Poštnine plačana v gotovini Leto LXXL, št. 17$ Ljubil Cena 0in i.— lznaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje In praznike. — Inseratl do 80 petit vrst S Din 2, do 100 vrst & Din 2.50, od 100 do 300 vrst a. Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — >Slove*tsid M—od« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne "***J^ UREDNIŠTVO IN UFBAVNISTVO LJUBLJANA* fcnafljeva utica Me«. 5 TeMco: Sl-22, 31-23, 31-24, SMS tal SMS Podružnice : MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, L^janeka eesta, telefon St- 28 — CEUJE, celjsko uredništvo: Strosamayerjeva unca 1, telefon St. 65 ppdtBJM uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani st 10.351 \ . ^F"v Optimizem v Londonu: V Angliji ne verujejo v rusko japonske vojne V angleških političnih kroglli menl|o9 da ne bo poostril In da ne bo imel vidiva na ložnost LONDON, 6. avg. h. V tukajšnjih uradnih kmgib smatrajo rusko-japonski spor od \r-Lja početke kot krajevni in razmeroma labko rešljiv. Čeprav je večjega obsega, ka* < .- o bila vsa dosedanja nasprotstva med :ema državama. V Londonu presojajo tudi dantv razmerje med Rusijo in Japonsko precej optimistično in nagla&ajo. da ne zeli n Japonska niti Rusija vojne. Značilno f v Londonu najbolj poudarjajo dejstvo, da je ruska vojska ostala na svojih m nih postojankah in da se Tueka vlas da v svojih pogajanjih z Japonsko opira na pravne argumente in obstoječe poeodbe. Anuiija je v tem sporu v splošnem na stra-n: Sovjetske unije, ker ne napada in se drži načel mednarodnega prava. V uradnih krogih kažejo danes znatno zanimanje za govorice, da bi rusko*japonski spor mogel v dogledni bodočnosti vplivati na položaj v Evropi. Kljub temu v Londonu ne računajo, da se bo spor na Daljnem vzhodu Se boli razširil, kakor tudi ne, da bi imel ne* posreden vpliv na položaj v srednji Evropi. Anglija in Rusija LONDON, 6. avg. b. Ruski posl. Majski, ki ie bil od kopca, maja v Moskvi, se je vrnil v London in je v četrtek obis- kal zunanjega ministra Hatii&za in mu poročal o polože t* na Dalyr>em vzhodu. V zvezi s tem se doznava, da je v angleško* ruskih odnosajih nastal v zadnjem basu velik napredek v poglabLjanju medsebojnih stikov. Četudi v odgovornih krogih redkokdaj govore o odnosajih z Moskvo, je ven* dar znano da Anglija računa z ruskim faktorjem tako na Daljnem kakor na evropskem vzhodu kot pomembnim činiteljem mednarodnega ravnotežja, V evropski pol'* tiki pušča Anglija rusko karto sicer v rezervi, da jo porabi le v skrajnem primeru, vendar , pa je značilno, da se v angleških konservativnih* Ustih ne opaža več protieovjetako pis sanje. Zanimivo je tudi, da sta v sedanjem japons ko-ruskem sporu tako angleško jav* no mnenje kakor angleški tisk na ruski strani. Bonnetovi razgovori z diplomati PARIZ, 6. avg. h. Zunanji minister Bon-net je sprejel včeraj kitajskega poslanika, za njim pa ameriškega poslanika Bullitta. Pozneje je imel razgovor^ s francoskim poslanikom iz Buenos Airesa, ki je prebil svoj dopust v Franciji in se bo zdaj vrnil na svoje mesto. RttsifO in Japonsko ircdnjl Evropi Nov Japonski protest TOKIO, S. avg. w. Namestnik zunanjega ministra Horinicu je imel včeraj eno uro dolg razgovor s sovjetskim poslanikom in je pri tej priliki protestiral zaradi ponovnega obstreljevanja Cangku-fenga po ruskem topništvu. Glede sovjetske zahteve na japonske predloge, naj bi 36 sovražnosti ustavile in obe državi umaknili svoje čete iz prizadetih krajev okoli Cangkufenga, doslej ni nobenih pozitivnih vesti. Po poročilih iz Pariza in New Torka, ki pa se ne strinjajo, Je baje Lrtvinov pristal na te japonske predloge, po drugi verzij pa so bili odklonjeni. Po rx)ročilih iz sovjetskih virov je baje Moskva zavzela stališče, da morajo Japonci, preden bo sploh začela razpravljati o njihovih predlogih, priznati vse sporno, ozemlje kot sovjetsko last. Po informacijah iz puB UČiilh krogov je največja ovira za ure- dftev spora pri Cangkufengu v tem, da hoče Moskva odkloniti vsaka pogajanja glede teh obmejnih sporov, dočrm bi bila Japonska pripravljena prepustiti ureditev meje pri Cangkufengn posebTv" no^tr^ini komisiji. Prizadevanja za Edenovo spravo s Chamberlainom Baldwinovo posredovanje za pomirjenje med oprtima državnikoma LONDON, 6. avg. Kakor se doznava, je imel predsednik Chamberlain v zadnjem času več razgovorov z bivšim premierom Baldvrinom, ki je velik Edenov prijatelj in se zelo trudi, da bi med obema državnikoma. Chamberlainom in Edenom, prišlo do pomirjen j a. Edina ovira je v tem, da ni Eden pripravljen prevzeti nanovo nobenega drugega ministrstva razen zunanjega, za spremembo v tem ministrstvu pa za sedaj ni nobenega povoda. Lord Halifax, ki ga je opozicija sprejela zelo skeptično, se je znašel v svoji funkciji v tolikšni meri, da vodi praktično isto politiko, kakor jo je preti njim zastopal Eden. Tako se med drugim prav Halifaxu pripisuje Runcimanova pomirjevalna akcija na Češkoslovaškem, ki se v poučenih francoskih in angleških krogih označuje predvsem kot neoporečen dokaz angleškega zanimanja za srednjeevropske zadeve, kar predstavlja po 21. maju drugi korak k opustitvi tako zvane izolacijske politike. V tem je eden izmed razlogov, da se je v zadnjem Času tudi opozicija sprijaznila, s Halifaxom. Vprašanje po-mirjenja med Criamberlainom in Edenom ostaja spričo tega odprto in ni še mogoče reči. ali bodo BaMwinovi napori uspeli. Med Francijo in Italijo Italija odklanja pogajanja, dokler ne bo Francija popolnoma zaprla pirenejske meje LONDON, 6. avg. AA. »Ewening Standard« razpravlja o odnosih med Rimom in* Parizom ter pravi med drugim: V nekaterih krogih prevladuje mnenje, da je Francija sama odgovorna za zavlačevanje pogajanja z Italijo, drugi pa zopet pravijo, da je po odgoditvi ratifikacije an-gleško-italijanskega sporazuma treba sklepati, da obstoja na angleški strani želja po protežiranju Francije v njenih razgovorih z Italijo. Potrebno bi bilo, da bi an-gleško-italijanski sporazum dobil v kratkem končni značaj, posebno še zaradi tega, ker je treba računati, da se utegne španska državljanska vojna zavleči četo preko zime. REVI. 6. avg. AA. »Tribuna« piše o raz- govorih, ki sta jih imela francoski zunanji minister Bonnet in francoski odpravnik poslov v Rimu Blondel ter zavrača trditev »Tempsa«, da mora Italija nap? a viti prvi korak za nadaljevanje italijansko-francoskih razgovorov. Italijanski list piše, da Italiji ni treba tega in da tudi ne goji prav nobene želje po nadaljevanju fran-cosko-italijanskih razgovorov, ki so očrvid-no zelo pri srcu francoskim državnikom, ker jih postavljajo kot pogoj za angleško-francoski sporazum. Naj bodo v Parizu prepričani, da se Italija ne bo spustila v nobena pogajanja, dokler bo trajala »politika popustljivega nadzorstva« na pirenejski meji. i 1 Mh 1 1 I I I Manjšinski statut v Ri ManjSinske zadeve bo reševal poseben komi-sarijat, podrejen ministrskemu predsedstva BUKAREŠTA, 6. avg. b. Istočasno z imenovanjem profesorja Silvija Dragomira za generalnega komisarja v manjšinskih vprašanjih je v uradnem listu izšel dekret o postopanju z manjšinami v Rumuniji.. Določbe novega manjšinskega dekreta so v skladu z načelom, ki je bilo sprejeto v februarski ustavi, po katerem so vsi romunski d-žavljani brez razl^c rasne, verske ali jezikovne pripadnosti pred zakonom enaki, imajo enake pravice in uživajo enako zaščito. Vse posebne manjšinske zadeve bo v bodoče reševal manjšinski komisariat, ki je neposredno podrejen ministrskemu predsedstvu. Manjšine imajo pravico posluževati se svojega jezika na verskem področju, v listih ter v svojem zasebnem in poslovnem življenju. Tudi pred sodiščem se smejo pripadniki manjšin zagovarjati v lastnem jeziku, oko* ne obvladajo romunskega. V pismenem občevanju z lokalnimi oblastmi smejo vlagati razne vloge tudi t svojem jeziku', vendar morajo priložiti prevod. Pripadniki-manjšii5 imajo nadalje pravico do vseh državnih »lužo in javnih časti. V občinah, kjer prevladuje manjšin- < sko prebivalstvo, smejo biti župani in podžupani oadt r 1—*"^ cvfdfeV gcor tako t Polet okoli sveta po rednih progah BERLIN, 6. avg. AA. Letalec Bertram je v četrtek ob 2X08 pristal na letališču Tempelhof z letalom, ki opravlja redno prometu© siužbo na progi Lizbona—Berlin. Vrnil se je s poteta okori sveta, S svojim poletom je Bertram dokazal, da je danes možno prelet eti pot okofi sveta v določenem času po obstoječih mednarodnih letalskih progah in voznem reda posameznih dviinih letalskih družb. Za svoj polet okoli sveta je Bertram potreboval točno 20 dni, 21 ur m 35 minut. Letel je iz Berlina preko Bagdada, Karaeija, Kaikute, Manifle. Hoookila Sen FraneJsea. New Yorka, Lizbone in na« zaj v Berftn. PARIZ, 6. avg. o. Včeraj ao se na ozemlju med MoseOo in Neurto pričelo ^efflke vo$ne vaje letalskih afl in protfletakđtpga topništva^ Prebivalstvo na tem obsežnem ozemrja, je že pred dnevi dobilo Trtog, da mora ponoči zakrivati okna, da se ne nt stanovan jaka razsvetljava opazna od zunaj. Tudi avtomobilski promet Je bil omejen. Avtomobil amejo voziti ponoči le s brzino po 35 km in ne smejo iut?#a*l toči. Naloga teh manevrov je dognati, kakšne posledice hi imel prodor VrtaMkffi ali od vzhoda preko francoske meje in Magi-notove linije nad francoska mdustrijaka središča. Za matuevre vlada v vojaških krogih ogromno zanimanje, ker tokrat prvič sodelujejo letala iz podBemskfe le-talHč in protiletalske baterije, ki so razmeščene po Maginotovi todJt PARIZ, & avg. AA. Od 7.—13. avgusta bodo aek> važni alpski manevri v pokrajini GaKher v vierni 1000 do 3000 m. Manevrom bo prisostvoval šel generalnega štaba ge* neral Gomefm. Čete, fci bodo sodelovale, ao ie odšle v kraje, kf ao Sun določeni za bodo na področjih a pretežno manj prebivalstvom ustanovljene man jsmske šole z .državno podporo. Končno bodo smela nekatera društva poleg državnih sastav nositi tudi svoje posebne prapore. Ameriški načrt za naseljevanje beguncev j LONDON. 6. «wg. b. Vodja ameriake delegacije na tukajfinjl begunski kcofe-renci Taylor Si pnedlo*fl načrt, ki ureja razmestitev okoli 600.000 pntltiftHh beguncev iz Nemčije v raznih drža vali novega kontitenta. _ Istočasno se doznava, da Je argenttnska vlada izdala nova. navodila za naseljevanje, ki so strožja od vseh dosedanjih, ko se bo moral odslej' sleherni P> izkazati*^ ob prihodu s posebnim Eiskim" dovoljenjem. Namen ten omejitev je očividno poostreno poetično nad priseljenci In inofjmst večje, med njimi- Tako bodo gentini prihajali odetej ▼ po*t©V taki priseljenci, ki as z WA£HDJGTOH, 6. »vf. Ameriška mornarica ie opustila nadaljnje iskanje vodne« ga letela >9awai Cnpperc. ki je 28. jukja brez sledu iapmflo na Tihem oceanu s 15 potniki. Pouk tujih jezikov 80PI2A. a. svg. AA. Prosvetno ministrstvo je izdalo statistiko o pouku tujih jezikov v bolgarskih šoten. Od 67.563 učencev se jih 42-213 uči francoščine, 18.217 nemščine, 530 itafijansčine in 612 angleščine. BEOGRAD, 5. avg. 2e sedaj_so se pričete priprave z« beograjski jesenski veksejem. TarČTJft je pričele graditi svoj posebni nacionalni paviljon. Qsv4 je prispel v Beo-gnad apambosa za tee> vmjsVu postajo, ki bo prva v J^gosk^ijj pa torž po mem Bai-fca— Postajo bodo montirali na seknisču in bo pričela delovati ob otvoritvi jesen-Hoisndija pripravi j« ie po-eote. Na sejmišču bo postavi-ls hsftco, kskrsne kosjo domsčini na otoka Juvi Ves čas sejma bo v tej hOka pre- domsči- Svečana otvoritev VIL Mariborskega tedna besede predsednika zadra^e MT dr. Franja Upolda Maribor, 6. avgusta Danes dopoldne ob 1030 je bfl slovesno otvorjen VH. Mariborski teden, poni' mb-na, tradjcionarna kulturna in gospodarska revija Maribora in njegovega zaledja. Maribor, ki je spričo raznih udarcev (ukinitev velikega županstva, ukinitev oblastne samouprave, preselitev kontrole dohodkov itd) iskal nadomestila in kompenzacije, je v povojni doni sprožil številne pobude, ki naj pozive gospodarsko in kulturno delavnost našega mesta. Malokate-ra pobuda, ki je izšla iz te težnje, je dosegla svoj namen. Večina jih je žalostno propadla. Zamisel Mariborskega tedna pa je oV^živela tako zmagovit, nepričakovano prodoren razmah, da se ravno v tem očituje jo globoki vzroki organične potrebe te ustanove. Letošnje prireditve Mariborskega tedna so spričo proslave 20 letnice osvobojenja postavljene na širšo osnovo. Jubilejna, kulturna razstava, ki kaže kulturni i^lz-voj Maribora v 20 letih svobodnega razvoja, razstave nase industrije, trgovstva, otortrdstva, kmetijstva, tujsko prometna razstava, razstava cest, fotoainaterska razstava, razstava ženskih ročnih dei, čebelarska, razstava, razstava društva »Nanos«, razstava malih živali, razstava narodnih noš iz vseh delov države, vinska pokusnja, koncertne in športne prireditve, letalski miting, največji, kar jih je bilo v Mariboru, v vsem tem in drugem se bo močno odražala volja našega obmejnega ozemlja: po življenju, napredku, o katerem ni bilo mogoče niti slutiti takrat, ko je bfl Maribor le predmestje G raza. Vključen v jugoslovansko celoto pa je Maribor do. živel razmah, ki si ga pred prevratno dobo ntti mispM ni bfbo mogoče. Maribor se je v 20 letih Jugoslavije vsestransko razvil, o čemer nas prepričuje tudi letošnji VIL Mariborski teden, ^ Današnji slovesni otvoritvi VH. Mariborskega tedna ao prisostvovali Številni odlični predstavniki našega javnega življenja, saatopnsVi vseh kult uri ub, gospod ar-skih šn naaaaakah organizacij. IVrtem ko le zaslužni predsednik zadruge Mariborski teden g. dr. Pnanjo Lipoki s prierčnrmi besedami poadravd navzoče odfičnike, je v globoko zajetih izvajanj* podčrtal pomen Mariborskega tedna s sledočimi poudarki: *§etfrmc" otvttrjamo danes Mariborski teden, ki postaja tako ie tradicionalna mariborska prireditev. Mariborski teden smo uatvsrfli pred šestimi leti v dobi najtežje gospodarske in finančne krize, da požM-mo nas Maribor, da pokažemo produkcijske zmožnosti njegove industrije, trgovine in obrti, da dokumentiramo naše kulturno in nacionalno udejstvovmnje, da da-, mo priliko našemu sportu, da pokaže svoje zmožnosti ter da končno podčrtamo važnost Maribora in njegovega širokega zaledja za tajski promet. V daha medsebojne povezanosti in z vzajemnim delom hočemo pokazati uspehe našega dela in hočemo tako vsakogar vzpodbuditi k še večjim naporom, ker vemo, da je najboljše poroštvo napredku vztrajno delo, zaupanje v same-ftm sebe in vsesplošna foHdarnost. Letošnfi Mariborski teden ima svoj poseben pomen, ker ga prirejamo ob 20tetni-& naše osvoboditve, ob TOletnem jubileju mame ljubljene Jugoslavije, Letošnji Mariborski teden bo pokazal velik razvoj našega javnega življenja na vseh poljih, ki ga je omogočila svoboda v veliki, lastni državu Poleg vsakoletne razstave naše industrije, zlasti tekstilne, našega trgovstva m ie tradicionalne obrtne razstave, je po-odbor pod vodstvom mariborske kat turno razstavo Maribora in njagOVS okolice, ki naj pokaže podvig našega kulturnega in nacionalnega življenja po 20 letih našega osvobojenja in ki naj dokumentira našo zrelost in našo sposobnost za našo obrambo in naš napredek. Posebno iskreno zahvalo moram izreči mariborski mestni občini, ki se Je postavila na čelo organizatorjev te razstave. Posebna pozornost )e na letošnjem Mariborskem tednu posvečena tudi našemu cestnemu problemu. Razstava Društva »Cesta* naj pokaže neprimerno današnje stanje naših prometnih žM in naj da pobudo za bodoče moderno in smotrno urejevanje cestnega omrežja. Društvu »Cesta* se Iskreno zahvaljujem za organizacijo te razstave. Posebna atrakcija letošnjega Mariborskega tedna je tudi razstava narodnih noš m vezenin. Opozarjam še posebej na fotoamater sko, filatetistično in čebelarsko razstavo, na gostinsko raz-stm-o in razstavo naših vin. Mariborski teden posveča tudi letos vso pažnjo tujskemu prometu. Naš lepi Maribor, naše zeleno Pohorje in Kozjak ter naše prijazne vinorodne gorice so vredni, da jih pokažemo še tako razvajenemu tujcu. Mariborski teden si stalno prizadeva, da dviga in postavlja v dostojno luč te neprecenljive zaklade naše zemlje. Marioorski teden hoče ugoditi vsem sodelavcem in posetnikom Mariborskega /tedna. Poudariti pa moram, da je namen Mariborskega tedna propaganda za Maribor in njegovo lepo okolico ter da hoče služiti splošnemu dobrobit ju in napredku* Vsem sodelavcem se za njih požrtvovalno delo iskreno zahvaljujem, članom v prireditvenih odborih in razstavi jalcem, ob-Iastvom, ki nam nudijo pri našem dela svojo pomoč, tn prav posebno našim novinarjem, ki nas že vsa leta pri našem delu podpirajo. Prosim vse, da s tem ciljem pred očmi solidarno podpirajo nesebično delo Mariborskega tedna. Ko ot var jamo tetošnji Mariborski teden tn mu iskreno želimo popoln uspeh za dobrobit Maribora ter naše velike domovtne, se v vdanosti klanjamo našemu prevrvišenemu vladarju N£ Vel. kralju Petru 11. Naj živi kralj Peter H. m prevzvišeni kraljevski dom. živilski trg Ljubljana. 6. avgusta Danes so biti zopet zasedeni vsi prostori na žrvfkakem trgu. 2e ob 8 so bde mnoge prodajalke, ki so še prihaja le na trg, v zadregi za prostore. Največ prostora zavzemajo prodajalke zelenjave in sočivj^, od tedna do tedna je pa treba tudi več prostora za prodajo sadja. Branjevci so že zelo dobro založeni z grozdjem, zato se je kmalu tako pocenilo. Danes je bilo že po 7 din kg, ena prodajalka ga je pa prodajala celo po 6 din. Toda na stalnem sadnem trgu je bilo lepše grozdje še po K) din kg. Sadje se pa ne bo več mnogo pocenilo, saj zdaj že, prodajajo tnroke po 5 do 6 din kg najlepše. Zdaj je tudi ie mnogo sadja z Dolenjskega rn Štajerskega, Za prodajo je določen poseben prostor, toliko jih je še vedno naprodaj. Največ je rdečih malin, ki »o pa še vedno po 6 dxn Eter. Maline so tet**, slabo obrodile. Borovnice so se že podražile na 3 in 330 dm Eter. Na sadnem in zelenjsdnem trgu je zdaj največ naprodaj krompirja, ki je povprečno po dinarju kg, stročjega fižola — danes ga je bilo na vagone , ki ga prodajajo po 2 do 3 din kg, solate, ki je po 25 par najlepša glava, zeljnatih glav, ki so po dinarju do 2 din itd. Danes je bilo tudi že naprodaj na debelo lepo zerje, ki je brk) no 50 par kg. Letos bo mnogo več zelja kakor lani ter bo znamo cenejše. Tudi krompir so začeti prodajati na debek). Bil je izbran, zelo lep in prodajalec je šahtova! dinar za kg. Perutninski trg je bil danes po dolgem času boljše založen, kar se pa m poznalo posebno pri cenah. Sveža jajca so povprečno po 75 par komad. Danes so bile naprodaj tudi ribe. tn sicer palamide. Zdaj je sezona za lov na pa-Lamide, zato so se tudi izredno pocenile. Cele so prodajah po K) din kg, sekane pa po 12 dm kg. To se provi, da so zdaj dobre morske nbe naprodaj po isti cem kakor goveje meso. To znajo nase gospodinje Borzna poročila Carin, 6. aisjusta. Beograd 10, 11.996. Loodnn 2£at>, Jfew Ybrk Dtusarj 7Sj07o, MZte Tttflft, 238.8T5, Berfm 1TM0, Daoarj SS. — Pnnz — r*iur Strta 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 6, avgusta 1836. Stev. 1 75 mmvanje lesnega delavstva Delavstvo je pripravljeno na odločen izključeno, da pride do stavke in ni Ljubljana, 6. avguata Ljubljanski mizarski pomočfliiki so se snoči zbrali na zborovanju v Delavski zbornici. Prišli so iz delavnic in bili so utrujeni ter lačni, vendar so pazljivo sledili govornikom. Na dnevnem redu je bilo vprašanj* povišanja mezd. Zborovanje je sklicala podružnica Zveze lesnega delavstva in predsedoval je predsednik ljubljanske podružnice J. Grfgorič. Zvezni tajnik N. Bncelj je v daljšem poročilu opisal, kako je prišlo do mezdnega gibanja in kako so se razvijala dosedanja pogajanja z zastopniki podjetnikov. Ze junija j; ljubljansko lesno delavstvo sklenilo ca svojem zborovanju predložiti Združenju mizarskih mojstrov spomenico. Po zborovanju je spomenico odposlalo in v nji ugotovilo, da so se življenjske potrebščine zadnje cas0 zelo podražile ter je zato zahtevalo povišanje mezd za 25°-o v vseh kategorijah. Podjetniki so na spo_ merico odgovoriti, da ne morejo pristati na povišanj^ mezd. Kq jih je pozneje De-lavska zbornica povabila na sestanek z delavskimi zastopniki, da bi se pogajali o delavskih zahtevah, se sestanka niso udeležili. Ker ni bilo izgledov, da bi prišlo do neposrednih pogajanj med zastopniki delavcev in delodajalcev, so se delavci obrnili na pristojno oblast za posredovanje. 29. julija je ljubljansko mestno poglavarstvo sklicalo prvo uradno obravnavo, ki so se je udeležili zastopniki združenja, vendar so se izgovarjali, da nimajo mandata, da bi se pogajali za združenje. Izkazalo se je, da bi posamezniki ne nasprotovali povišanju mezd. Dan-: s je bik> nadaljevanje prve obravnave, ki ni bila zadnjič končana zato, da bi lahko Združenje mizarskih mojstrov sklicalo sestanek svojega članstva ter sklepalo, kakšno stališče naj zavzame na pogajanjih. Zastopnik združenja je izjavil, da mojstri niso pristali na povišanje mezd. Pripravljeni bi pa bili skleniti nxx. vo kolektivno pogodbo, če bi jfll delavstvo podprlo pri njihovih težnjah, n. pr., če U zveza skušala posredovati pri mestni oo- čini, da. bi zaščitila, zadetke ljiibljaosAdii mizarskih mojstrov z zaščitno uvoznino na izdelke okoliških mojstrov. Sioer so se pa zastopniki združenja izgovarjali, da je delavstvo dobro zaščiteno b godalna zakonodajo. Poročevalec je glede na to pripominjal, da se mnoga podjetja niso držala star,, kolektivne pogodbe, sklenjene L 1966, in niso pomočnikov plačevala niti po 3 din na uro. Stara kolektivna pogodba je predpisovala minimalno mezdo 3 din. Bila Jg sklenjena, še preden je Dfla uveljavljena uredba o minimalnih mezdah, ki je predpisala minimalno mezdo 3 din za pomožne delavce. Razem tega so nekatera podjetja zaposlovala pomočnike pri nočnem in čezurnem delu, da se je organizacija morala zateči na policijo za pomoč proti kršiteljem socialne zakonodaje. V Ljubljani je 94 mizarskih podjetij, ki zaposlujejo 426 Stok navdušuje mlade igTavce in kako mladcem govori o svoji hoji na Triglav. Očeta Trebušnika, največje gorenjske grče ni več med živimi, ali spomin nanj in na njegovo narodno zavest j živel tako živ0 med meščani, da je postala Žirovnica res prava nacionalna trdnjava prelepe Gorenjske, od Kranja pa gori do skrajne meje- Zgolj s podporo radodarnih domačinov — med njimi je več resničnih mecenov — in s krepkimi roba-mi fantov in mož, ki so pomagali prostovoljno graditi, je zrasel iz senčnih tal dom, ki bo še pozna priča rodovom, da v Žirovnici nacionalna zavest ni nikdar klonila. Pred Šestimi leti je ustanovil sokolsko dmštvo ž^rovnica-Breznica že pok. učitelj šifrer Egidij s soustanovitelji županom Bizjakom, go. Kalanovo, Osvaldovim Rudijem £n drugimi, medtem pa je bila ustanovljena tudi godba na pihala, pri kateri marljivo sodelujejo člani » Stola« in Sokola. Tista Žirovnica, mala in skromna vasica, ki je z razvojem tujskega nrome-ta postala naenkrat najbolj priljubljena zletna točka, nam je dala v svojj fari Prešerna in čopa. dala nam je pa še cel roj klenih rodoljubov, ki s Preš-mom vred pojo: »Dom slovanski, zemlja sveta, mar še lepši k-a j — videl mesta sem nešteta, silil k Tebi sem nazaj. >Jutri se bodo zgrnile okoli postaje in doma množice rdečih srajc iz vse Gorenjske in pod Stolom bo orila pesem sokolskih legij. To bo dan veselja, to bo praznik za vso Gorenjsko. Ne zamudite Ljubljančani in vsi drugi v naše prelepe kraje, da nam pomagate dvigniti naše veselje in navdušenje, da nam bo še za naprej krepko delo v korist domovine in v ponos kralju. Mi vas čakamo, da vas sprejmemo v bratskem objemu in da z nami v iskrenem veselju za/pojete -»Le aapr^j brez miru!« J. p. Legat. NACIONALNI TRDNJAVI POZDRAV NOVI (Ob otvoritvi sokolskega doma v Žirovnici) Razgrni, Sokol, sončna krila, da \ndimo vsi zmage dan, slovanska tukaj raste sila, in duh mračnjaštva je pregnan. Iz truda, žrtev in napora nam zrastel je ponosen dom. Koga še plaši tu j siva mora, komu razjeda srce dvom?! Pokojnim mir in večna slava, ljubezni naše živim žar, ko rajnih duh nad nami plava hvaležni živim smo za dar. Srce, duha in tisočake Sokolu ti so dali v dar če take imamo junake, kaj nam sovraštvo^ podlo mar?! Trdnjava pod orjakom Stolom, ki tu stoji, ostala bo. obramba našim bo prestolom, ne zruši je nobeno xmx Žirovnica, ti vas slovenska, pod Stolom naša vroča kri, s teboj se zemlja vsa slovenska sokolske zmage veseli. Tu srkal narod bo slovenski sokolske misli večni žar, zato nas dom jugoslovenski ostal bo zemlji svet oltar. Kržišnik Ludovik Pred sokolskim nastopom na Laverci Marljiva sokolska četa na JLaverci se že dolgo pripravlja na svoj največji praznik, ki bo 14. avgusta, ko bo otvorila svoje novo letno telovadišče, V okviru Petrove petletke si je čta nadela nalogo, da si uredi lepo, vsem telovadnim zahtevam od-gorvarjajoce telovadišče in preuredi tudi telovadaiioo. E>el nameravanega načrta je že uresničen, a zdaj pride na vrsto se preureditev telovadnice. Z dobro voljo m neumornim delom bomo premagali vse težkoče. Mnogo truda je bilo treba, dolgo so pele lopate in krampi, da je bilo telovadiSfte urejeno. Vrli Sokoli s<> zravnali vegasti teren in ogradili telovadišče, a zdaj so namestili orodje, ki je pripravljeno za telovadce. Otvoritev novega teikwa^šoe bo združena z javnim telovadnim nastopom, za katerega se vsa četa pridno pripravlja. S prostovoljnim delom, s trudom in v znoju so si Sokoli ustvarili lepo telovadišče in zato se bodo v bodoe.? s še večjim veseljem zbirali na njem. Sadove svojega dela in sistematične vzgoje nam bodo pokazali v nedeljo 14. t. m. Prosimo in pozivamo nacionalno javnost, da nam pri našem delu, pri našem vzponu pomaga, saj je vse naše prizadevanje usmerjeno za srečo in dobrobit ljubljene naše Jugoslavije. Le naprej, brez miru. Na svidenje na Laverci! Zdravo! _ Uprava Sokola Vi? vat*i svoje članstvo in naraščaj, da se jutri v čim večjem številu udeleži prireditev bratsikih društev v Mostah, Zg. Šiški in v Dol. Logatcu. Udeležite se vseh prireditev v slavnostnem kroju. Zbor vseh oddelkov je za Zg. Šiško in Dol. Logatec ob 13. za Moste ob 14. uri na vrtu Sokolskega doma. Slavja v Logatcu se udeležimo s Članskim praporom, slavja v Mo« stah pa z narašča jskim praporom. Prosimo polnoštevilne udeležbe. Zdravo! — Jubilejne svečanosti Sokola Ljubi jana~ Moste. Jutri proslavi Sokol Moste 30-letni-co svojega obstoja. Ob tej priliki razvije tudi naraščajski prapor in otvori letno telovadišče. Vse ustanovitelje, funkcijooarje in ostalo članstvo društva v 30 letni dobi in vso Sokolu naklonjeno javnost vabimo, da s svojo udeležbo povzdigne ta jubilej. Jezdni odsek sokolske župe Ljubljana poziva članstvo, da se jutri v nedeljo pol-noštevilno ndeleži razvitja prapora in 30* letnice obstoia sokolskega društva v Dolnjem Logatcu. Odhod z vlakom ob 13.40. Konji so preskrbljeni v Logatcu. I H d I I ta nesreča Ljubljana, 6. avgusta V Spilarjevi družini na žabjeku sta snoči zavladala žalost in obup. Dobrega hišnega gospodarja Jerneja Spil arja ji je namreč smrt nepričakovano iztrgala. Posestnik gjpilar Jernej, ki tma svojo hišo na vogalu žab jeka in Hrenove ulice, kjer je tudi znana gostilna >Pri sodčku«, je včeraj popoldne pomagal zidarjem pri obnavljanju fasad« »voje hiše. Okrog 17- se je vzpel na zidarski odar pred hišo in menda hotel prepleskati žlebe oh hiši. Nenadoma je pa izgubil ravnotežje in strmoglavil z odra. Padel je precej globoko in priletel tako nesrečno na glavo, da si je prebil lobanjo, iz katere je močno krvavel. Poklicali so reševalce, ki so ga IfflUjirtfon ▼ joknon* a ker so miauh, da Je | umrl, so ae wnffl na dom- **«**+*>fn je prišla policijska komisija, in sicer zdravnik dr. Lapajne ter uradnik g. Tome, ki je ugotovila, da Spilarju Še prav nUo utxipa sroe, nakar mo bili ponovno posjvand reševalci in so ga naglo pnepejjsa v bomico. kjer so pa zdravniki ugotoviti, da je že mrtev. Nato so njegovo truplo spet prepeljali na njegov doni, kjer so ga snoči položiti na mrtvaški oder. Pokojni je bil star 64 let in doma iz Hrašč pri Postojni, pristojen pa t Krize pri Tržiča, Za njun žalujeta sena in hčerka. Tragična smrt uglednega poeeartmlca. ki je bil znan kot simpatičen in marljiv mož, je vabudila zlasti na Zabjeku splošno sočutje. Izpopolnitev prometa Ljubljana, 6. avgusta Skoraj neopažepo je bil te dni zopet izpopolnjen naš zračni promet. Ljubljana je namreč dobila direktno zvezo z Zagrebom in Beogradom. »Aeroput« si je nabavil štiri nova ameriška potniška letala >Lokh.eed_Elect ra, od katerih sta bili drve že lani v obratu, dve sta pa prispeli letos, a v kratkem dobi družba de tri, tako da bo nas letalski park znatno izpopolnjen. Nova letala so najmodernejše konstrukcije, so krasne, srebrno kovinske ptice z 10 sedeži in dvema motorjema po 450 konjskih sil. Opremi j na so z istimi motorji, kakor znamenito Hughesovo letalo, ki je napravilo tako uspešen rekoordni polet okoli sveta. Izdelana so v isti tvornici, le da je bilo Hughesovo letalo namesto s sedeži opremljeno z rezervnimi bencinskimi tanki. Vsako letalo stane 3 in pol milijona din. Novo letalo, ki ž od 25. julija dalje vsak dan ob 8. zjutraj poleti iz Ljubljane, razvija 300 km hitrosti na uro. V Zagrebu pristane že ob 8.30, v Beogradu pa ob 10.05, v Sarajevu ob 13.20 v rHibrov-niku ob 14.10. Isto letalo se vrača potem iz Beograda ob 16.40 in pristane v Ljubljani ob 19. 480 km dolgo zračno progo prevozi torej z vmesnim pristankom v Zagrebu v 2 urah in 20 minutah. To je nedvomno ogromne vrednosti za aagel promet. Zavarovanje za potnike je povišano od 100.000 na 370.000 din za domače in inozemske progvs. Ljubljana ima sedaj tudi zveze z nemškim letalom ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 12.15. Leti trimotor-no Junkersovo letalo za 18 potnikov. Z istim letalom imamo vsak torek, četrtek in soboto tudi naslednje zveze: Ljubljana—Klagenfurt odhod 11.20, prihod 11.45, Ljubljana—Graz odhod 11.20, prihod 12.35. Ljubljana—Wien odhod 11.20, prihod 13.30, Ljubljana—Praga 11.20, prihod 10.25, Ljubljana—-Berlin odhod 11.20, prihod 16.30. Ljubljana—Pariz odhod 11.20, prihod 21., Ljubljana—Lmdon odhod 11.20, prihod 21.30, Ljubljana—Curih odhod 11.20, prihod 17.30, Ljubljana—Varšava odhod 11.20, prihod 19.50, Ljubljana—Munchen odhod 11.20, prihod 16450 itd. Iz Laškega — Gasilska tombola, ki jo je priredila tukajšnja gasilska četa je dosegla kljub neugodnemu vremenu svoj namen v splošno zadovoljstvo srečnih dobitnikov, in pa tudi gasilske čete, saj je povečala a to prireditvijo gradbeni fond za gasilski dom za okroglo din 12.000.—. Kar se tiče dobitkov, so prišli nekako vsi v prave roke, in sreča tokrat ni bila tako muhasta, kakor jo je pred dnevi opisal naš Sitar. Le glavni dobitek — rejena telica — je delal nekaj več preglavic, ker jo je zadel Babičev strugur-ski pomočnik, ki res ni vedel, kaj naj počne z njo. Končno se je odločil za kratek proces, ter otvoril z njo na Savinjskem trgu pravilen živinski sejem. Tudi kupcev ni manjkalo. Ker pa v pratlki ta sejem zaenkrat še ni tiskan, so varnostni organi prepovedali podjetnemu strugarju barantanje. — Namestu: jo jo — joj, joj! Pred dnevi se je igrala z Žogo 14-letna Mira Herman, iz Subotice. pred restavracijo tukajšnjega kopališča. Naenkrat je padla žoga na stekleno streho nad vestibulom restavracije. Poskočna Mira, ne bodi lena. haj d za žogo. Zlezla je skozi okno prvega nadstropja na streho, ki je sicer žogo z lahkoto držala, toda za Miro je bilo steklo vendar prešibko in se je pod njo udrlo. Mlada letoviščarka je zadobila precejšnje poškodbe tako. da je morala v bolnico. — Športni dan priredi tukajšnji športni klub v nedeljo 7. t. m. Dopoldne lahkoatlet-ski miting (tek 100 m; met krogle, diska in kopja: skok v daljavo, višino in s palico: štafetni tek skozi mesto). Popoldne mladinska nogometna tekma med SK Celje in SK Laško ter medklubska nogometna tekma med SK Ljubljana ter domačim klubom. Nato ljudska veselica na Lavi. — Kolesarska dirka Zagreb—Celje se bo vršila v nedeljo 7. t. m. s startom v Zagrebu ob 5. uri. Skozi Laško bodo vozili đirkači okrog 8. ure. V izogib morebitnih cestnih nezgod in karambolov opozarjamo pešce in vozače na to dirko. Iz Maribora — Aero ineeting 7. avgusta ob pol 15. uri popoldan na Tezno pri Mariboru. _ Potujoča protiplinska razstava v Mariboru. Kakor nam poročajo, pošlje banska uprava v Maribor potujočo proti plinsko raz* stavo v nedeljo, 7. t. m., torej isti dan, ko bo v Mariboru letalski miting. Potujoča protiplrnska razstava je poučna za vse posameznike kakor tudi za vse faktorje oz. društva, ki prihajajo v poštev za organiaa* cijo obrambe pred napadi iz zraka. Vstop na ranstavo je profil. — Dar. Občinski odborniki v Sveči ni so darovali 100 din za azilski sklad Protituber-kulozne lige v Mariboru namesto venca na na srrob ot.črnskega odbornika Menharda Jurija. Lepa hvala! — Aerokhib Skopi je pride s svojim aer©* planom ▼ Maribor. Aerokhib Skopije se udeleži nedeljskega mitinga v Mariboru s svojim lastnim letalom. — Ponovno se občinstvo opoaarja na to, da je boje in vožnja po tezenskem letališču do konca letalskega mitinga brezpogojno prepovedana. Kljub smrtni nevarnosti se najdejo še vedno Ijodje, ki nočejo vpošte-vati te prepovedi. — Kdo hote leteti nad Mariborom? Ae* roklub obvešča občinstvo, da bo danes od 14. ure naprej in jutri od 7. are naprej klubsko motorno tetak) na razpolago m vatne vožnje nad Mariborom po din 50. Kdor bi hotel leteti v nedeljo že pred 7. uro, naj to sporoči službujočemu odborniku \ero-kluba na letališču že danes popoldne. — Središee ob Dravi. Priprave 'JO* letn-«.•«.■ osvotojenja so končane. Na prelepem Gra5 dišou so vrli Sokoli zgradili idilično slovensko vas, med drugim Krjavljevo bajto, Kriveevo kočo, Obršeakovo kremo. Zanimanje za jubilejne slovesnosti ln predoUivo >Đesetega brala< je ogromno. Prijavljeno je že večje Število zunanjih gostov. Pridite v«i v prijazno Središče. Ne bo v<*m žal! — dntmetodarji in drug] narodnjaki iz Maribora pohitimo v nedeljo 7. avgusta v čim večjem številu v Kamilico, kjer priredi Ciril Metodova podružnica popoldne ob 15. uri Hzro >Divji lovec« na prostem. — K letalskemu meetingu vozijo avtobus si v soboto dne 6. avgusta od 17. ure dalje, v nedeljo dne 7. avgusta pa od 7. do 11. in popoldne od 13.30. ure dalje. poilttcnl o6§e\ntfk Iz nedavne preteklosti Smo v 20. letu samostojnega državnega in svobodnega narodnega življenja, ki je odprla pot našemu IjudsHu v še pred nekaj desetletji nesluteno veliko bodočnost. Zato je potrebno, da se od Časa do časa spomnimo dni, ko so se jele risati prve črte naše bodoče velike domovine v dimu in požaru svetovne vojne. Tako bomo tudi tem bolj cenili svobodo in naše zedinje-nje. na katerega še sredi vojne med našimi zapadnimi zavezniki nihče ni resno mislil. 20. marca 1917 se je sestala v Londonu pod predsedništvom takratnega angleškega ministrskega predsednika JJovd Georga britanska imperialna \*ojna konferenca. Wa njej je uvodoma obrazložil predsednik vlade Llovd George zbranim zasropniKom in predsednikom angleških dominionov in cesarske Indije vojne cilje Velike antante ter z njimi združene pogoje za sklenitev rrn-ru z osrednjimi velesilami. V svojem govoru je navedel Uoyd George kot pogoje za sprejemljiv in razumen mir: »Prvič moramo pregnati Nemce z ozemelj, ki so jih z orožjem zasedli. Izprazniti moramo vsa zasedena ozemlja v Franciji. Belgiji. Rusiji. Srbiji. Črni gori in Rumtmiji. Svobodo in neodvisnost teh držav je treba zopet vzpostaviti. Dobiti moramo tudi primerno odškodnino za vso Škodo, ki so jo utrpele. Želel bi pa tudi, da bi se zemljevid Evrope na podlagi priznanja nacionalnega prava tako priredil, da bi v bodoče onemogočaj nove nacionalne borbe ter osigurat trajen mir in temelj demokratskih svoboščin v Evropi.* Iz tega govora je razvidno, da l. 1917 na pragu pomladi prvj angleški politik še daleč ni mislil na os\x>boditev Ju^slovenov in Čehoslovakov in da smo biti takrat še zelo daleč od zedinjenja in osvobojenja, vsaj v načrtih antantnih državnikov. Pač pa je ravno tiste mesece Llovd George zelo živo razgovarjal s posredniki cesarja Karta in bil zelo naklonjen misli, da se ohrant podunavsko črnožolto monarhijo pred večjimi teritorialnimi žrivami pod pogojem, da zapusti svojo zaveznico Nemčijo m sklene z Veliko antanto separatni mir. Borba za velika načela Drugi podpredsednik JNS g. Juraj De-metrovič razpravlja v svojih odlično ureje-vanih *>Jugoslo\*enskih novinah«: o smislu borbe JNS za narodno in državno edinstvo, osnovnih načel naešga narodnega in državnega življenja. »Misel narodnega in državnega edinstva mora biti splošna platforma vsega našega političnega dela in življenja. V tem oziru ne more in ne sme biti političnih monopolov. Narodno in državno edinstvo morata biti izhodno delo političnega dela kogarkoli in največjt zakon za slehernika. Ako katera od naših strank, kakor n. pr. JNS odkrito in iskreno izpoveduje misel narodnega in državnega edinstva, potem ji ni mogoče zato oporekati in ji celo očitati, da teži za monopoliziranjem nase narodne misli. Ona vrši s propo-vedovanjem misli narodnega in državnega edinstva samo svojo narodno dolžnost. Pri tem pa iskreno želi, da bi se tudi druge stranke pra\- tako odkrito in iskreno izjavile za nas največji nacionalni zakon in se zadovoljile s tem, da se stranke razlikujejo med seboj po drugih kriterijih. Žal preganja fatalnost usode še vedno naš narod, ker se pobija in še vedno preganja misel, da smo Slovenci, Srbi in Hrvati po težnjah zgodovinske evolucije in po neizprosni smeri naše bodočnosti ena nacija.* Frankovci napadajo dr« Mačka Hrvatski frankovci okoli »Nezavisnosti* nadaljujejo s svojimi napadi na dr. Mačka. Sedaj proglaša »Nezavisnost* že mačkovce kar za komuniste in marksiste, katerih se mora dobri hrvatski narod čim-preje otresti, sicer bo doživel neizbežno katastrofo. »Komunisti in sumljivi tipi okoli dr. Mačka so besni na hrvatske nacionaliste, ker jih ovirajo pri izvajanju njihove diktature nad hrvatskim narodom. Doživljamo žalostne pojave, katerih krivci so namišljene veličine, ki jim smrdi vsako pošteno delo. Zato so se polotili politike, ou katere mislijo živeti, kakor ćd kakega gospodskega posla. Teror teh tipov ne bo preplaši! hrvatskih nacionalistov. Nasilje, ki ga preživljamo danes po hrvatskih krajih odgovarja terorju, ki so ga izvajati bolgarski komunisti v Stambolinjskijevi zemljoradniški stranki. Tri kriminalni tipi boljševizirajo danes poštene hrvatske kmete po naročilu Moskve in kopljejo jezove med hrvatsko vasjo in mestom. Ni pa jim to dovolj, nego zanašajo prepir ceio mec same hrvatske kmete* Mislimo, da je četo za »Nezavisnost« m njene »hrvatske nacionaliste* malo preveč, če proglaša okolico dr. Mačka za komunistično in marksistično. Kolikor jo mi poznamo, moremo reči ravno nasprotno, da so v njenem okrilju ljudje, ki imajo zalo razvit čut za udobnosti današnjega družabnega reda in da se tudi kapitala ne branijo. __ Mislite v teh 4neh m CMD iti đđtrmfre m ttfen sldodl KOLEDAR DANES: Sobota, 6. avgnsta katoličani: Gospodovo spremenjenje; Sikst IL JUTRI: Nedelja, 7. avgusta katoličani: Vido jka, Kajetan DA N AS X JE PRIKKDITVE KINO MATICA: Pikova dama KINO SIvOOA: Charlie Chan v cirkusu KINO UNION: Golgota ljubezni KINO ŠIŠKA: Popolni zakon KINO MOSTE: >Usodno sorodstvom in »Izdajalci« UPRAVA OFICIRSKEGA DOMA koncert v korist sklada za pobijanje tuberkuloze v vojski ob 20. na vrtu restavracije > Zvezda« PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAF! ISTI SPORED SOKOL UUBLJANA-MOSTE razvitje na-rascajskegra prapora ob 15. in javm nastop na letnem telovadišcu DNŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1. Bahovec Kongresni trg: 12. in Nada Komotar. Vič — Tržaška cesta. Neprestano se poudarju. da je resnica Bogu ljuba — in prav zato menda ne bo od\-eč, če v prilog tej hčerki božji \-rlvm na papir še nekaj \-rstic v por>olnitc\- t%■•, jega pisanja v št. 141. »Slov-. Naroda*. Obžalujem samo, da mojega dopisu niso razumeti poklicani tako. kakot je bi! mišljen. Takrat sem izrecno naglasih da spada šolska mladina v vročih šolskh dneh med odmori venkaj na prosio, zlasti še. če /e pri šoli za to primerno dvorišče, kitkor u«j ima šola na Ledini. Če je šolska m/aJma te šole, vsaj nižjih razredov, pod prejšnjimi upravitelji prebijala čas šolskih odmorov na šolskem d\"orišču. je samooh^t hi umevno, da bi se ta praksa brez posebmefa truda lahko ohranila tudi pod sedan jim upraviteljst\x>n: in to še toliko bolj, ker Sf je zadnie dni tozadevno poudarjalo, »da je pod sedanjim upraviteljem na dvorišču več prostora za sprehajanje mladine, nego je bilo prostora pod prejšnjim upra\'ite-Ijem. ker je nekaj prostora zavzemal čebelnjak, ki ga sedaj ni več.* Torej čebelnjak! Pred sedanjim upraviteljem je \*odil ledinsko šolo g. l.ahemik, danes upokojen v Ljubljani, toda on ni nikdar videt na ledinskem dvorišču kakega Čebelnjaka, četudi je etu&boval na Ledini kakih 15 let. Če tega ne \ i imete, vprašajte imenovanega gospoda, ki vam bo zadevo prav rad pojavit. Tudi Labernikova prednika, danes žal že oba pokojna upravitelja Repovš in Dimnik, nista imela nikoli opra\-ka s kakim čebelnjakom na Ledini, ker je čebelnjak zginil z d\%orišČa tedinske šole že pred kakimi 30 leti! Po vsem tem bo menda otipljivo jasno, da se dvoriščni prostor ledinske šole m mogel zaradi odstranita čebelnjaka šele zadnja leta t. j. pod sedanjim upraviteljem po\\ <. Pač pa kažejo znamenja zadnjih let ravno nasprotno, da se je moglo šolsko dvorišče kljub namišljeni odstranitvi t. njaka kvečjemu samo skrčiti. Navaium zgolj to: pred leti se je moglo preko d\-ori-ščit z velikim dvovpi ežnim vozom z lahkoto zaviti okoli šolske teto-vadniee, poskusite to danes, pa boste videli, da gre to prav težko, ali pa morda sploh ne gre, ker je močno na poti vogal osrednje gredice med telo\*adnico r? Bon očevo hišo. Ogled na mestu bi podkrepil mojo trditev, do Ledine ni daleč. Če drži, da se gredice niso povečale, potem je možno samo še to, da se je telovadnica premaknila zadnja leta po vzgledu tiste cerkve, ki so jo pred davnimi leti prestavili prebrisani Sebreljčani, ne da bi opazili, da so jim med premikanjem pobrali tatovi za cerkvenim zidom o U >/.eno obleko. Ob tej priliki hočem reči: če ne moreš problema rešiti na ta. reši ga na kak drugi način, glavno je. da je resen! V koliko odgovarja trditev, da so gredice razdeljene v učne svrhe med posamu/ne razrede, na to bi moglo dati po;«sni/a prizadeto učno osobje. jaz tegu ne vem. slišim pa, da obdeluje gredice samo šolski slugu, toda ne zase. temveč za nekoga drugega. Nastane vprašanje: ali niso morda baš ti gredičm pridelki tista zapreka, da se dvoriščni prostori ledinske šole niso v zadnjem šolskem letu zadostno izkoriščali v odmorih od strani šolske mladine? IstL Iz Polfčan _ Gledališč( na prostem. Sokol v P<»ii- čanah je neprestano na delu. Za tombolo in lepim telovadnim nastopom sledi zdaj gledališka predstava na prostem in sicer bodo vprizorili naši amaterski igralci tokrat znani gkdaliski komad >Dva ducata rdečih rož<. Prireditev bo na Maboriče-vem vrtu v nedeljo 7. t. m. ob 20. Znano je, da so bile igre tukajšnjega Sokola vedno dobro pripravljen^ m zato je bil vselej dober tudi obisk. To pričakujemo tem bolj sedaj, ko Sokol nima svoje dvorane m s tem v zvezi štabnega odra in so zato igre, ko je vezan lc na poletne tovrstne prireditve, zelo redke. Vsi, ki bi se radi ta večer nasmejali, dobrodošli! V primeru dežja, bo igra v ponedeljek 8. t. m. Zdravo! _ Prijavite se takoj za narodni tabor v Mariboru, ki bo 14. t. m. Prijavljenci plačajo na občini 4 din, nakar prejmejo taborni znak in knjižico. legitimacijo za četrtineko voznino pa kupijo pri železnici za 2 din. — Cepljenje svinj proti r-tlečiol. Kmetovalci, ki nameravajo dati cepiti svinje pro ti rdečici, naj število čimprej javijo občini. ZaArjl rok je do 10. avgusta. Cepljenje stane 8 din od komada. SPORT _ Mednarodna motocikl istifna gorska dirka na Ljubelj, v priredbi Motokluba Ilirija bo 15. ov^rusta. V proslavo 25#letnice obstoja khjfoa, bo 14. t. m. >Ciljna vožnja na vrh Ljubelja«. Prijave sprejema še danes in jutri tajništvo kluba, MMosiceva Ste*- 175 itCOTllCBKI NAROD«. iška kolonija pod špikom Ljubljana, 6. avgusta Pred dnevi se je vrnila deška kolonija, ki je ves mesec julij letovala v železničar-.-kem mladinskem domu na Martuljku. Na dvoru se je vsulo iz vagonov čez 150 :ov v naročje težko čakajočih mamic etov. Vsi so zdravi in zagoreli, saj so . ;epili v gorskem zraku pod špikom v krasn< m novem domu. Si čno roko so imeli naši železničarji, .sem f^kcionarji žeL nabavi jalne za-ko so si kupili na Martuljku zemlji- za .svoj mladinski dom. Lega je za le-v vseh ozirih izredno ugodna. To : najbolj dokazuje dejstvo, da je vas k. pred petimi leti še skoraj popol-o znana vasica, danes takorekoč že znamenito letovišče. Velikanski ^Ko-op« ho- sveze nabavi jalnih zadrug v bližini mla-i.. ;:ega doma je napolnjen do zadnjega a. zasedene so proste sobe po vasi in majajo vedno novi gostje, željni solnca m zdravja. Toda vrnimo se k naši mladini, ki je živela mesec dni v tem gorskem raju. Že ob pol sedmih zjutraj zazvoni zvonec budnico in kmalu postane po domu živahno. S spalnic je krasen razgled na špik in na vso Martu 1 j ko vo skupino, prvi pogled velja goram in nekateri se kar ne morejo ločiti od lepe slike. Hitro si izperejo zaspane oči in se oblečejo. Jutranja telovadba na prostem pred domom in kratek tek skozi krasni naravni park zbrihta tudi največjega zaspanca in zajtrk nato vsem tako sijajno tekne, da jih je kar veselje gledati. Po zajtrku gredo vsi v spalnice in jih spravijo v red, prav tako omarice v obla-čiJnici in umivalnice. Vsaka spalnica, kjer stoji 20 popolnoma opremljenih postelj je že sama na sebi kar cela dvorana, ima pa poleg tega še oblačilnico in moderno opremljeno umivalnico s tekočo toplo in mrzlo vodo. Mimogrede bodi povedano, da je vsa oprema in ureditev doma naravnost luksuzna in tako smotrna, da je nima nobena kolonija v vsej Jugoslaviji in tudi v inozemstvu so tako moderno za kolonijo urejene stavbe precej rekdo posejane. Ko je vse v redu se zaposluje mladina pod veščim strokovnim vodstvom po skupinah na obširnem zemljišču okoli doma. Najmanjši izmed vseh. »palčki«, so večinoma okoli peska, kjer zidajo in gradijo kakor stari inženjerji. Tudi njim sorodno pleme j škratov« se rad potika tod. Med večjimi je mnogo »indijancev«. ki si v raznih skritih kotičkih zemljišča postavijo svoje indijanske tabore s totemi in tabornim ognjem, kakor to pač mora bitL Sam Winetou bi jih pohvalil. Drugi se zbirajo na nogometnem igrišču ali pri odbojki. Zvonec kliče k malici in za nekaj časa prekine to živahno vrvenje. Ko so otroci pojedli svoje ogromne kose kruha, namazane z marmelado ali medom, se igre nadaljujejo. Posamezne skupine odhajajo na izlete v bližnjo okolico, k prvemu slapu, na Srednji vrh. v savsko >džunglo«t itd. Dečki se razgibljejo v prosti naravi, nabirajo jagod, natrgajo svežega planinskega cvetja za kip Viteškega kralja Aleksandra, ki sto- ji pri vhodu in ko se opoldan vrnejo, že komaj čakajo na kosilo, ki se servira v prostrani jedilnici. Po kosilu se v spalnicah nekoliko vle-žejo. Ob ugodnem vremenu se kopajo v bazenu, kjer prirejajo večji dečki pravcate plavalne tekme. Manjši pa spuščajo jadrnice lastne izdelave in razburjanja je toliko, kakor da bi šlo najmanj za veliki pokal angleškega kralja. Popoldan je čas za daljše izlete v okolico. Razne skupine vzamejo malico v nahrbtnikih s seboj in se odpravijo k drugemu slapu, na snežišče pod špik, kjer opazujejo gamze, v slikovito dolino pod Kukovo špico, v Kranjsko goro itd. Včasih dobijo s seboj tudi nekoliko krompirja in ekspedicija se odpravi k Savi, da ga tam po vseh pravilih speče v žerjavici. Morda je pečeni krompir nekoliko ožgan ali pretrd, a nič ne de, vsem izborno tekne in vsi skrbno pazijo, da se pravično razdeli. Popoldan je tudi čas velikih nogometnih derbijev med posameznimi skupinami. Ne moremo podrobno opisovati poteka, izdamo le toliko, da je sodnik vedno največji revež in vsega kriv. Kadarkoli zažvižga to eni ali drugi stranki ni po godu. Vsaka bi najraje imela, da bi piskal gole samo pri nasprotni stranki. Omeniti moramo še, da je priredila kolonija več celodnevnih in daljših popoldanskih izletov, tako da je mladina videla lep del naše ožje domovine. S tromeje na Peči so gledali dečki dol na naš Korotan, na Ziljsko dolino, na krasna jezera, na Dobrač in na Ture. Videli so tudi slap Peričnik, šli so skozi Vintgar na Bled, šli so preko Kranjske gore na Vršič, kjer so čisto od blizu videli stene Prisojnika, Razora in škr-latice in bili so končno tudi preko meje ob Klanskih jezerih pod Mangartom. Pač nihče ne bo mogel pozabiti na ti dve krasni jezeri, nad katerima se vzdiguje Mangart v vsej svoji veličini. K sreči je bilo vedno lepo vreme, tako da so se vsi prav zadovoljni vračali. Po večerji so se še malo razgibali okoli doma, v indijanskih taborih so zažareli ognji Posebno znamenit je bil tabor za upravno hišico. Na povabilo taborovodje, ki je svoje tovariše »Indijance« čvrsto organiziral so prišli na obisk gozdovniki, ki taborijo tudi letos na Martuljku. Baklje so jim kazale pot in sprejeli so jih s kruhom in soljo po starem slovanskem običaju. Kar načuditi se niso mogli nad tako uspelo »konkurenco« in z združenimi močmi se je razvil lep program. Predvečer praznika sv. Cirila in Metoda smo slovesno obhajali. Vsi so se zbrali ob velikem kresu pred domom in z nagoveri in s pesmijo smo se spominjali slovanskih blagovestnikov. Predno so odšli vsi k počitku je že zatrobila trobka zbor k skupni večerni molitvi pred domom. Nato so se odpravljali v spal niče in kmalu je bilo vse tiho. Ko je na zadnjem zboru odpel prefektovski zbor še nekaj pesmi za siovo, je bilo vsem težko, ko so se spomnili na lepe dneve, ki so jih preživeli v mladinskem domu pod špikom. 5 let kranjske godbe Kranj. 6. avgusta Petletnica kakega društva je sicer tako neznaten jubilej, da se ga ne gre spominjati. Petletnica godbe Kranjskega glasbenega društva pa vsebuje toliko žrtev, deia in potrpežljivosti naših vrlin godbenikov, da jim tudi ob tem skromnem jubileju moramo čestitati iz srca. Ne iz tež-po zaslužku, marveč iz gole, pristne /ni do glasbe so leta 1933. naši fantje anoviH godbo, ker jim je glasba edina bave po napornem delu. Niso naši god-ki sinovi bogatih družin, da jim ni treba skakati za vsakdanji kruh, marveč so preprosti delavci in družinski očetje, kipa ■z večjo vnemo goje smisel za napredek 'družen z žrtvami, kot razni dobro si tu i-i in glasbeno izšolani sinovi meščanskih družin. Težka so bila ta pretekla leta. Nabavljali, izmenjavali so se instrumenti, obleke, ustanovil sc je orkester, zbirali so denar od dinarja do dinarja. — menjavali so H kapelniki. godbeniki pa so ostali, marljivo se uče in napredujejo. Danes so instrumenti v glavnem novi ali popravljeni, k .-»elnik in dober učitelj pa. je našim godbenikom konservatorist g. Gruden. Pod njegovim vodstvom se obeta s pridnim učenjem kranjskim godbenikom velik napredek. Samo letos so že priredili več koncertov in sodelovali pri raznih prireditvah. Skozi vsa leta so bili vedno povsod dobrodošli, igrali so na neštetih prireditvah in veselicah, sprevodih in nastopih, pozimi pa je poleg godbe na pihala nastopil tudi orkester. Idealizem, ki druži naše godbenike, je neomajen in zato se niso uresničile napovedi tistih Škodoželjnih ljudi, ki so godbi želeli kratko življenje. S svojim petletnim obstankom, s svojim napredkom je godba ovrgla in zavrnila take želje in prerokova- nja. Mora se poudariti, da v povojnem času Kranj ni imel še toliko dobre godbe, čeravno je bilo že več poskusov in je danes mesto lahko ponosno na svojo domaČo godbo, ki je pripravljena, da nastopi vsakomur, kdor naroči, s svojimi promenadni-mi koncerti pa je mestu v čast. EVa ja to priznanje res pripada, je pokazalo Tujsko-prometno društvo v Kranju, ki je godbi letos votiralo večjo podporo za prirejanje koncertov na trgu ali v padcu. Kranjska godba ima med meščanstvom že precej podpornikov in prijateljev, kdor pa še ni, naj stori to svojo dolžnost maj v bodoče. V proslavo 51etnega obstoja pn-redi godba jutri popoldne na vrta hotela »Kranjski dvor« (pri Peteriinu) swjo veselico. Kranjskemu meščanstvu obisk prireditve močno priporočamo, da s tem pokaže simpatije do naših pridnih in agilnih godbenikov. Dre vi ob pol 9. uri zvečer bo pa na trgu zopet promenadni koncert. Iz Radeč — Hud karambol biciklista s * lom. V četrtek proti večeru Je vozi Alojz. avto-taxi q. Kneza mimoPap* Nenadoma mu je priložil nasproti po levi strani ceste na kolesu 17-letni K** rel. Fant je vozil po napačni strani m ne* sreča je bila tu. Kari si je moCnopoBcoda-val levo roko in tudi kolo se je r*~ bilo. Funda se zdravi v celjski bokneu — Sokolski praznik v Radečah. K smo že poročali, bo v nedeljo pri nas vel*: sokolski praznik. Na veseližnem prostoru V mestnem parku se že mrzlično vse pripravlja. Na predvečer praznika bo Staleta skozi mesto na stari ^rad, kjer bodo prggari je* lik kres. V nedeljo dopoldne bodo okrožne tekme članov in naraščaja. Popoldne ob 15. uri to na postaji sprejem gostov, nato J» povorka skozi mesto na telovadišce v mestni park. Ob 16. uri bo pa javni nastop vseh i oddelkov. Po nastopu pa ae bo raavfla P*o» I ob seonh nwissae zadeake godbe »Savski val<. Prijatelji Sokola prHutite v nedeljo v nase lepo mesto! Krojaški mojstri in 6. avL V »Ssovenskem Narodu« dne 1. tm. Je bilo rečeno pod naslovom »Izpod sita« med drugim, da so krojaški mojstri v aprila povišane mezde prevalili enostavno na konzumente na mest u da bi to povišanje Iskali kje drugje. Ker pa je to v javnosti za krojaške mojstre napravilo zelo neugoden rus in razburjanje (upravičeno) pri konrumentih. smo primorani zadevo pojasniti. Po osemdnevni stavki krojaških pomoč-nfeov za uvedbo kolektivne pogodbe je bila v smislu zakona o kolektivnih pogodbah <*™> io. aprila sklenjena kolektivna pogodba in podpisana obojestransko. Naravno je s tem nastal za krojaške mojstre nov položaj in opasnost. S to kolektivno pogodbo niso bili krojaški mojstri prizadeti s tem, da so mogli povišati mezde, ker je večina mojstrov že itak plačevala mezde, določene v kolektivni pogodbi. Prizadetih pa je veliko takih, ki niso primerno plačevali svojih pomočnikov in so z novo pogodbo zakonito primorani plačevati mezde po pogodbi. Zato smatramo, da je očitek krojaškim mojstrom, da so povišali cene, neosnovan. Kljub temu, da so v zadnjem času narasli režijski stroški, niso bile cene izdelkov zvišane, če pa je bil posameznik k temu primoran, gotovo ni prevalil vsega, na konzumenta. Konkurenca je tako huda, da če hoče krojaški mojster še nadalje obstojati, je primoran delati po nizki ceni. In če hoče pošteno preživljati svojo družino in samega sebe, mora garati tudi ponoči (to se pravi če ima delo). Kar pa se tiče cene izdelkov oblek in drugega, so tako različne, da je res obupno in ima naš konzument na razpolago krojača, kakršnega hoče in ceno ravno tako kakršno hoče. Kar se pa tiče kvalitete izdelkov, pa smemo s ponosom trditi, da jih lahko postavimo na vsak svetovni trg. Imeli smo priliko v preteklem mesecu v inozemstvu videti razstave in modne revije velikega mesta in v velikem obsegu, pa moramo ugotoviti, da ne zaostajamo kvalitativno prav nikjer. Pač pa moramo ugotoviti, da daleč zaostajamo z našimi sramotnimi cenami, ker si na žalost še veliko naših magnatov in sploh vseh, ki imajo priliko priti v inozemstvo tam nabavljajo obleke za drag denar. Ce bi stavil naš krojaški mojster ali mojstrica take cene, bi se ne znašla samo pod sitom, temveč bi dajala pojasnila in odgovor še drugod. Kar se pa tiče mezd naših pomočnikov, se tudi mi zavedamo, da niso visoke in želimo, da se bodo tudi te razmere uredile tako, da bodo prišli tudi naši pomočniki na boljši položaj. Danes so mezde na uro od 3.50 do 7 din. Jasno in razumljivo, da ne dobe vsi pomočniki 3.50 na uro pa tudi ne vsi po 7 din. V trenutku, ko je stopila nova pogodba v veljavo, so mojstri postavljeni v tri razrede; ravno tako bo urejeno za pomočnike, da bodo po svoji zmožnosti kvalificirani. Na našo javnost pa si dovolimo apelirati, naj nam bo naklonjena, kajti naš stan se trudi pred vsem v smeri strokovne izpopolnitve. In ravno sedaj se pripravljajo večja predavanja in tečaji, ki bodo pome nili za naše krojače in krojačice nov korak napredka in strokovne izpopolnitve. Vsa naša strokovna združenja s pomočjo zbornice za TOI se trudijo in streme za tem, da bomo dali priliko vsestransko strokovno izobraziti se, s tem pa tuđi dati priliko našemu pomožnemu osebju, da se povzpne na višjo stopnjo strokovne znanosti. Prizadeti krojaški Sitar pripominja k temu pojasnita, da mu je neki krojaški mojster v Ljubljani zaračunal 25 din več, ko mu je naredil obleko, češ, da je prisiljen k temu, ker je moral pomočnikom zvišati place. Smerdu — bodoči mušketir? SMERDU SE JE REVAN ŽIRAL LASUJ Ljubljana, & avgusta. V ponedeljek se je pričelo v Zagrebu državno prvenstvo v tenisu, na katerem igrajo najboljši igralci vse države in nastopili bodo tudi vsi štirje naši mušketirji, Punčec, Palada, Kukuljevič in Mitič, ki pa nastopijo šele v semi finalu. Od naših sta se udeležila tega tekmovanja tudi junior Boris Smerdu in Si vic V B-kategoriji je Smerdu po vrsti poraza svoje nasprotnike, in sicer Gorska, med janiorji pa Sariča, Miočko m Aistritza in se rtlastraj za sezm-frnale. Igral je todi v A-kategor±jl, kjer je porazil Branoviča, izgubil pa proti Beograjčana Lasta, kl ga je odpravil s 5:7, 6:3, Daj-da-mu«, kjer je urejal aparaturo. r>a si je sam končal življenje, dokazuje ganljivo pismo, ki ga je napisal svojemu očetu. Pismo se glasi: Dragi očee' Ne zameri mi koraka ia dejanja, ki sem ga storil. Drugega izhoda nisem našel. Ker sem Te imel rad, mi je zelo težko, da sem Ti prizadejal ta udarec. Verjemi mi, da tega svojevoljno nisem hotel. Usoda se je to pot grenko poigrate, z menoj. Saj boš kmalu to pozabil in bo vse dobro, jaz pa rešen. Ta čas, ko čitaš eeni že . .. Solznih oči se poslavljam v duhu od Tebe, dragi oče, in od vseh ostalih, ki se me poznali in ljubili, posebno pa od ljudi, s katerimi sem delal skoraj leto dni skupaj. Najlepša ti hvala za ves tvoj trud, ki si ga vložil za to, da bi meni preskrbe! borjso službo, po kateri sem hrepenel. Služba, ki sem jo dobil, je »talna in boijBa od državne ... V mojem kovčegu je 300 dm, v »Daj. damo« bos nadel še 500 din.-- — Nato se poslavrja še posebej od vseh znancev In prijateljev, zlasti pa od lastnikov in uslužbencev >Daj-dama«. Pokojni mtedefe je bil leto dni zaposlen v >Daj-darmM. kjer je bil zaradi svoje pridnosti, vestnosti in prijaznosti izredno priljubljen in je bil sploh eden najboljših uslužbencev podjptja. Nedavno Jfe vlrižil prošnjo za državno službo, hotel je k po-nVrtji adi pa k ftnanoi, ker pa je bil odklonjen ga je to zelo potrto. Njegova mehka narava tega ni prenesla in zato je skSerhl končati si življenje. Včeraj ob 16. je zapustil službo in od takrat ga. niso več videli. Ponoči je skočil pod vlak, ki je uničil njegovo mlado, nadepomo življenje. Ivan Svetina v mreži jubilejev Ljubljana, 6. avgusta Težko je človeku, če ga zapredejo v mrežo jubOejev. Otožje in zamišljeno s t se ga lotevata, ko so zvečine vsi jubileji po navad, povezani z zavestjo starosti. Srečal gospoda 9tavtaika tam na Bregu, kako zamišljen počasi stopal proti šent-:em mostu. Na mah sem se zavedal, da ga nekaj teži in se ne more i znebiti mBT*"*b misli, čeprav je vedno nasmejan m rad zapoje med fanti. Pa sem vpra-prijateija in pričelo se je ugibanje od do konca. Gospod Svetina so se te dni ujeli v mrežo jubilejev; odkod ta aamiSjenost. Štirje jubileji hkrati: 60 rojstni dan, 35-letnica poroke z gospo toj. Vovk, 25 letnica samostojnega obrti in 20 let svest naročnik Naroda«. To res ni kar tako. roiiHBsTiliil gradite j g. Ivan Svetina se je rodĐ pred 60 leti v Trstu. Po dovršenih šotah je šel za poHrja k mojstru Mart elan-ču. pri katerem je delal do Izbruha vojne. Is prvi dan 14. avgusta 1914 je ha poslan na Ijanrjanski Grad, kjer so takrat ae k> firan ——i poli Učni osumljenci, kot: pok. dr. flJerjav. Levstik. Cankar, dr. Gervar s bratom župnikom, Jakil, Dobe rte t. m drogi. G. Svetina je bil vojak in je Imm.sc vul na Gradu kanalizacijo, vodo. ▼od ta rasne adaptacije. Le tako je prišel v aHk s lutw Mirane! Kot zaveden Slovenec jnn Je nosfl clgaiele in tobak, dr. Žerjavu je nodD po kosOo in večerjo, obenem pa je drugim osu 11 JJencem tihotapil jest vine. Ob-fltrni so njegovi spomini na tiste dni in vredno bi jBi bHo zapisati. No, pa g. Svetina je bO se v Trsta vedno narodnjak in naprednjak. Odločen pristaš Rvbafievega mišljenja je bfl več let tajnik in blagajnik pevskega društva >Sava v surovem stanju za cerkev sv. Roka pri Šibeniku. Kot vedno zaveden in odločen na. rodnjak je že 20 let svest naročnik našega lista. Danes, ko slavi g. Svetina vse te jnbileje, mu i mi prav iz srca zeomo, da bi hu se dolgo vrsto let tako čil, delaven m dobrodušen in da bi še marsikaj lepega ustvaril, kar naj ostane spomenik slovenske obrtniške podjetnosti in ustvarjajoče sile. Naj bo praznovanje jubilejev v družbi vsorno vzgojenih otrok: sina ing1. Benjamina, pri v. uradnice Melite in Anice, soprog« dr. Marijana Dularja, prav prijetno in naj ga pomladi za pozno jesen. Dragi slavljenec, kličemo vam s prijatelji >iz kapelice«: de mnoga leta! ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V Blfln, TELEFON 41-Tt FILM Popolni zakon predvajamo v soboto ob %9- uri, v nedeljo ob 5., 7. m 9. in v ponedeljek ob %9. uri. V dopolnilo: Paramountov zvočni tednik SOKOLI! Posečajte tn podpirajte _ Sokolstel klao! Prihodnji spored: -----KLICE ZAKAJ BODI NA RIBOLOV — Cuj, stisni sem, da hodiš vsak U*n lovit ribe. Ah kaj ujameš? — Beii no, se mkoli nisem nobene ujel. — Oemu pa potem hoxne na ribolov? da sam daleč od svo* » fftjTBJI 4 SLOVENSKI MARODc, T75 Danes od tO. do 3. koncert vojaške godbe s plesom Vstopnina Din 10,— v korist fonda ca pnl^janjo DNEVNE VESTI „ — Vafvoda in vojvodin j3 Kentska t Spil* -a, Včeraj zjnlraj sta prispela 6 posebnim vlakom v Spiot vojvoda m vojvodin ja Kem- eka. V njunem spremstva so bili štirje gostje. Na kolodvoru je sprejel visoka gosta generalni darektor Jugoslovanskega Lovda Božo Banac s soprogo. Pri njih tosta vojvoda in vojvodinja nekaj 6asa na počitni* cah v vil: v Cavtatu. S kolodvora sta odšla vojvoda in vojvodin ja peš v pristanišče in se odpel jala s Čolnom na jahto >TibxK, ki je bila že več dni pripravljena pred Spn* tom. Na jahti so takoj izobesili angleško zastavo in kmalu je krenila proti Cavtatu. Vojvoda in vojvodinja. Kentska ostaneta na našem Jadranu kake tri tedne. — Albanski zunanji minister v Zagrebu. Preko Dalmacije je v četrtek prispel v Zagreb albanski zunanji minister Ekrem Libohova. Na kolodvoru ga je sprejel albanski poslanik na našem dvoru dr. Stila. Zagrebški novinarji so skušali doseči sprejem pri ministru, kar se jim pa ni posrečilo. Poslanik Stila jim je izjavil, da si je minister včeraj dopoldne ogledal mesto in da bo danes odpotoval v Karlove Vary, kjer se bo nekaj časa zdravil. Njegovo potovanje je privatnega značaja. Poslanik dr. Stila se je že snoči vrnil v Beograd. I KtVC SLOGA — Tel. 27-30 Charlie Chan v cirkusu Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri — Razpisana služba banovinskega cestarja. Banska uprava dravske banovine razpisuje službeno mesto banovinskega cestarja in sicer na banovinski cesti II. reda št. 277 Dramlje—Špitalič—2iče za progo cd km 5.500 do km 11.855. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 10. septembra pri okrajnem cestnem odboru v Celju. — Razpisani zdravniški službi. Banska uprava dravske banovine razpisuje mesto zdravnika združene zdravstvene občine Tržič in mesto zdravnika uradniškega pripravnika v banovinski bolnici v Mariboru. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m. pri banski upravi. — Osrednji odbor društva Bran-i-bor obvešča svoje članstvo, da se Bran-L-bor udeleži v čim večjem številu narodnega tabora v Mariboru dne 14. avgusta. Podrobna obvestila bodo člani razbrali iz dnevnega časopisja. Prijave pa naj pošiljajo direktno osrednjemu odboru, Tyrše-va, la/EV. Obenem sporoča osrednji odbor, da priredi Dodružriica SPD v Črnomlju dne 7. avgusta Betokranjski dan na Mirni gori. Prireditev iona izredno nacionalni značaj, zato priporoča osrednji odbor Čim večjo udeležbo. Osrednje društvo SPD bo priredilo avtobusni izlet do Selnica, ki je izhodišče za poset Doma na Mirni gori. Avtobus bo vozil iz Ljubljane v nedeljo dne 7. t. m. ob 4.30 zjutraj iz Tavčarjeve ulice. Osebe, ki se zanimajo za avtobusni izlet, naj se obvezno prijavijo v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti vsaj do 5- avgusta. Bran-i-bor — osrednji odbor, Ljubljana, — Izlet na IV. krški festival dne 7. av-i^ufita 1938 v Baski. Narodni plesi, noše, narodne pesmi in glasba (na pihala). Izletniški avtobusi avtobusnega podjetja rJadran<: d. d. iz Ljubljane na Sušak in nazaj. Izletniške ladje s Sušaka v Baško in nazaj. Cena iz Ljubljane do Baške in nazaj (z avtobusom in ladjo) 125 din. Odhod iz Ljubljane (hotel Metropol) 7. avgusta ob 5. zjutraj. Povratek v Ljubljano (hotel Metropol) 8. avgusta, okrog 3. ure zjutraj. Informacije in prodaja kart >Jadran« aAiobusno podjetje d. d., Ljubljana (Masarvkova c. 20> tel. 33.81 m Putnik v hotelu Metropol. Izlet se bo vršil samo pri zadostni udeležbi. — If službenega lista«. -Službeni list kr. banske uprave dravske banovine< št. 63 z dne 6. t m. objavlja pravilnik o kontroliranju in urejanju prodajnih cen meŠas niče bencina z alkoholom kot motornoga poeonsike^a sredstva, telefonski promet a inozemstvo m, naTedbo banske uprave za preprečitev širjenja slinavke in parkljevke in razne objave iz >Službenih novin«. — Sprememba priimka. Uprava dravske banovine je v beograjskih »Službenih no-vinah« objavila dovoljenje Albinu Povhu iz Stožic pri Ljubljani, pristojnemu v Veliko Dolino v brežiškem srezu, za spre-membno priimka Povh v Cistar. — Eedni sbfni zbor Zveze naprednih Ja* soslovenskih akademskih starešin bo tokrat v Mariboru v ponedeljek 15. t m. ob 9l30. uri, v mariborskem Narodnem domu, 1L nadstropje. Po obenem zboru je skupno kosilo, popoldne na skupni avtobusni izlet v mariborsko okolico. Podroben spored je razviden iz okrožnice, ki so jo vsi člani te dni prejeli. Potrebno je, da se člani obeh v Zvezi združenih starešinskih akademskih društev >Jadran*ac in >Triglav-a< te prirea ditve v crm večjem številu udeleže, da na ta način navežemo bližje stike z mariborskimi tovariši. Prijave ljubljanskih udele* Žencev je poslati najkasneje do 8. avgusta 193S na imsIov: dr. Franc Tominšek, odvetnik. Ljubljana. Kralja Petra trg 2, docim naj izvenljubljanski tovariši v istem roku pošljejo svoje prijave na naslov: Dt. Lipold Fran, odvetnik. Maribor, Cankarjeva 1. Opozarjamo na nadaljna r^rocila v časopisih — Strokovne pisatelje irj publiciste, na* rodnogospodarske trgovske, tehnične, medicinske, veterin, stroke itd. opozarja >Nova strokovna založba«, da bo izdala v kratkem spominski almanah slovenskih strokovnih pisateljev iia publicistov. V to svrho razspo-šil>a vprašalne pole. Zato prosimo vse, ki so se kjerkoli publicistično udejsrvovali v svoji stroki, naj podi jejo svoj naslov naj* kasneje do 20. avgusta t 1. na naslov: prof. VI. Černe. Ljubljana, Groharjeva 27. — Varno za naglušne. Znano je, da je naghidnost posebno na Angleškem zek> raz* širjena. Zato ni čuda, da le ravno v tej deželi povpraševanje za odstranitev te bolema največje. Po mnogih letih razisk a vanj* je daža v promet svoj aparat Eocopeana Oo. Lančan W, L Ae po šno prnoanje po m&m svetu. Uojveratetne klinike 00 preizkusile učinek Vfbrapbona, o katerem so bile objavljene tudi nooteie znanstvene publikacije. Da bi ustregla naglušnim tudi v Jugoslaviji, je otvorila European Vibrapbone Co. »*ojo podružnico v Zagrebu (Dep. 90a) Boskovi&eva S. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in vroče vieme s kraj^vnimd nevih? temi Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 37, v Dubrovniku, in na Raba 34. v Beogradu 33, v Zagrebu 32, v Ljub* Uani 30.4, na Visu 28, v Sarajevu 28, v Ma* ri boru 26.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.4, temperatura je znašala 18.2. — Živalske kužne bolezni. Po stanju z dne 25. julija je bila v dravski banovini svinjska kuga na 49 dvorcih, svinjska rdečica na 51, slinavka in parkljevka na 39, garje na 5, mehurčasti izpuščaj na 3, kuga čebelne zalege na 4, vrani čni prisad na 1, in tuberkuloza na 1. Svojega očima brcnil tako, da ga je ubil. V Zagrebu je včeraj mesarski pomočnik Vekoslav Auman tako močno brcnil z nogo v trebuh svojega očima 75 letnega državnega vpokojenca Vekoslava Pogačica, da ga je ubil Fant je pred dvema dnevoma popival in razgrajal, kakor je bila že njegova navada. Nekoč je ukradel svojim staršem 36.000 din in pobegnil z denarjem v Ljubljano. Tudi zdaj, ko je bil zopet pijan in ko je postajal predrzen, ga je očim pokaral. Auman se je pa razjezil in ga sunil v trebuh Po zločinu se je sam javil policiji, kjer je jokal in zatrjeval, da se hoče na vsak način udeležiti pogreba. živefi prisrčen sprejem od Ljub- no jim laHhttnjj nasproti. Med drugimi so prihiteli pozdravit nade Veatfalce tudi narodni noBlanar Fleskovič, bivši konzul v Vodiček, 1.1 ■(■HI 1 kakor tudi teiko pohabljenih, gluhonemih, »lepih in božjastnih na področja me. sta Ljubljane se vodi na mestnem Gzikatu. Bok aa prijave na mestnem Ti Trika tn je Se H. avgusta. t_ L Prijavijo naj a* bam oni. ki so to te storili pred dvema letoma. JUTRI OB 15. URI JUBILEJNE SVEČANOSTI SOKOLA V MOSTAH —1J NaracmnljtaD postopanje s ki smo o njem poročati 39. julija, javnosti ne bi bilo nerazumljivo, če bi bila videla, kakšen je bil berač, ki je 28. julija okrog 20. hotel pred kavarno Evropo vstopiti v tramvaj. V vozove cestne železnice namreč po odprerrmih predpisih ni dovoljeno sprejemati zamazanih potnikov. Ta berač, ki se večkrat hoče voziti s tramvajem, je bfl pa ves rastrgan in ramazan, da bi se ga občinstvo gotovo ogibalo v strahu pred mrčesom. Dogodilo se je namreč Že tudi. da je bilo zaradi takih gostov treba voz destn-fldrati. Ker so se potniki večkrat zgražali zaradi tega berača, ki so mu sprevodniki kljub strogim predpisom dovolili vožnjo, mu tudi ono noč pred Evropo niso -dovolili vstopa v voz. Sprevodnik je v tem primeru postopal popolnoma pravilno tn v interesu občinstva. —lj Umrli so v Ljubljani Bon Marija, 58 let, žena orožniškega narednika, Ruperč vrh, srez Novo mesto. Pavšič štefica. 26 let, uradnica drž. žel. Cek Antonija, 16 let, hči žel. delavca, Schildenfeld Amalija, roj. Hotzendorf, 78 let. vdova ppolkovnika, Pre-dovič Ili ja. 85 let. trgovec in posestnik, Erjavec Ivan. 80 let, mizar tob. tov. v p. An-žič Jože, 54 let. dekan, St. Jerneju, Novak Marija, roj. Cimerman, 65 let, žena posestnika in in eostimičarja, Zaloška 89, Karu ga pomočnika, špelič Alojfeij, 36 let, delavec, dr. Kimovec Ivan. 67 let, odvetnik. Za-viršek Marija, 61 let sobarica, štrus Marija. 72 let. služkinja. Blatnik Cecilija. 41 let. W***ate Paradižniki zore. Kjerkoli jih vidite, naj Vas njihova rdeča barva spomni JP-J) jedi. Skuhajte tpekatete s ^paradi&nikL J?-t) recept: *f4 kg kuhanih in odcejenih paradižnikov stres&mo v kozico, *^ v kateri smo razgrele žlico (4 đka) masti m zarumenele nekaj koscev čebule. Kuhane Pekatete-Jajnine pražimo v masti nekaj minut, nato pridenemo srednje debel kuhan in pretlačehi paradižnik. Vse skupaj premešamo in parimo 1-2 minuli in postavuno kot samostojno jed na mizo. jj0q teki Iz Ljubljane —lj Zakaj so drva tako draga? Drva, ki jih moramo tudi prištevati med življenjske potrebščine, so letos znatno dražja kakor so bila lani oso rej. Sicer so se septembra naglo podražila, v pozni jeseni so pa bila celo po 100 din m5, toda marsikdo se je lahko založil z njimi prej, ko so bila cenejša. Poleti, ko ljudje kupujejo najmanj drv — najbolj jih kupujejo jeseni, ko se zalagajo za zimo — so bila prejšnja leta pri nas vselej drva najcenejša, med tem ko so zdaj že po 90 do 95 din m3. Lani ob tem času so bila povprečno 10 din cenejša pri kubičnem metru. Zadnje čase se mnogi meščani že zelo zalagajo z drvni i, ker se boje, da se bodo še podražila. Slabša drva iz ižanskih gozdov so bila danes po 90 do 92 din m*. Najlepša drva so iz polhovgrajskih gozdov, a jih kmetje navadno ne prodajajo na trgu, temveč jih vozijo naravnost kupcem po posebnem naročilu. Ta drva so navadno lepša, a tudi dražja okrog 5 din pri kubičnem metru. poljska dninarica. — V ljubljanski bolnici so umrli Juvanc Jože, 73 let, železničar v pok. Mavric Terezija, 10 let, hči posestnika, Sv. Florijan, obč. Gornji grad, Slivnik Marija, 31 let, žena delavca, Hrušica, obč. Jesenice, TJsemk Majda, S let, hči posestnika, Vel. Vrh, obč. Logatec, Sun ta Jože, 39 let, apnenar, Sv. Jurij ob Taboru. Roje Roza, 3 mesece, Sela šumberk, Breznik Ivan, 2 meseca. Vir, obč. Dob, Medvešček Janez, 72 let, preužitkar, Dobje, obč. Zabukovje, Struna Frančiška, roj. Kastelic, 37 let, žena ključavničarja, Jevšjak Boris, 6 let, sin služkinje, Dravi je, Bleivveiss Milan, 64 let, polkovnik v p., Jelenec Matilda, 82 let, vdova učitelja, Stožice, Hojan Ana, 33 let, delavka. —lj Vabilo na koncert in prosto zabavo, ki ga priredi poštna godba v nedeljo 7. t. m. v prostorih gostilne Strelišče — Pod Rožnikom Koncert od 15. do 17. ure, od 17. do 24. ure prosta zabava s plesom Vstop prost. — Prostovoljni prispevki v korist poštne godbe se hvaležno sprejemajo. Pridite! Odbor. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani, Tyrseva c 18. Nove vloge A vsak ca« razpoložljive obrestuje po 4 5 v!oc?e proti odooved' PO Za vse vloge nudi popolno varnost * Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne porte * Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod! —lj Umetnostna razstava. Z današnjim dnem je bila otvorjena umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Razstavljajo skoro vsi živeči slovenski slikarji in kiparji in je to ena najbolj posrečenih razstav, po izberi in množini umetnin pa gotovo ena najbolj bogatih. Naj bi se slovenska javnost v polni meri zavedala svoje dolžnosti do naših umetnikov in razstavo nele polnoštevil-no obiskala, temveč tudi pokupila čim več del. S tem bi se oddolžila v kulturnem in socialnem pogledu. Razstava bo trajala do 16. vm. 1938. Permanentna vstopnica stane le din 10.—. Z vstopnico je združena polovična voznina. —lj Rojaki iz Vestfalije v domovini. Včeraj popoldne je prispela na obisk v domovino skupina okrog 650 naših rojakov iz Nemčije. Izlet naših rojakov iz Vestfalije sta skupno organizirali obe centrali naših izseljeniških organizacij Zveza jugoslovenskih narodnih društev v Esse-nu ter Zveza katoliških društev sv. Barbare v Moersu. Izletniki so povečini iz revirjev okrog Essena, Moersa, Gladbecka in Baratanja. Na kolodvoru so rojaki do- vini. QqganiMbMno iMBSflp*1* odsek zveaje jugoslov. eragrant^rtn društev poziva vse nrnirrnrrrstrc edinice ni vse emigrante v drevaki banovini, črn. ae kar v največjem Atoevfki tm>inufimnuH ot> pxW proslave 20 Jeurnoe ustanovitve Jn-goslsvije v Mni inii n Podrobnosti o vi ki vosnfh otojBavah v Matih. Glede hm limonin* lj naj se vsi ndelenenci granti obrnejo na društvo »Nanose v rlbom, Sodna ul. 9./TU. Palača defevske zbornice. —H Gasilska e*U Ljubljana—Barje ponovi svojo vrtno veselico z nagradnim kegljanjem jutri v nedeljo popoldne na vtis gostilne Putrih na Dolenjski cesti. Pnrja* telji gasilcev vljudno vabljenL u— Ljubljanski Sokol sporoča svojemu Članstvu, da je preminil njegov dolgoletni in zvesti član, brat Milan Blehveis — Tnsteniški, gemeraJstabni arL polkovnik v p. Blagopokojnika, ki v najtežjih časih ni zatajil svoje narodnosti, bo odposlanstvo . društvene uprave a&cenuto m poatodnji pa. J IT *| s/ IT f» O ft £ S m JUNAKINJA anwtttega fihna, tena, kl s svojo * * •*m*^*• sijajno igro osvaja srca tn privabi solas t oči, irrra imnnu tft v fihnn, ki obravnava problem današnjega zakona. kUW U«MJ«, LILLu Z2r-ZL probten rjBporočene moteče m žene kot ljubice. Danca os 19JB m 21.15 ari — jutri (v nedeljo) ob 17., 19. in 21. uri. GOLGOTA LJUBEZNI U, drugo đanstvo pa naj se ran pridruži v tim večjem atevilu. zlbicandOe pced 11 nati ii ve*o ttjkikm bolnice danes v soboto ob pot 6. Obleka medčanska tn znflk. Blagopokojniku časten spoman —|j Zatekel se je pes volčjak, ki sliši na ime »Hec«. Ima trioglato znamko »Hrastnik-Dol«. Vrnitev proti nagradi na Fr*yer, Mi bičeva c. 23. m— Kava lidano ograjo ob LeoniMu na Zaioaki cesti in ključavničarska dela sa Mestno klavnico razpisa je mestno poglavarstvo v >Služt enem listu< od 6. t m. n— Zaradi snaienja uradnih prostorov dne 11.. 12. in 13. t m. ne bo posloval mestni prosvetni oddelek, kjer uraduje mestni šolski nadzornik a drugi uradi mestnega poglavarstva v Anerspersovi palači % Mestnim muzejem bodo poslovali. — V nedeljo in ponedeljek feegnanje pri Grada v Berieevem. Avtobus pelje iz Ljubljane od Mestnega doma ob 14.30, 15.30, 18.30 in 20. Odhod iz Beračevega ob 19.30, 21, 22.30 in 24. —lj Hud karambol na Celovški cesti. Snoči je prišlo nasproti mitnice na Celovški cesti do hudega karambola med avtom in kmečkim vozom. Ze v temi je pripeljal posestnik Berlič iz Zapuž s polja voz sveže nakošene detelje. Ko je zavil s poljske poti na glavno cesto tik mitnice, pa je pridrvel od Ljubljane avto. kj ga je vodil ravnatelj znane ljubljanske tvrdke. Voznik je bil tedaj že sredi ceste, šofer pa je zavil malo preveč na levo tik pred konje, ki so se splašili in poskočili. V tistem trenutku se je že tudi avto zaletel v voz in ga preklal na dvoje. Konja sta z drugo polovico voza zdirjala po cesti in kmalu obležala oba obtolčena po nogah od ostanka voza. ki sta ga vlekla s seboj. Karamool k sreči ni zahteval človeških žrtev, manjkalo pa je le za las, da ni prišel pod voz tudi voznik. Zadevo preiskuje oblast, ki bo ugotovila kdo je zakrivil nesrečo. —lj Dva ponesrečenca- V bolnico so prepeljali davi 21-letnega delavca Ivana Anica, zaposlenega pri gradnji ceste v Škof j i Loki. Pri razstrel jeva nju kamenja mu je padla na hrbet težka skala in poškodovala hrbtenico- Na Viču pa se je zaletel v tramvaj 24 letni delavec Jože Gubane doma iz Stepanje vasi in se potolkel po glavi in po životu. OUZD v juliju Ljubljana, 6. avgusta Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja statistične podatke o stanju zavarovanja v juliju. Povprečno je bilo zavarovanih 67.319 moških in 36.585 žensk, skupaj 103.904. ali 3042 več kakor v juniju. Bolnikov je bilo 2743. povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 25.14, celokupna dnevna zavarovana mezda 2 milijona 612.167.20 in je narasla v primeri z junijem za 211.344.40 din. Število zavarovanih delavcev se giblje na višini, kakršne OUZD še nikdar ni imeL Nasprotno pa razvojne tendence zaposlenosti niso povoljne. Tako je znašal letni diferencijal lani v juniju 11.563, letos 3983, v juliju pa 11.123 in 3042. Letos 36. junija je znašal letni diferencijal celo samo 2698. Napredovanje zaposlenosti letos močno zaostaja v primeri z lanskim letom. Povprečni stalež bolnikov je sicer letos večji za 95, vendar je pa odstotek bolnikov radi večjega števila zavarovancev skoraj isti kakor lani v juliju. Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki približno odgovarja faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, ne kaže nobenih posebnosti v svojem razvoju. Ekskurzija akademikov na češkoslovaško Ljubljana, 6. avgusta Med številni dokazi simpatij nase javnosti do Češkoslovaške nas mora posebno veseliti živo zanimanje naše mladine, zlasti akademikov, za življenje ter usodne zgodovinske dogodke na evropskem otoku demokracije in mrtvi straži slovanstva. \fiftHiT>^ čuti in Se zaveda, da je slovanska vzajemnost dandanes živ program in ne le lepa ideja, ki bi jo zgolj poveličevali na slovesnostih. Naši akademiki, organizirani v Akademskem odseku JugoaL-českoslovaske hge, niso te pasivni prijatelj Geskoelova&ke in njene kulture, temveč se marljivo udejstvujejo v svojem odseku ter hočejo prinesti svoj delež dehi za slovansko vzajemnost, zlasti s praktičnim delom za seznanjanje in zbliževanje slovanskih narodov. Temu namenu bo tudi služila prva ekskurzija akademikov po Češkoslovaški. Ekskurzijo so nameravali organizirati že prednja leta, a niso mogli premagati števOmn tezkoč. Sedanji organizatorji so nneh srečno roko ±a zdaj je opravljeno že glavno pripravljalno delo. Akademiki se bodo odpeljan iz Ljubljane z uetotonim avtobusom 8. septembra Peljali se bodo skozi Maribor in Dunaj ter se bodo najprej ustavili v Bratislavi. Potovanje bodo fnadaljevali skozi Hodo-Ttfn Veiehrad in Zlin, v Brno, Hradec Kra-tove, od tam pa v Prago, kjer se bodo ustavni več dni. Napraviti bodo izlet na Kar-luv Tyn m poklonili se bodo na Masary-kovem grobu v Lanech. Iz Prage bodo odpotovali v Karlove Vary, Plzen, Češke Budejoa-ice, Horni Dvorište ter se vrnili iz Unca v Ljubljano. Ekskurzije se bo udeležilo 22 akademikov. Potovat bodo s skupnim potnim h-stom. Stroški bodo znašari s prehrano, ■POnaCafab in vstopu i i umi H vred okrog- tisoč dinarjev. st*»vCk> prijavljencvv bo kmalu popolno, prostih je le se nekaj mest. Odsek se bo pri prijavah oziral na mlajBe akademike, ki sp pokazali razumevanje za njegovo delo. Prijave sprejema do 15. t. m. Za kolektivni potni hst mora vsak udeleženec poslati 2 fotografiji in naslednje podatke: razen svojega imena in priimka tudi očetovo $me in materino dekhško ime, poktte, datum in kraj rojstva, stalo bivahsce in pristojnost. To velja za udeležence, ki stanujejo stalno v* Ljubljani, drugi pa morajo še prttožrti potrdilo okrajnega načelstva, odnosno po-sjcajaj da ansgo jnptnvatt v Hkrati naj udeteStend pofitjejo urvo polovico prispevka po položnici, Id so Jo pre-jefi po pošti. Drugo polovico bodo plačali na sestanku, ki ho 22. t. m, oto 18. v društveni sobd JC ag:e v Kazini, H, nadstropje. Kdor bi se tega. sestanka ne mogel udeležiti, naj vsaj zanesljivo pise na naslov AJcadesnskega odseka na univerzo v Ljubljani, da bodo prireditelji zanesljivo vedeli, aH tenko mbunšjp z njegovo ude. ležbo ah ne ter da mu bodo lahko poslali podrobne informacije o odhodu in potovanju, Ekskurzija bo trajala 18 dni ter bo udeležencem izredno mnog0 koristila, zato jo pozdravlja tudi javnost z željo, da bi v polni meri dosegla svoj namen. Razstava psov Ljubljana, 6. avfmta Jugoslovenski kinološki savez priredi letos IV. državno razstavo vseh vrst v dneh 1. in 2. septembra v okviru Ljubljanskoga velesejma v Ljubljanu pod pokroviteljstvom Nj. kralj. Vts. kraljeviča Andreja. Državna razstava se bo vršila pod okriljem Federation Cynolo^H]ue Internat dt m se bodo podeljeval: nask vi; Prvak (inja) Jugoslavije — Ljubljana 193^ in nadeja na c. a. a I. b. Razstavni odbor je sestavljen takole: Vodja razstave g. Urbane brane, ve rr govec; namestnik: g. Rostan Ivan Rnaač, nadsvetnik v p.; tajn;k: g. Drenig T l\ o-dor, art. kap. v p.; blagajnik- g. Zupan Ivan, ravnatelj v p. .Sodniki: Prof. doktor VVitzelhuber Kari, za športne pse, direktor Pawelek Robert, za jazbečarje, foksterijerje in terijerje, univ. prof. o>i. Schnbw Arnold za angleške ptičarje in španijele, upravitelj Goderer Ivan za brake-jazbeca rje, industrijalec Jakil Vence xa brake in basete, svetnik Križaj Evgen za nemške ptičarje (psiće), akademik Seiun Bogdan za ucmaka ptičarje (pse). Spored: V četrtek, dne 1. septembra od 8. do 10. pripeljan je psov, ob 10.30 slavnostna otvoritev razstave, ob 13. začetek ocenjevanja razstavljenih psov, ob 18.30 prokinjenje razstave, ob JO. pozdravni večer v hotelu Belkvue. V petek, 2. septembra ob 8. nadaljevarje ocenjevanja psov, ob 16. produkcija dresiranih p*ov, ob 18.30 zaključek razstave. Vse pismene pošiljke je naslavljati na Jugoslovenski kinološki »avez v Ljubljani I., Cesta v Rožno dolino 36. (tel. 23—55). Rok za prijave do 18. avgusta. Ob luninem svitu Dogodek, ki ga opisuje francoski humorist, se je pripetil v neki vasici na franco-sko-belgijski meji. Polovica vasi je v Belgiji, polovica pa v Franciji. Bilo je o polnoči, ko je plavala po nebu polna luna. V daljavi je lajal pes. Dva precej pijana Francoza sta se vračala z domače veselice iz sosedne vasi- Držala sta se za roke in se majala po cesti. Kar se je oglasil prvi: — To je psi čudno, da vidim vse dobro samo če hoclim sam. Ves kaj je nam storil novi župan? — Kaj pa? _ r>al je zožiti cesto tako, da se zaletiš na vsakem koraku z ene strani na drugo. Kar se je drugi ozrl na nebo in dejal začudeno: _ Kakšna nov osi je pa to? Z veselice sva odšla o polnoči, hodiva tri četrt ure, zdaj je torej tri četrt na eno. Kako je torej mogoče, da sije solnce? _Sema neumna, to vendar ni solnce, to je luna. _Luna ? Neumnost. Ti si še večja še m a, kakor jaz. To je vendar solnce, saj vidim njegove žarke. _ Ne, to je luna. — Solnce je. — Stavim sto frankov, da je luna. — Velja. Kar je prišel po cesti Belgijec, tudi precej nakresan. Francoza sta ga ustavila in vprašala: — Oprostite, gospod, midva sva sklenila stavo. Ali bi nama ne mogli povedati, kaj sije na nebu, solnce ali hma? Belgijec se je dolgo oziral na nebo, potem je pa odgovoril: — Oprostita, gospoda, žal mi je. toda ne morem vama povedati, kaj je to. Nisem namreč iz tega kraja. Na kolodvoru Vesel možakar iz Toumsa drži za roko svojega 5-letnega sinčka velikih, črnih, radovednih oči. Deček hoče vse videti in vse vedeti, zato zastavlja očetu vedno nova vprašanja Prideta na kolodvor in mimo gre postaje-načelnik, oči vi dno zelo zaposlen. Veseli mož ga ogovori: Gospod postajenačemik. prosim vas, kdaj pa odhaja vlak proti Bayon-nu? Postajenačelnik, ki močno jeclja, odgovori s težavo: _ V. . . v. . . vlak . . . p . . . p . . . p , . proti Ba ... B . . . Bavonmi o . . * oo . . - odhaja ob pol S . . . S . . . Stirh. — in odide. Čez pet miunt pride zopet mimo in Tmtlorržan ga zopet vpraSa: — Oprostite, gospod postalenačelnfk nisem dobro slišal, kdaj odhaja vlak proti Bavonnu. O... o... o... ob pol S. . . I. . 4 štirih. ,— Hvala, gospod postaienačelnik. čsez pet minut se ponovi isto in posta ie-n a četnik za jeclja: O.. - o... o. ..ob pol štirih. Ko ga pa ustavi mož z istim vprašanjem četrtič, za rohni: T...t...t...tojepa...ž .. že p . * . p . . . preveč. a . . . a ... alt se d .... d. . . delate iz m . . . m . . . mene n . . . n . . . norca, ali 9te pa g. . • g. . g. . .gtum. — r?e eno, ne drugo — odpovori Tou-loužan m pokaže n? svojega sinčka. — n°č rm moj sinko aelo rad posluša jedkajoče rjndL *i»*tjml In ottanl £fan Vodnikove dmfbe! «e*. 175 *TLOV*irSKI JfABOI>S Ob 100 le prve železnice v Ljubljani L<£rbljana, 6. avgusta Nekdanja južna železnica je bila zgrajena do Ljubljane leta 1S49. Kolodvor Leoa-njega podeželskega mesteca ljubljanskega je bil precej obsežen in tudi postajno poslopje, sedanje aesno krilo, je bilo z& tedanje čase velika stavba v okras mesta, oziroma, kapucinskega predmestja. Stavba je Diia pose ono veličastna, ker je stala na sa-xuoU, »tam pri Sv. Krištof u-t. Vse koko-dvors^e naprave niso bile obširne radi mesu samega, marveč zato, ker je bila po-^ja uoiocena za izmenjavo kikomotiv na progi Dunaj—Trst, Pri gradnji železnic so se t^M-rs^ mak) oz_rali na križanje s cestami in potmL Meščani in kmetje so se 7J>^r jezili, kajti občine se niso drznile prositi niti za slovenska imena postaj, toliko manj pa pritoževati se v korist občanov ali celo zahtevati poglobitev oziroma nadvoz. Sicer pa pri gradnji prve železnice nikomur se na u^sc! ni prišlo, da bi mogla biti proga od jjlosl do Viča izpeljana na kak boljši način Tega kosa proge okrog Ljubljane bi pa in-ženerji ne zvišati, ne pogk>bili, četudi bi vedeli, kako in kam se bo v enem stoletju Ljubljana raširila. Prej bi jo bili napeljali okoli Rožnika, približno tam, kjer teče se-tianja proga, ali pa ^krvr.i Golovec, kamor bo v kratkem zboijšana dolenjska proga, in to kljub temu, da se je kolodvor južne železnice zdel Ljubljančanom takrat preveč oddaljen od mesta. Na Dunaju so zvišali progo in potniško postajo, toda imeli so za to primernejša tla. Se tako je proga skoro zajezila vse predmestje Favoriten, ki ga po velikosti lahko primerjamo z Ljubljano. V Trstu so celo zasuli morje, da so napravili postajo, ampak le zato, ker - so imeli drugega prostora na razpolago in ker prvotna postaja na Belvederu ni zadostovala potrebam. Ni pa imelo smisla poglobiti v jarek ali zvišati z nasipom obširno postajo in progo na ljubljanski ravnmi tako oddaljeno od mesta, da bi se po potrebi lahko napeljale poti nad progo ali pod njo. Saj bi okoličani, posebno Siškarji, že bolj zasovražili železnico, češ, da so po~ 3gub na vozninah se odrezani od mesta. m t Voznica je bila torej napeljana v višini cest in poti. Edina pot v Šmartno je ob ježi Ljubljanice ležala nižje, toda čeprav kolodvorski tiri takrat niso še segali do tja, se inženirjem ni zdelo potrebno napraviti podvoz marveč so pot prvotno napeljali kar čez progo in brez zapornice, kakor pri ostalih poljskih poteh. V začetku ni bilo zapornic niti čez takratne >Wiener-strasse« in »Mari a- Teresiastrasse^, kajti komaj oeem let pozneje, ko je bila proga podaljšana do Trsta, so postavili zapornice in čuvajnice pri važnejših prehodih, Sicer je bil promet prva leta tako neznaten, da železnica ni delala nobenih ovir cestnemu prometu. Dnevno je mimo prisopihalo par tovornih in mešanih vlakov in en brzo vlak, toda sedanji »vrhniški« bi bil »ekspres« v primeri s tedanjim sšnelengom«. Vzlic temu pa je bil tako privlačen, da so ga meščani hodili gledat na postajo ali pred zapornico. Deželani so bili pa kar srečni, če se jim je posrečilo videti ga. Posebno ob-•^udovanje pa je vzbujal sprevodnik s trobento, ki se je od zunaj vzpenjal od vagona do vagona, kakor kak žični plezalec. Vlaki so se takrat zdeli ljudstvu zanimivejši kakor zrakoplovi pol stoletja kasneje. Nič Čudnega! Saj še pred par leti, ko so razkopavali progo proti Viču, je marsikomu bilo težko, da odslej ne bo imel več toliko priložnosti gledati mimo vozečih vlakov. Pred sto leti je bil tudi cestni promet zelo majhen. Osamljen voznik si je kar želel srečati na poti živo bitje. Takrat ni bilo še koles, ne motorjev, ne avtov, ne tramvaja itd. še otroških vozičkov ni poznal nihče, kar dokazuje pesem »Slovenec sem«, ki se takrat še ni pela v foksovi priredbi: »— tako mi je majka d'jala, ko me je, dete, k brivc* peljala«. Tudi karakteristični vozički mlekaric so po redkoma prihajali v mesto, kajti takrat je bilo v mali Ljubljani toliko krav, da bi trava, ki sedaj zraste v veliki Ljubljani, ne zadostovala za krmo, popilo se je pa manj skodelic mleka, kakor je sedaj mlekarn v mestu. Veliko več je bilo videti kmečkih vozov z lesenimi osmi, namazanimi s polži, največ pa konj brez vozov, kakor je danes največ vozov brez konj. V dokaz, da cestni vozni promet ni prišel v poštev. je tisti železni most pri ranžirnem kolodvoru v Mostah, postavljen prvotno pri križišču Dunajske ceste z namenom, da bi služil glavnemu prometu pešcev, katerih je bilo takrat na cesti več kakor danes, četudi ni bilo še prosjak ov in brezposelnih in jako malo trgovskih potnikov, javnih uslužbencev in vpo-kojencev, kajti takrat ni bilo še kolesarjev. železnica je prva leta slabo napredovala, posebno osebni promet se ni mogel razviti. Preprosto ljudstvo se je balo te ^železne kače«, kajti vse na njej jim je vzbujalo grozo, posebno glava, ki je iz velikega žrela bruhala dim in ogenj kakor peklenska zver. Sicer je to prevozno sredstvo marsikoga mikalo, toda radi njegove so nenavadne htfawfct jo nmk>fcin> poguma, da bi se ga poslužu m se odločili za tak junašHi čin, ao se teri prej spovedaOi in obhajali Otrtčaj je bil tudi, da so sorodniki in znanci te junaka spremljali do postaje, četudi je njih nevarna vožnja trajala samo do »Stajnprika« aH >Franodorf a<- Pred odhodom vlaka ni bOo konca ne kraja pozdravljanju in poljabovm-nju in ko je vstopil v vlak, se je vsak prekrižal. Pri ženskem spolu so se obenem pojavili še posebni križi in težave, namreč stopnice pri vagonih, ki so bOe previsoke za takratno sramežljivost; hudega pa ni bilo, ker takrat de niso b£ta t modi ozka krila. Ha slane fivce je tudi vpttvalo takratno odstavljanje vlaka: zvonenje vratarja, piskanje postajenacenuka in vtiako-vodje, trobentanje sprevodnika, žvižganje in sopihanje lokomotive, škripanje koles itd. Po tolikem ropotanju se je pa često zgodilo, da so se kolesa lokomotive vrtela v prazno in vlak ni mogel s mesta. Nič čudnega, ko se je začel vlak pomikati, <4a je posuli marsikoga, jok, prikrit z mahanjem in da je celo pogumne obšla malodna-nost. Med vožnjo so bili potniki v neprestanem strahu. Nekateri se niso upali niti pošteno sesti; sedeli so, takorekoč, na rokah. Sedeži v nasprotno smer so bili običajno prazni. Bali so se predorov in prepadov. Kadar se je vagon nagibal, so se bah, da se bo prekucnil. Radi neprestanega piskanja lokomotive $n ropotanja zavor so se ljudje bali, da se bo v naglici vlak kam zaletel. Nekateri niso smeli gledati skozi okno, ker jim Je navidezno uhajanje hiš in drevja v nasprotno smer delalo omotico, šibkejšim je v vlaku postajalo slabo, zato so jemali seboj razna zdravila. Zgodilo se je, da se potnik ni hotel vrniti z vlakom. Nekaterim je pogum Že prej zmanjkal, da so izstopili pred namembno postajo ali celo pred odhodom vlaka. Vsi ti pa so boi junaški napram tistim, ki se vse življenje niso hoteli voziti z Železnico in ki se Še danes dobe, čeprav smo že tako napredovat!, da se nam zdi najhitrejši braovlak prepočasen, in imamo letalo za običajno prevozno sredstvo. Železniški blagovni promet je prišel prej do razmaha, posebno ko je bil Trst zvezan z Dunajem. Dunaj je takrat Štel nad milijon prebivalcev, Tret pa nad 100.000. Kar je manjkalo Dunaju, je imel Trst in česar ni imel Trst. je imel Dunaj.. Ljubljana je s tema dvema mestoma tudi zamenjavala svoje pridelke. Imela je sicer samo 20.000 prebivalcev z Nemci vred, ampak njeno trgovsko srediAČe je bilo že takrat pomembno. Izvažala ie les, govejo živino, perutnitio, mast. jajca, klobase, sadje itd. Dunaj jo je zalagal s pohištvom, umetnimi cvetlicami, igračami, časopisjem, igralnimi kartami in drugim; *z Tr^ta je pa dobivala Južno sadje, sveže cvetlice, začimbe in sol. Ko so pozneje v zvezi z južno železnico zgradili nove proge, s« je železniški promet postopoma množil. Največji razmah je dosegel z dograditvijo gorenjske železnice leta 1870. Dolenjska železnica, zgrajena leta 1883, je tudi nekoliko pripomogla. Obenem z železnicami je rastla tudi Ljubljana. Množil se ie njen ulični in cestni promet v taki meri, da se je že pred svetovno vojno občutila ovira cestnega prometa pri križanju z železnico. Ker se ie pa Ljubljana v prvih 20. letih osvobojeni a podvojila, oziroma je njeno prebivalstvo za toliko uara-stlo kakor v 7001etnem suženjstvu, se j© tudi njen cestni in železnižki promet sorazmerno dvignil. To se je prav lahko opažalo pri železniških zapornicah na Tvrševi in Celovški cesti. Pred sto leti se ie ob zaprtih zapornicah nabralo običajno par pešcev ki slučajno se kak voznik ali jahač, pred desetimi leti pa cela armada pešcev otroških vozičkov, psov. različnih vozov, dvo-koles, trokoles, motornih koles, osebnih in tovornih avtov, avtobusov in tramvajskih vozov, slučajno še tudi poštni, rešilni, og-njegasni ali policijski avti. Tujec, ki ie iz vlaka videl vso to pisano množico pred zapornico, si ie moral Iiipoo mislit:, da se z vlakom vozi kakšna pričakovana osetinost. Ce ie pa zapazil se dolgo vrsto prihajajočih, več ali manj natovorjenih kolesarjev in kolesa ric s privihanimf krjli, si je lahko tudi mislil, da gre za kolesarsko dirko svoje vrste. Vsa ta ogromna množica, ki je dan za dnem pred vsakim vlakom nehote in nevede demostrirala. se je le deloma zavedala ovir, ki so iih železniške zapornice delale cestnemu prometu, kajti vmes je bilo mnogo takšnih, ki so na občinski mitnici zamudili še vec časa; pa še žep je trpel zraven. Bdlj so vmes tudi takšni, katerim je bila zapornica dober izgovor za opravičilo zamude. Oni. P^s ki ao prostovoljno čakali na prihod vlaka, so bili nevoljni samo takrat, kadar je nam as tu dolgega vlaka priromal vrhniški mešanac, samo lokomotiva aij celo voziček progovnega mojstra, na katerih ni bilo nič paše za oci. Nekateri kolesarji in vozniki so imeli navado zagnati se v diru čez progo, kadar je začela zapornica padati; čeprav so potem na drugi strani Čakali na ae |e Cesto zgodOo, da so wadeil v inotnieo jd jo cek> pokvaril. Tema so siedile — protestne note — oziroma godnijacua v — be-auru —. Susa-te ao s« tadi pritožbe na — pno instanco — namreč proti železničarju, ki je opravljal svojo odgDvoaao «tafix>. Jie&nej&e prilike so se poisvliaie na edinem tikam prehoda med Sieko m Beaapradom, to j» med Oaaaataia in Janševo aJno. ram ni bel prehod le čez progo, ampak če« tovorni kolodvor m zaprt ni bfl samo par minut ob prehodu viškov, marveč tudi pri odpravljanja vlakov, ki je trajalo dan an noč s tabo redkimi m kraticami presledka, da bi — sapormeo — moraii imenovati — od-ptrainico, — ker so jo odpirali, doadevoo. le kadar so ie nabralo dovolj čakaleev. Med čakaki. ki se jun ie mudilo po opravkih aa na dek> m med železničarji, ki so hiteli x delom, je prišlo pogostoma do prerekanja. Nestrpni čakalcj so pogosto kar čez bezali, skakajoč oaz ograje in vagone, in celo kolesa so vlačah s seboj. P* naenanifle-i upravi 90 dobno vedeHsate nevšečnosti. Vodah ao tudi, da je tedanji ieleaai most pri krjiiSSa Tvrfieve ceste služil samo za raagled in sprehajaHHe m vendar ee ni nehoe pnbffeal, da bi bil most tja, piMlevtjau. da bi vaaj proviaorično odpomo-gel dolgoletnim neznosnim neprilikam, kajti talrrat ie ta prehod sluzi skoraj »»ključno za pešce in žul>ave kolesarje, katerim bi tud| ta most s stopnicami s*aau sa silo. Poleg 25 prehodov z mporniraam, je bilo v Ljubljani pred 10 leti tadi okrog 10 prehodov češ feriesnife* proge hrea zapornic in na teh prehodih ao se pocostoma pripetile smrtne nesreče, poaeooo v meglenih dneh. Žefcauj&ka aprava ni imela pri tom nobene krivde, kajti bfto bi neauueelno postavljati zapornice tam, kjer m lahko povsod peekoradu progo. lato tako bi bilo brez pomena poslavljati ograje ob progi, kadar ni bilo so h« v bližini. Poslednja leta se je sieer ie zadeli pojavljati potreba ograj in zanornie, toda prišlo ie P**! do odstranitve vseh prog, ki so delale napotja. Celo >upokojena branilka tihotapcev«^ to je ona mrtva proga, ki ie bila nekdaj napeljana cea Vodovodno cesto, je bila odstranjena. O odstranitvi železniških naootij pa prihodnjič. Združenje brivcev« frizerjev in kozmetikov brez uprave Združenje, ki šteje 216 članov, je dobilo ie 11« marca Izbijana, 6. avgusta Združenje brivcev, frizerjev in kosmeti-kov v Ljubljani j-e lani 14. novembra praznovalo svoj zlati jubilej. Malo je strokovnih organizacij pri nas. ki bi se lahko ponašale s polstoletnim in tako uspešnim delovanjem kakor združenje brivcev. Niso bile le navadne, prigodne fraze besede zastopnika prve instance obrtne nadzorne oblasti, ljubljanskega župana dr. J. Adlešiča, ki je na jubilejni proslavi Čestital združenju kot najbolj vzorno urejeni obrtni strokovni organizaciji v dravski banovini. G. župan je dejal, da je treba pripisovati zasluge za tako vzorno ureditev organizacije — kakor so ga informirali uradniki obrtnega oddelka mestnega poglavarstva — predvsem predsedniku združenja, ki je obhajal hkrati 10-letnico svojega delovanja, in upravi, ki je delovala že 6 let nespremenjena. Toda 11. marca je združenje prejelo odredbo banske uprave, ki je razrešila po zaslišanju in predlogu obrtneg-a odseka Zbornice TOI dosedanjo upravo in predsednika >zaradi nesposobnosti« ter postavila združenju komisarja V. Pavlica, brivskega mojstra z Viča. Akcijo proti upravi združenja so zaceli voditi že ob jubileju člani Društva slovenskih obrtnikov; med njimi ni bilo niti enega brivskega mojstra. Zbrali so 28 brivskih mojstrov (združenje šteje skupno 216 članov), ki so sestavili opozicijsko skupino. Ti mojstri so tudi podpisali izjavo, da je predsednik Ivan Ek>rčec z upravo vred nesposoben voditi združenje. 2e 23. novembra torej dober teden dni po proslavi 50-letnice združenja, je obrtni odsek Zbornice za TOI sklepal o razrešitvi uprave in celo predlagal, naj bi na pristojnem mestu prepovedali predsedniku Dorčecu kandidirati v upravo združenja tri leta. Predsednik r>orčec je že jeseni vložil tož- bo pri ljubljanskem sodišču proti 28 mojstrom, ki so se podpisali na izjavi, da je nesposoben za vodstvo združenja, ker je s to trditvijo prizadeto tudi združenje kot pravna oseba. Tožiteljev branilec je zahteval, naj državno tožilstvo uvede zoper toža-telja preiskavo, da se iskaže, ali pade res kakšen madež nanj. Preiskava je že končana in izkazalo se je, da Ivanu Dorcecu ne more nihče očitati nobenega greha. Obravnave zoper brivske mojstre še ni bilo, zdi se pa. da bo v tem mesecu. Letos 14. marca 3 dni po odredbi o razrešitvi uprave, bi moral biti redni letni občni zbor združenja. Bil je pravilno sklican, a komisar ga je 13. marca od godil za nedoločen čas. Obrtni zakon (§ 389) in pravila združenja (§45) predpisujeta, da mora komisar v 3 mesecih po razrešitvi članov uprave sklicati občni zbor, ki voli novo upravo. Občnega zbora v zakonito predpisanem roku ni bilo. Komisar si je baje pre-skrbel odgoditev za nadaljnje 3 mesece. Rok poteče 11. septembra, članstvo nestrpno pričakuje občni zbor. Toda tistim, ki vprašujejo, kdaj bo občni zbor. odgovarjajo, da ne bo tako dolgo sklican, dokler bo kdo vpraševal, kdaj bo skucan. Zvedeli smo, da sta bOa tudi razrešena člana izpitne komisije, predsednik Vilibald Franchetti in namestnik Ivan Dorčec. češ, da nista izpolnjevala zakonitih pogojev. Funkcija dveh prisednikov v komisiji za pomočnižke izpite je potekla; po pravilih morajo prisednika voliti vsako leto na rednem občnem zboru, toda občnega zbora letos se ni bilo. Izvoljena prisednika mora še potrditi Zbornica za TOI. Letos je sam komisar predlagal zbornici v odobritev dva prisednika, toda zbornica ju ni odobrila, ker nista bila izvoljena. Izpitna komisija se je kljub temu sestala in opravlja izpite. Za tujski promet v Beli Krajini Metlika, 4. avgusta V ponedeljek 25. julija zvečer je podnjal odbor Tujsko prometnega društva v Metliki obračun svojega dela za preteklo leto. Predsednik društva g. Malešič je ob otvoritvi pozdravil navzočega zastopnika Tujske zveze, g. dr. Žižka, ravnatelja TZ, ki je takoj po prevzemu tega odgovornega mesta pokazal večjo razgibanost v zvezi in posebno zanimanje za članice v podeželju. Ravnatelj g. dr. Žižek se ie g. županu oziroma predsedniku zahvalil za laskave besede ter društvu izročil pozdrav Zveze za tujski promet Poudarjal je, da je bil sedaj tako rekoč prvič v Beli Krajini, a vtisi, ki jih je dobil tako na poti kakor tudi pri ogledu naprav ob Kolpi, jamčijo, da se bo v bližnji bodočnosti razvilo živahnejše le-tovišcarsko življenje. Zapisnik zadnjega občnega zbora je bil brez ugovora sprejet nakar sta bila imenovana za overovatelja zapisnika dr. Sirko in Drobnič Ivan. Nato je nodal 9voje poročilo predsednik društva g. Malešič. Iz njegovega poročila posnemamo, da je društvo ukrenilo vse, da se zboljšajo železniške in sploh prometne zveze tako z Ljubljano kakor tudi z Zagrebom, zainteresirali so se merodajni faktorji za zboljšanje ceste iz Zagreba v Belo Krajino, to je odsek Kalje—Sošice—Radatoviči. Na Kolpi se je v tek ocem letu tudi gradijo, napravil in uredil še en dohod m zgradil enonadstrop-ni objekt za shrambo in nove kabine. Društvo je izdelalo tudi program dela za prihodnje leto. Nabavil se naj bi škropilni voz, ki bi vsaj dvakrat na dan škropil državno cesto v mestu, kajti sedanje stanje je grozno. K temu bodo prispevali tudi posestniki hiš ob tej cesti. Predvideva se tudi ureditev restavracije za kopališče. Dosedanji odbor je mnenja, naj bi se v ta namen preuredila občinska hiša pri mostu, ki naj bi se dvignila za eno nadstropje. V tej zadevi se je vnela živahna debata, nakar je bile sklenjeno, naj novi odbor pripravi potrebne predloge, nakar naj se skliče izredni občni zbor, ki bo o stvari razpravljal in sklepal. Slično predsedniškemu poročilu je podal poročilo tudi tajnik društva g. Aluc. Blagajnik g. Fux je poročal, da radi nerazumevanja posebno pridobitnih slojev število članstva stalno pada, zato je tudi dohod iz postavke članarina minimalen. Za zgradbo novega objekta na kopališču je društvo najelo kratkoročno posojilo pri PDP v znesku 10.000 din, ki se bo vrnilo iz dohodkov kopališča, podpore občine in banovine. Preglednika računov g. Zalar m Stupar sta predlagala, naj se da blagajniku kakor vsemu odboru za uspešno in vestno poslovanje odveza, kar je bilo soglasno sprejeto. Na predlog g. dr. Sirka je bil z vzklikom soglasno izvoljen stari odbor, ki se bo konstituiral na prihodnji seji. „Kako jeVaš parfum prijetnega vonja — Praz> gotovo in i ga ne boste hoteli Vrdati?" „ Parfum? Vi se motite -to je le milo, ki tako prijetno diši!" Predsednik g. Malešič sc je ob sklepu zahvalil zborovalcem, ki so *e v tako častnem številu odzvali povabilu ter v živahnem poseganju v debato pokazan da jim je mar procvit rn napredek mesta. Končno se je še enkrat zahvalil navzočemu ravnatelju g. dr. Žižku za trud in zanimanje, ki g* je sedaj in ob drugih prilikah pokazal za zapuščeno Belo Krajino. - Iz škofje Loke — Stoj 69. god je praznoval starosta AkoljeloŠkega Sokola in najčitrtejfti vzor sokolskih vrlin, indutstrijec brat Frane Dolenc st. Da, tedni in meseci so. odkar brata starosto ne gledamo več navdušujoče*. ga in vzroilbujajočega v prostorih Sokoieke-ga doma, ki mu je dajal toliko vedrme. bratstva toplote... Oiaonaknjen od ne«, ▼ gradiču Preddvora išče letka svoje bolezni. Pa Če tudi proč od nas. se skofjeiođut sakoi aka družina vendarle z bralko ljabeoirjo in spoštovanjem oklepa njo^o^ avenJe o^e-be. ter mu izreka za njegov god avoje tople čestirjavna razsvetljava« — več a4i manj konec NIKOLI NE BO POZABIL — Dragec, kaj ne, da ne boš nikoh' pozabil na najino ženitovanjsko potovanje? — Kako bi mogel pozabiti, ko pa nisem zapravil prej toliko denarja v dveh mesecih, kakor zdaj v teh 14 dneh. trEORGES OHNETt 19 erge j pnnin Romun V opravičilo mu je samo primer mnogih njemu podobnih. Poroka je zdaj edina industrija, ki se z njo ukvarja plemstvo. — Plemstvo? Nase plemstvo, no to še gre; toda tuje plemstvo? Sam j izmečki! — Pariini izvirajo iz Poznanja, to je splošno znano. Listi velikega sveta so o tem dvajsetkrat pisali. — Zakaj pa ne živi v svoji domovini? — Izgnan je. — Ali je kaj storil? — Kakor ves njegov rod se je tudi on boril za neodvisnost. — Torej revolucijonar? 4 — Rodobljub — Ah tako! Ti si dober, da mi to takole pripoveduješ. — Lahko sovražim princa Pariina, — je dejal Peter prostodušno, — toda to ni povod, da bi mu delal krivico. — Naj bo. To je izreden človek, velik državljan, junak, če hočeš. Toda to še ne dokazuje, da bo osrečil mojo hčerko. In če boš poslušal nasvet, ga pošijeva gradit barikade, kamor bo hotel in sicer kmalu- Gospa Desvarennesova se je bila razvnela: dolgih korakov je hodila po sobi. Misel, da bi zopet lahko pričela napad, ko je morala ostati ves mesec samo v obrambi, jo je navdala z radostjof Vendar se ji je pa zdelo, da Peter preveč razmišlja in okleva. Žena dejanja ni mogla razumeti, da se Peter še na nobeno stran ni odločil. Čutila je, da je treba navdahniti ga s svojim zaupanjem. — Lahko si prepričan, da si gospodar položaja: princ ni po mojem okusu... — Mihelina ga ljubi,--jo je prekinil Peter. — Ona si to domišlja, — je odgovorila gospa Desvarennesova živo.--Vtepla si je to v glavo, pa jo bo ie minilo. Menda razumeš, da te nisem klicala iz Afrike samo zato, da bi prisostvoval poroki moje hčere. Ce si mož, se bova smejala midva. Mihelina je tvoja nevesta. Najino besedo imaš, a beseda Desvarennesovih je enaka podpisu. Se nikoli nas niso zaradi tega preganjali Odkloni zahtevo, da bi nama vrnil najino besedo, pridobi na času, suči se okrog nje in odvedi mojo hčerko tej lutki izpred nosa. Peter je nekaj časa molčal V trenutku je premeril velikost svoje napake, ki jo je bil storil » tem, da je govoril prej z Mihelino kakor z gospo Desvarennesovo. Naslonjen na to odločno mater bi se bil lahko spustil v boj, dočim bi bil zanašajoč se samo na svoje moči poražen in že v prvem trenutku prisiljen položiti orožje. Ne samo, da se je udal sam, temveč je potegnil ie svoje zaveznike v pogubo. — Vaša vzpodbuda prihaja prepozno, — je de-jaL — Mihelina me je prosila, naj ji vrnem dano besedo in jaz sem to storil. — Tak slabič si bil? — je vzkliknila gospa Desvarennesova, — ona, to dekletce, je imela toliko poguma? Moralo se ji je zmešati. Slutila sem, da je zasnovala načrt in zato sem se ti peljala naproti, da bi te opozorila. Toda vse še ni izgubljeno. Ti si VTnil Mihelini besedo, naj bo. Jaz ti pa nisem vrnila tvoje besede. Tvoja, meni dana obljuba, te še vedno veže. Nočem zakonske zveze, ki jo pripravlja moja hči proti moji volji. Pomagaj mi onemogočiti jo. Ah, ti najdeš vedno drugo ženo, ki bo enaka Mihelini. A kje naj najdem jaz zeta tvoje cene? Glej, najina obojna sreča je v nevarnosti. Reši jo! — Čemu bi se boril, Če sem pa že vnaprej poražen. — H me zapuščaš? Kaj pa naj storim sama proti Mihelini? — Storite, kar ona hoče, kakor običajno. AH se čudite, da vam tako svetujem? Ničesar ne morem storiti. Doslej ste kljubovali prošnjam svoje hčere. Če pa pride znova objokana, se bo vaše srce omehčalo in ne boste ji mogli odreči njenega princa, Čeprav ste odločna in čeprav znate reči: jaz hočem. Verjemite mi in privolite v njeno poroko zlepa. Kdo ve? Morda se vam bo pa pozneje vaš zet priljubfl. Gospa Desvarennesova je poslušala Petra z globokim začudenjem- — Kar verjeti ne morem, da gororJi po tem tako mirno, žalosti? je dejala ... Mar tebe to ne — Seveda me, pa še kako, — je odgovoril Peter z globokim glasom. — No, vidiš. Ti se samo behaš! — je vzkliknila gospa Desvarennesova naglo. — Ah, učenjak! Številke so mu izsušile srce. — Ne, — je odgovoril mladenič melanholično, — pač je pa delo ubilo v meni vse mladostne čare. Napravilo je iz mene resnega, nekoliko otožnega človeka. Prestrašil sem Mihelino, namestu da bi jo bil privabil. Zlo tiči v tem, rja fivirno v mrzhčnem stoletju, ko naše sposobnosti niso dovolj močne, da bi objeli vse, kar nam življenje nudi: rarJost in delo. Neobhodno je potrebno izbirati, štediti s časom in močmi ter pa ganjati v delo bodisi izključno samo možgane ali pa srce. iz tega sledi, da zanemarjeni organ okrne in da so ljudje naslade zek> slabi delavci, dočim so ljudje dela k L* verni ljubimci. Eni so žrtvovali dostojanstvo biti, drugi »opet to, kar tvori njegov čar. In tako se zgodi, da po uživanju hrepeneči moi, ko se v odločirni uri obrača na svojo inteligenco, mož dela pa na svoje srce, da oba osupla opazita, da je e**en nezmožen dolžnosti, drugi pa neroden v sreči — No, torej, dragi fant, tem stnbAe za žene, ki ne znajo dati prednosti meto dela in se dajo preslepiti možem naslade. Med take trtami nikoli spadala. Čeprav si tako resen, bi mi bil desetimi leti. Toda če Usno dobro ie ga ne retWT fetemOo *mo* pri Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, »obota, «• avgusta 1038. Štev. 175 Slovak cesar na otoku Madagaskar Pisal se je Moric Benovsky in padel je L 1783 v bitld z guvernerjem Ile-de-France Madagaskar, 627.325 m2 obsegajoči otok, leži 400 km od vzhodne afriške obale pred portugalsko kolonijo Mozambique. Otok pa ne pripada niti k Afriki niti k Aziji, temveč tvori s sosednimi otoki ostanek dela sveta Lemurie, ki ga naziva jo zernijepLsci in g-eologl Gondvana in ki se je razprostiral med Afriko, Indijo in Avstralijo, pa se je pred 15.000 leti pogreznil v morje, živali in rastline Madagaskarja so drugačne, nego v Afriki, so pa močno podobe prednje-indijskim in malajskim. Tudi najvažnejša izmed obeh ras, živečih na velikem otoku, tako zvani Hovi, so močno sorodni Malaj-cem. Sorodnost gre tako daleč, da se prebivalci Madagaskarja sporazurnevajo a An-daman: in Nikobari brez tolmača. opolnomočnega odposlanca Ludvika XIV. Kraljica mu je takoj prisegla zvestobo, ko je pa opazila na njegovih prsih enako materino znamenje, kakršno je imel njen pogrešani sin, ki ga je imela s francoskim kapitanom Le Vacnerom, Je postajal mulat od dne do dne bolj priznani sin kraljice An- driane Nong. kralj in po\ eljnik armade 12.000 mož. Umrl je mogočen in bogat sredi orijentalskega razkožnja leta 1796 kot žrtev zastrupljen ja. Provencalec Misson Se ko je bil živ, je prispel v Anjuan pro-vencalski morski ropar Misson, nečak ad-I rnirala siamskega kralja Vorbina, Podpiral ' era je sultan teeca, otoka v boju proti sosed- cioli, bivši menih, je postal njegov ministrski predsednik, angleški morski ropar Tew pa admiral. Vzlic vzorni organizaciji je država morskih roparjev čez nekaj mesecev klaverno razpadla. Ta čas, ko se je odpeljal Tew na morje ropat, je izbruhnil upor. TJporni domačini so napadli in izropali vse naselbine, Caraccioli je v boju padel, Misson je pa pobegnil in utonil ob gvinejslci obali. Bratislavski pustolovec madagaskarski kralj Potem so vladali 70 let na Madagaskarju domači vladarji, dokler se ni pojavil v novembru 1771 na otoku pustolovec grof Moric Benovskv, doma iz Bratislave. Moral je pobegniti zaradi udeležbe v revoluciji proti cesarici Mariji Tereziji. Leta 1767 se je boril v poljski vstaji proti Rusom in na povelje carice Katarine je bil izgnan na Kam-čaiko. Tam je organiziral upor kaznencev, ugrabil je guvernerjevo hčerko, zasedel v Bolševecku majhno jadrnico, odplul z njo na Kuriiske otoke, se združil tam z zloglasnim kraljem morskih roparjev Ohotinom, ki se je pisal v resnici Leuchtenfels in je bil doma iz Saške, povzročil je na Formozi strahotno krvoprelitje. ker so bili domačini ujnorili dva njegova pajdaša, v novembru 1771 je pa prišel na Madagaskar in sklenil ustanoviti tam lastno državo. V ta namen je odpotoval najprej v Pariz, da bi si zasigural podporo Francije. In res mu je dal Ludvik XV. lastnoročno podpisano povelje, naj ustanovi na Madagaskarju francosko kolonijo. Moral bi pa biti podrejen guvernerju Ile-de-France, a to mu ni dišalo. Zato se je vrnil s 300 mož broječo četo na Madagaskar, ostal je na otoku dve leti, zgradil trdnjavo Louisbourg, gradil ceste in ustanavljal plantaže, naučil se je jezika domačinov, postal med njimi priljubljen in se dal slednjič'po stari čarovnici proglasiti za vrnivšega se vnuka zadnje velike kraljice Rameni. 10. oktobra 1776 se je na zborovanju 50.000 vojščakov vseh plemen proglasil za »ampansakbe«, za cesarja Madagaskarja. Potem je organiziral svojo državo, imenoval 18 Članski senat in 32 članski parlament, dal svoji državi ustavo in zastavo — bel mesec s šestimi zlatimi zvezdami na modrem ozadju — ustanovil stalno armado ter potoval 7 let po Evropi in Ameriki, da bi pridobil za protektorat postopoma Francijo, Avstrijo, Anglijo in prav kar osamo- svojene Zedinjene države. Ko se mu pa to ni posrečilo, se je vrnil v juliju 1783 na Madagaskar, pregnal Francoze z otoka in padel v bitki z guvernerjem Ile-de-France. Njegov grob na griču pri Antongilu v senci dveh palm je še ohranjen in domačini skrivnostno pripovedujejo strmečim Evropcem, da počiva v njem veliki madagaskarski kralj, ki je imel sicer belo polt in je bil doma iz Bratislave .vendar Je bil pa dober vladar Hovov. 77 milijonov dolarjev na davkih. V Ameriki so milijonarji obdavčeni mnogo bolj kakor v Evropi. Spomenik ribici Eden najčudovitejših spomenikov na svetu stoji v italijanskem mestu Littoria. ustanovljenem na Mu-ssoiinijevo povelje. Krajina, kjer so to mesto gradili, je polna malarijo prenasa-jocih komarjev. Komarji se počutijo zelo dobro v bližnjih močvirjih in stoječih vodah, kjer se nevarno razmnožujejo. Italijanske oblasti so napele vse sile. da izsuše to krajino, bar &e jim je deloma že posrečilo. Tako upajo, da todo lesla malarijo tudi tu kmalu zatrle, kakor so jih že v mnogih drugih krajih. Podoben je bil položaj v Južni Ameriki, kjer je |X>n*ogala človeku ribica gambusia. To je majhna, toda izredno i*>žrešna ribica, ki požre mnogo ličink, malaričnega komarja in pomaga tako odstraniti pretečo katastrofo. In to ribico so pripeljali Italijani iz Južne Amerike Ker se ie dobro obnesla tudi v močvirjih pri Litorii, so sklenili postaviti ji spomenik. Ker ie pa tu koristna ribica dolga komaj 2 cm, so ji postavili spomenik v stokratni povečavi. Advokat zagovarja velbloda Ben Motkar vx funisa je imel Lani na svetovni razstavi v Parizu kaj ugodno sezono. S seboj je pripeljal velbloda in obiskovalci svetovne razstave so se lahko iz-prehajali na velblodu po razstavišču. Nekateri niso hoteli zajahati velbloda tudi če bi mož plačal vsakemu po pet frankov, mnogi Parižani m tujci so ga pa navdušeno jahali m Ben je delal dobre kupčije. Ker je bilo rečeno, da bo razstava letos zopet otvorjena, je Ben sklenil ostati čez zimo v Parizu in začeti spomladi s svojim vel-blodom novo sezono. Najel je torej stanovanje in se pripravil na zimo. Dokler je bilo toplo, je počival velblod pod šotorom na vrtu, ko je pa pritisnil mraz, ga je vzel Ben k sebi v stanovanje. Ker pa velblod ne spada med ljudi, so jeli najemniki protestirati. Hišni gospodar jc zagrozil Benu, da ga bo postavil pod kap X njegovim veVblodom vred. — Tega ne morete storiti — je odgovoril Ben mirno m potegnil iz žepa najemninsko pogodbo, v kateri je bilo rečeno, da je potrebno dovoljenje hišnega gospodarja, če hoče imeti najemnik v stanovanju pse, mačke ali V času, ko so priobčevali listi vsega sveta senzacijonalna poročila o potovanju Grete Garbo z dirigentom Leopoldom Stokow-skim, kakor da je to že ženitovanjsko potovanje, je vzela newyorška »Vogue« stvar od druge strani. V Ameriki radi s pomočjo anket ugotavljajo vse mogoče in tako je vprašala >Vogue« svoje čitatelje, da-li zares vidijo v Stokovvskem najsrečnejšega moža na svetu. Toda vprašala jih je posredno takole: »Ali bi se oženili z Greto Garbo? In človek bi ne verjel, da so tri četrtine moških odgovorile: ne. Greta Garbo je po njihovem mnenju žena, ki jo lahko moški občudujejo in obožujejo, ni pa primerna za zakonsko ženo. Mnogi moški trdijo, da bi se oženili s slavno švedinjo zgolj iz častihlepja. In niti to bi ne kazalo, pripominja eden, ker bi itak z menoj ne zahajala v družbo in tako bi se je kmalu naveličal. Druga velika skupina pravi, da bi sodeč po vsem tem, kar je znano o nji, ne znala ustvariti resničnega doma. Prijetno, udobno domače ognjišče je pa koncem koncev glavno, kar vleče moškega v zakonski stan. Umetnost ustvariti toplo domače ognjišče ni dana vsakemu. V racijonalni moderni vzgoji se to vprašanje rado zanemarja. Nekaj časa je mladina naravnost slovela po tem, da ni imela smisla za rodbinsko življenje. Znani ameriški humorist je karakteriziraj to takole: — Kako si zamišljate idealnega, zakonskega moža? — so vprašali dekleta pred možitvijo. — Biti mora dovolj inteligenten, da zasluži mnogo denarja, in dovolj neumen, da ne bo imel nič proti temu. da ga bom zar-pravljala. Druga zopet je zahtevala od ženina, da po poroki ne bo smel zahajati v klub. — Seveda, dušica, ostajal bom doma, če boš to želela, — je pritrdil ves vesel, da ga hoče imeti vedno pri sebi. — Zelo me veseli, saj je potrebno, da bo nekdo doma in da skrbi za gospodinjstvo, kajti jaz bom hodila vsak večer na koncerte, v gledališče, kino in na ples. Pravijo, da si ameriški humorist tega ni izmislil, temveč da je samo zapisal to, kar je slišal. Naj bo že kakorkoli, pomanjkanje smisla za rodbinsko življenje je imelo za posledico, da so morale v nekaterih državah nastati posebne šole, kjer se pripravljajo dekleta na zakonski stan in na naloge v njem. Izkazalo se je, da je ločitev zakona vedno več in da s tem ne le izgublja vrednost rodbina kot temelj družbe, temveč da nevarno pada tudi število rojstev. Prva šola za neveste je nastala v Nemčiji v Eisennachu leta 1933. Njen ustanovitelj prof. Lejeune je začel poučevati vse, kar je potrebno za vodstvo gospodinjstva in pokazal je, da so se tudi dekleta, ki doma niso hotela delati pod materinim nadzorstvom, z vso vnemo oklenila gospodinjstva, če se isto poučuje na višji šoli. šola je učila dekleta kuhati, gospodinjiti, skrbeti za otro ke, skratka vsega, kar mora znati gospodinja. Razen tega jih je pa tudi učila, kako mora mlada žena ostati pri tem lepa in sveža. In šola je dosegla velike uspehe. Ni pa trajala dolgo, ker je kmalu prišel novi režim, ki je začel oblikovati po svoje družabno in družinsko življenje. Zdaj se nemška dekleta pripravljajo na zakonski stan v delovnih taboriščih, kjer se obenem pripravljajo na življenje v duhu novega režima. V Nemčiji so prišli zopet do veljave sloviti trije K iz dobe cesarstva; Kinder, Kirche, Kiiche, kar naj bi ženski izpolnilo vse življenje. Sicer pa mora nemška žena po novi teoriji vse svoje misli in delo posvetiti službi države. Mora se možiti, pomagati možu, da postane dober državljan, vzgajati svoje sinove, da postanejo dobri vojaki. Vzgojo deklet usmerjajo delovna taborišča. Ko je pisal angleški učenjak Baker White knjigo o moderni nemški mladini, je imel priliko obiskati taborišča in na vpra šatlje, kako si zamišljajo bodočnost, so mu odgovarjala dekleta takole: Čim prej omo-žiti se in imeti najmanj štiri otroke, od teh tri vojake. Vzorna šola te vrste je v Jo-hannsdorfu, kjer vzgajajo 200 izbranih deklet za neveste udarnikov. Ko dovrši dekle tečaje, ji izbero iz SS primernega moža po strogo določenih rasnih smernicah. Iz takih zakonov naj bi se rodili vzorni predstavniki nemške rase. Približno enako kakor v Nemčiji, samo zaenkrat še brez vzornih predstavnikov rase vzgajajo dekleta za zakonsko življenje tudi v Italiji in na Japonskem. Japonci so pa prinesli v take šole nekaj svojevrstne kulture. Bodoče japonske neveste se mo- papige, velblod pa v pogodbi ni bil omenjen. Edini i/hod jc bil tožiti \clb1oda kot nadležnega najemnika. In to je hišni gospodar tudi storil. Toda Ben se je obrnil na slavnega francoskega advokata Theo-dora VaJensia in predno se bo sestal sodni d\or, da bi odločit, ali - me velblod spati v stanovanju ali ne. je skonj gotovo, da bo velblod pravdo dobil. rajo v prvi vrsti naučiti, kako se je treba prikupiti bodočim taščam, kajti moževa mati je v japonski rodbini še vedno najvažnejša oseba. V Zedinjenih državah je ustanovilo L'50 univerz tečaje, v katerih se pripravljajo študentke na zakonski stan. Privatmh šol in tečajev je nebroj in oblast; nh podpirajo zato. ker je baš v Ameriki nivo re»!hin.^k-:ga življenja najbolj padel. Rektor Butlerjeve univerze v Marion Countv v drŽavi Ind a na, ki je na njegovo pobudo nastala prva univerzitetna šola zakonskega življenja, je prišel na svojo misel s tem. da je usrotovil, da odpadeta v državi Indiana dve ločitvi na pet zakonov. Kritiki pa očitajo vsem ameriškim šolam, da se v niih poučujejo gospodarski problemi rodbinskega žvljenja. psihologija zakonskega življenja, prik godeva-nje značajev v zakonu in vse mogoče teo-retične panoge, da se pa v teh šolah dekle do svoje smrti ne nauči pomivati posode ali postiljati postelje, odnosno skuhat: kaj. Tako pride v praktičnem pogledu v zakon enako naivna, kakor je prišla prej, ko še ni bilo posebnih šol. In taka žena ne more navezati moža na dom. ker ga s še tako lepimi teorijami ne pridobi zase, ko mu pa more za obed samo pogreti konzervo. Samo trimesečna šola za neveste v Nevv Torku in redke nji sorodne Šole so začele poučevati tako, kakor so se nekoč učile matere. Na te šole ni nobenega navala učenk. Zato se pa lahko pohvalijo z dobrimi uspehi v zakonskem življenju svojih absolventk. Veliko pozornost posvečajo šolam bodočih zakonskih žen v skandinavskih državah in v Angliji. V vsem temeljiti Angleži so tudi že ustanovili šolo za zakonske može, ki naj se v nji fantje nauče nadomestovatl v gospodinjstvu žene, ki imajo svoj poklic, če ima mož več prostega časa, nego žena. Sol? v Reigate, ustanovljena na pobudo visoke šole in financirana iz občinskih sredstev, je imelr. v prvem letu samo 10 slušateljev in od teh jo je dovršilo le 5. V drugem letu je bilo pa slušateljev že nad 50 tako, da ji je obstoj zagotovljen. Pri nas se nam o podobnih šolah niti ne sanja. Nedelja, 7. avgusta 8: Duet klavirja in harmonike (gd& Gnjezda Melita, g. Dimitrij Kaškarov). — 8.45: Verski govor (g. dr. Gvido Rant). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Valčkov* ura (terra Radijski orkester). — 10: Prenos otvoritve XX. mednar. kongresa katoliških esperantistov. — 10.90: Prenos tabora K meč" ke zveze z Brezi j (sv. maša, posvetitev in blagoslovitev prapora govori) — 12: OpoL danski koncert Radijskega orkostra. — 13: Napovedi. — 13.20: S slovenskih gredic (plošče).— 17: Kmet. ura: Zvišanje pridelka na travnikih (g. Ing. Rado Lah). — 17.30: Oktet Htijakih fantov. — 18.15: Nastop slo-venskih otrok iz Francije. Uvodna beseda (gdč. J ulica Suštersič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Iz mtimnega živ. ljenja naših izseljencev v Severni Ameriki (Leo Barič, Zgb). — 19.50: Ruski sekstet. — 20.30: Koncert. Sodelujejo: ga. Pavla Lov. šetova, g. prof. M. Lipovšek (spremljava) in Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila, 22.15: Sedaj pa na ples (plošče). Ponedeljek, 8. avgusta 12: Skladbe slovanskih skladatelje/ (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Iz jugoslovanskih oper (Radijski orkester). — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Nastanek velikih mest (dr. Miloelav Stojadmovič). — 19.50: Zanimivosti (g. Mirko Javornik). — 20: Plošče. — 20.10: Počitniške kolon ga za vajence (g. dr. Albert Trtnik). — 20.30: Koncert. Sodelujeta: Ludvik Bajde, operni pevec iz Lipskega in Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Jugoslovanski plesi in koračnice (Radijski orkester). — Konec ob 23. uri. Torek 9. avgusta 12: Vsakemu nekaj (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14; Napovedi. — 19: Napovedi, poročila.. — 19.30: Nac. ura: Problem gradirve nabili cest (ing. Ernest Udovič. Zgb). — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Plošče. — 20.10: Umetnostni spomeniki na Dolenjskem (g. Jože Gregorič). — 20.30: Koncert zbora kon-servatoristov iz Prage. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Iz dobrih starih ča.sov (Radijski orkester). — Konec ob 23. uri. Sreda, 10. avgusta 12: Uverture (plošče). — 12.45: Poročila. 13 Napovedi. — 13.20: Polke m valčki (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Koncert Radij, skega orkestra. — 18.40: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (g. prof. Miroslav Adle-sič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Predavanje inspekcije drž. obrambe. — 19.50: Darevski — Lehatr: Clo, clo (plošče). — 20: Pevski koncert g. Jožeta Gostiča. čl. zagrebške opere pri klavirju g. prof. M- Lipovsek. _ 20.40: Podoknice (plolee). — 21: Koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročLla. — 22.15: Koncert dveh kitar (sr:j. M. Anrtmovič va HaršlaThe Griffin«. Neke noči je napadel s svojimi možmi posadko, izobesil črno zastavo morskih roparjev, se odpeljal po Rdečem morju v ožino Bal-el-Mandeb ter zasedel otoček Perim in ga močno utrdil, da bi mogel z njega organizirati roparske pohode v Arabijo. Indijo in na Sumatro. Imel je srečo. Prva ladja, ki jo je napadel in premagal, je bila poveljniška ladja Velikega mogula j>Guns\vayc;, na kateri je bilo 700 vojakov in 70 topov. Z njo se je peljala vnukinja Velikoga mogula k svojemu bodočemu možu kralju Pegu. On ni obdržal samo ladje in na nji zaplenjene dote cesarjeve hčerke v obliki zlata, srebra, draguljev in dragocenega blaga v vrednosti nad en milijon luisdorov, temveč tudi princeso. Le-ta se je kmalu sprijaznila s svojo usodo in čez nekaj časa je celo privolila v poroko s poglavarjem morskih roparjev. Avervjeva moč je naraščala. Njegova voj ska je štela že 15.000 mož, imel je 40 vojnih ladij s svilenimi jadri in nad 100 topov. Anglež VVarren, ki je bil poslan proti njemu leta 1696 se je vrnil brez uspeha. Poglavarji na Madagaskarju so morali plačevati davke in ?>madagaskarski kralj« se je čutil celo tako močnega, da je po posebnih slih ponudil zavezništvo švedskemu kralju Karlu XII. Potem je pa naenkrat zahrepenel po domovini. Vzel je del svojih zakladov in odpotoval v Anglijo. V Plvmouthu so ga pa osleparili za vse bogastvo tako, da je umrl sestradan na cesti v pristanišču. r>el njegovih pajdašev se je pridružil drugim roparskim tolpam, večina je pa sprejela službo kralja Samuela. Kainilaiarionya na MJađagaaJMrin nemu otoku Moheli In po sultanovi aatfl je bdi izvoljen za njegovega naslednika. Potem je osvojil severozapadni del Madagaskarja, zgradil tu trdnjavo ter ustanovil s 55 angleškimi, francoskimi in portugalskimi morskimi roparji ter zamorci in Malajci v okolici sedanjega pristanišča Diego-Suarez najčudovitejšo državo vseh časov — svobodno republiko morskih roparjev I^bertalijo. Kralj Samuel • Neki angleški morski ropar iz New Torka je premagal v oktobru 1695 francosko ladjo »Jacob et Rebecca« in krenil z njo na Rdeče morje, da bi tam izropal arabske ladje in pristanišča. Med potjo je pa umrl in poveljstvo je prevzel njegov krmar. Ime mu je bilo Samuel in bil je francosko govoreči mulat z otoka Martinique. Ta Samuel se je odpeljal na Madagaskar, zasidral se je z velikim pompom pred trdnjavo Dauphjn, ustanovljeno po Henriku XV., toda leta 1672 po Francozih izpraznjeno in se Jb kraljici dornaćinov za Dva prebivalca .»luuugaskitrja se vračata z ubitim aiigacorjcm V Libertaliji niso poznali suženjstva. Ljudje vseh ras, narodov in barv so uživali enake pravice. Zato ni bilo čuda, da so prihajali v množicah zamorski sužnji iz Bour-bona, Ile-de-France in celo iz Zanzibara in Mozambiqua, od koder so pobegnili svojim gospodarjem, da bi postali svobodni državljani republike Libertalije. Misson je postal pod naslovom »Njegova visokost ekscelenca konservator« diktator rove države. Italijanski pustolovec Carac- Mesto brez žensk V Angliji je še vedno nekaj mestec, kjer se čuti veliko pomanjkanje žensk. To velja zlasti za severno Irsko, odkoder je revščina presmala vse mlade žene v večja mesta ne samo za delom, temveč tudi za ženini. Mestece Cooibuov v Done^alu že 35 let ni videlo v svoji cerkvi nobene svatbe in ie zdaj brez žen. Če ne računamo 20 nad 60 let starih žen, ki žive tam kot euvajke zapuščenih domov ob svojih starih možeh. V donesalskem okraju je tudi najmaoijši prirastek populacije v zadnjih 40 letih na vsem Irskem. Ta kraj ima tudi po vsej Angliji najnižji prirastek prebivalstva. Tako vidimo, da je deloma upravičen dovtip Angležev, ki pravijo, da j'h Irci tako sovražijo, da bi raje izumrli, kakor pa da bi se ženili z Angležinjami. Ameriški milijonarji Po zadnjih statističnih podatkih ameriške ga finančnega ministrstva je bilo predlanskim v Ameriki 61 bogatašev, ki so imeli letno nad en milijon letnih dohodkov, seveda ne skupno, temveč vsak zase. Sodeč po teh milijonarjih gospodarska kriza prav nič ne vpliva na njihovo razmnoževanje. Leta 1935 je bilo namreč v Ameriki samo 41 takih milijonarjev, kar pomeni, da se je povečalo njih število v enem letu za 42°/o. 61 ameriških milijonarjev je plačalo predlanskim nad 77 milijonov davkov, kar je neprimerno več, nego so plačali vsi ameriški državljani z letnimi dohodki izpod 5000 dolarjev. Ti so namreč plačali na davkih samo 6.682.000 dolarjev, čeprav so znašali njihovi skupni čisti letni dohodki 5,395.000 dolarjev več, nego dohodki 61 milijonarjev. Ti so namreč imeli skupaj čistih dohodkov 107,641.000 dolarjev, ameriški državljani, ki plačujejo izpod 5000 dolarjev davkov letno, so pa imeli skupnih čistih dohodkov nad 5 in pol milijarde. Ameriška državna blagajna je imela seveda lepe dohodke od pribitka v številu milijonarjev. Leta 1935 je plačalo 41 milijonarjev samo 41,500.000 dolarjev davkov, predlanskim pa so plačati vsi milijonarji že šole za bodoče zakonske žene imajo Jih v Nemčiji, Italiji, Ameriki, Angliji, skandinavskih drža vali in na Japonskem Štev. 175 »8LOVSN8K1 NiaODc, sobota, «. avgusta 1*88. Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru Točen spored veličastne haklade in povorke v okvira velikih fubilejnih svečanosti, ki iifc Maribor, 6. avgusta. Se en teden nas loči od začetka velikih jubilejnih svečanosti, ki naj pokažejo domačemu in tujemu svetu, s koliko ljubeznijo smo se oklenili svoje narodne države in kako iskreno se veselimo njene 20 letnice. Mnogo bistrih glav In pridnih rok je v Mariboru neumorno na delu, da "bo vse aobro pripravljeno, da bo velika proslava dostojna veličine in pomena zgodovinskega dne, ko smo pred 20 leti stopili iz sužen j- -va v zlato svobodo. Odbor za proslavo -j letnice Jugoslavije v Mariboru je že sestavil točen spored sobotne baklade in nedeljske slavnostne povorke, ki ga v na- Lednjem objavljamo: Zbirališča za baklado Xu zbirališča pridejo v soboto 13. t. m-uvrste v povorko po naslednjem vrstnem redu: vojaška godba, mestni svet-mariborski, dobrovoljci, Maistrovi borci, legija koroških borcev in drugi borci, javni nameščenci, godba Drava, Sokoli, gasilska godba, gasilci, poštarska godba, slovenski fantje, železničarska godba, železničarji, delavska godba ter strokovne organizacije in drugi. Vojaška godba se postavi v Koroščevi ulici vštric gimnazijske telovadnice, takoj za vojaško godbo stoji častna četa vojakov. Mestni svet mariborski se postavi na cesti pred vhodom na učiteljišče. Dobrovoljci stoje v Koroščevi ulici od vhoda na učiteljišče do Trubarjeve ulice. Maistrovi >orci, Legija prekmurskih borcev in Le-ia koroških borcev se postavijo v Koro-. i ulici med Trubarjevo ulico in Stross-rjevo ulico (gornji del) po potrebi v kolonah. Javni nameščenci se zbe-v ulici Na livadi. Godba »Drava« sto-Trubarjevi ulici na oglu Koroščeve iničevi hiši. Sokoli se zvrste vTru-ulici zadaj za godbo Dravo do iške ulice, po potrebi pa še ob par-•prej. Gasilska godba se postavi v evi ulici pri izhodu iz ulice na Li-njo se pa postavijo gasilci po Ko-ulici proti Ljudskemu vrtu. Pogodba se postavi v Strossmajerjevi gornji del) na oglu Koroščeve ulice, vski odseki se zvrstijo v Strossma-evi ulici, (gornji del), če je potrebno, dveh kolonah. Železničarska godba se stavi v Trubarjevi ulici pri učiteljišču. 2 lezničarji ter uslužbenci in delavci drvnih železnic stojijo v Trubarjevi in Gledališki ulici. Delavska godba stoji v Go-poski ulici na oglu Koroščeve ulice. Strokovne organizacije in drugi se zberejo in rredijo v Gosposki ulici od Slovenske do Koroščeve. Vrstn red pri povorki je isti, kakor je naveden gori. Uvrstitev v povorko bodo opravili reditelji. Organizacije same preskrbijo bakle za svoje člane, posamezniki pa bodo mogli dobiti baklje tud še na zbirališčih. Baklada bo po sledečih ulicah: Koroščeva. Maistrova. Zrinjskega trg. Kolodvorska. Aleksandrova. Trg Svobode, Grajski trg. Slovenska ulica. Gosposka ulica na Glavni trg. Na Glavnem trgu bodo reditelji uredili skupine iz povorke, nakar bo kratek nagovor mestnega župana in bo godba zaigrala državno himno, potem tw razhod. Zbirališča za slavnostno povorko Na zbirališča pridejo v nedeljo 14. t. m. in se uvrste v povorko sledeče skupine in srganizacije po sledečem vrstnem redu: Jezdec v narodni noši z veliko drž. zastavo v spremstvu dveh jezdecev v narodnih nošah, fanfara narodnih noš na konjih, dobrovoljci. Maistrovi borci. Legija koroških borcev. Legija prekmurskih borcev, pevci z zastavami pevskih društev, vojska, sokolska fanfara, sokolska konjv-nica. sokolski prapori, sokolske čete, gasilci po župah z zastavami, župani in občinski odborniki, javni nameščenci, fantov-idseki in dekliški krožki z zastavami.-društvene zastave, ki niso drugače razporejene, narodne noše. splošne alegorične skupine, obrtniško - trgovsko - industrijska skupina z alegoričnimi slikami, delavska skupina z alegoričnimi slikami, kmečke alegorične skupine, člani kmečkih dri rev in organizacij. Kmečka zveza. Zveza kmečkih fantov in deklet in drugi ter kme<"'- konjeniki. Natočene godbe bodo razporejene po na-vorllih glavnega reditelja, ostale godbe bodo mogle iti s svojimi skupinami le. če bodo prilike dopuščale, sicer se pa morajo podvreči navodilom glavnega reditelja. Taborjani in vsi oni. ki nameravajo priti v povorko, se morejo udeležiti povorke le v navedenih skupinah, posamezna društva ali organizacije kakor tudi skupine iz posameznih krajev, občin ali župnij ne bodo mogle biti uvrščene v celoti v povorko, razen če bodo njihovi člani prišli v gori navedene skupine. V povorki se ne smejo nositi nikaki napisi, ki jih ni odobril mariborski pripravki odbor, tudi ne napisi raznih društev ali krajev. V povorki se dalje razen oblastveno dovoljenih društvenih in državnih zastav ne smejo nositi ni kake zastave ali trakovi. Ako bi alegorične skupine kake druge zastave potrebovale, jih mora odobriti mariborski pripravljahu odbor. Zbirališča so: Celo povorke, to je jezdec v narodni noši in fanfara v narodni noši na konjih se postavi v Tomšičevi ulici pri izljru te v Aleksadrovo cesto. Dobrovoljci, Maistrovi borci, Legija koroških borcev in Legija prekmurskih borcev se zberejo v Tomšičevi ulici (južna stran ulice ob hišah) do Kersnikove ulice s čelom proti Aleksandrovi cestL Pevci z zastavami pevskih društev se zberejo v Tomšičevi ulici na južni strani ob hišah od Kersnikove ulice proti Cankarjevi ulici s čelom proti Kersnikovi ulici. Vojska se postavi v Tomšičevi ulici med Prešernovo in Cankarjevo ulico s čelom pri Cankarjevi ulici. Sokolska fanfara, konjenica, prapori in sokolske čete se po navodilih funkcij onar-jev Sokolske župe Maribor zberejo in zvrstijo okoli Narodnega doma v Kopališki in Tattenbachovi ulici ter odidejo že urejeni preko Trga Svobode, po desni strani Jugoslovanskega trga skozi Ciril-Metodovo ulico v Tomšičev drevored in se zvrstijo v Tomšičevem drevoredu s čelom pri Praprotnikovi ulici v Krčevini. Gasilci se zbirajo in uvrstijo v ulicah ob vzhodnem delu mestnega parka to je v Ciril-Metodovi ulici (ob parku), v Maistrovi ulici (ob parku) ter v Vrazovi ulici (ob parku) in v Drevoredu (v parku), s čelom proti Tomšičevi ulici oziroma Ciril-Metodovi ulici oziroma Koroščevi ulici. Zupani in občinski odborniki se zberejo v Ciril-Metodovi ulici pred okrajnim glavarstvom na pločniku s čelom pri Maistrovi ulici. Javni nameščenci (državni, banovinski, občinski) se zberejo v Tomšičevi ulici (južna stran ob hišah) med Ciril-Metodo-vo in Prešernovo ulico in se uvrstijo v povorko za župani pa pred društvenimi zastavami. Člani fantovskih odsekov in članice dekliških krožkov se zberejo in uvrstijo v 2 kolonah v Aškerčevi ulici s čelom pri Ciril-Metodovi ulici. Društvene zastave, ki niso razporejene pri drugih organizacijah (Sokolu, gasilcih, Slovenskih fantih) se zberejo in postavijo po 2 in 2 v Prešernovi ulici s čelom pri Aškerčevi ulici. Narodne noše se zberejo in uredijo v Prešernovi ulici, po potrebi še v Maistrovi ulici med Ciril-Metodovo in Prešernovo ulico s čelom proti Aškerčevi ulici. Splošne alegorične skupine počakajo v Maistrovi ulici med Prešernovo in Cankarjevo ulico s čelom pri Prešernovi ulici. Obrtniške skupine (trgovske - industrijske) in njihove alegorične slike se zberejo v Maistrovi ulici med Prešernovo in Cankarjevo ulico na severni strani, po potrebi pa še v Maistrovi ulici med Cankarjevo in Zrinjskega trgom. Delavske skupine s svojimi alegoričnimi slikami se zbirajo po navodilih strokovnih organizacij v Cvetlični ulici, Sodni ulici, Frančiškanski ulici, Marijini ulici. Vošnja-kovi ulici in Wildenrajnerjevi ulici. Te skupine se tam uredijo in odidejo že urejene preko Trga Svobode po Gregorčičevi ulici skozi Strossmajerjevo in se ustavijo na Jugoslovanskem trgu in v Krekovi ulici s čelom pri okrajnem glavarstvu. Kmečke skupine se zbirajo v Koroščevi ulici s čelom pri Vrazovi ulici Opozarjamo voznike, ki bodo vozili alegorične skupine, da na vsak način pri dovozu na zbirališče in tudi v povorki vodijo konje za uzde. Kmečka konjenica se bo postavila v Koroščevi ulici približno pri Ljudskem vrtu. Ponovno opozarjamo, da bo mogoče pri- na taborni prostor le onim, ki bodo uvrščeni v gori navedene skupine. Taborjani in udeleženci, ki se ne bodo udeležili povorke v navedenih skupinah, se bodo razdelili po mestu, po ulicah takole: Taborjani iz Slovenskih goric in Prek-murja odidejo takoj s koroškega kolodvora v Frankopanovo ulico in se postavijo na obeh straneh Frankopanove ulice v drevoredu med Rad vanjsko cesto in Jez-darsko ulico. Udeleženci iz Dravske dobne, Mislinjske doline in Koroškega se postavijo in zvrstijo v Frankopanovi ulici med Jezdarsko ulico in Kralja Petra trgom. Taborjani iz bivše Štajerske, ki bodo prišli z vlaki od Brežic, Zidanega mosta, Celja, Savinjske doline, Rogatca in Šmarja, Konjic in Slov. Bistrice se postavijo na Kralja Petra trgu, na Glavnem trgu in morebiti še v Slovenski ulici. Taborjani iz bivše Kranjske se postavijo v Aleksandrovi cesti na obeh straneh od Meljske ceste do Trga Svobode. Gostje in udeleženci iz ostalih krajev Jugoslavije se postavijo na Trgu Svobode in na Grajskem trgu. Taborjani lahko. Če ne bodo gledali povorke, odidejo takoj v vojšnico kralja Petra in se lahko nahajajo na veseličnih prostorih. Taborski prostor mora ostati prazen. Skozi glavni vhod bodo mogle priti v vojašnico le one skupine, ki bodo v povorki. Za vse ostale udeležence bo poseben vhod približno 150 m proti jugu na koncu Popovičeve ulice. Spored tabora Služba božja Ob 10.45 tiha maša. ki jo bo daroval prevzvišeni knezoškof Tomažič. Med mašo kratek cerkveni nagovor. Pri maši ljudsko petje. Po maši zahvalna pesem. Ob 1130 otvori mestni župan dr. Alojzij rezervnii prenoČTŠč. Nakazila za naročena prenočišča dobijo krajevni odbori, n* kaznice za nenaročena rezervirana prenočišča se bodo dobile v centralnih pisarnah Slomškov trg 6. » udeležbi Potrdila o udeležbi potrebujejo vsi, ki se poslužujejo četrtinske vožnje. Ti morajo dobiti v Mariboru najpreje knjižico in na legitimaciji K-14 potrdilo o udeležbi na taboru, nato pa se na postaji žig mariborske postaje. Ta potrdila si oskrbite najpreje. Žigosali bomo na sledečih krajih: na obeh postajah, na Glavnem trgu, na Trgu svobode pri Putniku, na taborišču na več krajih, kjer bodo napisi, na Mariborskem tednu. Od dne 15. do 23. avgusta žigosanje v pisarni Putnik. Reševalna služba Za vsak slučaj kake slabosti ali nezgode je organizirana sanitarna služba, ki ima sledeče ambulance. Na obeh dveh postajah na Mariborskem tednu, na Glavnem trgu in na taborišču. Ambulance so označene * rdečim križem. V nujnem slučaju je tele- Juvan tabor. Ipavčeva župa zapoje Adami- \ t čevo molitev. Pozdrav kralju in kraljev- j fontTatl «* * 2224 -J * skemu domu (dr. Juvan). Državna himna. Pozdrav knezu namestniku Pavlu in kraljevim namestnikom (dr. Juvan). Pozdravi predsedniku vlade dr. Stojadinoviću, dr. Spalni, častnemu predsedniku dr. Korošcu, častnemu odboru in drugim odličnikom (dr. Juvan). Govor častnega predsednika dr. Antona Korošca. Pozdravni nagovor do-brovoljcev (Grčar Viktor). Pozdravni nagovor Maistrovih borcev in drugih borcev (dr. Dolar). Pozdravni nagovor zastopnika Kmetijske zbornice (Steblovnik). Pozdravni nagovor zastopnika obrtno-trgovske industrijske zbornice (Jelačin). Pozdravni nagovor Delavske zbornice (Petejan). Pozdravni nagovor zastopnika slovenskega razumništva (dr. Sušnik). Ipavčeva župa in vsi navzoči zapojo »Hej Slovani«. Razhod po taboru se izvrši po navodilih rediteljev. Popoldanski program. Ob 3. uri godbe, ob 4. petje pevske zveze in drugih zborov, ob 5. prlcška gostija in drugi narodni običaji, ob 6. žrebanje spominskih nagradnih dobitkov, ob 8. veliki ognjemet. Prebrana Organizacije bodo oskrbele za svoje članstvo prehrano m lokale. Ostalo občinstvo se naj raziđe v ulicah in sosednih ulicah kakor je stalo ob sprevodu. V vseh gostilnah so javno nabiti ceniki za prehrano. Možnost prehrane je tudi na taborišču m na Mariborskem tednu. Prenočišča Naročena skupna prenočišča so se oskrbela. Za nenaročene bomo pripravili nekaj Informacijska pisarna Posredna informacijska pisarna glavnega odbora je na Slomškovem trgu št. 6. v 1. nadstropju pri stolni cerkvi, kjer bo dne 13. in 14. avgusta služba tudi ponoči. Telefonska štev. 25—87. Informacijska služba bo tudi čez dan na Mariborskem tednu, na taborišču in po mestu zvečer od 6. tudi na obeh postajah. Glejte napise, ki bodo povsod izobešeni. Vedenje Vse udeležence prosimo, da naj ne pozabijo na veličastnost narodnega tabora. Vsi naj gledajo na to. da ne bo prišlo do nikakih neprilik. * Pojdimo drug drugemu na roko, bodimo obzirni na starejše, spoštujmo mišljenje in prepričanje vsakogar. Pokažimo tudi. da smo trezen narod in da nas tudi veselje ne omami. Bodimo disciplinirani, sledimo natančno navodilom rediteljev, ker bo samo tako mogoče vzdrževati red. V gnečah se ne prerivajmo in pazimo tudi na svoje stvari, denar in dokumente. Organizacija prometa Vsi, kateri se pripeljete s kolesi v Maribor, ohranite kolesa na za to določenih prostorih ali pri svojih znancih, ker v mestu dopoldne ni mogoče koloariti. Vsi. ki se pripeljete na vozovih, avtobusih in tovornih avtomobilih, morate priti pred pol 8. v mesto, ker je nato promet zaprt in se bodo vozovi in avtobusi ustavili na meji mesta. Preprečujmo prometne nesreče! Vzgoja k prometd disciplini je pri nas še neznan pojem Ljubljana, 6. avgusta Naše časopisje poroča dan za dnem o prometnih nesrečah in prav zaradi tega bi moralo vsaj vsak teden enkrat posvetiti primerno pozornost propagandi za prometni red in disciplino na naših cestah-Tako si je propagando proti naglemu naraščanju prometnih nesreč tudi zamislil Avtomobilski klub. Propaganda za uvajanje prometne discipline je pri nas še posebno potrebna, čeprav imamo še malo motornih vozil. V drugih državah se dobro zavedajo, da je treba prometne nesreče preprečevati z vsemi silami in da jih je lahko preprečevati s strogo prometno disciplino. Prometna varnost, ki je pogoj pri živahnem prometu, ni potrebna zgolj zaradi domačih uporabnikov cest, temveč tudi zaradi turizma, ki je postal tudi pri nas pomembna gospodarska panoga. Na naših cestah je potrebna še večja pazljivost vseh uporabnikov cest, ker ne ustrezajo sodobnemu prometu. Vse te razloge bi bilo treba upoštevati pri stalni, smotrni propagandi za prometno disciplino ter preprečevanju prometnih nesreč pri nas. Posebno zdaj, v letoviški sezoni, ko se vozijo po naših cestah številni inozemci z osebnimi avtomobili in avtobusi, bi nas moral cestni promet mnogo bolj skrbeti in nikakor bi ne smeli biti brezbrižni za mnoge prometne pomanjkljivosti. Če že nimamo primernih cest, bi morali tujcem pokazati, da poznamo cestno disciplino. Če ne moderniziramo cest, bi lahko vsaj vzdrževali red na cestah, kar pač ne zahteva nobenih posebnih stroškov. (Pri nas se namreč vselej ter pri vsaki priliki sklicujemo na prevelike stroške.) Tudi v tem primeru moramo opozarjati na razmere v drugih državah. N. pr. v Nemčiji služi časopisje stalno propagandi za prometni red. O nesrečah listi ne poročajo tako šablonsko kakor pri nas. O prometnih nesrečah po prvih podatkih je treba sploh pisati zelo previdno. Nikakor pisec ne more kratkomalo izreči sodbe, kdo je zakrivil nesrečo. To je naloga organov, ki preiščejo vzrok nesreče po zaslišanju prič in natančnih ugotovitvah. Nemci ob prilikah prometnih nesreč razpravljajo o prometnih predpisih ter opozarjajo na vsako nesrečo kot svarilen primer. Pri nas pa poročevalci o prometnih nesrečah navadno trde, da je nesrečo povzročil izmed dveh voznikov tisti, ki je hitreje vozil. Zato tako pogosto naprtimo vso krivdo av-tomobilistom že a priori. Pri nas velja za večji greh hitra vožnja kakor vsi drugi prometni prestopki. Neštetokrat se je izkazalo, da se je pripetila prometna nesreča ali da je uporabnik grešil proti prometnim predpisom, ker mnogi uporabniki cest ne poznajo prometnih predpisov. To velja predvsem za deže-lane, kmečke voznike, ki gledajo še vedno s posebno sovražnostjo na razvoj avtomobilskega prometa. Ljudje, ki imajo vpliv na podeželsko ljudstvo, pa pogosto še celo podpihujejo preproste ljudi proti »gospodi, ki se za zabavo prevaža po svetu, kvari ceste in ograža ljudi«. Kdo bi se potem takem čudil, da tu in tam odrasli ljudje na deželi nujskajo otroke, naj napadajo avtomobiliste s kamenjem ... Proti prometnim predpisom oogosto gre-še številni kolesarji, čemur se ne smemo čuditi, saj jih nikdar nihče ne pouči, kako morajo voziti na javnih cestah. Kolesarji imajo prometne knjižice, a v njih niso navedeni prometni predpisi. Kolesarjev je od leta do leta več in preden se kolesarski začetniki seznanijo z vsemi prometnimi predpisi po naključju in last- ARKADIJ AVERČENKO: Čuden bolnik Zdravnk je dprl vrata svoje ordinacije in povabil v njo novega bolnika. Le-ta se je priklonil in začel jecljati: — Oprostite, gospod doktor, v hudi stiski sem ... — Zakaj pa, gospod? se je začudil zdravnik. — Zato, ker se bo vaša diagnoza glasila, da se mi nekoliko meša... To me spravlja v zelo nevaren položaj. — Zavoljo tega si nikar ne belite glave. Videti ste čisto pameten mož. — Da, že res, toda to je samo navidez. — Kaj pa vam je torej, prijatelj? — Saj sem vam povedal, da se mi nekoliko meša. — Bežite no, prosim vas!, — je zamahnil zdravnik z roko. — Čemu bi to prikrival. Sami se boste prepričali. — Vi torej mislite, da niste pri zdravi pameti? Na kaj pa opirate svojo trditev? — Da se mi meša? — Da. — Nase. Ooozorili so me na to. — Kdaj? — Predno sem se oženil, gospod doktor. — A potem? — Potem sem prišel do zaključka, da je to res. — In kako ste prišli do tega zaključka? Bolnik je jel hoditi po sobi, potem je pa odgovoril mirno: — Nekega dne sem polil svojo ženo s petrolejem in jo zažgal. Tako za šalo... Jel se je smehljati. — Počakajte, gospod, — ga je prekinil zdravnik, — ali se večkrat tako šalite? — Samo če sem izredno dobre volje. — Kdaj ste pa bili zadnjič dobre volje? — Davi, ko so mi prišli zarubit vse, kar imam. Zdravnik je postal previden. — Kaj pa ste po poklicu? — ga je vprašal. — Tega ne vem, gospod doktor. — Kaj? Od česa pa živite? — Saj v tem baš tiči tajna... Jaz sploh ne vem, da živim. — Ali ste bili v mladih letih kdaj bolni? — Da. Nekoč sem si strašno pokvaril SSsOOSC« — Ali ste storili v mladih letih kak greh? — Seveda. Čujte! Imeli smo služkinjo, ki ji je bilo ime Mica. — No in? — Nekega dne sta odšla oče in mati v gledališče, Mica je pa ostala z menoj... — In kaj se je zgodilo potem? — Nič... Ukradel sem ji iz ročne torbice bankovec. — To je vse? — Ne. — Temveč? — Drugi dan sem ji bankovec vrnil. Takrat sem spoznal, da z menoj ni vse v redu. — Čujte, dragi moj, — je dejal zdravnik, — aH Čutite kdaj bolečine v glavi? — Da. Večinoma me boli, če me kdo udari po nji. — Ali se jasno zavedate, kdo rte? — Seveda. Vidim, da se mi mak> meša. — A kaj mislite, kdo sem jaz? — Je vprašal zdravnik. — Kdo ve___ — Pa vendar ne rmsfcte, da sem tudi jaz... — Mislim si lahko, kar hočem. — Ali pa veste, kaj je fiksna ideja? — No, fiksna ideja je, če si kdo misli, da ste dober zdravnik. Zdravnik je nervozno vstal. — Ali imate pogosto napade? — Da, gospod doktor, vsak dan med obedom. — Kako dolgo traja tO? — Dokler sedi moja tašča za mizo. — Hm___AE se vam v spanju kaj sanja? — Da, strašne sanje imam. Zdravnik je prikimal z glavo: — To so jasni simptomi. Kakšne pa so te vaše strašne sanje? — Včeraj se mi je postavim sanjalo, da je postal iz TJšiča pesnik, iz Nikolaja Murina pa pisatelj. Zdravnik Je vstal in zasepetafe Paraliza! — Potem je pa dejal glasno: Veste kaj, najbolje bo, če se boste zdravili tri tedne v mojem sanatorija. Plačali boste dan. ni razsodnosti, jrh ta šota precej vetja, a tudi marsikoga drugega. Toda med tem ko se morajo vseh vrst vozniki kolikor toliko zanimati za prometne predpise, se pešcem zdi, da zanje ni v veljavi noben prometni predpis. • Drugje po svetu izdajajo številne brošure, ki jih dele brezplačno med ljudstvo, da ga seznanijo s prometnimi nevarnostmi in predpisi. Pri nas menda še ni izšla nobena takšna brošura. V drugih državah seznanjajo otroke pri rednem šolskem pouku s prometnimi predpisi. Ob cestah po-, stavi j a jo table in slike s prometnimi navodili. S slikami svare neprevidne voznike ter jih opozarjajo na usodne posledice kršenja prometnega reda. Stalno lepijo lepake s promemimi svarili in navodili. Za stražnike, prometnike, imajo posebne šole, kjer se prometniki praktično nauče upravljati promet Med tem se pa pri nas včasih izkaže, da mlad prometnik niti ne pozna vseh mednarodnih prometnih znakov. Vzgoja k prometni disciplini je pri nas neznan pojem. Pogosto scer lahko iopaža-mo, kako se prometnik jezi nad kmetom, ki je zapeljal v napačno smer*v ulico z enosmernim prometom. Kmet se čudi, zakaj bi ne smel voziti prav po tisti ulici, med tem se pa stražnik čudi kmetovi nevednosti, da ne pozna prometnih znakov. Mnogo bolj koristno bi bilo, da bi stražniki vsaj nekaj časa raje poučevali ljudi na cestah, kaj je dovoljeno in kaj ne, kaj pomenijo posamezni prometni znaki, kakor da jim kratkomalo nalagajo globe. Ljudi je treba znati prepričati, da je prometni red potreben, a ne buditi v njih mržnje do takšnega reda, ki jim nalaga samo globe. Skratka, ljudi je treba vzgajati v prometni, disciplini. In lotiti se moramo čim prej širokopotezne, smotrne propagande za prometni red. Iz Celja — Imenitno, gospod doktor. Kdaj bi pa mogel dobiti ta denar? — Kaj dobi«? Kako rmafite dob«? Sami boste Tn^g-nH to plačan*. — Jaz? Vi najbrž mislite, da se mi —c Otvoritev prvega razreda klasične gimnazije v Celju. Že pred leti se je pokazala nujna potreba, da se poleg drž. realne gimnazije v Celju ustanovi tudi klasična gimnazija, število učencev na realni gimnaziji od leta do leta narašča in se bo letos dvignilo že na 1250. Ker primanjkuje učilnic, bo zopet potreben tudi popoldanski pouk, ki ga bo imelo predvidoma 12 oddelkov od 29. Celjski šolski okoliš z eno samo gimnazijo je navečji v dravski banovini, saj obsega celjski, gornjegrajski, konjiški, šmarski in laški srez, sodni okraj Šoštanj in večino občin brežiškega sreza. Temelj novi klasični gimnaziji je sedaj položen. Prosvetno ministrstvo je namreč izdalo odlok, s katerim se na drž. realni gimnaziji v Celju poleg" realnogimnazijskih oddelkov postopoma otvarjajo klasične vzporednice. V šolskem letu 1938/39 bosta torej otvor-jena v 1. razredu predvidoma že 2 oddelka z učnim načrtom klasičnih gimnazij. Sedaj je postalo nujno potrebno, da preskrbi mestna občina primerno stavbišče za klasično gimnazijo in da banska uprava koskrbi za gradnjo poslopja. Klasična gimnazija bo za Celje velika pridobitev in bo tudi razbremenila klasični gimnaziji v Ljubljani in Mariboru. —c Velik letalski miting bo priredil v nedeljo 4. septembra v Celju mestni odbor kr. jugoslovenskega Aerokluba >Naša krila« ob svoji desetletnici. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel Nj. Vis. knez namestnik Pavle. —c Bogat športni spored za nedeljo. Klub slovenskih kolesarjev v Celju po priredil v nedeljo 7. t. m. zjutraj ob svoji 40-letnicl 16. zvezdno kolesarsko dirko v Celje na progah Zagreb—Celje, Ljubljana—Celje, Maribor—Celje, Slovenj Gradec—Celje, Konjice —Celje, Celje—Konjice—Celje. Ob 11. bo v Narodnem domu slavnostna seja in razglasitev rezultatov. Na tenišču SK Celja v mestnem parku se bo pričel ob 8. zjutraj zanimiv teniški turnir med SK železničarjem iz Maribora in SK Celjem. Popoldne bo na Glaziji nogometni turnir v korist krajevne protitoberkulozne lige v Celju. Sodelovali bodo vsi celjski športni klubi. Nastopili bodo naslednji pari ob 16.30 Celje : Atletik, ob 17. Olimp : Jugoslavija, ob 17.30 premaganca, ob 18. zmagovalca. Nogometni turnir bo gotovo privabil zelo mnogo občinstva. —c Godbeiio društvo železničarjev v Celju bo proslavilo danes in jutri 30-letnico obstoja. Drevi ob osmih se bo pričel koncert pred kolodvorom. Jutri ob 5.30 bo budnica po mestu, ob 8. spominska maša za umrlo članstvo v opatijski cerkvi, ob 9. slavnostno zborovanje v Godbenem domu v Gaber-ju, ob 10.30 koncert v mestnem parku ob sodelovanju godbe iz E*omžal. —c Ob 30-letnici Frisohaufovega doma na Okrešlju bo priredila Savinjska podružnica SPD v Celju v nedeljo 4. septembra na Okrešlju veliko planinsko slavje. Ob 10. bo na Okrešlju maša, sledil bo oficielni del proslave, nato pa planinska zabava. —c Dve nesreči. Na Jelovem pri Radečah je padel 14-letni posestnikov sin Alojz Starina v sredo pri obiranju hrušk z drevesa in si zlomil levo roko. Ko se je peljal 17-let-ni sin kočarice Karel Fonda iz železnika pri Radečah v sredo zvečer s kolesom v Radeče, ga je prehitel neki radeški avtomobil in ga odbil v jarek. Fonda se je pri padcu poškodoval po vsem telesu. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c Nesreča na železniškem prelazu. V torek okrog 15.20 se je vračal hlapec po-sestnika Mihaela Žagarja iz Drešinje vasi s praznim dvovprežnim vozom s postajnega skladišča v Petrovčah proti domu. Ko je vozil proti železniškemu prelazu pri postaji, je zaradi ropota voza preslišal žvižg lokomotive potniškega vlaka, U se je bližal od Žalca. Ko je privozil na progo, je bilo že . prepozno, da bi se bil umaknil, pa tudi strojevodja ni mogel na kratko razdaljo ustaviti vlaka. Stroj je zgrabil enega konja in ga na mestu usmrtil, drugega konja pa je močno poškodoval. Hlapec je ostal nepoškodovan. Posestnik Žagar trpi zek> občutno akodo. —c Nočno Mrsjiiiftlrn službo ima od sobote 6. t_ m. do vštetega petka 12. t. m. rekama >Prt krizu« na Kralja Petra cesti. I Iz Kranja — MetertVag*. Nedavno smo fijtefaelje na-šega Usta opocoriK na zanimivo tekmo med metrom in vajjo. katero prirede kranjski IujupsU pomočniki. Tekma se vrsn jutri popoldne ob 6. ari na igrtfča SK >K«uijec. Tekmovalo se bo » prehodni pokal, katerega je pdMpsss* T7vljudno« sprejeti po skupini mladih fanti* čev. ki so prav blizu katoliških organizacij. Obe dijakinji, znani kot navdušena Sokolići, s^a bili dejansko napadeni. Kak vik in krik bi gospod ie zagnali, če bi se to zgodilo njihovim negovancem! — Vsaj to preprečite, da se taki primeri ne bodo ponavljali že kar pri belem dnevu in da ne bodo žrtve mirni ljudje. Z Jezice — V Maribor k proslavi 20-letnice Jugoslavije pripravlja tudi Jezica močan obisk. Sokol je prijavil 35 udeležencev, delavstvo nad 40, druga društva pa tudi po toliko. Nadaljnje prijave sprejema občinski urad samo še danes. Sodeč po tej.veliki in idejno zelo pestri udeležbi narod že komaj čaka. da izpove v Mariboru resnično razpoloženje ljudstva za edinstveno in svobodno Jugoslavijo. — Beneško noč pripravljajo na štirjko-vem kopališču. Med brodovjem čolnov in jadrnic že pričenja tekma za najlepšo okrasitev. Podrobnosti beneške noči so še tajne, vendar se prireditelji te zabave trudijo, da napravijo iz Save pravo morje, iz obalne Jezice pa prave Benetke. Kaj, ko bi v to svrho prestavili z državne ceste na zabavišče tudi znameniti ježenski »most smrti«, oziroma »most zdihljajev«, kakor mu radi jamaste ceste pravijo kolesarji. Ta most na državno cesto že zdavnaj več ne spada, po svoji benečanski obliki m židovski ožini pa bi že kot prirodna kulisa prav zelo pri-stojal na teren »beneške noči«. — Davek za organista je nedavno na veliko nevoljo prav vseh občanov pobirala naša občina, ki jo vodi večina iz JRZ. Davek je znašal 4% pribitka na glavne davke, da so nekateri odšteli skoraj stotak za te izvanredne cerkvene potrebe. Davek pa so naložili tudi posestnikom davka prostih hiš. Na mnogoštevilne pritožbe pa se je zdaj le doseglo, da se od teh posestnikov ta davek ne terja več in da jim bodo najbrže — Plakat za Maribor, nabit na novem Občinskem domu, so znani tiči seveda raztrgali- Plakat je imel namreč prikazan državni mejnik v državni barvi! Isti zlikovci so junija uničili tudi okrasitev, ki jo je ob Marše j s ki plošči napravil Sokol v držav, barvah. So res v škripcih ti zelenci: državnih barv ne morejo trpeti, plemenske so jim pa prepovedane! kmalu (?) vrnjeni neupravičeno pobrani zneski, ki znašajo po 40—60 din na niso. Ta neupravičeni predpis davkov je v svoji vnemi za te vrste davščine zakrivila občina, ki je namreč sama pripravila podatke za obdavčenje. O tem, kako se bo porabil ta v tisočake zbrani ljudski denar, pa ljudstvo seveda ne bo odločalo. Z Jesenic — Jeseniški Sokol se bo v častnem številu udeležal jutrišnje slavnostne otvoritve sokolskega doma bratskega društva Brez-nica-Zirovnica. Dopoldne bodo skušnje vseh oddelkov, popoldne po prihodu vlakov bo slavnostna^ povorka, nato pa otvoritev doma in jav^L nastop vseh oddelkov. Bratje in sestre. Jutri (v nedeljo) vsi v Žirovnico. — Sokolsko društvo Jesenice se bo udeležilo proslave 20-letnice obstoja Jugoslavije v Mariboru. Proslave se bo udeležila tudi društvena godba na pihala. Za veliko mariborsko v se narodno manifestacijo vlada med Jeseničani zelo veliko zanimanje. — Delovanje JCL. Na zadnji seji uprave, je bil izdelan načrt društvenega notranjega upravnega, kulturnega in propagandnega dela. Velike narodne proslave se bo društvo udeležilo po deputaciji. Tekom jeseni bo liga priredila tri predavanja na Jesenicah in eno na Javorniku. Dne 28. oktobra pa bo liga v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika priredila proslavo v velikem obsegu, k sodelovanju pa bo povabila vsa nar rodna in kulturna društva in delavske strokovne organizacije. — Tudi na Javorniku se je pojavil s»trah«. Ženske so te dni videle neko belo oblečeno prikazen, ki je tavala med delavskimi vr- tovi, ležečimi med državno cesto in Savo. V sredo in četrtek zvečer se je zbralo v tem okolišu okoli sto ljudi, ki so zasledovali čudno prikazen, katera pa jim je izginila izpred oči kot bi se udrla v tla. V Četrtek zvečer je »strah« zasledovala tudi policija, a brez uspeha, strašilo je izginilo med vrtovi in grmovjem, kot bi ga vzela kafra, ženske in otroci si v večernih urah ne upajo sami na cesto. Očitno gre tu za človeka, ki ima bolestno nagnenje, ki uživa s tem. da vznemirja ljudi, ali pa za prevejanega sleparja, ki bi se rad okoristil na kak način. Iz. Novega mesta — Omejen sprejem uteneev ▼ meščansko šolo. Ker nima tukajšnja meščaneka šola svojih zaokroženih, od ljudska £ole po pol» notna ločenih prostorov, je odredila kraljeva banska uprava z odlokom IV. št. 13991/1 od 20. julija t L, naj pri vpisu za novo šolsko leto sprejmemo v prvi razred le to* liko učencev, da ne bo za ta razred potrebna več vzporednica. V prvi vrsti bodo spre; jeti dečki. Deklice naj pa hod1 jo po nežnosti v Šmihel v zasebno dekliško šolo »de Notre Dame«. Kupuj domače blago! ifflii;imuu!2iiiiiiiiJK:iiii:iiwH!iiii!ii!iw!iii!!ii:' .liiiiiiniiiiiiniiraiiiiiDiM^ I OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1-—» davek posebej. Za pismene odgovore gieae majih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. mam; , ■n.iMiiiiiiiiniifitiiiiH^ ....... - ■ ■<■iMiiiiiniiiiiiumniiH' 2.500 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 Din mesečno. Pišite: »ANOS«, Maribor. 3JM. Besed« ^! par lavek posebej Najmanjši znesek H UU) 50 l»AK ENTLANJJU ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din. »Julijana«.. Gosposvetska c. 12. LAHKA LETNA OBLAČILA vetrni suknjici, perilo i. t. d prodaja najceneje PBfiSKEB, Sv. Petra cesta H. 1-R. TR Ari NO OND V L A CU O 6 6-meseCno garancijo v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 60.— »Salon Merlak«, Sv. Petra c. 76. 1952 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOL1. Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. AVTOBUS V RAKITNO vozi jutri ob pol 7. uri izpred Mestnega doma. Tel. 36-9« |M7i i TRICIKL In INVALIDSKI VOZIČEK v solidni in specijalni izdelavi z MUFAMi dobite samo v dolgoletno obstoječi mehanični delavnici i LJUBLJANA, Tržaška c. 54, tel. 32-24 Točna in solidna izdelava. Brezkonkurenčne cene. Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din STROJEPISNI POUK Večerni tečaji, oddelki od 6 do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer. Vpisovanje dnevno od 6. dc 8. zvečer. Somina zelo nizka. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Pose bm tečaj za starejše dame in gospode. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. 1443 Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din JABOLKA kisla, debele hruške, okusne slive, sveže, trde, kg Din 3.25 franko podvoz — razpošilja v košarah po 50 kg G. Drechsler, Tuzla. 1956 Aleks. OBLAT, veletrgovina vseb vrst čevljev se priporoča cenjenim odjemalcem. Sv. Petra cesta 18 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek * Din _______ zanesljive, za vsa mesta, iščem. Ponudbe na upravo SI. Naroda pod »Lep stalen zaslužekc. 1966 IZB Beseda 50 par, davek posebej. :Naimanjši znesek 9 Din OMARO ZA OBLEKO belo pleskano, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda« pod »Omara«. 1965 NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA |e NAŠ VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na roman, novela, modni pregled, novice iz radijskega filmska smotra, nagradni natečaji. OPRAVA: Ljubljana, Knafljeva Mesečna naročnina samo Makidatiirni papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, KnaOjeva ulica štev. 5 .......•......................................»*"......... Obiščite VII. MARIBORSKI TEDEN od 6. do 15. avgusta 1938. * Polovična vožnja na železnicah od 4. do 17. avgusta t. L Veliki narodni tabor 14. avgusta 1938. Jubilejna kulturna razstava ob priliki proslave 20-letnice Jugoslavije v Maribora Velika gospodarska in kulturna revija Industrija — Tekstil — Trgovina — Obrt — Kmetijska razstava — Razstava cest — Tujsko-prometna razstava — Fotoamatereka razstava — Filatelisti ena razstava — Gostinstvo — Vinska pos kušnja — ženska ročna dela — Razstava narodnih noš iz vseh krajev države — Razstava »Nanos« — Čebelarska razstava — Razstava malih živali — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču — itd. Mariborski otok, najlepše kopališče v .Tn^in^*;; Zeleno, romantično Pohorje Vinorodne Slovenske gorice Gostoljubni, lepi Maribor V A > , i; 1 J O*! Otroški vozički najnovejših modelov Dvokolesa, Šivalni motorju stroji tri cikli pogrezljivi PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BAT JEL LJUBLJANA« Karlovška cesta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26 ? 12=13! A G L U Š N I! VIBRAPHON Nov pripomoček za sin h, praktično neviden, neelektričen, nobene žice, brez baterije, nikake pritikline. Zdravniško preizkusen in priročen. Zahtevajte takoj brezplačno prospekte in pogoje za 30 DNEVNO PREIZKUŠNJO Tu odrežite! Ime: KUPON ŠT. 30 Pošljite mi brezplačno in neobvezno prospekte kakor tudi pogoje za 30 dnevno preizkušnjo. Naslov: APARATI VIBRAPHON (Dep. SO, Zagreb, Boškovičeva 3 Preurejena kavarna »Stritar« V novo renovirano KAVARNO »STRITAR« je prispela nova damska kapela s sevualinsko pjevačice g. Barko ter lantrn, dobrim harmonikašecn Pepi-tom. Vsako soboto in nedeljo odprto vso noč. Pridite vsi, da ne zamudite! ^ Samo NTVEA vsebuje Eucerit krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredstvo za negovanje kože ni »prav isto«. NTVEA krepi kožno staničje in zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin. Z NTVEO okrepčana koža porjavi hitro in enakomerno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom. LIPSKI JESENSKI SEJE m 1938 ZAČETEK i 28. AVGUSTA 60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH. VSA POJASNILA DAJEJO: Z V ANK5N1 BH£0 LAJ PCI šli O o SAJMA — BEOGRAD — KNEZ MIHA J LOV A 8S/L IN ČASTNI ZASTOPNIKI: iN G. G. TONNBES, LJUBLJANA, TYRSEVA 33 — TELEF. 27-62. £N J OS. BEZJAK — MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 25. TEL. 20-87. Mednarodna špedicija KiUUUlIHMlIilii:!!'!. matiiMiliini.i:i!:n::::..!«iii LJUBLJANA Prosto javno skladišče .Wnnilim>U^ifniMH!iiif|]frr:iiiii:r?Mr*ifi*rrvriif':Frr!iifjijfifiinfJifmn!Jlj|flKr OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije b rez plačno Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice). Telefon: 24-59 prevzema PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljud-Ijane z vozovi m avtomobili m to nitro ter po nizki ceni Masarvkova c. 9 i nasproti tovornega Kolodvora) Telefon: 21-oT V SKLADIŠČEN J E raznega blaga kakor tudi pohištva v lastnem, mest* uf trošarin*- in uvozmne prostem javnem skladišču. Oskrba inkaso-povzetij. Kotnikova ul 12 (nasproti mestnf elektrarne). Telefon 30-73 Založba »Cesta« je pravkar izdala svojo tretjo knjigo, najnovejše delo Davorina Ra vi jena: ČRNA VOJNA Znani pisatelj nam v tej knjigi opisuje usodne dogode, kj so se v zadnjem leto svetovne vojne, to je ravno pred 20 leti, odigrali v Judenburgu. Delo bo gotovo vzbudilo v vsej naši javnosti največje zanimanje, zlasti pa bodo segli po njej vsi oni, ki so bili priča judenburških krvavih dogodkov. Knjiga obsega 120 strani in stane v platno vezana 15 din, brpširana pa 10 din (s fX)štnino 1 din več). Naročilo naslovite po dopisnici na naslov: Zaliha Cesta, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Po sprejetju naroČila vam založba takoj pošlje položnico. ce ie nimate prvih dveh knjig založbe Ceste, tedaj jih naročite skupaj s to tretjo knjigo. Doslej sta izšli v založni Ceste naslednji dve knjigi: Ravljen: Zgodbe brez groze? Klabund: PJotr — Rasputin Urejuje Josip Zupančič — Za >r?arodno tiskarno« Fran Jeran — 2Sa opravo In inseratm osi Oton Christof — Vsi ▼ Ljubljani