 18 (2 izven občine), rdečke 1, nalezljivo vnetje jeter 3, tetanus 1, akutni sklepni revmatizem L Zabeležen je bil en smrtni primer zaradi tetanusa. Huda nesreča triletnega otroka Sinoči se je doma hudo ponesrečil 3-letni Florjan Žerjal iz Doline 348. Fantiček se je povzpel po strmih notranjih stopnicah, ki vodijo na podstrešje in dospel do približno dvanajste stopnice, ko se je nenadoma spotaknil in strmoglavil z višine približno dveh metrov in pol. Pri padcu je mali Florjan z glavo udari! v rob stopnic in hudo ranjen obležal na podu. Močno se je pobil po glavi, si verjetno prebil lobanjo in se ranil po čelu in levem sencu. Malemu ponesrečencu je priskočil na pomoč oče, stopil v avto in odpeljal sinčka v bolnišnico. Malčka so nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. (JOHNNY WEST — LEVIČAR) KINO PROSEK^KONT^KVEL predvaja danes, 12. t. m. ob 19.30 Technicolor film: LA FRUSTA EIL CORPO (BIC IN TELO) Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! Igrajo: DALIAH LAVI, CRISTOPHER LEE, TONY KENDALL Včeraj-danes Brodolom treh tujih turistov pred Sesljanom Trije turisti, 43-letni Heidrich Petz iz Gradca, 42-letni Arpad Ferher-wa.y iz Muenchna in 49-letni Karl Heinz Zimmer iz Hamburga, ki stanujejo v hotelu «Neltuno» v Seslja-nu, so se včeraj zjutraj znašli v šrkipcih. Z jadrnico «Krebs» nemške šole v Šeseljanu so odpluli na odprto morje, toda približno miljo od obale se je jadrnica prevrnila. Turistom sta odhitela na pomoč častnik Arnaldo Umek in agent Gio-vanni Macor s komisariata v Devinu. Odplula sta s policijskim motornim čolnom in dosegla brodolomce. Potegnila sta jih na motorni čoln, prevrnjeno jadrnico pa zavlekla v pristan. Malo pred obalo pa so s pomočjo posadke motornega čolna MARS-ASS nemške šole, morali jadrnico obrniti, ker se je jambor dotikal morskega dna. Vsi trije turisti so imeli srečo, niso se poškodovali, na jadrnici pa je škoda malenkostna. Avtomobilist podrl žensko Ko je sinoči 74-letna gospodinja Katarina Rožac vd. Kocjančič s Proseške ceste 84 prečkala Trg Bordini na Opčinah, jo je z avtom TS 63129 podrl 26-letni Carlo Ar-genti z Opčin 1075, ki je privozil iz stranske ulice. Pri nesreči se je Rožačeva pobila in ranila po glavi, obrazu in udih in se bo morala na nevrokirurškem oddelku bolnišnice zdraviti 9 dni. ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 11. julija 1967 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo je 8 oseb. UMRLI SO: 87-letna Emilla Pipan vd. Moretti, 78-letna Giovanna Sos-sieh vd. Suber, 53-letna Norma Bot-teghelli por. Torzuilo, 64-letni Mario Platzer, 79-letna Ersilia Danelutti vd. Cattinari, 55-letni Giuseppe Fabris, 74.1etna Giusepplna Montan vd. Zu-denigo, 61-letna Emilia Strancar por. Garbellotto. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Čampo San Giacomo l; Grl. golon, AMa Minerva, Trg S. Francesco 1: Ai Due Mori, Trg Uniti d’I-talia 4. Ni coli, Ul. di Servola 80 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30) Gkistl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combi 19. dr. Slgno. rl, Trg Ospedale 8. Tamaro ln Ne-ri, Ul. Dante 7. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh r primera, če ni mogoče najti dru gega zdravnika, je treba telefoni rati na štev. 90-235. SPDT priredi 16. t.m. Izlet z avtobusom do koče na Platku, najlep-ša točka Gorskega Kotora, od koder je lep Izlet na Rlsnjak. Vpisovanje od 12. tm. v Tržaški knjigami od 18.30 do 19.30. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat > Ul. iv. Frančiška 2« lelelon «1-792 SADJE IN ZELENJAVA VSE LETO L 950 Darovi in prispevki V spomin nepozabne Pierine Carl' daruje družina 1620 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. AdriJ*' na Zerjula darujeta Sonja in Grozda n a 2000 lir za Dijaško matico. Ob osmi obletnici smrti nepozabn* Pepce Nardin daruje sestra Marij3 vdova Sancin 2000 lir za Dijaško h1*' 1 tleo. Sporočamo, da bo pogreb našega dragega ADRIJANA ŽERJULA v četrtek, 13. t. m. ob 17. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na katinarsko pokopališče. Posmrtni ostanki pokojnika bodo na parah v mrtvašnici glavne bolnišnice danes, v sredo, 12. t. m. Žalujoča družina in sorodniki Gonja proti bivšemu sekretarju mestnega komiteja Pekinga Naštevanje Peng Čenovih «zločinov» ob 1. obletnici kulturne revolucije V tisku se skoraj vsak dan objavljajo njegovi «grehi», ki da jih je storil v zadnjih 17 letih - Gre za izjave, ki da so zločinsko žaljive PEKING, julija, Te dni, prav ob obletnici kulturne revolucije ter zamenjave oziroma odstranitve člana politbiroja in prvega sekretarja Pekinškega mestnega komiteja, Peng Cena, ene od najmočnejših osebnosti sodobne Kitajske, je pekinški tisk posvetil mnogo prosto-na naštevanju njegovih »zločinov*. Ta rekapitulacija temelji v glavnem na Peng čenovih uradnih izjavah iz zadnjih 17 let, ki so zdaj služile kot pojasnilo, zakaj je moral biti odstranjen s svojega položaja. Največje zamere je bil deležen zaradi «besednih napadov na spoštovanega velikega voditelja Maocetunga* in pa zaradi tega, ker je bil navajal primere iz preteklosti, da bi «zasmehoval ter neposredno ter škodoželjno napadal predsednika Maocetunga*. Uredniški kolegij časopisa «Peking Ži Bao» je prišel do zaključka, da je Peng Cen mislil na predsednika Maocetunga, ko je v nekem svojem govoru dejal, da so «dobri stari cesarji, za razliko od onih slabih, pokazali vsaj željo prisluhniti tudi nasvetom drugih.* «Dve vrsti cesarjev obstajata,* je govoril Peng Cen in prav to mu zdaj prisojajo kot zločin, naperjen Proti predsedniku Maocetungu. «E-oi so, kot cesar Čung Cen iz dinastije Ming, često objavljali »cesarske dekrete o lastnih napakah in grehih,* vendar so še naprej rav-oali, nasprotno temu kar so govorili. Takšni cesarji,* je pojasnil Peng Cen, lahko privedejo do raz-Pada cesarstva. Druga vrsta ce-sarjev je podobna Li Ši Minu, prvemu iz dinastije Tang, ki je nasvete 'sprejemal z veliko lahkoto'. Toda ali sme naša partija, da bi 0e proučila in preverila samo sebe?* _ je vprašal Peng Cen, potem ko je navedel svoje ugotovitve v zvezi s kitajskimi cesarji. Iz objavljenih sestavkov je razvidno, da se je Peng Cen zavzemal za spoštovanje kritike, kakor tudi, da se ta omogoči vsakomur, če je opazil kaj nepravilnega. Delal je, da nima nihče pravice, da bi se ognil kritiki in bi drugim bamašil usta. Tako bi tudi ne smeli ravnati tovariši iz centralnega komiteja, je dejal, zakaj v takem Primeru bodo ,ljudje začeli šfepe-t^i za njegovim hrbtom, tako da bo tisti, ki je napako storil ih J člana politbiroja, študenta, rata, delavca ali koga drugega. Cjed kontrarevolucionarne Peng (ji n°ve ideje prištevajo nadalje tu-him i’ ie podpiral stališče «vr-nske partijske osebnosti, ki sle-Kapitalističnim potem* (Liu Šao Sq ’ kot tudi, da je bil mnenja, da tiieVsi Partijski kadri orodje par-kalfA pri. čimer je treba ugotoviti, vkij°-bsjholje ta orodja izkoristiti, va zasluga — je Peng Cen dejal oktobra 1. 1965 — da se je položaj v državi izboljšal. Ne moremo biti kot balončki, ki se zibljejo zdaj sem zdaj tja, kakor jih pač veter zanaša, pač pa moramo stvarem realistično pogledati v oči, kot to narekujejo objektivne zakonitosti. Naše mišljenje mora biti neodvisno in nikogar ne smemo malikovati. Tudi to stališče imajo zdaj za napad na »revolucionarnega voditelja proletariata pod zastavo borbe proti kultu osebnosti*. Razvijajoč to idejo, je Peng Cen skušal dokazati, kako je sleherni človek nadomestljiv in kako se v skrajnem primeru »more brez o-nega, katerega ni. Tako je n. pr. mnogo ljudi tudi umrlo,* je dejal, umrli so Marx, Engels, Lenin, Stalin, ljudstva pa še naprej živijo in delajo. Ni smeti misliti, da mi, ljudje z dolgo kariero, lahko vse storimo, da smo vsemogočni. Lahko se nas primerja s staro pevko v pekinški operi, katere naloga je, da čim manj poje, zakaj, če bi pela mnogo, bi poslušalcem gotovo ne ugajala. Ne smemo se grabiti za položaje, če smo stari in senil- ni.* To stališče je bilo ocenjeno kot Peng čenov «besnj poizkus*, da bi Maocetung in vodstvo CK »zapustila prizorišče in odstopila*. To so pravzaprav samo nekateri od Peng Čenovih objavljenih grehov. Njihova objava često zavzame tudi po celo stran «Peking Ži Baoa*. Imajo jih za zelo značilne in zanimive, zlasti še, ker so nekateri njihovi analitiki ugotovili, da se na predsednika Maocetunga nanašajo tudi tisti Peng Genovi govori, v katerih predsednik kitajske KP ni neposredno omenjen. M. ŠARANOVIC Silvana Mangano spet dela. Igra v filmu P. P. Pasolinija, ki nosi delovni naslov «Edipo, figlio della fortuna*. •iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiliiuiiiii iiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,iii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiif RAZVESELJIV IN VZPODBUDEN OBRAČUN OB KONCU ŠOLSKEGA LETA Kratki pomenki z nekaterimi najboljšimi na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem Kljub vsem težavam je slovenska šola upravičila zaupanje, ki se vanjo daje Včeraj smo objavili nekaj kratkih pomenkov z nekaterimi najboljšimi dijaki slovenskih srednjih šol na Tržaškem. Naloga, ki smo jo prevzeli, je na eni strani zelo hvaležna, saj je zelo prijetno srečavati se z našimi dijaki, ki so upravičeno srečni, da so bili njihovi napori, da je bila njihova vnema primerno nagrajena z visoko srednjo oceno. Z druge strani je tudi razveseljivo, da ima naša šola in naša nacionalna skupnost tolikšno število tako marjivih in nadarjenih mladih ljudi. Hkrati pa ima ta naša pobuda tudi svoje težave, svojo kočljivo točko, kajti lahko je odbirati majboljše med najboljšimh, ko se to odbiranje končuje na vrhu, veliko težje pa je, kje se ustaviti, ko se obrnemo navzdol, kje se namreč ustaviti, da ne bo zamere. Srednja ocena 8,00 je na vseh srednjih šolah v Italiji — in ne le na naših srednjih šolah — velik, izreden uspeh. Na slovenskih srednjih šolah v Trstu pa imamo veliko dijakov, ki imajo srednjo oceno 8,00 in več. Toda prostor in čas sta nam odmerjena. Poleg tega smo imeli tudi smolo, da nekaterih odličnjakov nismo našli, ali zato, ker so odpotovali, ali ker se pripravljajo za izpite. Sice' pa je že iz samega naslova razvidno, da smo namenili te kratke pomenke le nekaterim, ki po suojih srednjih ocenah svadajo «na vrh*. Upoštevati pa smo morali vse srednje šole, kajti vse imajo po nekaj, bolje povedano razmeroma veliko odličnjakov. Ker pa vemo, da bi se mogel kdo čutiti pri tem prizadetega, ker ga nismo obiskali, z objavo teh kratkih pomenkov še ne zaključujemo te pobude, pač pa prepuščamo morebitnim prizadetim ali tudi njihovim šdšotčem.^da se javijo in nam morebitne primere sporočijo.' ..JlCfT pa . preidimo, Dongpno na pomenke. ■iiiiMiiBiii*i**iaiaaiii>tMiiiiiiiata>Mai>iiiiiiiiiia«iiiii>Maai*ii(Ma*>aii«aBi>iiiaaMMM>aiMMaai>iiii>iiiiaai>iii>a«*ii«ai*a* IZ VESELE ZAHODNE NEMČIJE Prijeten «penzion» g. NVernerja Fritza Cehinga. samega predsednika Mao- iHUot odkrit odpor Maocetungove-ih .v°dstvu v centralnem komite-novo odo ocenjeno tudi Peng Ce-sDehr, s. Isce, da posameznih u-ti - ^ m dosežkov ne gre pripisa-komit ° en* °se'hi ali centralnemu v ry,„Cf|U; zakaj to, kar se dosega stavi;,, U razv°ja Kitajske, pred-taiski„ r(;zultat napora vsega ki-V°dstvna jftstva. Sicer, je dejal, slugo ' -v ..*jern ima tudi svoje za-sarni 'J11,?*1 Pa moč pripisati eni sebi. Ni samo Maocetungo- Marino Grzan-čič smo morali drugič obiskati. Prvi dan je nismo našli doma. Letos je končala tretji letnik na slo venski trgovski akademiji in to s srednjo oceno 8,50. Kol vsem, ki smo jih obiskali, smo tudi njej postavili vprašanje, kako se uči, kako je prišla do tega zavidljivega rezultata. Marina nam je rekla, da ji učenje ne dela posebnih preglavic, da torej ne zahteva od nje izrednih naporov, vendar pa je v učenju sistematična. Do mature jo ločita še dve leti. Potemtakem bi tudi za njo veljalo to, kar smo glede tega rekli v podobnih primerih, da je časa za odločanje še dovolj. Toda Marina Grzančič glede tega nima nikakih dvomov. Po končani trgovski akademiji, torej po maturi, se bo skušala takoj zaposliti. S tem sicer ni rečeno, da bi je ne mikalo tudi nadaljevati šolanje, toda računa že sedaj na zaposlitev, kajti razmere ji ne dopuščajo, da bi sanjala o višjih šolah. Sicer pa je v njenem primeru to veliko bolj razumljivo, kot bi bilo pri dijaku ali dijakinji z znanstvenega ali klasičnega liceja, ker je trgovska akademija že zaključna šola. Tudi pri njej je nadaljnji pomenek nanesel na šolo, na notranje odnose v njej in podobno. Nato pa smo se ustavili še pri izven-šolskem udejstvovanju. Odlična dijakinja trgovske akademije se u-dejstvuje v domačem prosvetnem društvu «France Prešeren*. Na koncu bomo dodali, da je Marina Grzančič, kot odličnjakinja, dobila letos posebno nagrado: Namesto na raznih parkirnih i prostorih, ulicah ali kjer si že bo- i di, bodo «vesela* dekleta sedanje zahodnonemške prestolnice odslej svoje kupčije in delo opravljale v posebni stavbi. Prvič v zgodovini Bonna se bo zgodilo, da bo podjeten mož ob dobrohotnem »razumevanju* oblasti poskrbel za ustanovo, s kakršno se ni mogel ponašati niti cesarski Berlin. Prostitutke bodo namreč dobile svoj dom. Močno je že razširjen naslednji bonski dovtip (srednjeevropskim Germanom, kakor tudi ameriškim Anglosasoncem, je marsikaj do-vtipno, kar je ostalim povprečnim Evropejcem v najboljšem primeru brez soli): neki tujec povpraša nekoga: »Kje pa se lahko tu kaj doživi?* Odgovor: «Danes nikjer, ker je’ dama’ odšla v Koeln*. Danes ta dovtip nima več nobene veljave, ker je trenutno v Bonnu glede tega klientom na razpolago kar 42 stalnih in 250 občasnih »javnih dam*, ki svoj poklic opravljajo neposredno pod okni u-glednih bonskih meščanov. Njihov najljubši teren je doslej bila Noeggerathstrasse, blizu glavnega kolodvora. Ker pa se v tej ulici nahaja nekoliko verskih u-stanov in dijaških domov ter celo dom za duhovnike, je policija prepovedala promet z motornimi vozili v tej ulici in tako tudi preusmerila interes omenjenih dam. Njihovi stalni klienti, ki so danes povprečno motorizirani, so jih namreč prisilili, da so si za svoja lovišča izbrale parkirne prostore in samotne kraje, najraje okrog kakega pokopališča. In tako je naneslo, da se med grobovi Ernsta Moritza Arndta, Clare in Roberta Schumanna, Au-gusta Wilhelma von Schelda, Ade-le Schopehauer, Beethovnove matere in Schillerjeve soproge, danes z veliko prizadevnostjo in u-spehom opravlja eden od najstarejših poklicov na svetu. Potem pa je bonskemu gostincu Wernerju Fritzu padlo na pamet, da bi za 42 «dam» sezidal solidne poslovne prostore. Vložil je okrog pol milijona mark za preureditev neke hiše blizu mestne klavnice in tako ustvaril stavbo, v kateri se bo pod nadzorstvom in v miru lahko opravljal ta najstarejši poklic, ne da bi povzročal strah običajnim državljanom, obenem pa v veliko veselje in zadovoljstvo vseh, ki ga potrebujejo. Da bi se ognil kazni za zvodništvo, je Fritz omenjeno poslopje odprl kot penzion, kjer bo treba plačati najemnino 25 mark dnevno. dvanajstdnevno potovanje v Francijo, ki ga omogoča »CIVIS* (Cen-tro Italiano Viaggi Istruzione Študenti), to je poseben urad ministrstva za šolstvo iz Rima. Majde černeka iz Boršta nismo našli doma. Umaknila se je bila nekam v mesto za temeljitejšo pripravo na maturitetne izpite, pa čeprav je med najboljšimi na slo-venskfcm učiteljišču. Nato smo stopili h Gabrijeli Žerjal, ki smo jo našli v trgovini, ko je pomagala očetu pri • strežbi klientov. Njena zgodba je nekoliko nevsakdanja. Ko je Gabrijela končala nižjo šolo, je opustila vsako misel na nadaljnje šolanje. Po treh letih pa jo je šola ponovno zamikala in voi-sala se je na učiteljišče, kjer žanje velike uspehe, saj spada med najboljše dijake slovenskega učiteljišča. Za učiteljišče se jfe1 odločila zato, ker jo zelo zanima vzgojiteljski poklic. Zato ima rada tudi matematiko in filozofijo. Ker je, kot smo že videli, izgubila tri leta, je šele v drugem letniku in jo zato ločita od mature še dve leti. Kljub temu že sedaj računa z nadaljevanji /i študija na višji pedagoški ali kaki sorodni šoli. Gabrijela je doma v Boljuncu in od Bnljunca do učiteljišča pri Sv. Ivanu ni tako blizu. Pot v šolo in nazaj pa Gabrijele ne moti. Dovolj časa najde za svoje učenje, za pomoč očetu v trgovini, za pomoč bratoma, ki hodita v šolo v Dolino in kaj malega ostane tudi za domače prosvetno društvo. Neva L ukeš dijakinja slov znanstvenega liceja, sicer ni povsem »pod stropom*. Pred njo je na zavodu kar šest «še boljših*. Toda Neva, ki ima srednjo oceno 8,20, je bila letos ponovno po hvaljena in nagrajena za odlično obvladanje slovenščine. Če se ne motimo, je bila pohvaljena kot najboljša za slovenščino ne le v svojem to je tretjem razredu znanstvenega liceja, ampak na vsem zavodu In to zares ni malo, kajti gre za obvladanje slovenskega jezika, za poznavanje zgodovine slovenskega slovstva in, seveda, za poznavanje slovenskih pisateljev. »To so pravi, da veliko berete* — smo jo vprašali «Da, precej. Posebno med počitnicami* — nam je nekoliko zadržano rekla. «In koga imate najraje? — smo jo še vprašali. «Od pesnikov najraje, seveda, Prešerna. Od pisateljev pa Cankarja.* In vendar Neva Lukeš ne misli na slavistiko. Sicer pa je glede svojega življenjskega smotra, svojega bodočega poklica še neodločena. Pravzaprav jo od mature in zato od odločanja o tem ločita še dva razreda, torej dve leti in je zato razumljivo, da se ji glede tega ne mudi. Gornji odgovor nam je tako rekoč vsilil vprašanje, katere snovi katere predmete ima najraje. Ne bi se sicer hotela nikomur za- meriti, kot je iskreno povedala, vendar sta Ji najbolj pri srcu — matematika in prirodopis. Tudi z njj smo1 se lotili vprašanja šolskega programa in šole nasploh. Neva Lukeš je — kot mnogi drugi — mnenja, da bi bilo treba v učnih programih srednjih šol v Italiji kaj spremeniti, šola, k: jo sama s tolikšnim uspehom obiskuje — znanstveni licej — ima tudi po njenem mnenju preveč latinščine in premalo znanstvenih ved. »Pa naj bi se to ne jemalo kot moja subjektivna šibkost — je še dodala. Škerk Alekse jo smo našli na njenem domu na Kontovelu. Sprejela nas je zelo prisrčno, vendar zaskrb ljena nad maturo, pa čeprav spada med naj boljše na slovenskem učite ljišču, kjer se je letos izkaza lo kar čedno število dijakov z odličnimi rezultati. Ko smo jo vprašali, zakaj se je odločila za učiteljišče, je povedala, da bi se najraje posvetila učiteljskemu poklicu, ker ima v tem primeru pred seboj vedno «živ objekt*, razred, ki ga sestavljajo živi ljudje. Morebitno pisarniško delo bi je nikakor ne zadovoljilo. Rada pa bi s šolanjem nadaljevala. Ker se zaveda, da za zaposlitev v njeni stroki ni veliko možnosti, je bolj ali manj že prepričana, da bi bilo najbolje nadaljevati s šolanjem. Glede tega ji misli uhajajo v Padovo na triletno šolo za ravnatelje. Pa tudi kam drugam. Seveda pa so vmes gmotni problemi, ki jih ni lahko rešiti. Kot pri pretežni večini deklet, je tudi njen način učenja zelo preprost. Doslej je bila vedno nekje «na vrhu* in vedno je za to dobivala nagrade. Do teh učnih uspehov je prišla tako, da je vso učno snov sproti obdelovala. Bila je torej marljiva. Verjetno pa to še ni vse. Alekseja je tudi nadarjena, vendar tega niti ne omenja. V razgovoru o šoli nam je rekla, da je bila v višji šoli bolj zadovoljna kot v nižji. Na učiteljišču je bilo med dijaki in profesorji veliko več stika kot v nižji šoli. Kar pa je tudi povsem razumljivo. Ko smo se še pozanimali, s čim se še ukvarja, nam je povedala, da se je poskušala v dramskem odseku domačega prosvetnega društva, da pa je imela vedno smolo. Sedaj s j namerava ponovno poskušati, če bo več časa na razpolago. Aleš Brecelj je najmlajši odličnjak, kar smo jih te dni obi skali. — Letos je končal prvi razred znanstvenega liceja s srednjo oceno 8,75. Za njega je to še posebna zasluga, kajti Aleš živi v Devinu in na Tržaškem razmeroma malo časa. živel je namreč v daljni Argen- tini, kjer je tudi obiskoval nižje šole, na katerih se je pouk vršil v španščini. Sicer se je tam učil — zasebno — materinščine in mu zato slovenščina ne dela preglavic. Toda italijanščine tam tako rekoč ni niti slišal in vendar mu sedaj niti ta jezik ne dela posebnih težav. V samih treh letih je namreč mogel nadomestiti to, kar so drugi njegovi součenci osvajali dolga leta. Iz tega bi mogli sklepati, da je Aleš zelo nadarjen. To je za gotovo, vendar pa pri vseh svojih še tako mladih letih ni prav nič površen in lahkomiseln. Res je, da se morda nekoliko lažje uči kot kak njegov vrstnik, toda Aleš jemlje šolo resno. Vso učno snov obdela sproti, najraje pa se posveča fiziki in matematiki, torej predmetoma, ki mu ,n^jl)oljr,4jgaT, jata. uivtaLUi Aleš ima šestnajst let in vendar ga ne zanima noben šport. Edini njegov «hobby». edini njegov konjiček je jadralno letalstvo in še s lem se ukvarja le bolj teoretično, namreč iz knjig in priročnikov. Te naše obiske in pomenke smo zaključili z najmlajšim odličnjakom — Alešem Brecljem. Lahko bi še nadaljevali, saj jih je še cela vrsta, vendar smo že v današnjem uvodu rekli, da se omejujemo na nekatere. Vsekakor bomo nekatere odličnjake vsaj omenili. v pohvalo in v spodbudo tistim. ki naj bi njihovemu zgledu sledili. Na znanstvenem liceju so imeli nad 8.00 še Katja Kralj. Alenka Bujon in Emil Bole; na klasični gimnaziji pa Renato Sto-kelj, Peter Suhadolc in Slava Starc. Na učiteljišču so nam imenovali kot odličnjakinje, poleg Žer-jalove in škerkove. še M. Černeka, R. Vatta, S Lovrenčič, M. Benedetti in L. Haering. In tudi s trgovske akademije smo izpustili še Marijo Hrovatin in še koga drugega. F. U. DRUŽINA CERVI - BLESTEČA STRAN V ZGODOVINI ITAL ODPORNIŠTVA Priprave za film o bratih junakih V italijanskem odporniškem gibanju je dolga vrsta junaštev, kot jih srečamo pravzaprav v vseh o-svobodilnih borbah, kjer se po navadi šibko oboroženi posamezniki ali skupina borcev postavijo po robu dobro organiziranim in oboroženim vojaškim formacijam. Med najbolj blesteče dogodke iz italijanskega odporništva pa prav gotovo sodi žrtev sedmih bratov Čerin, ki so leta 1943. na svojem posestvu v Emilii skrivali večjo skupino zavezniških vojakov in se uprli fašistom in nacistom, ko so jih ti hoteli zajeti. Gre za izredno žrtev, ko sedem bratov v enem dnevu samem žrtvuje življenje za isti ideal, za skupni cilj. Dolgo se je že razpravljalo o tem, da bi bil ta dogodek primeren za film, ki naj bi poveličeval junaštvo italijanskega odporništva in imel hkrati vzgojno vlogo za sedanjo mlajšo generacijo. Kaže, da so končno prišli do sklepa in odločitve, da naj se ta junaški dogodek spravi na filmski trak. Senator Ferruccio Parri je namreč na tiskovni konferenci, ki je bila sklicana v ta namen, povedal, da bo uresničen film, ki bo nosil naslov cBratje Cervi*. Film bo režiral Gianni Puccini, ki bo začel s snemanjem že v začetku sep tembra. Bivši predsednik CLN za severno Italijo senator Ferruccio Parri je na tiskovni konferenci v Rimu izrazil prepričanje, da se bo film, ki bo prikazal zgodbo sedmih bratov Cervi. junakov italijanskega odporniškega gibanja, razlikoval od vseh dosedanjih italijanskih filmov, ki su obravnavali dogodke iz iste dobe. Ferruccio Parri je dobesedno rekel: «To bo film o partizanski borbi, vendar gledani od znotraj, kar pomeni, da ne bo opis borbe od zunaj, pač pa bo hkrati razčlemba odpornišk~ja gibanja. Brez dvoma bo film imel vzgojno vlogo za bodoče generacije. V filmu bodo prikazani politični in človečanski na gibi, ki bodo prikazovali družbeno zavest in borbo, ki se je je lotil italijanski kmečki razred. Prepričan sem, da bo film, ki ga njegovi avtorji globoko čutijo, imel močno privlačno vrednost za mlade ge neracije.* Tiskovne konference sta se med drugimi udeležila tudi poslanca Davide Lajolo in Jacometti, člana parlamentarne nadzorne komisije za radijske in televizijske sporede. Bil je prisoten tudi župan mesta Reggio Emilia Renzo Bongzzi. ki je zagotovil tjudelovanje pri filmu čšega svojega mesta in vse 'pokrajine. Župan Renzo Bonazzi je rekel, da si želi, da bi «globoki pomen žrtve bratov Cervi mogel biti v celoti dojet.* Tiskovni konferenci sta prisostvovala tudi dva predstavnika družine Cervi in sicer Adelmo, sin padlega Alda Cervija ter Giovanni, sin padlega Geiinda Cervija. Kakor smo že omenili, je sedem bratov Cervi krilo na svojem posestvu osemdeset zavezniških vojakov, ki so pobegnili iz fašističnega jetništva. Ko so nacisti njihovo posestvo odkrili in napadli, da bi odpeljali zavezniške vojake, so se bratje Cervi, ki so že dolgo let aktivno sodelovali v borbi proti fašizmu, uprli in ko so morali zaradi premoči nacistov kloniti, so jih nacisti vse hkrati pobili. Adelmo, sin Alda Cervija, je te dogodke od blizu gledal in je na tiskovni konferenci nekemu novinarju podrobno opisal ves potek bitke med brati Cervi in nacisti Kako je občutena potreba po tem filmu, nam potrjujejo že omenjena imena ljudi, ki so sodelovali na vodilnih mestih italijanskega odporniškega gibanja in ki so se u-deležili tiskovne konference v Rimu. Tajnik Združene socialistične stranke De Martino in tajnik Socialistične stranke proletarske e-notnosti Vecchietti pa sta poslala pobudnikom pozravni brzojavki. Pozdravno brzojavko je poslal tudi italijanski režiser Cesare Zavattini. Film «Bratje Cervi» bo izdelala filmslca družba iCentro Film*. Scenarij za film sta izdelala Gianni Puccini in Bruno Baratti. Glavno vlogo v filmu in sicer vlogo Alda Cervija, ki je bil duša družine Cervi in ki je vodil ter spodbujal svoje brate in vso družino Cervi k odporu, bo poosebil italijanski Ur metnik Gian Maria Volonte. Glede «režiserskega prijema* je režiser Gianni Puccini rekel, da film «Bratje Cervi» ne bo nekakšna «koralna zgodba*, to se pravi, da ne bo teža vseh junakov o ospredju, pač pa da bodo dali glavni poudarek Aldu, «ki je bil v resnici gibalo družine Cervi, vzmet, ki je gnala ostale, da. gledajo stvarnosti v oči in se borijo za pravico proti trinoštvu in vojni*. Po izjavah režiserja Puccinija bo film 's.Bratje Cervi» skušal prikazat ti na platnu *moč in veličino italijanskega kmečkega razreda, katerega predstavniki so bili bratje Cervi*. «V zadnjih časih nas — je rekel Puccini — je film že privadil na nasilje in nasilne dogodke. Tudi v filmu aBratje Cervi* bomo naleteli na nasilja in na smrt. Vsega skupaj bo sedem smrti. Toda ti mrtvi bodo umrli za idejo, ki izvira iz tiste Italije, ki še veruje v vrednote pravice in ki je pripravljena na borbo proti krivicam*. Film «Bratje Cervi* bi bili mogli napraviti že pred dolgimi leti. 0-snovna zgodba tega filma je znana. Režiser Gianni Puccini meni, da je od samega dogodka, jeseni 1943, do danes minilo že toliko časa, da se ta dogodek da prikazati v pravi luči, prizadeto, vendar časovno toliko odmaknjeno. In še eno pojasnilo režiserja Gianni ja Puccinija, zakaj bodo film «Bratje Cervi* začeli snemati šele sedaj, ko bo kmalu petindvajset let od tragičnega dogodka. Drugi razlog, — je rekel Gianni Puccini - da se film o bratih Cervi snema šele danes, je v tem, da se je komaj sedaj našla skupina dovolj pogumnih filmskih producentov, ki so pripravljeni se lotiti tako zapletene teme. Zgodba bratov Cervi predstavlja celo obdobje naše zgodovine in enega najbolj tragičnih dogodkov odporništva. V tisti dobi, v katero časovno in zgodovinsko spada dogodek bratov Cervi, je . bilo veliko tragičnih dogodkov, veliko krvi. Toda izredna humanost družine Cer- ■ vi, ki je bila vedno v prvih vrstah antifašistične borbe in borb« za pravičnost — najprej za lasten kos zemlje, nato proti nacifašistič-ni vojni — se je povzpel v nekakšen simbol človečanstva, ki je pripravljeno za določene pozitivne ideale dati tudi svoje življenje.* Film »Bratje Cervi* bodo posneli v dvanajstih tednih. Snemali ga bodo v celoti v Emilii. že v začetku smo rekli, da bo glavno vlogo, Alda Cervija, igral Gian Maria Volonte, ostale vloge še niso razdeljene in niso znani niti vsi umetniki, ki jih bodo igrali. Ve se te, da bo očeta bratov Cervi, znanega starčka, ki ga vsa Emilija in Italija pozna pod imenom Pava Cervi, poosebil sovjetski filmski umetnik Sergej Zahariadze, ki je bil pred dvema letoma na moskovskem festivalu nagrajen s prvo nagrado za najboljšo moško vlogo in sicer za vlogo v filmu cVojakoi oče*. Kar zadeva druge vloge s< ne ve ali bolje se ugiba takole: Ga stone Moschin bi moral igrati Fer dinanda Cervija, njegovega brata Agostina bo verjetno igral Don Bachi, brata Renza bo igral Polmer, Riccarda pa Cucciolla. iiiiiiiaiiiiaaiiiiiiavvviaiiiiaaiirraiiaiiaiiiMiiBiiaiiiaiiBaMiaiBiaBBMaaiaiiiiaaiiiiiaiaiaaaMiiBaaaiaiaiaiiaiiiiiiiiiiiaiaiiaaaiaaaaiiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiaiiiiiiiaaaiiaBaaaaaaiaiiaaiBatBaBaaaaaa bo danes predložila zanimiv posel. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) V komercialnem pogledu gre delo dobro naprej, toda knjigovodstvo je nekoliko zanemarjeno. HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne da bi posegali neposredno v njihovo delo, vendarle nadzorujte svoje sodelavce. Več smisla za glasbo BIK (od 21.4. do 20.5.) Sodelovali nosti. Sreča v družinskem krogu. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) S trmoglavostjo ne boste prebili zida, ki se je znašel pred vami. RAK (od 22.6. do 22.7.) Naučile se naglo odločati, sicer vas bodo vedno vsi prehiteli Odlično sodelovanje in razumevanje s sosedi LEV (od 23.7. do 22.8.) Nezadostna strokovna pripravljenost je vaša DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Finančna transakcija, ki jo imate v mislih, se vam bo le delno posrečila. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne bi bilo umestno, da nekega prijatelja danes zaprosite za posojilo. Brz dajte nekoliko svoje samoljubje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Povsem lahko zaupate osebi, ki vam KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne brigajte se za posle drugih, ko še svojih ne utegnete vedno uspešno rešiti. V neki čustveni zadevi vam primanjkuje poguma. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odkritosrčno povejte neko svoje mne nje, čeprav bi se utegnil kdo užaliti. Priporočljiv je stalnejši stik RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zelo srečni boste spričo uspeha, ki ste si ga zes zaslužili Prisrčno srečanje Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih 11.50 Glasbila in barve -12.10 Žena in dom - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 17.00 Ansambel Franca Rus-sa - 17.20 Glasba za transistornik - 17.50 »Pasteur in cepiva* - 18.00 Zabavali vas bodo - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Koncert - 19.00 Zborovske ljudske pesmi - 19.30 Italijanski pentagram - 20.00 šport - 20.35 Simfonični koncert -v odmoru: Spomin na slavista U. Urbanija • 21.55 Plesna glasba - 22.30 N. Rota: 15 preludijev za klavir - 22.55 Melodije v noč. Trst 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.40 Drugo dejanje opere «Faust» - 14.35 Furlanski skladatelji - 14.45 Tržaško jamarstvo. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 19.30, 20.15 - Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.15 Plošče - 10.00 Pod senčnikom -11.00 Plošče Jaguar - 11.15 Mednarodni uspehi - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 14.10 Plošče Bruber - 14.40 Zbor iz Vrtojbe 15.00 Glasbeni vrtiljak - 16.00 Baletni odlomki -16.45 Od Soče do Drave - 17.30 Radijski oder - 18.05 Orkester - Jazz. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - * rmmmlm SREDA, 12. JULIJA 1967 9.07 Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Ure glasbe - 12.05 Kontrapunkt -13.36 Nepozabne pesmi - 14.40 Ital. popevke - 15.45 Uspeli motivi -16.00 Program za najmlajše -16.40 Mozart in Paganini - 17.15 Romun v nadaljevanjih - 17.30 Neapeljske pesmi - 17.45 Kulturni pregled 18.15 Glasba za mladino - 20.20 E. D’Errico: «Le forze*, trodejanka - 21.45 Simf. koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih - 10.35 Glasba po željah 11.42 Pesmi desetletja -14.03 Juke box - 15.00 Izbrani motivi - 15.15 Violist C. Laurita -16.00 Rapsodija - 16.38 S transi-storjem na peščini - 19.50 Tour de France - 20.10 Glasbeno-govorni spored - 21.10 Znanstvena oddaja - 21.20 Jazz - 21.40 Plesna glasba. III. program 10.00 Operna glasba - 10.50 Vi-valdijeve skladbe - 12.55 Simf. koncert - 14.30 Poje Kristine Ra-dek, ob spremljavi pianista Davidova - 15.15 Zandonai: Nočna flavta - 15.30 Boccherini in Brahms -16.20 Ital. sodobni skladatelji -17.10 Elgarjeva serenada op. 20 -18.15 Gospodarska rubrika - 18.45 Italijani in šport - 19.15 Koncert 18.40 Plesna glasba - 19.00 in 20.30 - 20.30 Geminianijeve sonate - 21.00 Prenos RL - 20.00 Orkester - 23.15 Schubertove skladbe. Slovenija 1.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja - 8.50 Oddaja M žene - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Pravljice in zgodbe - 10.15 Deset let otroškega zbora RTV - 10.30 Jug. pesmi in plesi - 11.15 Mezzosopranistka D. Ročnikova - 11.45 Človek in zdravje - 12.00 Turistični napotki - 12.20 Popevke in plesni zvoki - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Bach in češki interpreti -13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Polke in valčki 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Melodije - 15.35 Naši poslušalci čestitajo - 16.40 Odlomki iz opere «Rona - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Mladina sebi in vam - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Z operetnih odrov - 19.45 Naš razgovor - 20.05 Glasbene razglednice -21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Wolf Ferrari: »štirje grobijani* - 23.10 Za ljubitelje jazza - 23.50 Jifi Gruša: Pesmi - 24.05 Pevka Patti Page. Ital. televizija 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Borba za živ-V ljenje: Jeleni v angleških gozdovih - 19.15 Poljudna znanost -19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Pol stoletja Turina - 22.00 Športna sreda - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.00 Tour de France - 21.00 Dnevnik - 21.15 C. Bertolazzi: »R delitto* - 22.15 Kulturne aktualnosti. Jug. televizija 19.10, 21.00 in 23.20 Poročila -19.15 Tisočkrat zakaj - 20.00 Po Jugoslaviji - 20.40 Obzornik - 21.30 Pesem poletja - 21.41 Ekran na ekranu - 23.00 Mednarodni jazz festival v Ljubljani. POLOŽAJ COSTISC V GORICI Večina hotelov je zastarela in ne ustreza modernim potrebam 496 postelj in 79 kopalnic - Nekaj novih modernejših gradenj - Udobje hotela «Siidbahn» za časa Avstrije V teh dneh. ko gre skozi Gorico jašnica Guella); vsak veder je bila dnevno na stotine tujih in domačih turistov, ki so zlasti na poti v sosednjo Jugoslavijo ali se vračajo iz nje, se postavlja spet v ospredje vprašanje hotelske kapacitete v našem mestu. Na tem področju je Gorica zaostala in le nekaj zasebnih pobud je v zadnjih dveh letih vsaj za silo omililo pomanjkanje prenočišč v našem mestu. Danes imamo v Gorici, po podatkih pokrajinske turistične u-stanove, le sedem hotelov in deset prenočišč s skupno 496 ležišči. To je očitno premalo in Gorica Je v zadnjem petdesetletju napravila občuten korak nazaj, ko vendarle starejši ljudje ugotavljajo, da je imela Gorica pod Avstrijo več kot tisoč ležišč in da so takrat goriški hoteli bili na dostojni višini. Največji hotel je bil takrat hotel «S(idbahn» na Telovadnem trgu (to je palača, kjer je danes vo- PD »DANICA* z VRHA ponovi v soboto in nedeljo 15. in 16. t. m. PIKNIK ZA PROSVETARJE s programom, ki je bil določen za prejšnjo nedeljo. Podrobnosti bomo še objavili. Kino - Gorica VERDI. — Zaprto zaradi počitnic. CORSO. 17.15: «Una ragazza e quat. tro mitra« J. Magnan in A. Dou. Mladini pod 18. letom prepovedan; francoski film. MODERNISSIMO. 17.15—22: «Se permettete parliamo di donne», S. Koscina in V. Gassman CENTRALE. 17.00: «11 figlio di Ko-ciss», R. Hudson in B. Ameriški barvni film. VITTORIA. Zaprto. Tržič AZZURRO. 18—22: »Agente specia-le Eva... missione sexy», P. V. Eick in E. Sommer. EXCELSIOR. 17.30—22: «Pt 109 po. sto di combattimento», C. Robertson. Barvni film. PRINCIPE. 18—22: «Le stagioni del nostro amore», E. M. Salerno, G. Sa&sard. S. MICHELE. 19.30—22.30: «Qualco-sa che vale«, R. Hudson. Ronke EXCELSIOR. 20—22: «La malavita del porto». RIO. Zaprto. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan m ponoči je od prta v Gorici lekarna «A1 CORSO«, Marzini, Korzo Italija št. 89, tele fon 24-43 RONKE Ves dan in ponoči je dežurna le kama «Alla stazione« dr. Matitti, Vermeljan Ul. Garibaldi 3, telefon 75-046. TR2IC Dane ves dan m ponoči Je od prta v Tržiču lekarna »Centrale« dr. Fitz in Enneri, Trg republike št. 23, tel. 72-341. iimmiiimmiimiHiiiiimiiniiimniiiimiiii v hotelu za odlične goste kaka družabna prireditev: ali nastop vojaške godbe, koncert kakega opernega pevca ali pa nastop domačega orkestra. Vse to lahko povzamemo iz takratnih slovenskih in italijanskih časopisov, ki so izha jall v Gorici. Prav tako je imel ta hotel vezo z omnibusom z vsakim vlakom, ki Je prihajal bodisi na južno kot na severno železniško postajo. Pravzaprav je večina goriških hotelov še iz tiste dobe, in tako tudi njihova oprema. Zelo pomanjkljivo je namreč moderno udobje. To povzroča beg gostov v hotele v Vi-dem, v Gradež, v Tržič ali celo v sosednjo Novo Gorico. Vemo namreč, da je neka velika goriška tovarna, ki ima mnogo poslovnih stikov s trgovskimi ljumi in s tehniki z vseh celin, primorana pošiljati te ljudi zvečer v Videm, da tam prespijo. Heteli »Pri zlatem Jelenu«, »Pri treh kronah«, »Unlone«, «Driussi» so skoro brez modemih sanitarnih naprav, ki so za vsak moderen hotel neobhodno potrebne. Hotel «Pri zlatem jelenu« ima pri enainštJ-ridesetih posteljah le dve kopalnici (ponavljamo, to so podatki En te provlnciale per 11 Turismo), hotel «Unione» Ima šestdeset postelj in eno kopalnico, hotel »Pri treh kronah« ima petdeset postelj in pet kopalnic. Modernizirala sta se v zadnjih dveh letih hotela »Transalpina« in »Posta«. Prvi ima 28 sob s 44 posteljami In s 20 kopalnicami. Drugi pa ima sedaj 42 sob s 73 posteljami in s 23 kopalnicami. čisto novo je poslopje hotela Comelli (Komel) na Tržaški cesti, ki ima 12 sob s 24 posteljami in s šestimi kopalnicami. Prav tako Je novo poslopje hotela «Puia» na cesti ki pelje v Gradiško in ki bi moralo imeti 10 sob s 17 posteljami in s 6 kopalnicami. V celoti imamo v Gorici dva hotela tretje kategorije in devet hotelov četrte kategorije. Poleg tega imamo še deset prenočišč (locan-de). Hotela tretje kategorije imata 117 postelj v 70 sobah lil 43 kčpal-nic; Hoteli četrte kategorije imajo Rush, 272 postelj v 165 sobah in 29 kopalnic, prenočišča pa imajo 107 postelj v 62 sobah in 7 kopalnic. Skupno je torej na območju goriške občine 496 postelj v 297 sobah in 76 kopalnic. V kratkem bodo zgradili nov motel Avtomobilskega kluba na Tržaški cesti nasproti vojašnice. Pravi jo da bo ta motel zgrajen po najsodobnejši hotelski tehniki ln bo zato ustrezal najbolj zahtevnemu o-kusu. Pred zaključkom tega pregleda naj dodamo, da Je tudi na ozemlju sovodenjske občine eno prenočišče in sicer v sklopu gostilne «Pri Tomažu« v Gabrijah. Tam imajo pet sob z devetimi posteljami in z d verni kopalnicami. Prav sedaj širijo svoj obrat in bodo tudi povečali število sob ter kopalnic. Tudi na ozemlju doberdobske obilne so pred kratkim odprli moderno prenočišče in sicer v Dolu kjer Je domačin Peric na novo zgradil svojo gostilno. Ima sedem dvoposteljnih sob na razpolago za goste. Naj dodamo še da Je v teku tudi modernizacija gostilne «Pri Tildi« na O-slavju, kjer so ne le obnovili gostilniške prostore marveč tudi pripravili vse potrebno za ureditev nekaj sob za goste. včeraj dopoldne proslava 115. oblet, niče ustanovitve policije. Svečanosti so se udeležili številni predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Na dvorišču vojašnice so se postrojih predstavniki raznih policijskih oddelkov, tudi s svojo motorizirano opremo. Po obredni svečanosti Je major Colaiani prečital dnevno povelje državnega načelnika policije, ki govori med drugim tudi o žtrvah in zaslugah, ki jih je policija doprinesla v teku preteklega leta pri vzdrževanju javnega reda, vštevši padle in ranjene. Goriški prefekt dr. Princivalle pa je v krajšem govoru poudaril važno delo policije na Goriškem ter jim že lel uspešno bodoče delo. Svečanosti je sledila zakuska za povabljence in za prisotne člane policije, med katerimi so bile tudi tri predstavnice ženske policije v Gorici. Z ODLOKOM DRŽAVNEGA ODBORA IZ RIMA V konzorcij za briška vina vključeno področje Bručana S tem je bito ugodeno zahtevi tamkajšnjih vinogradnikov Te dni je pokrajinsko tajništvo | jih sklicala pred meseci v dvorani Italijanske kmečke zveze (Allean-za Coltivatori) prejela sporočilo, da je državni odbor za zaščito imena tipičnih vin odobril disciplinski pravilnik Konzorcija za zaščito tipičnih briških vin ter obenem spremenil meje določenega področja z vključitvijo spornega področja pri Bračanu. Vest so vinogradniki iz Bračana sprejeli z zadovoljstvom na znanje, saj so si več kot eno leto prizadevali tudi preko omenjene Kmečke zveze z raznimi vlogami in pritožbami pri pokrajinskih, deželnih in drugih ustanovah za dosego tega smotra ter so poslali državnemu odboru obsežno in dokumentirano spomenico. S tem odlokom Je državni odbor sprejel njihovo zahtevo in priznal področje pri Brar čanu kot sestavni del briškega vinogradništva. Tako se bo tudi vino tega področja lahko posluževalo zaščitnih značk za briška vina. V tej zadevi so se zastopniki vinogradnikov iz Bračana odločno zavzemali tudi na zborovanjih, ki sta trgovinske zbornice tako konzorcij za zaščito tipičnih briških vin, kot tudi odbor za postavitev zadružne kleti na tem področju. Kot znano takrat niso bili vsi vinogradniki za to, da se priključi tudi Bračan k briškemu področju, vsaj ne njegov ravninski predel. Počakati bo torej treba na podrobnosti odloka, ki bodo navedle točno spremembo meje in obseg ozemlja, ki je vklju. čeno v briški pas. ■iHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiifiiiiitiiiniHiiiimiiittiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiii IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI Ko je nakupil stavbni les so mu gradnjo odpovedali Goriški gradbenik je zato zašel v spor s podjetjem iz Palmanove in v stečaj Praznik policije V policijski vojašnici «Sabotino> v Ul. S. Chiara v Gorici je bila Pred goriškim okrajnim sodnikom se je moral zagovarjati 50-letni goriški podjetnik Francesco Primosi (Primožič) iz Ul. Morelli 12 pod obtožbo, da se je predstavil direktorju delniške družbe IFAB iz Palmanove Foramittiju kot lastnik dobro vpeljanega gradbenega podjetja, ki namerava zgraditi v letoviškem kraju Bibione ob Jadranu novo poslopje. V ta namen je naročil pri tem podjetju, ki mu je blago tudi dobavilo, večjo količino gradbenega lesa v vrednosti 1 milijon in 162 tisoč lir. Ta les naj bi bil potem odprodal mizarskemu podjetju Olivieri v Gorici, ne da bi plačal račun pri družbi iz Palmanove. Obtožnica se hariaša na obdobje v začetku aprila lani. S Primosijem je bil soobtožen tudi 57-letni Giuseppe Gerardi iz Gorice, Ul. Del Santo 5, ki pa je izjavil, da pri zadevi nima opraviti drugo kot to, da je spremljal Primosi-ja, ko je ta vršil svoje posle. Primosi pa je izjavil, da se je v resnici domenil z nekim podjetjem iz Bibiona za gradnjo nove stavbe, pozneje pa je ta gradnja padla v vodo, ker se je naročnik premislil. Zato se je on obrnil do stavbnega mizarskega podjetja v Gorici Olivieri ter mu prodal stavbni les, ki ga je kupil pri podjetju v Palmanovi. Ta mu je dal na račun 200 tisoč lir, kar pa ni zadostovalo za plačilo prvega obroka dolga pri podjetju IFAB v znesku 400 tisoč lir. Primosi je zato ponudil podjetju iz Pal manove naj si vzame nazaj preo stalo kupljeno blago in mu ga je dal na razpolago. Očitno pa se takrat ni mogel sporazumeti z dobaviteljem lesa in tako je vsa zadeva prišla pred sodišče. Medtem pa so se v pričakovanju razprave dogovorili in sporazumeli ter je družba IFAB zopet prevzela ves preostali les, kolikor ga ni podjetje Olivieri, pri katerem je bilo shranjeno, že uporabilo. V celoti je bilo zaplenjeno nekaj manj kot 10 tisoč kub. metrov lesa. Deloma je bil spravljen les tudi pri mizarju »Giacomini* v Ločniku. Pri razpravi je predstavnik pod- dobili vrnjen skoraj ves les, ki so ga prodali Primosiju, kateri je razliko plačal v gotovini. Državni tožilec Pedroni je predlagal za obtoženca 8 mesecev zapora in 100 tisoč lir globe. Zagovornik dr. Ferlan pa je predlagal naj ga oprostijo, ker je že plačal predpisano globo. Sodnik dr. Balani je spoznal obtoženega Primosija za krivega namernega stečaja, vendar je ustavil sodni postopek, ker je med tem obtoženec poravnal svoje obveznosti. Obenem je sodnik odredil izročitev zaplenjenega lesa zakonitemu lastniku. 11. ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO FRANCIJI Etapa brez bistvenih sprememb z drznim Aimarovim poskusom Francoski dirkač Chappe je bil 150 km sam v vodstvu in imel že 13’ naskoka, na cilju pa je popolnoma popustil DIGNE, 11. — Šestdeset kilometrov pobega lanskega zmagovalca »Toura«, L. Aimara in napad v velikem slogu 7 km pred vrhom Colle d’Allos, sta bili edini zanimivosti dneva. Aimar, ki je vsekakor eden izmed kandidatov za končnega zmagovalca, je dosegel največji naskok 3’10”, kar pa je bilo premalo spričo dejstva, da so ga njegovi največji tekmeci zlahka nadzorovali, čeprav na daljavo. Predvsem je Gi-mondi taktično dobro zasnoval svoj napad, ko je na vzponu poslal v bitko najprej svoje sovozače, in na. to v spustu organiziral zasledovalno vožnjo. Sicer pa so se spustih v lov za Aimarjem tudi drugi zainteresirani poleg Gimondija in si- Globe mestnih stražnikov V preteklem mesecu juniju so mestni stražniki v Gorici naložili 394 glob za razne prekrške. Največ je bilo prekrškov proti cestnemu pravilniku in sicer 375; dalje 6 za prekrške mestnega pravilnika, 9 za prekrške tržnega pravilnika, 2 zaradi predpisov za potujoče trgovce , ter 2 za pse llll#ltll»l«»««lllll*«llll«4««ll*H4ll«IIIIIII«llll>l»HIII«»*,,>lB,MBtiMB»ntll»4««,,,l44,,,ll*l,l,»,««llllllll4IIIH»l»,**4IMI,ll» V istem mesecu je mestni konjederec polovil 26 psov, ki so se klatili okrog brez gospodarja. cer Balmamion s tovariši, Spanci in obe francoski deželni moštvi. Aimar se seveda tako odločnemu frontalnemu napadu ni mogel dolgo upirati in tako se je etapa zaključila brez presenečenj in brez sprememb v splošni lestvici. S podobnim poskusom si je Aimar lani v etapi Briancon . Turin zagotovil ni pustil presenetiti in mu je bil stalno za hrbtom. Oba skupaj sta vodila dober kilometer, nato pa sta odnehala nesmiselno medsebojno izzivanje. Resnični junak etape pa je bil 23-letni Georges Chappe, ki je vozi! sam skoraj 150 km in si pridobil do 13 mniut naskoka. Njegov znatno prednost, ki jo je potem, tempo je bil vedno visok in tudi ohranil do poslednjega dne. Prav so se na vzponu začeh napadi zato je bil njegov današnji poskus pogumno dejanje, saj je od vrha Colle d’Allos do cilja manjkalo še 90 km, kar dokazuje, da je Aimar vsekakor dobro razpoložen in da še ni izčrpal vseh svojih moči. V finalu je skušal dirko razgibati tudi Gimondi, toda Pingeon se Prvenstvo v hokeju nas je letos že navadilo na številna presenečenja, toda tri hkrati, in še tako velika, so še vedno prehud udarec za o razvoju tekem. V soboto so imeli trije glavni favoriti Modena, Trie-stina in Candy (če jih lahko še ime- Nova vojašnica na bloku v Solarjih Pred dnevi je bil na županstvu v Dreki sestanek tehnikov in upraviteljev, da bi se domenili o gradnji financarske vojašnice na obmejnem bloku v Solarjih. Tu je promet iz dneva v dan večji, ker so blok pred kratkim dvignili v prvo kategorijo, kar pomeni da gredo skozi ta blok tudi imetniki potnih listov. Ob izhodu iz tovarne sta trčila z voziloma Včeraj ob 14.15 so poklicali rešilni voz Zelenega križa v tekstil- i nujemo favorite), na videz lahek posel. Triestina je odpotovala v No-varo, kjer naj bi z lahkoto odpravila tamkajšnje moštvo, ki je v zadnjih časih nizalo samo slabe rezul-ki stanuje v Gorici, na Tržaški ce- tate, Modena je igrala v Valdagnu, sti 137, z vespo 150 proti izhodu. I Candy Monza pa (smešno lahko!) Isti namen je imel tudi 27-letni Li- ( doma proti svojim »rezervam*. Edi- vio Cortese iz Tržiča, Ul. Castellie- j ni, ki torej ni imel preveč lahkega ri 20, ki je pravtako zaposlen v, dela, je bil Laverda, ki pa je itak tovarni ter je usmeril svoj moped I že napravil več kot je bilo priča-proti izhodu. V gneči, ki nastane j kovati. Tako v soboto. Na igriščih ob tej uri pri izhodnih vratih, sta i pa je šlo malo drugače. Triestina obe vozili zadeli od strani drugo j je v Novari utrpela hud poraz, ka-v drugo in oba sta padla na tla. j terega rezultat sam ne izpričuje do Odpeljali so Ju v gonško civilno volj jasno. 5' po začetku drugega bolnišnico, kjer so nudili Samtuj polčasa so bili domačini že v vod- prvo pomoč za rano na desni nogi stvu s 3:\ in od takrat so se neko-in poškodbe prstov nalevi roki; Uko pomirili in dovolili gostom, da ITALIJANSKO PRVENSTVO V HOKEJU NA KOTALKAH Triestina, Amatori in Candy poražene Laverda iz Breganc je tako znova prišla na prvo mesto višjega predela lestvice. Marzotto je osvojil do sedaj le šest točk in to na škodo Novare, Monze in v soboto Modene, ki je morala kloniti tiste, ki še skušajo logično sklepati > kljub grobi igri, s katero so se nje- no tovarno v Podgori, kjer sta se ob izhodu po končanem delu ponesrečila dva delavca. Ob isti uri se je peljal 33-letni Serafino Samt, > ... i .«•( IMMI Diplomirane bolničarke Ob zaključku šolskega leta je tudi letos uspešno opravilo zaključne izpite pri šoli za poklicne bolničarke in zdravstvene asistentke, ki je u-rejena v modernem poslopju poleg civilne bolnišnice v Gorici. Ravna- i f?e manjše poškodbe ter bo okreval okreval bov 8 dneh. Tudi Cortese ima rano na desnem stegnu in dru- tčlj šole prof. Carrara je ob zaključni slovesnosti poudaril dobre šolske uspehe gojenk ter jim želel uspehov v njihovem človekoljubnem poklicu. Diplome je prejelo tokrat 67 gojenk. Od teh je 39, ki so prejele diplomo poklicne bolničarke, 11 za vodilne bolničarke in 17 za zdravstvene asistentke. v nekaj dneh. Karabinjerji iz Podgore, ki so prišli na kraj nesreče, so ugotovili za okrog 5000 lir škode na vsakem od obeh vozil. vsaj dosežejo častni gol. Novara je igrala svojo najboljšo tekmo, pri Triestini pa je bilo vse narobe: le Martellani je zadovoljil s hitrimi protinapadi, ostali, posebno obram ba, pa so popolnoma razočarali. V Valdagnu se je nadaljevala tra dicija, ki je nasprotna moštvom iz Trčil je v zadnji del ustavljenega avta Včeraj ponoči ob 1. uri se je peljal 57-letni Terziano Comar doma iz Ronk z giardinetto 500 po Ul. Bagni v Tržiču. Z njim sta bila v avtu še 61-letni Angelo Comar in 57-letni Rodolfo Portel pravtako iz Ronk. V omenjeni ulici je Comar trčil s svojim vozilom od zadaj v fiat 600, ki je bil parkiran v bližini premičnega mostu. Pri tem je dobil poškodbe Angelo Comar, ki si je zlomil levo nogo ter sx> ga v tržiškl bolnišnici pridržali za 20 dni na zdravljenju. Ranjen je bil tudi Portel, ki je dobil udarec na glavo ter rano na le- vi nogi. Okreval bo v 10 dneh in so jetja IFAB Foramitti potrdil, da so ga že včeraj zjutraj poslali domov V nedeljo sta se v Ajdovščini pomerili v prijateljski tekmi nogometni enajsterici domačega Primorja in Primorca iz Trebč. Pred tekmo sta si kapetana izmenjala zastavici in cvetje (na sliki). Obširneje bomo o tekmi poročali jutri ni predstavniki skušali otresti do mačinov. Toda največje presenečenje je bila zmaga Arenga iz Monze, ki je premagal svoje rojake, italijanske prvake Cand.vja. Tekma se je odločila vsa i prvem polčasu, ko je A-rengo trikrat presenetil Patrinija in si zagotovil zmago. Hud pritisk Can-dyja v drugem delu ni prinesel zaželenih sadov. »Ubogi* Laverda pa je tudi tokrat zmagal. Milanski Pirelli, ki je v prvih dneh presenetil zaradi svoje živahnosti, je s tem porazom, ki pa ni bil med tekmo nikoli..v. .dvo, trni, znova zdrknil na zadnja mesta. V zadnji tekmi kola je Follonica premagali še Bassano in se tako prerila do tretjega mesta, ki bi se lahko spremenilo v drugo, ko bi ji uspelo zmagati v zaostali tekmi z Arengom. Rezultati: Marzotto-Amatori 4:2 Pro Follonica-Bassano 4:2 Arengo-Candy 3:2 Pirelli-La verda 1:4 Novara-Triestina 3:1 na Aimarja ,ki je vozil prvi za njim, se njegova prednost ni bistveno zmanjšala. Popustil je šele v finalu, ko ga je dohitela trojica Samyn, Foucher in Schutz. Prav gotovo bi si Chappe po tako Junaški vožnji zaslužil vsaj etapno zmago. V ostalem med današnjo etapo ni bilo drugih posebnosti. Včerajšnji napor in pa grozeči Mont Ven-toux, ki čaka kolesarja v četrtek, sta vsem odsvetovala odvečno trošenje sil. Po odstopu Italijanov Steffanonija, Tosella in Chiappana, je danes odstopil tudi član mladega moštva Guido Neri. Vrstni red 11. etape, 197 km dolge Briancon - Digne: 1. Samyn (Fr.) 6.05’04” 2. Foucher (Fr.) 6.05’07” 3. Schutz (Luks.) 6.05’08” 4. Chappe (Fr.) 6.05T0” 5. Van Schil (Belg.) 6.05’43" 6. Grain (Fr.) 7. Godefroot (Belg.) 6.06”38" 8. Karstens (Niz.) 9. Reybroeck (Belg.) 10. Basso (It.) 11. Van Den Berghe (Belg.) idr. Odstopila sta Neri (It.) in Van Neste (Belg.). Nista startala Tosel-lo (It.) in Wright (VB). Lestvica po tej etapi: 1. Pingeon (Fr.) 62.42’01” 2. Letort (Fr.) z zaostankom 4’02" 3. Jimenez (Sp.) 4’57” 4 Balmamion (It.) 5’48” 5. Gimondi (It.) 6’15” 6. Aimar (Fr.) 7’02” 7. Simpson (VB) 8’20” 8. Janseen (Niz.) 8’39” 9. Van Clooser (Belg.) 9'34" 10. 'Haast (Niz.) 9’38” - Reybroeck je obdržal zeleno majico. lt.1W.V1l Lestvica: 1. Laverda 6 4 11 25:11 9 2. Amatori 7 4 12 20:25 9 3. Follonica 6 3 12 20:19 7 4. Novara 7 3 13 22:22 7 5. Candy 7 3 13 18:18 7 6. Triestina 6 2 2 2 17:11 6 7. Marzotto 7 3 0 4 26:24 6 8. Arengo 6 3 0 3 16:16 6 9. Pirelli 7 2 14 17:31 5 10. Bassano 7 12 4 16:20 4 V drugi ligi je prišlo do presene- čenja: Trissino je namreč premagal Lodijr in s tem dal majhno možnost tudi tržaškim Hokeistom, ki se bodo lahko znova potegovali za drugo mesto in s tem za vstop v prvo ligo. V drugi tekmi je vodeči Ferro viario odpravil tudi Ignis. Rezultati: Ferro viario-Ignis 10:3 Trissino-Lodi 4:3 Lestvica: 1. Ferroviario 5 5 0 0 32:17 10 2. Lodi 5 3 0 2 19:14 6 3. Hokeisti 4 2 0 2 13:9 4 4. Ignis 5 10 4 19:31 2 5. Trissino 5 10 4 13:24 2 Sovjetska zveza je osvojila naslov prvaka v moštvenem sabljanju. V finalu je premagala lanska prvake, Madžarsko z 9:6. V finalu za tretje mesto je Francija premagala Poljsko z 9:7. Sovjetska zvez® si je tako osvojila že tretjo zlato kolajno. Prvi dve je osvojila med poedinici v sablji in floretu. S D BREG Danes. 12. t. m. ob 20.30 v Dolini kondicijski trening vseh odbojkarjev in odbojkaric, ki gredo v Rovinj. VODSTVO ODBOJKARSKEGA TEČAJA V ROVINJU poziva vse tečajnike, da se zbero danes, 12. t. m. ob 20.30 na stadionu »Prvi maj«. Poravnali bodo kvoto za tečaj in dobil) nadaljnja navodila. S K KRAS OBVEŠČA odbojkarice in trenerja, da bo trening ženske ekipe danes, 12. t. m. ob 20.30 na odbojkarskem pravokotniku v Zgoniku. ................................................................................................................................................................. iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiinn iiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiih|1 J John Creu88y LOBOV PEČAT Kava je bila odlična. Videti je bilo, da ne more biti gospodična Wolf niti za trenutek mirna. Od časa do časa si je popravila šal, ki je stalno padal na spise. Vsakokrat ko si ga je popravila, je pogledala volčje glave in se nasmehnila Rogeru. Ko sta se Paterson in Roger najedla, je pospravila mizo. — Ne skrbita za pladenj, je rekla. — Cez čas bom vse pospravila. Pat, takoj moramo pregledati in prekontrolirati vrečico z dragulji. . Roger je izvlekel vrečico iz žepa in s svojim žepnim nožem prerezal vrvico. Tokrat Paterson ni rekel niti besede. Zakaj se je pred nekaj minutami še tako jezil? Inšpektor je iz vrečice izvlekel trd predmet, ki je bil zavit v vato in ga pazljivo odvil. Zagledal je diamant, velik kakor lešnik in izredno fino brušen Brž ko ga je obsvetila luč, je zablestel v sto odtenkih. Helena Wolf si je nekaj zapisala na spisu, ki ga je imela pred seboj. Roger je vzel nožek in poskušal zarezati v dragi kamen. — Oh! To je pravi diamant, brez skrbi, je rekla Helene Wolf in se nasmehnila. — V naših knjigah je zabeležen po vseh zakonskih predpisih. Prepričana sem, Pat, da misli gospod West, kako kupčujete s tihotapci ali celo z ukradenim dragim kamenjem. _ . Roger ni odgovoril. Diamant je položil na mizo. Potlej je odvil precej večji smaragd, prekrasne čiste zelene barve, nato pa rubin, ki je bil brušen za velik prstan. Tajnica je zabeležila vsak dragi kamen. V vrečici jih je bilo 26. Najdragocenejši med njimi je bil nedvomno diamant. Roger je na hitro ocenil drago kamenje in ugotovil, da je vredno okrog 40.000 funtov šterlingov. — Vse je tukaj! je zmagoslavno povedala Helena Wolf. — Prepričana sem, da v tej sobi ničesar ne manjka. Vlomilec se tudi ni dotaknil denarja, ki je bil v predalu. Najbrž je iskal drago kamenje, pa je pozabil na vse ostalo. Prav isto se je zgodilo tudi, ko so vlomili v našo trgovino v Londonu. — Vidite, mislim, da bi bilo najbolj prav, Pat, da se z Margaret preselita v London. Očitno je, da ne moreta ostati v tem dvorcu brez služinčadi. Menim, da gospod inšpektor ne bo nasprotoval. Zdaj pa, gospod West, vam lahko kaj povem o personalu. Tu imam njihove dosieje. Naš arhiv je urejen. O tem se lahko prepričate. Tu je Carneyev dosie. Do nas je bil zelo iskren in ni zatajil, da je bil nekajkrat v zaporu. Nikoli ni trdil, da je nedolžen. Povedal nam je, da je sit življenja izven zakona. Veste, zapori so danes tako neudobni in prenapolnjeni. Mar je on ubil ubogega Laka? V resnici se nista ljubila. — Po mojem mnenju je bil Camey zelo daleč, ko se je zgodil zločin, je odgovoril Roger. — Prav. Verjetno imate dovolj vzrokov, da tako trdite. Kar mene zadeva, Cameya nisem imela nikoli rada, čeprav je bil to dragocen človek, zelo spreten in kar je najpomembnejše, znal je uvesti disciplino med služinčad... — Tu je dosie Laka. Petkrat je bil v zaporu. Ni mi povedal, zakaj, ker je imel dober poklic. Odličen mehanik Je potreben v vsaki hiši, če se je pokvarilo okno ali če je nekdo izgubil ključ, je v takšnih primerih vse sam uredil. Trdil je, da v vsej Angliji ni ključavnice, ki bi je ne mogel odpreti. Od časa do časa je prekontroliral alarmne naprave v hiši, ki so pri vratih in oknih. Zaman smo potrošili precej denarja za te alarmne naprave, saj vidimo, da niso bile uporabne. Gospod West, vi se boste prav gotovo čudili, zakaj smo najemali v službo ljudi, ki so bili v zaporu. Vendar, saj poznate pregovor: divji lovci so najboljši logarji. — Zdi se mi, da sem slišal že ta pregovor. Helene Wolf se je glasno nasmejala. — Zelo ste zabavni, gospod West. Ko bo Margareti bolje, ji bo vaša družba prav gotovo všeč. čudovita je; vi je še niste spoznali zaradi teh današnjih razburjenj. Ima pa napako: zelo rada se zabava in to čez mero. Ali ste poročeni, gospod West? — Da, mar niste tega vedeli? Pogledala ga je z zelo nedolžnim pogledom. — Saj sem res nekaj brala o tem v časnikih. Prav včeraj je pisalo, kajne? Seveda, zdaj se spomnim. Dva fantka imate. Sicer pa kako naj bi bilo drugače. Lep mož ste, morali ste poročiti lepo žensko. To so bile iste besede kot po telefonu. Roger je bil prepričan, da je ob ženski, ki je grozila Jeanette in ki je grozila tudi njemu. Kako je mogoče, da se zdaj izdaja z istim glasom in istimi besedami? V tem ni nekaj v redu. Ali tega ne dela hote, ali pa se počuti popolnoma varno. V vsakem primeru, Helena Wolf se je posmehovala. Kaj je storila, kaj je rekla, ko je prispela v dvorec, da se je Patersonu vrnilo njegovo samozaupanje. Draguljar je prižgal novo cigaro in mirno puhal dim proti stropu. Videti je bilo, da se počuti zelo dobro. Helene Wolf je vstala. — Tukaj so tudi ostali dosieji, gospod West. Lahko jih pogledate, medtem ko bom odnesla pladenj v kuhinjo. Ali želite še kave, Pat? Naj prinesem steklenico konjaka? Kolikor vem, po večerji vedno radi zvrnete čašico konjaka. Vzela je pladenj, zelo spretno odprla vrata in ko je odšla, jih je z nogo odrinila, še preden ji je priskočil Roger na pomoč. Paterson je vstal in se nasmehnil. — Čudovita ženska je to. To je najbolj sposobna oseba, ki sem jo imei kdaj koli v službi. Zaupam ji; zelo se spozna na dragulje. Ali ste dojeli, da se ukvarjam s trgovino * dragulji? Ironija je bila očitna. — Ja, je odgovoril Roger. — To je eden od vaših poklicev- — To je moj edini poklic West, zelo se motite, če mislite-da bi bil Jaz lahko kakor koli povezan z zločini, ki bi jttj mogli storiti moji nameščenci. Med mojo odsotnostjo so biti prepuščeni sami sebi. To pomeni, da ni mogoče, da bi moje posestvo uporabljali kot center za treninge, ne da bi jaž za to vedel. Občudujem te ljudi, ker so tako hladnokrvni-Gospod inšpektor, ali je vaša preiskava končana? Zdi se mlela boste imeli precej dela, preden boste aretirali Carnejfš in ostale. — 2elim, da mi poveste ime rdečelasca. — Že spet ta fant! Kolikokrat vam bom moral še povedati, da ne vem. Mogoče ve Margareta. Ona ima toliko Pr*' jateljev, da jih še jaz ne poznam. Lahko jo boste vprašati jutri zjutraj. V tem trenutku so se vrata naglo odprla in Helene Wo» je pritekla v soko. Videti je bila zelo razburjena. — Oh, je rekla in si pritiskala roko na srce. Oh, Pat--Spet je pobegnila. Vstala je, se oblekla in odšla. Kaj *e nima dovolj? NENAVADNA NOČ BILLA SLOANA Postelja je bila prazna. Margaretina pižama je ležala b9 tleh, njene copate so bile na majhni preprogi, termofor P9 na blazini. Okno je bilo na široko odprto. Roger West je stopil k oknu in pogledal na majh®b napušč, ki je bil pod oknom. Paterson je stiskal pesti bolj od jeze kot od vznemirjenosti, medtem ko je Helene Wo*1 stikala po omari. (Nadalievanie sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II. TELEFON 93 808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnaprej' ijkkuim.s. v«; i'«™' iiT'" celoletna "7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - &9 četrtletna 2.250 lir, polletna ■ _ . račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 lir beseda - Oglasi tržaške 15 SFRJ: ADH. DZS, Ljubljana, Stari trg upravi. - Iz vseh druffih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst_________________________________