50. ifeunRo.
o uamionu t peteK z. muren iszi
Leto lui.
6
Imhal« vsak dan popoldne, tsvsonftl atoello 1« prasolka. •na«ra« »do 9 petit vrst al D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, vetff InserKi petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 O: poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne pon idbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilogi znamka za odgovor.
tfatavnlstvo „Slov. Naroda' ta »M ar odam tiskara«*' SaaBm ollca *t 5, pritlično. — Tetvton at. 304.
t5" Vaanovi oltoa at. S, L aadatropia Talaon stav. 94. i« ta ooditsans In satlostao fraakovana. Rokoadaov ao no vrač o. fjajaj
OradaUtvs (tSlov. Dopis« sprafa
v Ju 9 osi a vi U vse dni po Din v Inozemstvu navaai.-va d ti Oin 1, nedelje Din 1*25
Poltnina ola:ana v gotov nI.
„Slovenski Narod** velja:
V Jacoslavljl
v Ljubljani
po po-11
V iceicmtvo
12 mesecev 6
3 . 1
Din 120-— i Din 144 —
60 — 30 — lCr—
72 — 36 — 12 —
Din 216 — .    10S- -. 54*-18-
Pri morebitnem povišanju se ima da!;ša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   SjajJ   po nakaznici. Na   amo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moreno ozirati.
SVOBODA IN BRATSKI SPORAZUM.
»Corrlere di Gorizia« se v poslednjem čas>u živo bavi z vprašanji, ki se tičejo narodnostno - eksistenc" nih koristi Slovencev v italijanski državi. Marljivo zasleduje, kaj se o teh vprašanjih napiše na tej in oni strani meje in kmalu potem, ko je začetkom februarja izšel v »Slovenskem Narodu« dopis iz Gorice o raznarodovanju v Jul.   Benečiji, je
članek prevedel ponatisnil in ga opremil s komentarjem. Umevno je. da se pri tem poslu ni mogel vzdržati laži. Osmeiil se je trditi, da slovensko ljudstvo, ki je Še kaj vredno, trumoma prehaja v fašistovski tabor. To potvorbo resnice odločno zavračamo, ker je prostaška izmišljotina. Pošteni Slovenci stoj:mo slej ko prej v lastnem taboru in z zaničevanjem gledamo na redke izdajice slovenskega rodu in naše materinščine.
Te dni se je »Corriere« ponovno lotil našega vprašanja. Zapisal je na naslov slovanskih politikov v Upliii te-le besede: »Slovanski politiki naj vedo, da je v Italiji svobode in prostora dovolj za bratski sporazum med obema narodoma. Pogoj je en sam: da Slovani Italijanom sledeč služijo koristim skupne domovine.«
Dalje: »Kadar bodo Slovani prenehali smatrati Italijo za osva-jalko njih zemlje in italijansko vlado za vlado tujcev, katere se je treba otresti, kadar bodo uvideli, da dela vsak Italijan samo za eno blaginio: za dobrobit države, se jim ne bo bati več nobene nevarnosti in grožnje. Dokler pa bodo naskrivaj gojii proti Italiji sovraštvo in dokler se bodo zanašali na neizpolnljive nade, bomo primorani proti njim uporabljati taka sredstva, s katerimi bodo naše meje zasigurane. Joj njim pa, če bo ta naša nujnost v protislovju z njih koristmi.
Zares resolutno povedano — a obenem čisto po fašistovsko; z grožnjo.
»Corrierov« sestavkar razvija svoje nazore o možnosti italijansko-slovanskega sporazuma na podlagi docela pogrešne in napačne teze o iredentističnem razpoloženju Slovencev na Goriškem in v celi Julijski Benečiji. Tega iredentizma v nas ni več; če pa je kdaj bil, so ga bili krivi tudi sami Italijani, ker niso umeli postopati z našim narodom v novoosvojenih krajih.
V Gorici, koncem februarja.
Končno je bil takozvani »ire~ dentizem« svojčas med nami čisto upravičen. Goriški Slovenci nismo pod Avstrijo trpeli nič manj nego drugi nenemški narodiči. Dunajski podplat nas je pred in med vojno neusmiljeno pritiskal k tlom. Zahre-peneli smo po svobodi in jo tudi uča-kali. Na žalost je bila ta svoboda kratka in varljiva: kaiti nad nami so ob času italijanske okimacije Primorja viseli že različni nakti. s katerimi nas je velka diplomacija odrezala od novo nastale Jugoslavije.
Ko je Italija pozneje proglasila aneksijo Julijske Benečije, smo J i-gosloveni po naših političnih predstavnikih priznali aneksijo za dovršen čin. S tem smo pristali na nove meje. priznali Italijo. A kaj smo dobili v nagrado za to prizanje? Odprite krvavo kroniko fašizma v naši deželi: in spoznali boste, da se pod takimi življenjskimi pogoji zbližan je med Italijani in Jugosloveni ni moglo doseči za nobeno ceno. To pa še ne pomeni, da ie naše mirno so" žit je nemogoče, ako pokažejo Italijani napram nam ono obzirnost, ki jo naše življenje v jedru zasluži.
Torej, gospodje fašisti in »Corriere di Gorizia«! Ustavite krivično preganjanje posameznih ju?csloven-sk;h Italijanov; ne vsajajte v šole več italijanskega pouka nego ga more naraven tok dogodkov prebaviti; ne izključm'te nase?a jezika iz uradov in j?vnTh inštitu^ii. vrnile mu stare pravde: ne ubnaite ne z roko, ne z besedo, ne z nrslijo! Ako se zavežete, da boste z nami posto pali po človeško — evo vam roke ? sporazum! Na vas je. da nam dokažete, ali ste sposobni in vol in i dati nam svobodo, ki vodi do bratskega sporazuma! Mi smo na oošten sporazum že davno pripravljeni!
—bar.
Slovansko nočaščenje pisatelja in novinarja Josipa HfMka ob
njegovi sede desetletnici.
nako^tto.tf; talaca na šušaku.
— Za jereb, 1. marca (Izv.) Zveza tovarnarjev in dobaviteljev špirituoznih izdelkov je včeraj odposlala min'strstvu financ daljšo spomenico o okolnosti, da so začeli gotovi spekulantje izvažati z Reke na Sušak velike množine a!k<~hnln:h in špi-ritnoznfh prjač. Zveza opozarja min:s+ra na velikansko škodo, ki k> bo povzročilo to nakopičevanje državnim financam. Sprku-lantje se hočejo izogniti plačilu trošarine in carine, ker upajo da se z izpraznitvijo Sušaka od strani Italijanov ne zacarinijo na Sušaku tedaj rbstoječe zaloge alkohola in špirituoznih izdelkov.
Krasni in vzneseni so biii trenutki, ko se je proslavljala danes dopoldne v zgodovinski dvorani staromestne posvetovalnice 701etnica mojstra Holečka. Dostojanstvena proslava je izzvenela kot mogočna manifestacija slovanskega čustvovanja, manifestacija za ideje, katere je ta naš slavni literat in novinar gojil pred pol stoletjem in se za nje bojeval. Niso prišli mu izkazat časti samo zastopniki češkoslovaškega naroda marveč so enodušno z njimi proslavili svojega velikega pri "atelja in svojega sobojevnika tudi zastopniki Jugoslo-venov in ruskega naroda.
Ob neobičajno veliki udeležbi se je izvrta slavnost, h kateri je prišel tudi slaviienec sam, pozdravljen z veselimi zvoki godbe. Ko je oddonel zbor »Veno«, je predsednik komiteja za praznovanje Holečkove sedemdesetletnice, pisatelj profesor Sekanina pozdravil navzoče, na kar je univ. prof. dr. Hvsek podal literarno životopisno študijo, v kateri je ocenil niegovo literarno delovanje, vsporejaoč je z delovaniem mojstra Al. Jiraska. Povdaril je zlasti njegove zashige kot prvega izmed onih, ki so se trudili za češkoslovaško - jugoslo-vemko slogo. NaČrtal je niegov literarni profU in izvaial da je bil on naš veliki narodni pisateli in filozof češkega in slovanskega zgodovinskega poslanstva. Po zapetem koraTu »Sv. Vaclava« so shd»le čestitke. Prvo je izrekal za vlado ČSR naučni minister B^crn-ne. želeč Holečku. da bi š? d*Mgo živel zdrav v zavesti, da je izvršil za sv^i narod vse, kar pač more človek izvršiti.
Za Jrgo^lovene ie govoril p'as*1"! poslank kral;evine SHS charge d* af-faire dr. Branko l.azarević. rekoč:
Veliki i dobri prU.afeT]u!
Gospođi« I gospodo!
Pala mi je u deo velika čast. Čast da. parkom sedamdesetgod:šnjice cd rodama velikog čehoslova?k^g pisca Josifa H o 1 eč e k a, progovorim u njegovu počast.
Odmah ću da naglasim da ovaj dan nije samo čchoslovačH dan. To je i jugoslavenski dan. Josif Holeoek je i Vaš i naš kmiževnik i novmar. On je pi«ao na čehoslovačkom jeziku, ali veliki deo Hobčekovog književnog dela je iz našeg materrala. iz nase duše. Jedan veliki deo njegovog dela je jugoslavenski rr^ateri'al na čehoslovačkom jeziku, fdtići za tim da iz čehoslovačke duše izvadi ono, što je naibitnije, što je duboko i bit^o u češkoj narodnoj psihologij, neminovno je morao da zaroni i u dubine naše nacionalne   i spiritualne
V Pragi, 25. iebr.
pirosfere. I on je to našao u izobilju kod nas. U našoj narodnoj epici, koja je bila zatalasala u romantičarskoj evropskoj periodi, ceo svet, — Josif Holeček je našao ekvivalente s veslo vensko j duši u našoj narodnoj epici, u narodnoj pripo-vetci i u našem herojskem životu. Tražeći osnovne fondove u češkom životu i u Češkoj istoriji. i našavši ih u husitis-mu, prirodno je bilo da potraži i ostale fondove kod drugih slovenskih naroda. I on ih je obilato našao u našoj istoriji i u našem životu. Naš romantičarski nacijonalizam šestdesetih i sedamdesetih godina prošlrga veka. koji se sav bazira na tradici'ama naše srednjevekovne države, pođ^rejan nacionalnom epikom i etikom, našao ie u njemu jednog iskrenog enttiziasta. Taj entnziazam je bio od Holečcka tako iskren in instiktivan. da se nre zadržao samo na kmiževnosti i na pisanu i pronagovaniu, nego je prišao i delu. I, zbil;a. kad je puška u Ne-vesinju pukla, i ustaši krenuli na ostvarenje svojih nacionalnih ide\a. — Ho-leček dolazi u Hercegovinu da puškom u ruci potvrdi da niegov entuziazam nne samo reč i propaganda nego i delo i fakat. Od toga doba. on postaje i naš čovek. Od toga doba nije se desila nijedna pojava, važna za naš narod, a da i on nije u njoj učestvovao. U odbranu naš'h interesa, njegova muška i odlučna reč uvek se ie čula. Proročki zvuče niegove znamenite reci, ko'e je rekao u svome delu Bosna i Hercegovina iza o k u d a c i j e. lioleček je tu re^ao, govoreći o češkom narodu, ove reči:
»Izgleda da sudbina našega naroda neće biti rešena na domaćem češkom tlu, nego na Balkanu, i to. ako Bog da. biće rešena za dugi niz godina, a moguće i za uvek.«
On je bio jedan od onih boraca, koji je u našoj teškoj borbi video i borbu za Cchoslovačku i, obratno, u čeho-slovaxkoj borbi video i uspeli za naš narod. N;egov udeo u toj borbi nije bio mali. U Cehoslovačkoj, on je bio jedan od mnogih preteča današnjeg slavnog i slanog bratstva naših dvaiu naroda, jedan od građevinara idejnih i viših veza dvaju naroda, koji su pozvani na bratstvo, solidarnost i kooperaciju.
Ceo njegov život vezan je za naš narod: od prvih niegovih književnih radova do nosledniih njegovih radova: od 1876 godine kada je izdao Hercegovačke Pesme pa do poslednieg dMa Sokolović iz 1922. godine. Oko petnaestak kn "ga i čitav niz članaka napisao je Josif Holcček o nama ili preveo sa našeg jezika. Iz tih razloga.
mi u Holečeku vidimo jednog, jedno-vremeno, i Vašeg i našeg književnika, i Vašeg i našeg borca, i Vašeg i našev; čoveka.
A ovo poslednje, najslavnije .ie. Josif Holcček je čovek: češki čovek. jugoslavenski čovek i slovenski čovek. Na teškome i velikome putu za svečo-večanstvo. on je dotle došao. Nase rase. u krvavima borbama koje su imale, teško da su dalje mogle: teško ie bilo biti i Čehoslovak i Jug islaven, ješ teže Sloven, a skoro nikako Svečovek.
Kad pogledamo na pedeset godina njegovog rada, pedeset ejodina plodnosti i poštenja, i peri«/de u kojima je ži-veo, i okolnosti pod kojima ie radi . treba da mu se poklonimo i da rečemo da je Holeček lepo, istinito i dobro služio i književnosti, i narodu, i istini, i slobodi.
Mi Jugoslaveni, specijalno smo srećni da mu danas odamo svoju pošt::. Jer, kao što rekoh: Holeček je i Vaš i naš.
Ob ogromnem ploskanju se je mojster Holeček zahvalil dr. Lazareviću, in ganljiv je bil prizor, ko je stari češki bojevnik za pravice Jugoslovenov poda! svojo desnico zastopniku jugoslo-venske države.
Imenom čsl. nar. sveta je čestita! univ. prof. dr. Nemec, naglašajoč Holeč-kovo vero v slovanstvo, katera mu ni upadla niti v najtežjih trenutkih v vojnem času, katero pa še sedaj tako potrebujemo! Za Karlovo univerzo v Pragi je govoril njen rektor prof. dr. Ho-raček, imenom vseh pisateljev stari slavijenčev tovariš Fr. Herites. s katerim sta se ob silnem ginjenju skupščine bratsko poljubila.
Podpredsednik čsl. novinarskega društva red. Jos. Miškovskv pozdravlja društvenega predsednika in z navdušenimi besedami ga stavlja za vzor češkega novinarja, trdnega, nezlomljivega značaja ter mu čestita k izpolnitvi njegovih slovanskih idealov. Starosta COS dr. Scheiner se za Sokolstvo zahvaljuje Holečku za njegov trud. ki ga ie izvršil s svojim literarnim delovanjem za Sokolstvo kot občudovani bard jugoslo-venskega junaštva. Iz njegovih junaških postav je rastla naša ljubezen do Jugoslovenov in njegovo pero nam je pomagalo v boju za združitev našega Sokol-stva z jugoslovenskim in slovanskim v obče. Za zvezo ruskih pisateljev in novinarjev v RČS se mu je zahvalil in mu čestital pisatelj Sergc; Makovskii. K čestitkam se je pridružil tudi posl. dr. K. Kramar, ki je slavliencu prisrčno stisnil roko. Za Slovake je govoril minister dr. Hodža.
Za praško »Jugoslavensko kolo se je oglasil konzul Jovan Vučković. ki je spregovoril nastopno:
A. E. W. Mason:
29
KLIC NA PCMOO.
Roman.
Mr. Pi'rardo je nerazumljivo mrmral pri čitanju objave.
»Razen tega je pa vaš popis še nepopoln « je dejal. »Omenili mste dijamantnih uhanov, ki jih je nosila Celija Harland, ko je odšla.«
»A, to ste opazili!« je vzkliknil Hamrjd. »Še malo več izkušenosti in moral bom gledati malo manj ponosno na svoje lavorike. Kar se pa tiče uhanov, — vam hočem povedati, da jih gospodična Celija ni nosila, ko je odšla iz vile Rose.
»Toda — toda,« je jecljal Ricardo, škatlja za nje na toaletni mizici je bila prazna.«
»T'ho ni jih nosila, to vem!« ie odločno rekel Hanaud.
»Kako veste to?« je zakFca! Ricardo s spoštovanjem. »Kako morete to vedeti?«
»Ker,« in tu se je Hanaud vzravnal mogočno kot kralj na odru, »ker sem kapetan ladije.«
»Nimam rad, da se kedo z menoj tako igra,« je pripomnil ponosno, kolikor so mu pač dovolili razmršeni lasje in položaj k eostelji.
i Spet je pogledal časopis, ga obrnil in začudeno vzkliknil.
»To je vendar časopis od včeraj!« je dejal.
»Od včeraj zvečer.« je popravil Hanaud. »TTsk~n v Tenevi!«
»Tiskan, izdan in razprodan v Ženevi,« je rekel Hanaud.
»Kdaj pa ste poslali oHas?«
»Pisal sem pismo med kosilom,« je razložil Hanaud. »Pisal sem ga Bernardu in ga obenem prosfl. naj brzoiavi ta oglas.«
»Nam na niste zinili besede o tem,« se je ?ezil Pl^ardo.
»Ne. Ali ni bilo to pametno?« je dejal Hn«-aud zadovolino. »Kajti prepovedali bi mi bil?. da se poslužim vašeea imena.«
»O, ne mislUe tako dale*« se je br*m*1 Ricardo. Njeeova nejevolja je hitro izginjala. Zadovoljstvo je začelo rasti v njem. kajt? oglas ca ie napravil znanega.
Vstal je.
»Napravite s! prav udobno v moji sohr med tem se bom pa kopal.«
»Dobro,« je odvrnil Hanaud prijazno. »Pravkar sem naročil čokolado. Upam. da boste prav kmalu dobili kako brzojavko. Ta časopis so izklicevali včeraj zvečer po ženovskih ulicah.«
Ricardo se je naglo oblekel in prišel k Hanaudu.
»Al? n? nič prišlo?« je vprašal.
»Ne. Ta čokolada je izborna; boljša je kot v mojem hotelu.«
»Za Bo^a!« je zakb'cal Ricardo. ki se je kar tresel od razbitrienja. »Tu sedite in *?ovo~ rite o č^k^di; med tem. ko se mi med prsti trese skodelica.«
»Spet vas moram onommti. da ste vi ama-teur, jaz pa pmfesM>n'st, prijatelj moj.«
Jutro je bilo dolgo in sledniič je Hanauda zapustil njegov profesfi^nistovski mir. P-^lušal je, če so se čuli koraki na hodniku: vsak trenutek je pogledal skozi okno in boli jedel kot kadil cigarete. Ob ednajstfh je Rioardov služabnik prinesel telegrram v sobo. Ricardo ga le v?**
»Mirno, prijatelj moj,« je dejal Hanaud.
S tresočimi se prstmi ga je Ricardo odprl. Vsedel se je na stol. Moiče je n^molil brzojavko Hanaudu. Bila Je poslana iz Ženeve in se ie gtec'fa:
»Čakajte me malo po treh. — Marta Gobin.«
Hanaud je prikimaL
»Rekel sem vam, da imam rmarne. v«a nie-gova iahkoživost Je za trenutek zginila iz nje-eravih krp * eni Govoril te zelo tp«rpr>
»Ali naj pokličem Wethermilla?« je vprašal Ricardo.
Hanaud je zmigal z ramami.
»Kakor hočete. Toda čemu bi vzorni i upe v srcu teea ubogega moža, ki se razblinijo čez eno uro ali dve v nič? PremisMte! Marta Gobin nam ima nekaj povedati. Pormsl'te na onih o*em točk. ki ste jih sestavili včeraj v vili des Fleurs, in recite mi. ali ho to, kar nam bo povedala, dokazalo bolj Celiimo krivdo ali nedolžnost. Premolite dobro, kaiti rad bi videl, da me vodite, Mr. Ricardo.« je dejal Hanaud slovesno. »Če m^lirc. da je bolje, če živi vas" nr,*iatoH v m"k°b, (J^Vi^r      n-Ho jv^,.^ ^»r>-
bin. ali pa, da bo morda več trpel rad? novic, k? i'h nrirese ona. potem naj bo temu tako. Vi odločite. Ce pa nasprotno menite, da je najbolje, če pustimo Wethcrmilb pri miru, dokler ne p^n^mo njene povesti, naj se zgodi Vi boste odlnčMU
Ricardu stvar ni posebno ugajala. Slovesne Hanaudove i esed so naredila nar i * • v. v j imel rad, da je zadela odgovornost za odločitev samo njega. Toda Hanaud je sedel z vanj uprtimi očmi in čakal odgovora.
»Dobro,« je rekel Ricardo slednjič, »na dobre novice človek rad par ur počaka. Slabe
Stri.. 2i
»S L O VEiIS KI dne* iai^
Štev. 50
Naš dras! učitelju!
* Vefikl pesnik naš Petar PrerađovfĆ taptsao je ove stihove Jednome mladome životu:
»2ića knjiga još t* je bćela sva. Zlatan rub tek mladosti Ju kruni. Gledaj jednoć, kada se napuni, Da za naslov ne bude te stra'l Danas mi prelistavamo tvoju se* "damdesetogodišnju knjigu života i list po list pregledavamo njegov sadržaj, i gle! na svakome ponaosob čitamo divna dela tvoja i skoro na svakome drugome nalazimo život naroda našeg. Tako Je tvoj život protkan našim životom. Ti se danas ne moraš bojati za naslov tvoje knjige života,  Jer on jasno kaže, da si se svojoj domovini odužijo, a na5 narod tvojim radom   zadužio. Blago tebi!
Ja, danas, uz mnogobrojne čestitke, koje, dragi slavljenice, primaš, priključujem i čestitku »Jugoslovenskoga Ko-hc, skupa Srba, Hrvata i Slovenaca, koji danas žive u Pragu a u zajednici sa praškom »Meščanskom Besedom«. Mi ti želimo još dug niz plodnih godina života, da budeš zdrav i veseo i da dočekaš vaskrs sveg Slovenstva, kao što si dočekao slobodu tvog i ujedinjenje našeg naroda.
Mi se danas poklanjamo tebi i tvojim delima i kličemo ti: Živiol
Čestitanje je zaključi! govor jugo-Češkega kmetovalca iz Holečkovega rojstnega kraja.
Ko so doneli zvoki narodnih himen, so obkoliti mojstra Holečka veliki za-stopi njegovih prijateljev in znancev, pred staromestno posvetovalnico pa se je nagromadilo ta čas številno občinstvo, ki je odhajajočega slavljenca pozdravljalo s klici »Slava!« in mu prirejo srčno ovacijo.
Mojstru Holečku se izroči na njegov rojstni dan 27. t m. vsota 150.000 Kč. kot narodni dan
1. K. S.
PISMO 12 BERLINA.
Dolar hitro pada, padli so tudi Vrednostni papirji, ki jim pravijo tu »efekti«, marka pa se je dvignila. Dolar je še pred kratkim dosegal 50 tisoč mark, danes pa je samo še 20 tisoč. Vlada je podvzela veliko operacijo, vrgla je na trg mnogo valute, v prvi vrsti angleških funtov v vrednosti okrog 200—300 milijard mark. Valuta se je nakopičila zategadelj, ker je že dle časa ustavljeno reparacijsko izplačevanje. Prebivalstvo hiti za borzo in videč metodično padanje deviz, Je začelo prodajati tujo valuto, kar seveda povzroča njeno padanje. Marki je pomagalo navzgor tudi dejstvo, da so začeli Francozi kupovati marke za poravnavanje računov v zvezi z okupacijo: izplačilo mezd vojaštva v Porurju, za rekvizicije in mezde administraciji. Nepričakovan skok marke ni dosedaj povzročil nobenega navdušenja. Ljudje so zelo zgovorni. Vladi očitajo, da nt pravočasno izkoristila slične prilike, da prepreči veliko dviganje valute, mesto da Je sedaj povzročila njeno rapidno In umetno padanje, kar je škodljivo za gospodarstvo. Poleg tega pa je ljudstvo razočarano. Cene ne padajo, ne glede na to, da je marka tekom enega tedna poskočila več kakor za 50%. in ne samo to — cene za nekatere predmete se celo dvigajo. 31. januarja, ko je dolar stal 48.871 mark, je stal kozarec piva 700 mark, 14. februarja pri kurzu dolarja 22.600 mark pa je stal isti kozarec piva 900 mark. Ljudstvo godrnja. Za onega, ki živi od valute ali prejema v nji plačo, je to katastrofa. Marka se je te dni maščevala za žalitev Cberta. In-žener — Čeh je bil obsojen za žalitev Eberta na denarno globo v znesku 15 milijonov mark. Ko so obsojenega aretirali, je imel pri sebi krone in dolarje, in sorazmerno Ž njimi je sodišče določilo višino denarne globe. Sedaj se je to bogastvo znižalo na polovico. Inže-ner nima s čim plačati in ostal je v ječi. Se nekaj o cenah. Prej je stal vozni listek v brzo vlaku do Draždan 900 mark, sedaj stane 16 tisoč mark. Sedaj je običaj dajati znancem kot darilo mesto čoklade koščke zgoščenega premoga. Na nekem ovinku v Hanoveru Je odnesel veter potniku klobuk. Hitro je preračunal: globa za nezakonito zadržanje vlaka je vsekakor manjša kakor cena novega klobuka. Potegnil je za rešilno ročico, ustavil vlak, skočil iz vagona, pobral klobuk in se vrnil v vagon, kjer je bil takoj sestavljen zapisnik. V drugi državi bi ga železniški uslužbenci in potniki pretepli, v Nemčiji pa so se mu vsi priklonili radi njegove gospodarske prebrisanosti.
Glede pomoči z vzhoda se Berlinu ne govori več. Pravijo, da nemški poslanik v Moskvi, Brockdorf-Rantzau ni mogel povedati o rdeči armadi nič razveselivega. Njegovo poročilo Je bilo baje zelo pesimistično. Zdi se, da so celo tisti Nemci, ki so zanesljivo računali z bol:ševiSko pomočfo, začeli trezno presojati njihovo vojaško moč. Bur-žttazni listi, kakor »Vossische Zeitung« priočujejo bedaste dopise o insceniranih demonstracijah v svrho sočutja prebivalstvu v Porarjit O Porurju popro-
ma. Sicer pa je samo v taki stiski da bi ga bilo mogoče spoditi m cesto samo s palico, kaj šele, da bi iz lastnega nagiba demonstriral proti Imperijalizmu. Dva soHdna javna faktorja Nemčije — nacionalisti in socijaHsti — pa ne skrivata sovražnega stališča napram sovjetski Rnstft. SocijaHsti so ie sedaj razburjeni radi govora Buharma na kongresu III. toternacijonale v Moskvi Temeljna misel tega tovora ie bila: sovjetska Rusia ft upravičena sklepati vojaške konvencije s to aH ono buržu-azno državo, da s njeno pomočjo strmoglavi ostalo buržuazijo. Socijalisti se v svojem »Yorwarts-u« zgražajo nad zahtevo, naj si delavstvo celega sveta po direktivah Iz Moskve medsebojno razbije glave na povelje te ali one buržuazne vlade. Stališče nacijo-nalistov napram sovjetski vladi pa je izraženo v »Deutsche Zeitung«, kjer čitamo: Laži - komunistični despotizem boljševikov v sovjetski Rusiji brez dvoma predstavlja samo židovski despott-
sem. Ig Moskve skušajo vreči mrežo cel svet Seveda hočejo izkoristiti francoski vpad v mimo nemško ozemlje. Nemški komunisti kriče »pomagajte«, češ, da Je prekršena pravica in da jim sovjetska Moskva predlaga svojo pomoč. Res je, da Istočasno pozdravljajo nemški komunisti francoske vojake kot svoje brate in zahtevajo, da se strmoglavi vlada C u no. Načrti sovjetske republike niso za nikogar skrivnost. Z njimi se pečajo vsi narodi in vlade, ki jim radi misli o samoobrambi niso naklonjeni Pozornost Nemčije pa bi morala biti posvečena v prvi vrsti dejstvu, da nas Javno dolže radi zločinskega sodelovanja z moskovskimi podleži.« Tako sodijo o sovjetski vladi nemški nacionalisti. Psihologijo nemških komunistov je izborno označil humoristični »Simplicissimus«. ki pravi: Naša domovina - Rusija protestira proti okupaciji Poruria. Zato pa se 1 pridružujemo tudi mi in kričimo: doli z nemško buržuazijo!«
Telefonska In brzolavna poroCila
Pred likvidacijo spornega jadranskega problema.
PRVI SESTANEK PARITETNE KOMISIJE.
— Beograd* 1. marca. (Tzv.) Po po* ročilih iz Opatije se je vršil prvi se« stanek paritetne komisije v Opatiji, člani naše delegacije so dne 27. t. m. izmenjali običajne pozdrave. % obeh strani, tako od italijanske, kakor tudi od j ugoslo venske, se je izrazila iskrena želja, da bi delovanje komisije bilo uspešno In da bi akcija paritetne ko« misije privedla do povoljnih rezulta* tov na korist obema državama.
odgoditev izpraznitve sušaka.
— Beograd, 1. marca. (Izv.) Na me rod a j nem mestu zatrjujejo, da se je izpraznitev Sušaka odgodila za dva dni radi raznih tehničnih težkoč. V Beograd je bil pozvan šef paritetne komisije admiral Priča in ostane tam nekaj čaaa kot referent v vi adi. Na njegovo mesto v paritetni komisiji je poklican dr. Otokar R y b a t, ki je bil brzojavno pozvan, da odpotuje ta Ri* ma v Opatijo. V Rimu je bil dr. Rybaf član naše delegacije na konferenci o Južni železnici.
— Beograd, 1. marca, (Izv.) Poseb* no poročilo Presbiroja iz Splita javlja, da se italijanske general Barbaris ae» stane a generalom Ljubo Milićem v Zadru, kjer se ugotovi končnoveljavni program za izpraznitev tretje dalma* tinske cone.
— Sušak, 1. marca. (Izv.) Opažati je živahno gibanje Italijanov, ki ae pri* previjajo na odhod. Na avtomobile so natovorili že vsn svrje premičnine, ki jih potem prepeljejo preko Rečine na Reko.
nasa delegacija.
— Opatija, 28. februarja. (Izv.) Splošno se opaža, da italijanska dele* gacija zelo rezervirano nastopa. V ita* iijanskih krogih pa je izvolitev nase delegacije napravila globok vtis, isto* tako v politično * diplomatskih krogih. Italijani, osobito italijanski tisk, so nedavno dvignili velik vihar in krik proti Sefu naše delegacije, admiralu Prici, ki jc pozvan v Beograd, da dobi se nadaljna navodila. Proti Prici je tržaško časopisje navajalo, da je »ita« lofob*. Naša vlada pa je dala rimski vladi zadostne informacije in garanci* je o korektnem postopanju admirala Priče tudi za časa vojne. Italijanska vlada se je končno na mestu v Pulju, kjer je a Zrriral Priča služboval, točno informirala in ugotovila, da jc admiral
Priča mož svetovnih nazorov in da je osebno bil Italijanom naklonjen.
Drugi član naše delegacije, univ. prof. dr. S i lo v i ć is Zagreba, goji iskrene simpatije za italijansko'jugo* slovensko zbližanje. Dr. šilovič uživa v italijanskih krogih dobro ime zname* nitega jurista.
Tretji član naše delegacije, brod o* lastnik R a 5 i č, je poznan v tržaških pomorskih krogih.
V krogih italijanske delegacije z gotovostjo računajo na uspešno delo« vanje paritetne komisije, čeprav ob* stoj a jo gotove, še nepremostljive tež* koče.
dani Italijanske delegacije so pre* jeli od Mussol5n?;a navodila, v katerih veli, da morajo Slani pri razpravah po* stopati v pomirljivem duhu in v duhu prijateljskih odnošajev med t tali jo in Jugoslavijo.
— Zagreb, 1. marca. (Izv.) Po po* ročilih iz Reke in Sušaka imajo itali* janske ćete Še vedno zasedeno Delto in Baroš (?!).
— Rim, 28. februarja. (Izv.) V Opatiji sta se sestali italijanska in ju* goslovenska delegacija paritetne komi* sije v svrho izvršitve rapaUske po* godbe.
ZANIMIVA IZJAVA NAŠEGA DELEGATA
— Trst, 28. februarja. (Izv.) Dopisnik tržaškega »Piccola« je imel Inter-view z jugoslovenskim delegatom prof. dr. Šilovićem, ki mu Je izjavil:
»Danes prvikrat se sestane jo Italijani in zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev na ozemlju, ki je čisto predsodkov. Mi smo prišli na konferenco z odločno voljo, da dosežemo definitivni sporazum, ki bo odstranil vse težkoče na poti stabiliziranja dobrih sosednih odnošajev med Italijo in kraljevino SHS, kateri državi spajajo mnogo številni interesi. Prepričan sem, da bodo vsi delegatje prežeti duha pomlrljivosti in da bomo našli v tem važnem problemu rešitev v korist skupnosti.
Kar se tiče političnega vprašanja Reke, je treba ta problem razmotrivati s preciznega stališča, t i ne sme se misliti samo na se da.»nos t. ampak tudi na bodočnost So pri nas nezadovoljne-ži, kakor povsod, toda dalekovidni ljudje morajo sodelovati pri delu miru. Ponavljam, da sta naša dva naroda navezana drug na drugega z ozirom na življenjske interese in treba ie stremeti ter omogočiti, da njiju odnosa«! postanejo več nego dobri odnošajL«
številne IZKJUčrrVE IZ radikalne stranke.
— Beograd. 1. marca (Izv.) Današnja »Samouprava« priebčaje na oficijelnem mestu sklep plavne ca odbora narodno radikalne stranke z dne 27. februarja. Glasom tega sklepa, ki le podpisan od šefa stranke, so oficijelno Izključeni iz stranke vsi somišljeniki Stojana Protica, ki kot kandidati nastopajo na njegovi listi. Izključeni so dalje tudi oni radikalni politiki, ki nastopalo proti oficijelnim kandidatom. Tako ie izključen prof. Ivani ševi Ć, k! samot as tno kandidira prod ministra dr. Lazi Markovičn. Izključeni so navedeni iateao-ma po vrsti.
Zanimivo le dalje te*, da H izvedla akademska omladina, organizirana v radikalni stranki, cJicenle ter Je Is svojega akademskega društva vrata vsa Prouoiv-ce. Bol med oficijelnimi radikale! ta Proti* čevet )e dobil aajbresebslraajao formo ia le dospel na vrhunec
ODPUST URADNIKOV V AVSTRUL
— Dunaj, 28. februarja. Od 1. oktobra Je bilo odpuščeno ta službe 29JM0 uradnikov.
RUSKI KOMISAR RADOL
— Borita, 2& f ebr. (Izv.) F* nekaterih listov ie nameraval sm
j komisar Radek oditi v rubrsko ozemlje, da
Isc osebno poduči o položaju. Okupacijske ____,__nblaati so gadcfci lakraiBi ao^ovaaK _
i
Anglija za ohranitev mira.
IZJAVA ANGLEŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA
— London, 28. februarja. (izvir.) V poslanski zbornici je lord Curzon govoril o rausamrski konferenci fn o reparacijskem vprašarnu. Med drugim ie omenil:
V Angori obstoa sedaj na eni strani volna in na drugi stran! miroljubna stranka. Po mojih mislih pripada Izmet paša miroljubni strankf. o kateri je upati, da zmaga. Ne morem verovati, da trt narod, kateremu je bila izkazana taka nakfon'e-nost kakor Turški, mogel v zadnjem me-amatn odkfoo'n adrovao pogodbo.
Glede splošnega internacljonalnega položaja |e lord Curzon s ozirom na obveznosti Aasfje aajiliig. da svetoval mir ie al aoaotaeam aaaflgnran. toda položaj a« klmb taam viiuo htboUSete. Notranji položaj Angile je v finančnem in trgovskem ozfru zadovoTIv. Evropski narodi grada svo'e domove na principu nacfjonat* ae svobode, katere se niso narodi prod osmi stoletjem srn poznali. Edina crna točka na borlcoof te polofal v Rusi*«, aa vzhoda ta francosko nemški spor v Puhra. Ni mogoče verovati, da bi se dva tako velika naroda kakor sta rrancPa fn Nemčija spuščala v voHto. ki postane lahko nevarna redi nirzuie, kf bi Jo Izzvala. Moram priznan aaše težave ta težave zaveznikov, v prvi vrsti je potreba n?Klašati. dr> sta bili Fr*nciia in BaJeTa i^ia z^.eznika v ■nanj a Nemci aaii acnruaUlii,
jt^^B^^am  nm   a*^^^«««««««*  «««««««««}   «mfl^v ^r-F*^^ .. «■
Amsrib pripravlja načrt za Zvezo držav.
amlrika PRIPRAVLJENA IZVRŠITI SANACIJO.
— Pariz, 28. februarja. (Izvir.) Na podlagi resoluc: e senata komisije za zn-nanie zadeve je predsednik tfardjng pozval zastopnike Zed in jenih držav Severne Amerike v Inozemstvu, da pri vseh državah v ~vropl sondirajo teren, v kol ko bi Imel pozitiven uspeh načrt o astanoritvl zveze držav, ki b| bila obvezana preprečit! vsak eventualni vo'ni konHJu ta Izvesti popotno svetovno razor oženje.
V slača'ih pozitivnih uspehov bi bfla Amerika pripravljena izvesti sospodarsko-fmančno sanacijo Evrope. Kot predpogoj bf bfl tudi končna rešitev In ureditev nemškega reparacl*ske?ra problema.
Frar.ccskj politični krogi sprejemajo to poročiio z odkritim zadovoVstvom In listi priobčil jejo daTse komentare. Priznavajo, da ie ameriški načrt velike važnosti.
— Pariz, 28. februara. (Izvir.) Ministrski predsednik Poincare" Je danes del! časa konferiral z, ameriškim veleposlanikom.
madžarske državne finance.
PREDLOŽITEV PRORAČUNA PARLAMENTU.
— Bndlameita, 28. febr. (UTKB) finančni minister Kallav je predložil današnji seji narodne skupščine načrt proračuna za 1922/23. Pri izdatkih, ki znašajo okros 293 milijard, znaša deficit okrog 40 tnfli-fard. Državni dolgovi se cenilo pri korzu madžarske krone v Zfirichn 6*23 aa 22 milijard. Od deficita 40 mflljard v proračunu odpade na prave državne Izdatke 15 milijard, aa deficit v državnem obrata pa 25 adniard,
— ĐtfđlnrpeSta, 2S. februarja. (Narodna skupščina.) V debati o splošnem položaju države je finančni mfnister Kailay fzva-jal. da lahko ugotovi v finančni politiki po svojem nos topa velik napredek. Zvišanje dohodkov ie očividno. Veliko valovanje valute ie prenehalo. DrŽavo! dolgovi znašajo po podatkih od 31. januarja okros 50 milijard. Reduciranje uradništva je nujno potrebno. Državni cbrat izkazuje 75 milijard izdatkov, dohodki pa znašajo samo 25 2 milijarde. Samo državne železnice Imajo 26.7 mflTJarde deficita.
Zboljšanje položaja ovira dejstvo, da fe tiskarna za bankovce zaposlena neprenehoma s kritjem izdatkov. Sredi te Inflacije pa zahtevajo državni nameščenci povišanje Plače za 66.7%. kar pomeni povišanje izdatkov za 20 milijard. Stroški za vzdrževanje armade znašajo 16 milijonov. Pasiv trgovinske bilance, ki je znašal v mirnem času 36 milijonov. Izkazuje v preteklem letu nad 224 milijonov. Minister je pristal popolne gospodarske svobode In bi najraje ukinil vse omejitve.
krava li v bavarski zbornicl
<— Monakovo, 29. febr. Na plenarni seji
deželne zbornice je bavarska ljudska stranka predlagala, naj narod izvoli samostojnega prežidenta, kar je povzročilo izgrede, kakršnih zgodovina bavarskega parlamenta še ne pozna. Za predlos so nastopili poslanci bavarske ljudske in meščanske stranke, proti pa socijaldemokrati, demokrati In kmetska zveza. Nato je nastopil komunist Eisenberger, ki le med burnimi protesti desnih strank izjavil, da je nesramnost trditi, da bi bil tak prezfdent nadstrankarskt. Prezident države je samo predhodnik monarhije, pripomoček za uničenje slo^e nemške države in desne stranke so dokazale s tem svojo veleizdajalsko politiko. Te besede so povzročile med desničarji burno ogorčenje. Začuli so se klici: »Vunl Proč z veleizdajaicem!« Prezident nI mogel pomiriti razburjenih duhov. Z obeh strani so razburjeni poslanci obkolili tribuno. Poslanec ljudske stranke Graf je skočil k Eissn-ber&erju in ga udaril. Z druge strani je pri-hitel socijaldemokratični posianec Probst, ki je zavihtel nad Grafom stol. Končno se je posrečilo ostalim poslancem likvidirati In-cident. Poslanec Eisenberger, ki je vstal na tribuni, je nato nadaljeval svoj govor. Ko* nec njegovega govora in kLci: doli z državnim prezidentom. deli s predhodnikom monarhije, so povzročili zopet strašno ogorčenje. Culi so se klici — veleizdajelc, izdajalec dežele vun! Pri glasovanju Je b'.\ sprejet predlos bavarske ljudske stranke s 74 : 96 glasovom demokratov, socijalistov In kmetske zveze.
francoski dolgovi angliji.
— London. 28. februarja (Tzv.) Zakladni kancelar Baldwin je izjavil v spodnji zbornici, da znaša francoski dolg AngTU 610 millonov zlatih funtov Šterlingov, kar reprezentira vrednost 47 miljard francoskih frankov.
NEMŠKA PLAČILA VOJNE ODŠKODNINE ANOUJL
— London, 28. februarja fWo!0 Zakladni kancelar je v pismenem odgovora sporočil spodnji zbornici, da je Nemci"a plačala Angleški aa račun reparacij do 30. aprila 1922. skupno 1153 milijonov zlatih mark. Med L ma*em 1922. hi 31. decembrom 1922 je bil Izplačan nadalTn'1 obrok ta sicer glasom reparacfjsklh pogoev barvila In drugi predmeti v vrednosti okrog lOa milijonov zlatih mark.
SENZACUONALNI BEG ITALIJANSKEGA GOLJUFA.
— Datn*. 28. februarfa (Tzv.) Veliko senzacijo vzbuja nenadni beg rta iranskega trgovca Gvfdona Bfancardlja fz Mantove. Ogolrufal jc razne dunajske trgovce ter je
i -apastil nad 100 nrJi'ooov dolgov. Proti 1 ajemu je izdana tiralica,
nemčija želi posredovanja anglije.
— Berlin, 28. februarja. (Izv.) Berlinski dopisnik londonskega »D^ily Ex-pressa« javlja, da nemška vlada namerava odposlati v London tri najuglednejše državnike m politike z nalogo, da pregovore Anglijo za intervencijo * mhrskem vprašanju.
kemai pasa — turški cromwell.
— London, 28. februarja. (Tr*0 »DaiHy Express« javlja iz Carigrada: Mustafa Kemal pasa ima namen napram angorski skupščini začeti politiko angleškega Cromwella in je pripravljen narodno skupščino razgnatl. ako ne odobri mirovne pogodbe ln ne sklene mira. V ta namen je že koncentriral močne vojaške Čete.
Politične vssfi.
=Razcepljenost velikih strank. Radikalna stranka ima po poročilu Iz Beograda dvojne kandidatske liste v dvajsetih volilnih okrajih, demokratska pa celo v dvaindvajsetih.  Z ozirom na to razcepljenost piše beogradski *Prepo-rod«: Temu cepljenju sil se lahko raduje jo protivniki v sedanji volilni borbi. Toda mi kot glasilo patrijotske javnosti moramo samo obžalovati, da je prišlo do te razcepljenosti.   Ta razcepljenost bo samo Še poslabšala že itak preveč kritično našo notranjo situacijo. Nove volitve, od katerih nas loči samo še 20 dni. nam groze, da nas vržejo vspričo slabih rezultatov, ki jih že sedaj lahko z gotovostjo predvidevamo, v težko notranjo krizo.  Toda ne samo v krize * kateri se ima odločevati o sestavi V one vlade, marveč v tej krizi grt važnejša vprašanja. V tej krizi se bo ločevalo o usodi samega parlamenta ma. In z ozirom na možnost padca r-tamentarizma pri nas popolnoma la" predvidevamo zlo usodo, ki čaka dc danje politične stranke. To bo nespe Imelo za posledico velike neželjene tresljaje; ali to bo tudi obenem pravi , konec strankam,  ki so s svojim po^ nim delovanjem mnogo grešile na š j do domovine.   Te   stranke so očlvu storile vse, kakor da bi hotele same s izkopati grob.«
— Shodi radikalnih ministrov Sloveniji. Beogradsko »Vreme* noro »V nedeljo 11. marca bo   v  Lju j 1 j a n i velik radikalni shod. Shodu bc I prisostvovali ministrski predsednik ! kola   P a š i Ć,   železniški minister Vellzar Jankovič.   minister   ver Lju JovanoviČ, finančni minister  dr. Sto, dinovič in minister dr. Niko Zupanič. obeh volilnih okrajih v Sloveniji prirt radikalna   stranka   več zborovanj. Minister Stojadinović, nosilec liste mariborsko okrožje, bo prepotoval Št lersko in priredil več  volilnih šesta kov.«
r= Finančni minister v SlovenFlL snočnim brzovlakom je finančni mil ster dr. S t o i a d i n o v i ć odpotov v Slovenijo.   Potuje v Ljubljano in Maribor.
*= Politična konferenca. Po poročilu iz Beograda je bila včeraj pod predsedstvom ministrskega predsednika Nikole PaŠića konferenca nekaterih radikalnih ministrov o politični oz. o volilni situaciji. Konference so se udeležili ministri dr. Laza Markovič, Velizar Jankovlč, dr. Supifo in dr. Stojađlnovlc.
= Iz diplomatske službe. Po poročilih beogradskih listov se pripravljajo nekatere spremembe v diplomatični službi. Sledila bodo tudi nova imenovanja. Tako so imenovani za poslanike I. razreda: Milan R a k i ć v Sofiji, Mi-Ijutin Jovanović v Berlinu in Voja Antonije vić v Rimu. Za poslanika I. razreda je imenovan tudi pomočnik ministra zunanjih zadev Panta G a v r 1-1 o v i 6.
= Koliko stranic se udeleži volilne borbe. Kandidatske liste so vložile te-le stranke: 1. radikale!, 2. demokrat je, 3, zemljoradniki, 4. Avramovičevci, 5. Samostojna kmeti.ska stranka, 6. muslimani Magfjajičeve skupine, 7. muslimani Spahijove skupine, 8. neodvisni muslimani, 9. samostojni muslimani v Južni Srbiii. 10. socijalni demokratje, 11. republikanci, 12. radnička stranka (delavska stranka). 13. naprednjaki (Beograd m beogradsko okrožje), 14. liberalci (Smederevo, Podrinie, Požarevac), 15. samostalci (beogradsko okrožje, topli-ško in travniško). 16. invalidi (K ragu je-vac. Varaždin, Srem), 17. neodvisni radikale! (Stoian Protič), 18. Radičevcl 19. pravaši (Belovar, Varaždin), 20. srbska stranka. 21. klerikalna stranka, 22, radniška stranka. 23. nemška stranka, 24. romunska stranka (Pančevo), 25. federalisti (M. TvanovVč, Crnagora). 26 črnogorski sel?aki, 27. neodvisni Jugo-slovent (dr. Tomljenovlč), 28. neodvisni meščani (dr. Roic Zagreb), 29. stanovanjski na:emniki ffirebenac, Beograd), 30. dr. Tnimbtć. Drinković (Split), 31 složni Hrvati (Tuzla. Ban»a!uka>. 32. hrvatska sel'ačka stranka (Sarajevo). — Beogradski listi prlobčulcjo seznam, k* na ni točen. V imeniku strank, ki se udeležujejo volilne borbe, ni na primei j navedena narodno socijafistična stranka & ia Novačanova slovenska rcnubUkan.
' ina?
Stev. 50
»SLOVENSKI   NARODc dne & marca 1923.
Stran 3
ska stranka. V celem je torej 34 strank, ki so postavile za volitve v narodno skupščino svoje kandidate.
=Vohunska afera v Bački. Bačka kar mrgoli madžarskih špijonov in skoraj ne mine teden, da ne bi bila odkrita kaka vohunska družba. V vasi Torza so zadnje dni prijeli zopet lično družbo, ki se je pečala   z   vohunstvom v prid Madžarske. Aretirani so bili: Anton Sarpa,   veleposestnik Kari Hutten- ] berg, Pilip Machner in Štefan Gutwein. j Huttenberg je vohunsko službo finan- . ciral. Vsi špijoni so bili oddani vojaške- j mu sodišču v Subotici
= Nov nemški dnevnik v Mariboru. Mariborski Nemci so sklenili izdajati svoj list, ki se bo tiskal v Ljudski tiskarni. Na ta način hočejo ubiti »Mar-burger Zeitung«, ker se Nemcem zdi, da j stoji preveč pod vplivom demokratov.
= Ogaben volilni boi. Pišejo nam: J V Mariboru se je pričel volilni boj v J ogabnih izpadih med naprednimi stran- | kami Boj postaja oseben, kakor je bil
Gospodarstvo.
1       —g Zagrebški tedenski   semeni Za-
' Zreb 28. februarja. Prlzon znaten, velik I obisk, posebno mnogo italianskih trgovcev. Sejem je dobro uspel. Cene so se gibale sledeče: (v dinarjih 35a kg žive vare) voli I. 12—12.75. II. 9.50—11.50, ITI. 7.50—8.50 bosanski II. 8—9, III. 6.50—7.50, bosanske j krave III. 5-50—6.50, domače 7.50—8.50, III. j 6—6.50,    teleta L 14.50—15.75.    IF. 21.75, srijemske svure zaklane 25—28. II. 21.75, —24.25, III.  17.50—20. Seno   170—2:^0 za meterski stot Drva 300—450 za voz.
—g Beogradska blagovna borza 28. februarja. Notira jo: Pšenica po vzorcu franko Palanka ponudba 455, nova začasno suha koruza, franko Beograd, pol kase :~kanie 265, ponudba 270, ista franko Sme-derevo ponudba 320. ječmen franko obala Beograd prompt ponudba 325, rešetani oves, franko Beograd prompt ponudba 312, beli rešetani fižol, franko Beograd ponudba 470. isti pariteta Beograd bruto za neto 470, isti, franko bačka postaja ponudba 450. Neizoremenjena tendenca, blaga približno dovoii. kupcev ni bflo in ni bilo
prt volitvah v konstituanto med obema | niti enclfa zaključka si najbolj sovražnima strankama JDS in NSS. Kakor tokrat to pot še posebno radi gledajo ta medsebojni boj — klerikalci Radikalna stranka pridobiva baje vedno več pristašev, zlasti v uradniških krogih.
= Zaplemba Karofvsjevega premoženja. Kraljevi madžarski sodni dvor je odredil 21. februarja t. 1. konfiskacijo Karolvijcvega premoženja radi razža-
—g Novosadska blagovna borza 28. februarja. Cene v dinarjih notira jo: Bačka pšenica 450, bački ječmen ponudba 315, bački oves 287.50, bačka koruza, nova 240 —290. pšenična moka bačka »0« 670, »0« ponudba 662.50, »5« 510, »6« ponudba 525. »7« ponudba 455. »8« 290, otrobi 167.50 —175. Neizpremen ena tendenca.
— g Žitni trg v Som boru. Sombor, 28. februarja. Iskanje blaga je zelo živahno, tendenca čvrsta. Za domači konsum. oso-
Uenja veličanstva in radi nezvestobe I b!to za pasivne kraje je nakupljeno mnogo napram domovini Razsodba ne spada v 1 koruze  proti tako šnjemu nakladanju za
okvir amnestije za politične delikte, določene s trianonskim dogovorom, ker
proti takojšnjemu nakladanji I 260 do 270 dinarjev, za mesec april 275 do j 280. Pšenica 450 do 460. Na račun pasiv-j nih krajev je nakup*ieno mnogo moke. gre tu za veleizdajstvo s strašnimi po- i Pšenična moka »0« 675, »2« 650, »6« 600 Etičnimi posledicami za deželo. Malo je j kron. Italija je nakupila mnogo fižola in ljudi v Evropi, ki bi imeli toliko premo- J drugih stročnic, kakor tudj posevkov. ?enja, kakor omenjeni grof Karolvi Značilno je, da so Karoljijevi predniki dobili to premoženje po rodbini Frana **£koczyia. kateri se je uprl Ha^sbur-£anom. Sedaj je isto posestvo zaplenjeno radi razžaljenja veličanstva in radi nezvestobe napram Habsburžanom. Grof Mihael Karolvi se nahaja, kakor znano, v Jugoslaviji
^Angleške finance. »Times« so se zamislile nad vprašanjem stalnega dviganja angleške valtite. V začetku 1921 leta *e bil angleški funt enak 375 dolrrjev, tako da Je Imel 77% svo*e predvo'ne vrednosti, ki Je znašala 4.86 dol. Že koncem 1921. leta Je bfl kurs fanta 4,20, začetkom 1823. pa 4.65 dol. To stalno dvlganie Je po mišljenju »Tf-mes-a« posledica znlžanfa deficita v trgovinskem proračunu. T920. leta »e znašal ta deficit 279 ndHfonov funtov, 1921 I. 275 milijonov, 1922. leta pa 17914 miliiona. Velik i pomen ima rud? nakupna sita funta na domačem trgu. 1920. leta so se zvišale povprečne cene na predmete splošne uporabe za 200%, seda} pa presegajo predvojne cene samo Še za 57%. Statistika priča, da so je zvišala tudi količina nekaterih vrst izvoznega blaga. N. pr. 1920 In 1921. leta le znaša! izvoz premoga 25 milijcrtov ton. 1922. leta pa že 64 mflPonov. Izvoz premoga i 1913. je znašal 73 milijonov ton. Zvišala se je tudi količina kovinskih izdelkov. 1921. teta je bilo izdelano 1,697.000 ton, 1922. leta pa 3.400,000. Te številke dokazujejo, da Angleška polagoma premaguje gosodarsko krizo. To Je vplivalo tudi na kurs valute.
= Jublej holgarskega bo?evn*ka za svobodo. 19. tm. je praznoval bolgarski narod 50 letnico smrti enega na»večiih narodnih junakov, VasilHa Levskega. Rodil se je 6. Juiija 1837. v Karlovem kot sin preprostih starišev. Kmalu po smrti očeta je šel kot služabnik k svoiemu strica HadŽi Vas'Tiju, ki se je nastanil kot svečenik v nekem samostanu blizu Karlova. Pozne'e se je s svojim stricem preselil v Staro Za-goro, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Odtod sta se vrnila v Karlovo, kjer mu je stric obetal, da ga pošl;e v šolo v Rusijo. Te obrube pa ni Izpolnil in mladi vnuk je odpotoval 1862 leta v Srbi:o, kjer se je hotel udeležiti borbe proti Turkom. Radi njegovega junaštva je dobil od svojih tovarišev priimek Levski (po očetu se je imenoval Kuncev). Po končani voinl se je vrnil v Bolgariio, kjer ie bil neka! časa učiteU. 1866. leta pa ie pobegnil v Romunijo. Tu Je L?uben Karavelov učil, da se bo Bolgarija osvobodila samo potom vse-fiiirodne ustaje. Ta ide:a je odgovarjala notranjemu prepričanju Levskega, in sklenil je prevzeti težko nalogo, da pripravi tla za ustajo. V to svrho je pokril celo Bolgarijo z mrežo revolucionarnih odborov, prepotoval je celo Južno in severno Bolgarijo in de! Maccdonile. V vlogi apostola narodne svobode ie delovat deset let Radi ograbrenja turške blagalne je prišla policija sluča:no na sled tudi revo-hjclionarnim organizacijam. Levskega je izdal njegov drug svečenik Krstu. Poslal ga je na določeno mesto in po noči ga je zgrabila turška policna. 9. januarja 1873. so ga pripeljali v Sofi:o kjer ga Je sodila posebna komisija, v kateri se Je naha:al tudi Bolgar Hadžl Penčović. Bil je obsojen na vislice m 19. februarja istega leta obešen. Blizu mesta, k:er so usmrtili tega narodnega bojevnika so mu postavili 1895. leta lep spomenik.
— Francija oborofuje Poljske. »Hu-tnanHe«. ki Ima sploh to bolezen, da širi različne alarmantne vesti, piše: Francoski parlament je razpravlja! o poliskem posojilu v znesku 400 milronov frankov. To jasno karaktezira absurdno finančno politiko našega kabineta. Kako Je mogoče dopustiti, da država, ki ima 30 mhTonov deficita, poveča svol dolg še za 400 mililo-nov frankov? Kakšno zaupan'e nai Ima buržuazHa v svo> parlament, ki se tako malo briga za nTeno blagostanje? Ce W zasebnik tako trosil denar, b| mu sorodniki določili varuha. Ha? Pfrfatrenf se približuje največji   gluposti,   ki ji pravimo
— Občni zbor Narodne banke. Beograd, 1. marca (Izvir.) Za nedeljo 4. marca L t je sklican tretji redni letni občni zbor Narodne banke. Do zakonito določenega roka je bilo pri blagani Narodne banke deponiranih 40.493 delnic, od 387 delničarjev, ki reprezentira jo 1726 glasov. Po zakonu In bančnih pravilih je občni zbor veliaven, ako je prisotnih najmanj 100 delničarjev, ki predstavl*a:o 20.000 delnic. Finančni krogi pričakujejo, da bo nedeljski občni zbor sklepčen.
—g Uvoz predmeta za IT. zagrebački
sajam. Uprava Zagrebačkog Zbora upozo-ru;e Interesente, koji na II. sajmu izlažu predmete uvožene iz inostranstva, da sami Jmaju pologom garantirati iznos carine, ako se uvozi uz t. zv. predbllježni postupak. Inače se savjetuje strankama, da sajamsku robu, koja i onako ostaje redovito u zemlji, odmah ocarine. Sajamska roba (uzorci) ni'e oproštena od plačania carine, već podleži ocarinjenu kao bilo koja druga trgovačka roba, prama odredbama carinskog tarifa. Jedina pogodnost za sajamske predmete je ta, da se pošMike smatraju hitnim I uslovna ekspedicija odmah obavl'a. U popratnim dokumentima (svedodžba porijekla i faktura) ima se naznačiti, da su predmeti odred eni za II. zagrebački sajam.
—g »Kmetijski pouk po dežen. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvem tednu meseca marca ti. sledeče poučne tečaje In predavanja: V petek in soboto dne 2. in 3. marca. V Predosljah, na živinoreskem tečaju živinor. zadruge v Predosljah; predava o živinore:i pom. okr. ekonoma Hladnik. V nedeljo dne 4. marca" 1. V Dobo ven, po prvi maši v šoli, o izboljšanju kmetijstva, pom. okr. ekonoma Ambrož. 2. V Kresnicah pri Liti i, po rani maši v šoli, o poljedelstvu in živinoreji, pom. okr. eko-j noma Jereb. 3. V Savi pri Litiji po 10. ma-{ ši v šoli, o poledeljstvu in živinoreji, pom. okr. ekonoma Jereb. 4. V Loki pri Mengšu, ob 13 uri. gospodarski razgovor o poljedelstvu, pom. okr. ekonoma MarinČek. 5.V Raki pri Krškem ob 8. ur! v šoli, o prevešanju čeb. pot. učitelj Okorn. 6. V Željnah v občinskem uradu ob 14. uri, o sadjarstvu in travništvu, pom. okr. ekonoma Zdolšek. 7. V Plan'n] ob 15. uri. tečaj za obrezovanje in cepljen e sadnega drevja, pom. okr. ekonoma Matašič. 8. V Creš-njevcu v Belikrajini, v Šoli ob 14. url, o sadjereji in o umetnem gnoenju* pom. okr. ekonoma Konda. 9. V Razboru pri Slovenj-gradcu, o pospeševan u pridelkov na polju in travnikih, okr. ekonom VVernig. 10. V Šmartnem v Rožni dolini ob 9. uri pouk o Živinorei, o pridelovanju krme. živino-: rej. inštruktor Zupane. 11. V Podovi na j Štajerskem, o splošnem kmetijstvu, višji kmet. nadzornik Strekelj.
—g »Kar češko, to dobro.« Tega mne-
I n'a, je vsak trgovec oziroma odjemalec, ki j ie imel priliko kupčevati s češkim blagom.
Zato je v korist vseh interesiranih krogov, i ako ml Jugoslovani krijemo svoje potrebe na češkem trgu. Najugodnejša prilika za nakup se nudi našim veletrgovcem-ob ča-\ su VL vzorčnega velesejma od 11. do. 18. marca 1923. Legitimacije in pojasnila daje Češkoslovaški konzulat v Ljubi ani, Lieg št 8 In ofictelno zastopstvo tvrdka Atoma Company, d. s o. a. v Ljubljani Kongresni trg 3.
—g Rusko žito ca Nemčijo. Klel 28. febr. (WoIff) V tukajšnie pristanišče je prl-plul včeraj iz Petrograda ruski parnlk, ki i je pripela! okrog 50.000 centov dril. To Je prva pošiljatev žita, ki je prispela po vojni iz Rus! e v Nemčijo.
—g Naraščanje vlog v avstrfsk** de* nam'h zavodh. Od preteklega septembra naraščajo vloge po avstrijskih bankah In hranilnicah. V oktobru so se zvišale za 13, v novembru za 22, v decembru za 28 in januarja za 35% milarde kron. Vloge znašajo 12434  milarde papirnatih kron.
—g Statistika nemške zunanje trgovine. Iz Berlina koncem februarja: Nemški uvoz se je zvtšal od 43.3 milronov kv. v decembra ca '17.3 mil. kv. v januarju, Izvoz pa je padel od 17.6 na 13.1 mil., uvoz raz-I m—m aeaain— a§ m zviial  iaiotako tad!
gradbenega lesa in železa. Enako te uvažajo v večji meri živila. Uvoz žita se je zvišal za 1 mil. kv. Izgotovljenega blaga se je uvozilo ta čas zelo malo.
—g Zračni promet Beograd - Zagreb. Poštno in brzojavno ministrstvo se bavi z vprašanjem ureditve poštnega prometa potom zrakoplova med Beogradom, Zagrebom, Sarajevom in Celin j cm. V teh zrakoplovih bo prostora tudi za potnike. Vožnja iz Beograda v Sarajevo bo trajala 2 % ure. Iz Sarajeva v Cetinje pa 3 ure. Potnine bo po priliki toliko, kolikor stane vožnja v sim-plonskem ekspresu.
Češkoslovaška hoče plačati svoje ameriške dolgove. Pariški »Newyork Herald« poroča iz Washingtona, da je praški poslanik v Zedinjenih državah brzojavno naznanil državnemu tajništvu, da pride v kratem v VVashington posebna češkoslovaška komisija radi konsolidacije dolgov Češkoslovaške republike do Zedinjenih držav v znesku 106.250.000 dolarjev. Zunanji minister dr. Beneš je zajedno sporočil potom Češkoslovaškega poslanika, da je republiki mnogo ležeče na tem, da izpolni kar najhitrejše mogoče svoje obveznosti napram Zedlnjenim državam. Za Anglijo je Češkoslovaška prva država na evropskem kontinentu, ki izreka svojo željo in pripravljenost za poravnavo mednarodnih vojnih dolgov. V državnem proračunu je za leto 1923. za obresti in amortizacijo zunanjih dolgov, katerih svota ni navedena, in to so dolgovi napram Ameriki, postavljen primeren znesek. Zajedno se čuje o zopetnem načrtu ameriškega predsednika Hardin-ga za sklicanje konference, na kateri bi se razpravljali vsi glavni svetovni dolgovi.
—g Italijanski strah pred avstrijskim uvozom v Jugoslavijo. Poset avstrijskega kanclerja Seipla v Beogradu je vznemiril tržaške trgovske kroge in »Piccolo« se bavi obširno z nevarnostjo avstrijske konkurence. Celo tega se boji, da bi mlada avstrijska republika izpodrinila italijansko izvozno trgovino v Jugoslaviji! V to mu siuži dejstvo, da se je avstrijski uvoz v Jugoslavijo v zadnjem ietu pomnožil za 23%. »Piccolo« se nato zavzema prav toplo za trgovske odnošaje med Trstom in naj-bližnjim njegovim zaledjem. Vzpodbuja tudi tržaške trgovske kroge na novo resno delo, da Trst ne zaostane izven mreže novih gospodarskih 1 dnošajev v svojem zaledju. Ob zakl čku navaja Hst, gotovo z upravičenim strahom za Trst, da se delajo velike priprave za vzorčni semenj v Milanu, ki bo zelo obsežen in kjer pričakujejo veliko udeležbe iz Avstrije, Češkoslovaške in zlasti iz Jugoslavije: »Torej na velikih milanskih kupčijskih tleh se bodo vezali stiki med proizvajalci teh dežel in naše države in tam se bo vršilo izpoznavanje medsebojnih interesov!« Tako potiska tudi Milan Trst v kot, kar sicer delajo Benetke vsak dan.
—g Cene živežu v Berlinu. V Berlinu stane kruh proti izkaznicam za kg 1600 M. ena žeml?a stane 24 M. govedina kg 9200 M, teletina 7.000 M, svinjn-na 10.000 M, mast 8400 M, krompir 140 M. pšenična moka 2400 M. Naših 50 para znaša nekako 100 M.
—g Ugoden češkoslovaški železni trg.
Zadnje čase se je položaj na čsl. železnem trgu znatno zbol šal in iz inozemstva pri-haaio številna naročila. Temu je vzrok *Tpadek produkcPe v belgl'skih, lotrinških In nemških železarnah. V kratkem prične delovati v Kladnem zopet drugI železniški obrat, ki ie sedaj počival. Zahteva se tudi vedno več koksa in kjer se je sedaj obrat ustavil, se zopet obnovi.
Jaljska krajina.
— Z Goriškega. Na goriških sodnljah se sedai sodi tako-le: Sodeči sodni dvor, javni obtožitelj in branitelj zna'o in govorijo vsi slovensko, obtoženec je Slovenec. Navzlic temu predsedujoči sodnik ne sme govoriti z obtožencem v slovenskem jeziku, ampak mu stavi vprašanja v itali an-skem jeziku, ki jih na slovensko prevaja tolmač, kateri nato prevaja tudi toženče-ve odgovore na italijanski jezik. Branitelj ne sme govoriti slovensko. Razsodba se razglasi v italijanskem jeziku, katerega obtoženec ne razume. To je prava kclobo-cija, ki stavi itali'ansko justico pred svetom v najlepšo luč. — Goriško okra'no učiteljsko društvo zboruje 1. marca v Trgovskem domu v Gorici Na dnevnem redu ie tudi točka o skupnem delovanju z italijanskimi učitelji v novi pokrajini »Fri-uli«. — Okra'na sodnija v Ajdovščini se Ima odpraviti in se njen delokrog prenese na vipavsko sodniio. Vse okoliške občine so tostvarno predložile vladi prošnjo, na-va'aioč tehtne razloge proti ukin'eniu ajdovske sodnfje. — Za popravo cerkva v Juli'ski kraiini se je te dni konstituiral poseben odbor, ki stori vse potrebne korake v to svrho.
— V Puli hočejo fašisti popolnoma pregnati hrvatske delavce Iz arzenala. Izmislili so si sedaj, da so tt delavci prežeti komunističnih idej in sovražnosti proti ItalPi. Zato lih treba nemudoma odstraniti. Sklicali so celo shod, na katerem so slovesno protestirali proti hrvatskim delavcem, ki »kradejo kruh Izpred ust Italijanom«. GonJa proti njim Izvira iz sovraštva do Jugoslovenov sploh, |z nezaposlenosti In f n'o združene nezadovoljnosti na Italijanski strani. Tako se ubi'a jugoslo-venstvo v Julllskl Krajinj d^edno In z vednostjo In pomočjo vlade, '»e za približan 1500 d*Iay«*!&
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
OPERA
Četrtek 1. marca: Vrag in Katra. Red E. Petek 2. marca: Rigoletto Red C. Sobota 3. marca: Nižava. Red B. Nedelja 4. marca Tosca. Izven. Penedeljek 5. marca: Zaprto.
DRAMA
Četrtek 1. marca: Za pravdo in srce. R. D. Petek 2. marca: Madame sans Gene R. B. Sobota 3. marca:   Vojiček,   — Delavska
predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja 4. marca: Ob treh   popoldne: Za
pravdo in srce. Izven. Nedelja 4. marca: Ob 8. zvečer: Ugrabljene
Sabinke. Izven. Ponedeljek 5. marca: Idijot   Red B. •   • •
— »Gledališki Ust« št 20 prinaša poleg repertoarja, priljubljenega »Razno« tudi na posebnem umetniškem papirju vloženo sliko našega umetnika Julia Betetta. Opozarjamo vse da si Gled- list pravočasno preskrbe, ker je naklada omejena.
— Mestno gledališče v Cel.iu. V torek 27. februara je gostovalo v Celju ljubljansko narodno gledališče. Uprizorila se je veseloigra »Ugrabljene Sabinke«. Gledališče je bilo razprodano, ljubljanski gostje so igrali dovršeno, pesetniki gledališča so bili zadovolinL — V soboto 3. marca se vprizorl Schonherreva trcde:anka »Otroška tragedija«. — V nedeljo 4. t. m. gostuje celjsko mestno gledališče v Ptuju s predstavo »Sedemna'stlctnU.
— Jubilej skladatelja Viktorja Parme. V soboto 3. marca se vrši v mariborskem narodnem gledališču, ob priliki 651etnice rojstva in 40!etnice delovanja Parmovega umetniškega delovanja Parmova prva opera »Urh grof celjski«. Ob tej priliki se bo v navzočnosti zastopnikov raznih korporacij in društev slavljencu na svečan način izročilo red Sv. Save, podeljenega od Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra.
— 1,800.000 poljskih otrok brez poduka. »Naprzod«, organ poljskih socijalnih demokratov, priobčuie statistiko, po kateri 1,800.000, torej približno 405^ vseh šoloobveznih otrok na Polskem, ne vživa ni-kakega pouka, ker primanjkuje Šol in učiteljev.
Glasbeni vesfnik
— Koncert pevskega zbora Glasbene Mat!ce v Kranju. V nedeljo, dne 4. marca ob 5. uri priredi pevski zbor Glasbene Matice, pod osebnim vodstvom konservato-riskega ravnatelja g. Mateja Hubada koncert v Sokolski dvorani. Matični zbor se pripelje v Kranj s poštnim vlakom ob 4.04 ter se poda takoj nato na pokopališče, kjer zapoje na pokopališču v počaščenje Prešernovega in Jenkovega spomina ter vseh na pokopališču pokopanih blagopokojnikov dve nagrobnici, dočlm spregovori zborov ta'nik g. Ivo Peruzzi par besedi. — Na ta Matični koncert opozarjamo občinstvo mesta Kranja in bližnja okolice.
— Klavirski koncert. Od danes naprej so v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu vstopnice za klavirski koncert, katerega priredi koncertna pi-anistinja in profesorica konservatorija Glasbene Matice, gdč. Marija Švajgar. Sedeži so po običajnih cenah, to je 15, 12, 10, 8, in 6 Din. Pri blagajni je dobiti tudi podroben spored.
— Koncert umetniške dvojice Trost-Fledler se bo vršil dne 10. marca v mali dvorani hotela »Union« v Celju.
— Gospa Hflda Krainer, bivša članica dunajske ljudske opere, nastopi v petek dne 2. marca cb 8. zvečer na koncertu v Filhar-monični dvorani v zvezi z g. SowiIskIm. Njen spored tvorijo arije znamenitih oper in sicer arija »Santuzze« iz »Cavalleria Ru-stlcanec, arijo Elizabete iz »TannenhSuser«, dalje arijo iz opere »Židovka« in s Sowfl-skim zapoje znamenito arijo iz Verdijeve »Aide«. Gospa Kramcr ima lep in zelo močan sopran. Njeno dosedanje umetniško delovanje nam vsekakor jamči za umetniški užitek. Oba solista go. Kramer in g. Sowfl-skega spremlja na glasovirju operni kapelnik g. Lovro Matačič, ki se je v kratki dobi svojega delovania v Ljubljani vsled svojih izrednih umetniških vrlin našemu občinstvu splošno priljubil. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu in na večer koncerta od 7. ure dalje pri koncertni blagajni.
Dr. Mabuse, igralec?
Kino Tivoli. Prvi del: dr. Mabuse, igralec, se predvaja danes prvič. Na Dunaju, v Berlinu. Pragi Gradcu, Zagrebu in vseh svetovnih mestih je bil film priznan kot največja filmska umetnost modernega časa. Svet, ki se nam v filmu predvaja, je današnji svet. Na razvalinah zlomljene etične vrednosti se razvija zločinstvo do gigantične predrznosti, uživanje postane bolezen, pre-Šernost se spremeni v orgije. Dr. Mabuse vlada nad vsem tem gnilim življenjem. V dosego svojega cilja — despot-stva — se ne straši nobene žrtve, in skoraj se mu posreči da omreži človeštvo. Njegove nakane pa spozna neki državni pravdnik, in med obema genijema se bije boj za življenje in smrt. Kako bo končal?
— KIno-TjvoIL Včeraj popoldne je priredila uprava Kino-Tivoli posebno poskusno predstavo znamenitega in svetovnozna-nega filma. »Dr. Mabuse igralec«, ki :e bila namenjena za novinarje. Že prvi del filma je tako zanimjv, da gotovo oni, ki ga bodo videli, ne bodo zamudili prilike, ogledati si tudi ostalih dveh delov. V prvi vrsti je treba mm$M da M iUm JaHana*
da ie v njem ne glede na osebe, ki naste* pajo, mnogo krasnih slik iz živi enja velfr kih mest, da so prizori, ko se človeku zdi kakor da drvi sam po teh šumn;h ullcak Glavna oseba Dr. Marbuse, posneta po ro* manu Norbert Jacquesa, o katerem p šel« danes vsi inozemski listi, je pravi tip so dobnega rekel bi hlperhulturnega Človeka, nekakega satana v človeški obliki. V njem so združene vse lastnosti, ki mu dajejti nadčloveško silo. Zločinec, ki nastopa povsod dostojanstveno, ki vzbuja strah in obenem uvaževanje, že v prvem delu naleti na nevarnega nasprotnika—državnega pra>#t nika, ki mu napove boj na življenje lo smrt Poleg te napete borbe pa nudi film celo vrsto slik iz sodobnega razkošnega velikomestnega življenja. Ljubiteljem kina Je zagotovljen s tem filmom redek užitek.
Sokolsfvo.
južnoslovansko sokolstvo-
Občni zbori žup in društev so večini končani ter so potekli v letošnjem letu mirno in brez posebnih dogodkov. Politično razburjenje, ki ie lansko leto prevladovalo na občnih zborih sokolskih društev na Hrvaškem, je letos ponehalo, ker so sokolske vrste izčiščene in je politika odstranjena iz njihovih vrst. S tem je podana možnost za miren in lep razvoj sokolskih društev zlasti v letošnjem letu, ki je posvečeno mirnemu organizacijskemu delu. Lansko leto započeta akcija Hrvatov za ustanovitev Hrvaškega Sokolskega Saveza je potekla brez večje škode za tugo-slovensko Sokolstvo ter je idej! veliko več koristila, kakor škodila, število društev v Savezu se ni zmanjšalo, temveč Je porastlo, isto tako število Članstva. List, »Hrvatski Sokol« in »Hrvat« napadata sicer jugoslovensko Sokolstvo dostikrat v: najostudnejših člankih. podtikaioČ mu vse mogoče zadeve. Člani sokolskih društev mirno preziralo to divjanje, ki se bo go* tovo kmalu poleglo ter ne bode imelo za*-željenega uspeha. Delo v sokolskih društvih in župan se v celi državi živahno razvija, razveseljivo je zlasti dejstvo, da so začela društva in župe posvečati veliko pozornost prepotrebni vzgoji vaditeljev^ ker ie do sedaj oviralo delo veliko pomanjkanje vaditeljev. Številni tečaji v ža> pah in društvih bodo temu odpomogli.
Sokolska župa v Tuzli ie imela glavno skupščino dne II. februarja 1923. Skupščine so se udeležila vsa društva ter je te poročil razvidno, da Je delo v župi zelo živahno, da se sokolska društva v n enem območju zelo lepo razvljajo.ObČnl zbor je dal mnogo inlcitative za novo delo v tekočem letu. župa priredi vadieljski tečaj tekom letošnjega leta, župni zlet v Bosanskem samcu in pripravlja večii izlet na Kosovo polje. V to svrho se zbira že sedaj med članstvom potrebne prispevke.
Sokolska župa v Sarajevu je Imela glavno skupščino dne 4. februarja. Župa v Sarajevu Je manjša župa v Savezu ter je sokolsko delo v tem okrožju radi po-« manjkanja vaditeljev zelo težko napredo-vala. Toda veliki požrtvovalnosti tamofc* njih sokolskih delavcev se ie z vstra nim delom posrečilo zbuditi zanimanje za se*i kolsko delo. tako da je upati, da se sokolska društva v njenem okrožju zelo lepo razvijejo. Iz poročil posameznih činovn*-kov župe je razvidno, s kolikimi težkočand se je moralo starešinstvo župe boriti pri delu, ki je bilo vzlic temu zelo uspešno, e čemur pričajo razni nastopi društev in župe ter številno sodelovanje članstva na vsesokolskem zletu v Ljubljani. Župa priredi prednjački tečaj za Veliko noč, ki bo trajal 14 dni. S tem se bo precej odpo* moglo velikemu pomanjkanju vaditeljev. V tekočem letu priredi župa tudi župni zlet
Sokolska župa v Vel. Bečkereku ima vsega skupaj 17 društev, ki se zelo povoljno razvija vzlic tamošnjim teškim razmeram. Sokolstvo se mora boriti v teb krajih z močnim nacijonalnim nasprotnikom, ki skuša z vsemi sredstvi ovirati delovanje sokolskih društev. Župa priredi župni tečaj za vaditelje, ki se vrši od fc, do 13. aprila. J •   •   • ■ \
— »Sokol« LJubljana IL priredi v ne*
deljo dne 4. marca v Narodnem domu aka-demijo, nastop vseh oddelkov in pevskega okteta. Začetek ob 7. uri. Vstopnina 10 Din za člane sokolskih društev v predprodaji Din. 7.—. Predprodaja pri bratu Miku Krape;:, Jurčičev trg 1.
Sokol Sv, Križ pri Kostanjevici Je prejel cd svojega bivšega člana br. Vinkota Marolt. ki se je preselil v Ameriko 918 Alabama Ave Shebovgan Wis po frank Sakser State Bank Din. 1000. Da Je bil Imenovani vrli član in brat že v svoji domovini, je tudi dokazal svojo družabno požrtvovalnost v daljni tujini, za kar nemo In vsem darovalcem društvo izreka iskreno hvalo. Želeti bi bilo, da ta izgled posnemajo tudj drugi naši bratje rojaki Zdravo!
ZASTOPSTVO   »SLOV. NARODA« V CELJU.
Našim cenjenim naročnikom v, Celju uljudno naznanjamo, da smo otvorili v Celju zastopstvo našega lista, katero je prevzel gospod Janko Bovha, trgovec v Celju, Kralja Petra cesta št. 31.
Oskrboval bo naš zastopnik dostavo lista na dom ob zgodnjih jutranjih urah pozimi, poleti pa v večernih urah, sprejemal naročnino In oglase) za naš list S tem smo končno ustregli zdavnaj izraženi želji nrMh celjskih naročnikov in jih prosimo za čim večjo podporo.
Vse želje in naročja naj se poverijo našemu zastopniku gosp. Janku BovhL
too^.aSla-
Stran 4.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 2  marca IS23.
S lev oW.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dni 1. marca 1923.
— Visoko odlikovanje češkoslovaškega kulturnega delavca. Po telefonskem poročilu iz Beograda je včeraj Nj. VeL kralj Aleksander 1. podpisal ukaz o odlikovanju češkoslovaškega kulturnega delavca in velikega prijatelja Jugoslovenov Josipa M o 1 e č k a povodom njegove 70-letnice. Josip H o 1 e č e k je odlikovan z redom Sv. Save I. reda.
— Parastos za blagopokojnim dr. Ivanom Tavčarjem. Jutri v petek 2. t mi. ob 10. dopoldne bo v pravoslavni kapeli vojašnice Vojvoda Ali-šiča parastos za blagopokojnim dr. Ivanom Tavčarjem. Parastos opravi pravoslavni prota g. Dimitrije Janko-vič. Pri opravilu poje ruski pevski zbor. Vabimo prijatelje in častilce velikega pokojnika, da se udeleže te zadušnice .
— Pogubna agitacija. Istina je, cfa gospodarske razmere v naši državi niso rožnate. Temu je največ kriva neurejena, često naravnost brezsmotrena uprava. Ako kdo, če tudi še tako ostro, kritizira to upravo in biča slabe gospodarske razmere, ki bi gotovo lahko bile boljše, je to popolnoma v redu. Vsakdo ima pravico do poštene kritike. Te kritike nihče ne odreka niti našim klerikalcem. V tem pogledu naj imajo svobodno besedo! Toda ta kritika se mora gibati v gotovih mejah in ne sme prekoračiti začrtane granice dopustnosti, še manj pa meje patrijotiz-rna. Naši klerikalci se te meje ne drže, marveč napadajo pri svoji volilni agitaciji vse vprek. kar je z državo v zvezi, predvsem pa državo kot ta-Ko, rušijo nieno avtoriteto in njen usrled ter ščuvajo zlasti proti srbskemu delu našega naroda. V tem oziru uganjajo takšno demagoštvo, da se mora studiti vsakomur, ki misli pošteno in mu je pri srcu ta naša, s trpljenjem, s krvjo in s tolikimi žrtvami zgrajena svobodna država. Klerikalni demogosri so že tako zastrupili s svojo protidržavno In proti-sfbsko agitacijo široke plasti našega naroda, da smemo upravičeno trditi, da lahko postane razmerje med s!° venskim in srbskim delom našesra naroda že v dogledni bodočnosti usodno za državo samo, ako ne bomo tem brezvestnim demagogom pravočasno stopili na prste. Ali ni nikogar, ki bi napravil konec tej pogubni politiki?
— Kneginja Jelena. Po poročilih iz Pariza je prispela v Nizzo kneginja Jelena z otroci. Eden otrok je težko obolel.
— Minister ver na pota v L.Uibfla-
no. Iz Beograda nam poročajo, da je odpotoval v Liubl'ano g. Ljuba Jovan ovi č. minister ver.
— Potrditev ljubljanskega žu-i3£n*. K naši prvotni notici nam javlja nas beogradski dopisnik, da je Nj. Vel. kralj Aleksander T. včeraj podpisal ukaz o potrditvi dr. Ljudevita Pereča za ffcbljanskegfli župana.
— Vprašanje narodne himne. Iz raznih krajev so posebni zastopniki vercizpovedanj predložili centralni vladi poročila in vprašanja, kako je treba peti narodno himno pri cerkvenih svečanostih povodom raznih državnih praznikov. Centralna vlada je poverila rešitev tega vprašanja ministru ver. ki je sedaj začasno odredil, da se to vprašanje z ozirom na ljuto volilno borbo stavi z dnevnega reda in da se definitivno reši po končanih volitvah. Za razlog tej odločitvi navaja minister ver okolnost, da bi lahko eventualno sedanjo rešitev gotove stranke izrabile v svoje politično strankarske namene.
— Ureditev uradniških dravinjskih dcklad. Na podlagi konferenc med ministrom financ in ministrom notranjih del je bila včeraj predložena kralju naredba v podpis glede ureditve uradniških draginjskih do-k!ad. Po tej naredbi se stavijo vsa ona mesta, oziroma trgi v Sloveniji, kjer sc nahaja sedež okrajnega glavarstva v II. dravinjski razred. Naredba je bila brzojavno odposlana vsem kompetentnim deleeacijarn. oziroma finančnim ravnateljstvom, da se izplačajo zadevne draginjske doklade še za mesec marec.
—Izn^č'lo zvišanlh draginjskih do-klad in stanarine. Delegacra ministrstva financ v Ljubljani je danes prejela oknz finančnega ministra dr. Stojadi-novtčn. da naj z veljavnostjo od 1. t. m. nesuidoma izvede nove določbo o dra-ginisklh dokidah In stanarini.
— Izrazi sožaija. Dodatno beležimo, da sta nam povodom smrti blagopokojnoga dr. Tavčarja kondolirala g. Vladimir Rvbaf, naš vicekonzu! v Celovcu in g. dr. A. $ v i g e 1 j, predsednik »Ljubljanskega Zvona«, nadalje smo prejeli to-le nismo: »Velespoštova-ni gospod urednik! Tudi jaz prihajam izmed mnogih, da izrekam Vam. uredništvu »Slov. Naroda« in »Nar. Tiskar-
ni« svojo globoko sočustvovanje in žalost nad nenadomestljivo izgubo največjega Izmed sodobnih Slovencev, dobrega prijatelja izza vojne dobe, velikega moža dr Ivana Tavčarja, bivšega poslanca dolenjskih mest in častnega občana naše občine, katere sedanji zastop žalibog ni našel za potrebno, da bi bil na kakoršnikoli način počastil velikega pokojnika. Obžalujem, da so mi neodložljivi posli zabranili udeležiti se pogreba in darujem v počaščenje spomina velikega pokojnika za dr Tavčarjev sklad C. M. družbe priloženih 100 D 1 n. Sprejmite izraze mojega najod-ličnejšega spoštovanja od vdanega Vam Lavoslav Bučarja.« — Iz Železnikov nam pišejo: Pogreba dr. Ivana Tavčarja so se udeležili tudi narodnjaki in pokojnikovi častilci iz Železnikov. Na Visoko sta ga spremila g. Oabricl Thaler in njegova soproga iz Železnikov.
— Prtsega rekmtov kraPevske garda.
Kakor nam javljajo iz Beograda, so rekru-ti kralieve garde pod povelstvom polkovnika Rakatiča včeraj dopoldne prisegli zvestobo kralju in domovini. Svečanemu aktu prisege na dvoru je prisostvoval tudi kralj. Kralj je prisostvoval tudi prisegi rekrutov 18 pešpolka.
— Kolo Jugoslovensklh sester ▼ LJtib-l.fanl ie prejelo v počaščenje spomina dr. Tavčarjeve in ge. Kuhljeve 150 dinarjev, ki jih je darovala neimenovana Kolašlca.
— Vsem gg. zavarovancem, ki se imajo dati v svrho življenskega zavarovanja zdravniško preiskati! Odgovor na notico »Vsem zdravnikom«. S 1. marcem 1923 je potekla pogodba med sindikatom zavarovalnih družb in »Jugoslovanskim lekarškim društvom« glede višine honorarja pri zdravniških preiskavah. Ker so zastopniki zdravnikov stavili pri letošnjem pogajanju previsoke zahteve — prvotno za vsako preiskavo 10 K v zlatu, kar je Nb. brez vsake ekonomične podlage, pozneje pa 480 K, dočim prvovrstni in priznani ljubljanski zdravniki računaio v ordinaciji od 120 do 200 K. so ostala pogajanja brezuspešna, kljub temu da so zastopniki zavarovalnic ponudili 100 odstotkov na povišanje honarar:a proti lanskemu letu, to je 320 K za vsako preiskavo v ordinaciiski sobi zdravnika in 400 K na domu klijenta. Zaradi tega opozarjajo zavarovalnice svoje klnente, naj se v zadevi zdravniške preiskave obrnejo naravnost na ravnateljstvo dotične družbe, pri kateri so sklenil! zavarovalno pogodbo, da jim da" potrebna pojasnila in tudi zdravnika na razpolago.
— Sokol v Metliki izreka svojemu načelniku Hugo .Terasu ob britki fzgvbi njegovega očeta naše sožalje. — Dako Makar t. č. starosta.
— Organ*zac?Ja d'iašk'h gospođini nam piše: »Obča beda in poroanfkan'e. kf tlači osobito državne uradnike z mnogobrono družino, sta potisnila nekemu g. uradniku pero v roko, da je napisal v 30. številki »Slovenskega Naroda« z dne 11. februarja »pritožbo proti organizaciji gospodinj«. Ker »e pomanjkanje in beda, tam je neza-dovolnost in jeza. Jezi se nad di:aš^?mi gospcd?n:ami, da so predrage in da odirajo s svojimi zahtevami uboge dPake. Zgre-šil je pravega krivca svojega slabega po-loža:a in le krivdo zvrnil na nas. Pravi, da je vse kaj drugega pričakoval od naše organizacije, mislil je, da se ie organizacija izvršila samo zato, da bomo skrbele »kako preskrbeti dijakom dobra In zdrava stanovanja proti primerni, neoretirani ceni«. Da, zato skrbi naša organizaefa. poleg tega pa tudj za zbol šane svojega lastnega položnia, ker ima vsalra orgnn?raci:a v prvi vrsti ta smoter pred očmi. Ta smoter sta nam narekovala naše mizerno stanje. Vse organizirane gospodinje gledamo na to, da se cene za prehrano d»*akov ne pretiravajo, da so stanovanja zdrava, da je hrana zadostna. Na v?" alke cen iščite pri neorganiziranih gospodinjah, te zahtevajo po 3000 K in več na mesec. K 2800 pa nI nikakor pretirana cena za dobro in zdravo stanovanje. Naj skliče višii šolski svet ali kdorsibodi še toliko anket, s svinčnikom v roki bodo morale vse ankete pri-poznati, da za dobro in zadostno hrano niso t! zahtevki pretirani, ako noče;o gospodinje delati prav zastoir. ali celo v lastno škodo. Na naše dohodke se ne ozira niti trgovec, nit? mesar, niti pek itd. Kaj bi rekel Čevljar, če bi ena izmed nas šla k n?emu pa bi mu rekla: »O. moister, moli dohodki niso taki, da bi Vam dala 100n K za par Čevljev, da:te mi TfTi za 700 K.« Gotovo bi Sla brez čevlfev od njega. Prav tako je s hrano. Večina od nas smo žene državnih nameščencev, ki nas ravno tako težijo sedan;e mizerne razmere kakor vas. Nas sta beda in pomanjkane prisilna do tega, da se ukvarjamo z dijaki, dobro situiranim ljudem tega ni treba. Zato pa nam razsoden človek ne more zameriti, če gledamo po malem dobičku in po zboPŠanlu našega gmotnega stanja, nihče ne more od nas zahtevati, da bi se trudile za zabavo ali celo v lastno Izgubo. Nobena dijaška gospodinja pa dosedaj Še nI obogatela. Naše zahteve torej niso pretirana in prav nič ne »diše po oderuštvu«. Zateva, da bi morale prav draške gospodinje znižati cene Je neupravičena. Ako hočete zmagovati izdatke za svo*e otroke, potrkajte tam, kjer "e pravo mesto za to — Beograd, ali se-zlte po samopomoči, kakor uČItePstvo. ki ima nabranih za svoj konvikt ie nad milijon kron in ki bo Imelo v d^glcdnem času svoi lastiti d^TT> za svofo daoo v VHfo* liani, a ne napadajte po krivici dlaških gospođini. Sploh pa
km, ki vidi pri nas take dobičke, naj posti državno službo ter naj pride v Ljubljano, aaj si vzame aa stanovanje dijake in bo videl, da bo koncem leta večkratni — milijonar.
— Mastno kopališče v CeQa je odprto vsak dan razen nedelj in praznikov od pol 10. do pol 18. zvečer.
— Krojaško obrt je v Celju otvoril Na okopih g. Alojzij Spur.
— Rahel potresni saneh so čutili v Celja dne 27. februarja ob pol 7. zutraj.
— Pritožbe radi slabega tobaka in štabih tobačn.h Izdelkov se množe tudi v Celju. V zavojčkih se najde med tobakom tudi cele zobotrebce, smeti, lase itd. Najboljše cigarete, katere se pri nas dobe, so »Vardar«, ne odgovarjajo pa zdaieka kakovosti nekdanjih Šport cigaret. Mnenja smo, da bi naša drŽava morala imeti pač na boljše tobačne izdelke, ne pa, da kadilci za drag denar kupuejo blago, katerega kakovost ne odgovarja visokim cenam.
— Denarne kazni za ponesnažen'e žefeziršk h prostorov. Češkoslovaška vlada je odredila občutne denarne kazni proti vsem onim, ki ponesnažijo železniške prostore s pljuvanjem, podpiran em nog na klopeh, razmetavanju papirja in drugih stvari, s pljuvanjem itd. Tudi se hoče v bodoče strogo nastopati proti onim potnikom, ki kade v vagonih, rezerviranih za nekadilce. To je vlada odredila na številne pritožbe potujočega občinstva. Tudi prt nas bi bila umestna taka odredba.
— Sprejem v podoficrsko šolo v Zagreba. »Vojno ministrstvo odločilo je. da se dne 10. maja 1923. spreme kot gojence v IV. pešadijsko podoficirsko šolo u Zagrebu 450 mladeničev, kateri niso mlaši od 17 in ne starejši od 21 let, so naši državljani in neožen eni, izvršili najmanje 4 razrede ljudske šole ter predlože kolkovano prošnjo z vsemi potrebnimi dokumenti do 25. aprila 1923. Natančneši pogoji so razvidni iz razglasov, kateri so poslani vsem občinskim uradom, okrajnim glavarstvom, komandam polkov in vojnih okražja.«
— Brzojavne in telefonske pristojbine v Inozemskem prometu. Počenši s 15. februarjem t. 1. je kot enakovrednost franku določenih 20 (dvajset) dinarev. Od tega dne se mora orej plačevati pri vseh inozemskih brzojavnih in telefonskih pristojbinah za vsak frank ali del franka dvaj-setkratni znesek v dinarski veljavi. V Ljubljani, dne 21. februarja 1923.
— Naznanilo podjetnikom kamnolomov! Gradbeni oddelek suda opštine mesta Skoplje išče za svoj kamenolom, ki je oddaljen 3 km od mesta pod etnika, ki bi imel na razpolago večje število kvalificiranih delavcev kot polirje, minerje in delavce za izdelovanje kamnitih kock za tlakovanje cest Vsled tega se podetniki, ki reflektirao na to delo, ki bi trajalo nekaj let, pozivajo in vpošljejo na Državno borzo dela v Ljubljani pismene ponudbe odnosno se pri njej osebno zglasi o glede potrebnih informacij. Državna Borza Dela v Ljubljani.
— Okrožni urad za zavarovan'e delavcev v L.'nbljani razpisuje 5 zdravniških služb in sicer 2 službi za splošno medicino pri poslovalnici v Ljubljani, 2 službi za splošno medicino pri poslovalnici v Ptuju ter službo zdravnika za splošno medicino s posebnim ozirom na kirurgijo pri poslovalnici v Mariboru. Interesenti se opozarjajo na razpis v uradnem listu.
— Pozor! Dva mlada nepridipravca sta pobirala s popolnoma pravilno opravljeno polo prispevke za športni klub »Jadran«, v kar nista bila upravičena. Takoj na prvem mestu pole je bil zabe1ežen dar Kreditne banke v znesku 1000 Din, ki pa je bil fingiran z namenom, da preslepi darovalce. Će je kdo kaj tema dvema »športnikoma« daroval, naj to naznani na policijskem ravnateljstvu.
— K notici o samomoru v Sišk! nam
poročajo, da žena sprevodnika g. A. ni izvršila samomora radi neozdravljive bolezni, marveč v hipni blaznosti, kar je izrecno konstatira! zdravnik dr. Travner, ki je bil poklican k nesrečnici.
— Zopet dolarski princ V Subotici je bil te dni aretiran poštni uradnik Gojko Glavački, ki je iz amerikanskih pisem kradel dolar'e. Pri preiskavi so našli pri njem 60 dolarjev in sam ie priznal da je poneve-ril že okoli 100.000 K.
— Vlom, Neznani uzmoviči so te dni vlomili v Liscah pri Celju v hišico celske-ga trgovca Urcha. Pokradli so raznih stvari v skupni vrednosti okrog 7500 Din. Sum vloma leti na neko tatinsko družbo, ki je v celjski okolici Izvršila že več vlomov in tatvin.
— Prijatelj svinj. V ZTdanera mostu je ukradel neki Peter Wolf iz Novega Vrbasa 15.000 K vredno svinjo iz vagona m jo takoj prodal za 6000 K. Wo!f je bil aretiran.
— Za dr. Irana Tavčarjev sklad pri družbi sv. Cirila m Metoda v LrubPani so darovali: društvo računskega nrndniš'va mestne občine ljubljanske v LjuhPal dia 400; g. notar Fran Krisper v Črnomlju Din. 100.
— Družba sv. Cirla In Metoda v Ljubljani je preela od ženske šentTakobske-tr-novske podružnice v Ljubi anl zbirko 2550 Din. katero ie nabrala za dr. Tvana Tavčarja sklad. Vsem darovalcem iskrena hvala!
— Drnfba sv. Ctrlfa m Metoda je prejela po ž. šentpeterski podružnici v Ljubljani za dr. Tavčarjev sklad din. 200 katere sta vplačala gg. Matija m Katina Delničar. Hvala!
— Za pokofn-nski sklad. Mesto venca na krsto bTagopokoJnega dr. Ivan Tavčara darovat Je pok. zakladu za zdravniške vdove In s:rote g. dr. Tvan Eržen v Kranju 100 Din. Hvala lepa!
— čevpe kupn?te od domačTh tova ran tvrdfce Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so Isti priznano na boljši in na*-cene'šf. Glavna za?o:ra na c*cbc?o In drobno Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta St t,
— Otvoritev kavarne »Emone«. Včeraj je bila otvor j ena v palači »Ljubljanske kreditne banke« nova kavama »Emona«. Zvečer Je bil koncert, ki je bil številno pose-čen. Kavarna je moderno opremljena z vsem komfortom, svetla in zračna. V prvem nadstropju ima 2 igralni sobi in posebno sobo za dame. Oseba g. kavarnarja Fiale jamči, da bo kavarna preskrbljena vedno s številnimi najboljšimi tu in inozemskimi časopisi in revijami ter nudila gostom izvrstna okrepcila. Poleg kavarre »Zvezde« Je to naimoderneje urejena kavarna v LjublanL Za Ljubljano je podjetje nova pridobitev.
— K:no Matica predvaja od L—4. marca velezanimiv IHm »Brodolomci med kanibali« s poučnimi slikami iz kanibalskli otokov. Pilm je poln dogodkov ki so jih doživeti brodolomci med div Imi kanb l". neše. Šege in navade, katere vidimo v lepih naravnih slikah. Zelo zanimiv je lov na tigre. Od 5.—8. marca »Svetovni dogedki«.
Juri^fflrn ?ni jfinrt,
— Športni klub »Ilrija« priredi danes
1. marca v hotelu »Tivoli« družrbni večer s sledečfm sporedom: 1.) Komični nastopi,
2. ) Čarovnik, 3.) Pevsk? zbori: sodeluje godba dravske divfzre. Začetek ob 8. uri, konec ob 1. po polnoči. Vableni so člani vseh športnih društev in prišteli sporta.
— Jugoslovenskl zirrsKosportni savez odpoveduje vsled neugodnega vremena sankaško in snrakaŠko tekmo določeno na 4. marca t. i v Boh'niu.
POPISK
— Iz selške dolne nam pišejo: Ker sem se tako odločil, spopohrniem svoj dopis o zadružništvu v se!Ški doIirM ne glede na izbruhe v *>51ovencu« in »Domol'ubn«. Kdor je prebral te dopise je lahko spoznal zakai gre in k"e je resnica. Koma; je dopis izšel, je že ^Slovenčcvo« uredn;štvo namerilo svoje politične revolverje in sfcer na napačno stran. »Domol'ub« je pač precej dolgo premišleval. predno je prišel z istimi zabavi anji in napadi. Klerikalcem ie vse nesramnost, kar drugi pišeio. samo n^*h ča-sop:si silno lepo. Poglejmo še malo naprej v klerikalno zadružništvo. Ka" je s konzu-mom na Češniici? Tam je tuc*? vse v redu in gre vse po zadružnih pravilih, kame gospod župnik iz Dragoš. Liud'e v okolici trdilo, da je ta trgovina ena na?dražiih. Saj vam bo to gotovo znano, saj ste menda celo v nadzorstvu. To bo zopet napad na zadružništvo. Poroislite malo za tri leta nazai. Takrat ste samo iz strankarsko namenov povzročali hitro reviziTo, da b? spravili drugače mislečega načelnika in še par drugih oseb v sodniško preiskavo, če bi bili v zadrugah nr?}i kake nepravilnosti. To je bila pa seveda sama prijaznost. Takrat ste prevzeli kot edini, ki mora vedeti, kaj je zadružništvo, za gospodarstvo v zadrugah vso odgovornost. To odgovornost nosite že tri leta, zda pa pokažite, kako znate delati in kake uspehe ste dosegli s svojo hu'skari-jo. Lesne zadruge ni več. Kakor trdio je povzročil tudi vaš napad, da je likvidirala, na zadn:i nanad pa naj vam prizadeti sami odgovorijo, če se jim zdi vredno. Seveda je z »Domol:rbom« prepirati se brezuspešno, ker ga čuva b;vši profesor, sedaj nedotakljivi poslanec ?ušn:k, ki bo za te zasluge zap:san z zlatimi črkami v slovenski politični zgodovin1". Z mrtvimi se torej ne pečam pač pa me zanima obsto:eče zadružništvo in zakai to. vam morda povem enkrat pozneje. Za enkrat nekaj časa ne bom več pisal. Sedai bom čakal da pridete z dokazi. To prav lahko napravite, sai to znate. Odredite revTzio in sicer temel no reviziio, ki na" mi dokaže, da je vse v redu in da sem bil nrpačno informiran. Samo z zabavljanjem in praznimi napadi ne boste nič dokazali in nič dosegli.
— Iz Hrastnika nam pišejo: Da OŽfvotvorijo svoje delovanje na polju narodne vzgoje in kulture, so na inicijativo stavbnega odseka 3Soko!a« v Hrastniku, sklenila po večini vsa narodna društva, postaviti si svoj lastni dom: v ta namen se je ustanovil »konzorcij za zgradbo »Narodnega doma v Hrastniku«. Doslej so priglasfi pristop: »Sokol«, »Glasbeno društvo«, »Narodna Čitalnica^, moška fn ženska podružnica sv. Cirila in Metoda In »Strelski klub«; pričakovati pa je. da pristopijo tudi Še ostala društva. Konzorcij je začel takej delovati. Zemljišče za bodoči Narodni dom je podarila ga. Šentjurčeva, nadalje je kupil konzorcij materijal stare podrte šole; primoran pa bo, pričeti v kratkem z nabiralno akcijo, ter apeliramo na vso napredno javnost, da podp!ra to akcijo, katere končni cilj je, potom prosvetnega dela širiti narodno zavest ter streti moč pogubonosnega klerikalizma.
— Sanatorij v Rogašk? Slat'ni. Piše o nam: Imamo v mestih kirurgične sanatorije za operacije, sanatoriev drugih vrst pa v Sloveniji skoro ni nobenega. Vsak zdravnik ima pravico odpreti sanatorll, dozdaj pa nikdo izmed naših slovenskih zdravnikov nI hotel riskirati svoj denar. Otvoritev sanatori a v Slovenci je na vsak način riskantno p^detje. Pozdraviti Je tedaj pogum zdravnika, gosp. dr. Pečnika. ki se je odločil riskirati, kupil Je vilo v Rogaški Slatini, k*er namerava odpreti fizi-kaltčno-dietetičen sanatorij za vse bolezni. Zaradi lege v kopališču Rogaška Slatina so seveda vse na lezi ive bolezni, n. pr. je-tika, izključene. Imamo sanatorij Rikll na Bledu, ki pa ima le prosto zračnice (Luft-hfitten) ter pride radi tega le deloma v poštev. Fizikalično - dietetičen sanatori' Je za Slovenijo :ako potreben. K'e naj se izvede n. pt. dietna kura (T)i5+kur) pri sladkorni (diabetes), pri ledvičnih boleznih? Doma? V b~!r's:::_:? 0r« le v t-kem sanatorij. Pacienti v rekonvalescenci po ts3db boleznih ali pa po težki* operacijah
potrebu:eio nu'no tak sana*ori', da si zopet opomorejo. Vsi taki bolniki mora o dozdaj v Nemško Avstrijo, ki ima take sanatorije, pri nas ga pa ni. 2eleti bi bilo, da slovenska javnost in slovenski zdravnki podpirajo prvi slovenski flzikalično-d:ctetičen sanatorij, ka ti če g. dr. Pečnik zgubi pri riskantnem podetu svol denar, se ne bo našel tako hitro drug slovenski zdravnik, ki bi ga hotel posnemaU. Sanatorij se odpre to spomlad.
— »Sv. Florran pri Rogatcu. Pišejo nam: V nedeljo dne 25. trn. je prired lo tukajšnje šolsko vodstvo nad vse pričakovanje lepo uspelo šolarsko prireditev. Prvič v nešem kraju smo imeli priliko videti mari ivo učiteljstvo, ki je posvetilo otrokom toliko požrtvovalnost! in se s tako vnemo popriclo trudapolnega de!a, ki je rodilo tudi zasičen sad. Po krasnem nagovoru, ki ra je imel g. uadučitelj \Yrezl na došle starše, so otroci nastopili v dveh — za ta kraj zelo primernih igricah: »Uje-din cn e« in »Cista vest«. Pri zelo drbri razdelitvi vlog, so vsi učenci svo e naloge na tem otroškem odru brezhibno Is-vršiM, med katerimi se je pa posebno odlikovala učenka tretjega razreda VVrezlo-va, ki nam je v dveh glavnih vlogah pred-oč:la skoraj popolnoma rutinirano igralko. Prireditev :e zaklučil iskreni govor g. učitelja Stefančiča, ki je povdaral važnost kulturnega dela, ki je potreben m'adini k njenemu nadaljnenju razvoju. 2al smo morali opaziti, da se tuka ŠaM župnik in kate-het te šole g. Mala'ncr ostentativno ni hotel udeležiti te prireditve.«
Borzna poročila.
— Zagreb, 1. marca (Tzv.) ZakTuČek. Devize:   Curih   1S.95U-19.05,    Pariz 6.10—
6.20,  London  475.--477.—,  Berlin 0.445
—0.455.  Dunaj  0.141—0.144,  Praga 3.--
3.01,   Trst 4.85—4.SR,   Newyork 100.--
101.—, Budimpešta 3.35—3.425. Valute: dolar 98.-- 99.—, lira 4.75—4.78.
— Curih. 1. marca (Izv.) Današma predborza: Zagreb 5.175, Berlin 0.0235. Amsterdam 211.—, Newyork 5.3275, M lan 25.65. London 25.08. Pariz 32.55, Praga 15.80, Bukarešta 2.40. Budimpešta 0.1775. Varšava 0.012, Dunaj 0.007475, avstr. žig. krone 0.0075, Sofija 3.10.
— Curih, 28. februarja (Direktno) Zagreb 5.15. Berlin 0.0237, Praga 15.775, Milan 25.65, Pariz 32.50, London 25.085, New-vork 5.325.
—Trst. 28. februarja Zagreb 20.40, Berlin 0.095. Praga 61.90, Pariz 126.75, London 97.85. Newyork 20.70, Curih 391.-.
— Berlin, 28. februarja Zagreb 22130, Praga 672.—, Milan 1087.50, Pariz 1380.—, London 1067.25, Nemvork 22.700, Curih 4255.—.
Društvene vesti.
— Jug. napr. akad. društvo ».Tadran«.
Danes ob pol osmih zvečer v društveni čitalnici Vtt. redni občni zbor. Udeležba obvezna. Gg. starešine vljudno vabljeni. — Odbor.
— Izjava." Z ozirom na napad na primorske akademike, ki je Izšel povodom našega plesa v predzadnji številki »Orju-ne«, si uso amo izjaviti, da stoji naše naci-jonalno čustvo menda izven vsakega dvoma in debate. Zavedamo se popolnoma situacije, v kateri živimo. Smatramo tudi. da je očitek petoliztva zgrešil svoj cilzi. Primorski akademiki v Ljubljani.
— Akademskega društva fugoslov. tehnikov Xin. redni občni zbor so vrši v soboto, dne 3. marca ob 14. v sob? št. 14. tehniškega poslopja. Dnevni red: 1.) drame zapisnikov XI. in XII. občnega zbora: 2.) Poročilo odbora: 3.) Poročilo sekci'e: 4.) Poročilo revizorjev: 5.) Poročilo častnega soda; 6.) Nadomestne volitve; 7.) Sluča:nosti. Vljudno se vabijo tudi gg. strokovni in podporni člani.
— Ljubljanske člane »Slovenskega lovskega društva« opozarjam na današnlj sestanek ob 20. zvečer na verandi hotela »Union«. — Dr. LovrenČič.
— Prvi redni občni zbor podružnice Kola lugoslov. sester v Mostah, se vrši dne 4. marca t 1. ob 16. url v šoli v Mostah. Vse sestre članice fn pri'atel'e »Kola« se vljudna vabijo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Odbor.
— Odbor gospefnega društva krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavlanskega se najsrčnejše zahvaljuje vsem dobrotnikom, kateri so pripomogli, da se je zamogla napraviti božlčnica najbednejšim izmed bednih -~ starim onemoglim služkinjam. Najlepša hvala vsem onim, ki so prispevali v denarju na nabiralno polo ali v blagu v roke gg. prof. Sičevi, dr. Salevičevi. dr. Majaronovi, dr. Oregoričevi, dr. Janezi če vi PogaČn'k^vi in OaŠperlinovi. Vsem darovalcem in nabiral-kam tisočera hvala!
— Pripravllaln* od^or »Jagoslovenskc Mafce« v Beltincih v Prekmurju ie vprl-zoril dne 4. p. m. jako dobro uspelo veselico z bogato Izbranim sporedom. Cela prireditev ?e pokazala, da Beltinčani jn okoličani umova'o cH'e naše prepotrebne »Jugoslovanske Matice«. Na'prvo sta nastopala dva domačina v burki »Krnet in fotograf« za kar sta žela obilo pohvale. Igralci iz ReJtinc in Murske Sobote so uprizorili burko »Kakršen gospod, tak sluga«. Tu se je vsak nasme;al do grla. Domači pevski zbor pod vodstvom tvkMšnieg* %. nadučitel a, ;e jako lepo zapel tri pesmi. Posebno pohvalo so pa želi pevci iz Murske Sobote za niihove res mojstersko izvajane pesmi« Naj bo pa vseeno na tem mestu izrečena iskrena zahvala g. igralcem in g. pevcem iz Murske Sobote za nihov trud. Med odmori ie sviral tamburaški zbor in po predstavi sta dve godbi neumorno vabili plesaželjno mladino k p'esu. Cela prireditev je pokazala lep uspeh bodisi v moralnem, kakor tudi gmotnem oziru, ker prinesla je lep znesek na altar »Jugoslovenske Matice«. Želeti je le, da tudi v bodoče »Jugoslovenska Matica« v. ,'rat priredi take predstave, ker 1'udstvo je pokazalo zan;e umevanje in potrebo. Zato na skoro svidenjel
Stev. 50.
»SLOVENSKI   N A R O O« dne 2 marca 1923.
stran. 6.
Razne stvari
• Ras"nova dava na bankovc'h. Praga
£!. februarja. Bančni odbor finančnega ministrstva je sklenil, da se pri prihodnji novi emisi i čeških državnih bankovcev izdajo bankovci z glavo dr. Rašina.
♦V Vat kanu straši. Nekateri Usti med n imi celo ameriški, pri naša. o podrobne vesti o vatikanskem strašilu: strašilo je baje papež Pij X. ki Je umri pred 8 leti. Ko Je pred kratkim čakalo deset nemških in avstrijskih duhovnikov na papeževo avdienco so se naenkrat odprla vrata in vstopil Je papež Pij X„ k! jim je dejal, da bodo da-cašn i slabi časi trajali še dve leti. Takoj na to je izginil. Duhovniki so onemeli in se niso mogli  ganiti  ko so Jih poklicali k papežu. Ta se je začudil in vprašal, kaj jim ic Ko pa je slišal, da so videli Papeža Pila X je dejal: torej je bil zopet tu! Poročila iz Rima pa pravijo, da vest nI resnična.
• Veseli Pariz. Središče svetovnega raa-
košja in neprestano menajoče se mode je stopilo v novo ero narodnih zabav, ki postajajo pod pritiskom časa bolj demokratične. Proč s kraljicami, živele čebele, ta klic se le razlegal po pariških ulicah, ko narod ni bil več za d o vol en z sadnim karnevalom, ko se je vozilo po ulicah 21 branjevk, prodajalk, tipkarlc in šivilj s kronami na glavi in v kraljevskih oblačilih na okrašenih vozovih in pošiljalo radovednemu občinstvu zračne poljube. Te dozdevne kralice, ki so jih sprejemali v času karnevala tudi visoki državni in mestni funkcionar 1. so se tako vživele v svojo dostojanstveno vlogo, da niso mogle preboleti bridke razlike med čudovito domislijo In golo realnostjo. Neka dama je tarnala svoji hčeri, kf se ie povrnila s karnevala: Dobra, marljiva, delavna je hfla, ptiazna z vsemi, ljubila je svojega že-j?fna in koma! ?e čakala, kdaj bo knnvc po-
sta, da se poroči, sedaj pa.. sedaj Charla ne pusti niti pred oči. Ni zame, pravi, kaj bo mislil o meni mer. šema, ji pravim, mer je ie pojabiL kakšno Je tvoje lice, ona pa se samo   zadovolno   in ponosno smehlja. Delo H ne diši. cele ure sedi zamišljena in pregleduje že stotič svo.c maske-radne cunje. Včasih bi jih hotela sežgatj in tudi sežgala bi Jih, pa se bo itn, da bi se potem otopila. Sličnih pritožb je bilo toliko, da je  začel karnevalski odbor pomišl ati, kako bi bilo mogoče kraljice zamenjati s čem drugim, bolj preprostim, recimo z muzami, kot je bilo v navadi v času druge im-perie. Bržkone bi se ti gospodje tako kmalu ae zganili, če bi ne posegla vmes kraljica vseh kraljic. Ta tipkarica si je začela do-mišlati da je prava kraljica In njeno obnašanje napram vsem, ki so prišli v njeno bližino, je postalo odločno preziran e. N en nastop in geste kakor tudi zahteve so brle nadkraljevske. Trdila ie, da ji je dal odbor nezadostno premijo, ki ne odgovara nene-mu kraljevskemu dostojanstvu m vložila je proti karnevalskemu odboru tožbo. Sodišče n eni zahtevi ni ugodilo, nakar se je obrnila na drugo instanco. Konec ie bil ta, da jo le odbor strmoglavil In ji s pomočjo polici e odvzel kralevska oblačila. Ubožlca ni bila samo strmoglavlena, marveč tudi Izgnana, kajti rren patron jo je brez posebnih ceremonij spodit. Ko je odbor poravnal zadevo s kralico kraljic, je sklenil spraviti s sveta tudi ostale kral Ice. V republikanski Franci i bodo marllve čebele boli primerne kakor kraljice s kronami iz ponarejenega zlata. Letos nastopijo prt karnevalu maske, ki bodo po zunanjosti podobne čebelam.
Darila.
— Uprava našega lista Je   prc;e?a za;
Družbo sv. Cirila In Metoda. V počaščeni spomina blag. pok. g. dr. Ivan Tav-
čarja, ozir. mesto venca aa njegovo krsto darujeta gospod in gospa dr. Daltič Din. 230 in notar Hudovernik Din. 230. Namesto cvetlic na oder blag. pok. gospoda Ivan MankoČa in pok. dr. Iv. Tavčarja daru e Josipa Arko Iz Zagreba Din. 250. Skupno Din. 650.
Dr. Tavčarjev sklad prt C. M. dražbi: V počaščenje spomina uzor moža ozir. mesto venca ter cvetja na krsto blagopok. g. Tavčara darujejo: gg. R- Luckmann. trgovec D*n. 100, Ljudevit Mlakar, LJubljana Din. 15, dr. Ivan Pintar Din. 200. J. Sko iS, podrav. Jadr. banke Dia. 100. Peter Kozina Din. 500. Pucelj minister na razp. Din. 200, Mira in Jos'p Costaperaria Din. 100, Ivan Vavpotič akad. slikar Din. 100 dr. Demeter Bleiwes-Trsteniški Din. 200, obitetj g. Ade-le Skrberne D 250, Marija hi Valentin Kopitar Din. 100, dr. Viktor Hi Berta Oregorlč Iz Novega mesta Djn. 2^0. A. Senekovič Din. 100 minister dr. Niko Zupantč Din. 250, dr. Josip Ažman Din. 250, tavnatelj Peter Gra-sselli Din. 100, Trgovska banka v L'ublrani vložno knižfco Štev 3082 z vlogo Din. 1000 g. ravn. Milan Bogađv Din 250, g. ravn. Fran Rus Din 250, g. ravn. Benon Gregorlč Din 200, g. ravn. Pran SkuŠek Din 200 m prokurist gosp. Drag. Polic Din. 100 gospa Jela Lozar daru'e mesto zame Izložbe Dfn. 50. V počaščenje blagopok. g. dr. Tavčarja daru e g. Lovro Pičman, klepar, mojster v Ljubljani Din. 50, g. Jakob Avšič Din. 10 g. dr. Praimseis Din. toU Skupno Dio, 2975 in Trg. banka Din. 1000.
Nezgodno zavarovance Sokolov-tefo-vadcev. V počaščenje spomina dr. Tavčar«a daru'e g. ravnatelj Peter Orassell Dm. 100.
Poko ninski sklad sravnJšklb vdov la s'rot- V počaščen'e velemož dr. Ivan Tav-čara m dr. RašTna daru'e kemični laboratorij Kolaf v LjubFani Din 200.
Revne ruske d jake. V počaščon;e spomina bola g. pok. gospoda dr. Ivan Tavčarja
oziroma mesto venca ter cvet 3 na njegov grob daru e;o: gg. Jcsip Kosler D n. 150, dr. Viktor hi Berta Gregor?č iz Novega mesta Din. 200, dr. Šlajmer Din. 100, dr. Konrad Vodušek Din 100. Lavosl. Schuent-ner Din. 100, Ladislav Pečanka. nadravna-natelj L uM:. kredit, banke Din. 250. dr. Al. Praunselss Din 100, dr. Jernej Demšar Dn 100. Rikard Suinlk Din. 100. dr. Ivan Bole Din. 200. Rudolf Sark Din. 100 In Peter Steplc Din. 100. Skupno dinarjev 1600.
Mestne reveže: V počaščeni spom'na blagopok. g. dr. Tavčara ozir. mesto cvetja na negovo krsto daru'e o: zz. Lovro Pičman klep. moster Din. 5f), ATbert Zesch-ko Din. 330, rodbina Ivan Pa?diga Din. 200, Ljublanska gradbena družba Din. 300 rodbina Kostevc Din. 200, neimenovani vcle-trgovec Din. 500, dr. Jos'p Mavr. bivši lekarnar v Ljubljani Dfn. 100, Robert Kolman Din. 1000 in Jakob česnik Din. 330. Skupno Din. 2950.
Deč*1 dom. V počaščenje spomina blag. pok. dr. Ivan Tavčar a ozir. mesto cveta na n'egov grob daruejo: gg. general Tomše Din. 100. I. Korenčan Din. 100, Jerica in Matej Hubad Din. !00. delegat dr. Karel šavnik Din. 100 AntonPa Gogola Din. 100, sestra Kolašlca Marfa Kopitar Din. 100, Alo zij in Blanka TykaČ D*n 200, Hanuš In Minka Krofta Din. 200, Rihard Schwfnger Din. 200, uradniki in mojstri Združenih papirnic Vevče* Gorica ne In Medvode d. d. Din. 200, Mesto venca na krsto pok. sod. predsedniku g. dr. Jakoba KavčTču daru e rodbina Krečeva Din. 100. Skupno Din. 1500.
Slepe tnvarde. (Društvo slepih.) V počaščen e spom'na blagopok. gospe Gabriel v Borovnici daruje J os. Medica Din. 100 in in nradn*štvo ter mostrl »Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v počaščenje spomina blagopok. g. dr. Tavčarja Dm. 2"O. 5kupai Din. 300.
Uprava našega lista je prejela za: dr« Tavčarjev   sklad C. M. D.   V počaščenje
spomina blagopokojnika darujejo gg.: Ivan in Vlado Kmet Dfn 150. dr. Fran Zupane Din 100. Ivan Mikuž, ravnate! Hipotekarne banke jugosl. hranilnic v Ljubrani Din 100. F. Palovec in soproga Din 100, notar Anton Zcvn;k, Višnja gora Din 100 In Franci. Marija ter Leo 5tuplca iz svojih prihrankov (vsak po Din 23) Din 60. Skupno Din 610.—. »Mestne reveže.« V spomin blago-poko nega g. dr. Ivan Tavčarja darujejo: Ivan In Vlado Kmet Din 150 in Kreditno društvo Mestne hranilnice 1'ubljanske Din 3r>0. Skupno Din 450. »Ruske djake«. V počaščenje spomina blagopok. g. dr. Iva« Tavčarja darire o gg.: dr. Fran Zupane Din 100, rodbina dr. Alojzi! Kokal:a Din 100 in G. Saovic Din 100. Skupno Din 300. »CJril Metodovo družbo«. Mesto cvetja na grob ge. J. Kuheleve daruje g. Pranja Petričcva, inž. soproga Din 100. »Dečjfi dom«. V počaščeni blagopokojnega g. dr. Ivana Tavčarja, ozir. mesto cveta na njegovo krsto daruejo: podružnica »Kola ;u<:osL sester« v Mostah Din 10A rodbina Milavec. LhtbPaua Din 100 in rodbina dr, A. Kobal Din !00. Skupno Din 300. »Slepe* (Društvo slep'h). Mesto cvetta na krsto blasopoko'nega g. dr Ivan Tavčar'a da-rue rodbina dr. A. Kobal, Ljubljana Din 100. »Jcgostovensko Matico«. G. Anton Ka fež. sodni svetnik v Lržu daru'e v počaščene pok. dr. Jakoba Kivčfča Din. ion in za. Marila Kaučfč, vdova Frido!?na Kavčič, Maribor daru'e v počaščenje spomma blagpok. g. dr. Ivana Tavčar:a Din. 108. Skupno Din. 200. — Srčna hvala!
Glavni urednik; RAST O PUSTOSUiMŠEK
Ođznvornt arednfk; VALENTIN KOPITAR.
GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE
ceneje In trajnije eo kakor esnenel Najbolje varstvo proti vlagi I snrasa I
Akcijonarska družba
za prometne in železniške potrete
I, cbljjaua, Karlovska cesta 30.
Lokomotive, vozički, preknenikl. plateskl vozovi« okolesja sa poljske aelezn ca ter vsakršen dragi materijal aa poljska železnice točno In ceno e skladišča v ml ali Zagrebu. — Zahtevajte pa«
nudfcei 2151
Zofiolehnik,
smožen dela iz kavčuka in zlata, l$ČE SLUŽBE. — Naslov pove
uprava »S'ov. Naroda«. 2170
Išče se nemeblovana soba,
če mer?oče s posebnim vhodom, ZA DVA NOVOPOROČENCA. Plača dobro. — Ponudbe pod »Nuj*
Do'2038tf na upravo »Slov. Naroda«.
Vodja za bager
SE IŠČE. — V tej stroki popoh r~ms izvefbani reflektanti z dobrimi spričevali naj pošljejo po* audbe na upravo »S'ovenskega Naroda« pod »BAGER/2174«.
Stavbna parcela
5lavnega kolodvora na naj* prometne|Si ulici, z že oddeljenim "•^brrirn načrtom za vilo in skla? dišče SE CENO PRODA. — Več se izve v upravi »Slov. Naroda«.
!šoe se stanovanje
rilJUa 56 MESARSKE SANI PO NIZKI CEN L — h KRALJ, 2ELEZNIKL_2175
Dva gospoda aii dijaka
SPREJMEM  TAKOJ  v sredini mesta  NA STANOVANJE IN DOBRO HRANO. — Naslov po* -e uprava »STov. Naroda«. 2167
Sobo,
nramo ali opremljeno, IŠČE TR* GOVEC za nekaj ur čez dan. — Ponudbe pod »Trgovec/2166« na unravo »Slov. Naroda«.
sobami ter kuhinjo, naj* rafe v kaki vili ali pa SE VZA* ME V NAJEM MAJHNA VI* LA. — Ponudbe pod »F. G./2159« rpravo »Slov. Naroda«.
Nov štedilnik
?r,c5mke »Gebe« z dvema kuhal* nima odnrtinama in nanravo za segrevanje vode SE POCENI PRODA. — Marija BURGER. Zgornja Šiška 40. 2162
Iščem stanovanje
▼ predmestju Ljubljane, in sicer s kuhinjo in sobo ali pa sobo z uporabo kuhinje. — Ponudbe na upravo   »Slovenskega   Naroda« pod
»Predmestje/2! 22«.
Stanovanje,
obstoječe iz 2—3 sob v stari aW novi hiši v sredini Liublfane ali b'ifnji okolici, ISCE ZAKONSKI PAR ZA TAKOJ ALI ZA PO* ZNEJE. — Ponudbe pod »Stano* vaaje/21?l« na upravo lista«__
Sorelme se proda»aSka
V TRGOVINO Z MEŠANT.M BLA* GOM v večjem trgu na Spcdnjein Štajerskem. Posebno zmožnost pri mam fakturi. — Prednost imajo z dežele. — Naslov pove uprava »S1«** vftiF?:****  Na^o^at.__2172
Knjiiovodia-hllančnik.
obenem izboren korespondent s popotno tearefičnn fn pr^^^n trčov; *ko izobrazbo, TELI VSTOPITI v ve* liko trfovsko ali industrijsko podiet-je. — Ponudbe pod »Trgovski urad* nik.^2148« na upravo »SI. Naroda«.
Stareiša kuharica.
i
"nmn n v^^lgtiilie spričevalom, SE TAKOJ SPRFTME k trem osebam v Zidani most. P!n*a za pridno m varč* no mesečno 1200 K. — Naslov se , irve pri uprav? »Slovenskega Na '•oda m in se potem lah'-co osebno predstavij pod »Št. 2022« in se potem lahko osebno nredstaviio.
Kdo bi posodi! 2000 kron
BOLJŠI GOSPODIČNI proti me* sečni odplači. Ponudbe nod T>Ta* koi/2163«  na upravo »SI. Nar.«.
Iščem nemeblovano soba.
PLAČAM DOBRO. — Kamene ponudbe na upravo »S'ov. Naro* da« pod »Snažnost/2156«.
SpL* (Absteigquartier) TRAŽE 2 trgovca iz Zagreba u centrumu grada: mo5e biti i bez ->okuČtva. — Pismene ponude slati: Krali, hotel »Slon«. 2154
IMovana soba
ra dve osebi, s unorabo kuhinle, ^E ODDA. — Oglasi pod »Solidna 2164« na upravo «Slov. Naroda«.
Kupim brštin
ra okraj vrta in ofrajc. — Po* nudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »BršTin/2136«.
Zanesljtos nilmarja
SPREJME
KOLINSTA TOVARNA
V LJUBLJANI.
Baraka
SE PRODA v soboto dne 3. t. m. ob desetih donoTdne dražbenim potom na PRULAH, SREDINA.
2161
Na dobro domsSo hrano
SE SPREJME VEČ OSEB. — Pismene ponudbe pod Več oseb/2141 na upravo »Slovenskega Naroda«.
Lokal v sredini mesta
SE ODDA s 15. majem. — Pi* smene ponudbe pod »Ugodnost 2142« na upravo lista.
Iščem deklico
k majhnemu otroku.
Šolski drevored 2/TTI. levo. 2158
Agilnega potnika,
VPELJANEGA V SLOVENIJI. IŠČE TRGOVSKO PODJETJE. Naslov pove unrava lista. 2140
Čvrst deček,
nad 15 let star. iz bolise h?Se, BI RAD VSTOPIL KOT VAJENEC v kako prodajalno ali rbrt. ~- Na-'^v pove uprava »Slov. Naroda«. 2149
Kupim žaao, mlin
ali kakšno POSESTVO ter dobro ohranjeno MOTORNO KOLO. — Ponudbe z p**ančnim popisom tn Ti3 na: GORNIK, Libeliče, Kr>ro3 $vo. 2152
Enenadstnpa hiša
obratnimi lokali na prometnem kraju v sredini mesta SE PRO* DA. — Pomidbe r>a upravo »SIoven* sker»a Naroda« pod »I. R72147«.
Turiiio Fiat teretni auto
18 : P. sa 35 kontskih si^a nosivost 2V« do 3 tone PRODAJE SE JE* FTINO. — FRANJO TURK. ČABAR. 2173
Hm damski plaše
7i damo srednje postave, SE PO CENI PkODA. ~ VpraSatl med 13. In 16. uro na Starem trgu 17. IT,
nadstropje. 2145
Izprašan strojnik,
jizučen ključavničar in elektrik, TŠČE SLUŽBE kot vodja tovarne ali centrale. — Ponudbe pod »Sr= mobtojen 78/2097« na upravo lista.
Mlad gospod \Ez ssbs
z električno razsvetljavo in tira-no pri boljši rodhmi. — Ponudbe pod    »Akademik ^2137«    na upravo
»Slovenskega Naroda«.
Mesto išče stavbenik,
^rnožen vseh visokih stavb, želero* betonskih, elektraren, vodnih zgradb, •mostov; nnpolnoma sairrsto»T>o na^ stopim lahko takoj. — Ponudbe ra i-n-avo »S1'»v*»nskega Naroda« pod »Stavbenik'2160«.
Zonenlo se za hišo v Ljubimi
ali proda za Izsekanie nože! prvo-vrsno kvalitete, na ravnini on> cesti, obstojat iz Hrastov, brestov tn
cfe'oma smrek. Masiov v upr. Slov. Naroda. 2163
Otvarja se 4 mesečni
srbo-hrvatski - francoski in italijanski
torij in Homzator!
v svrho praki:Čne ponovitve ter izpopolnitve za vse cn*f ki so se kjerkoli ufcJ* teb jezikov, a jim manjka praktične uglajenosti in
slovnične sigurnosti.
Cas poduka: od 7 — 8/«9 h zvečer. Lv-ks?! v mz&tn šo*&*om potilon^ na Led ni, Komenilcegani.
FpfFOVfiBfe vsak dan pri šol. slugi in zvečer ob 7 uri.
dneh povodom smrti
Na stanavanie
SE SPREJMETA TAKOJ DVA PRIPROSTA GOSPODA. — N*. slov pove uprava »Slovenskega Na* roda«. 2176
Cvetoče hijacinte
v različnih barvah,   dobtnr* *<*mena za   vrfove,   fina   zelen jati fSeh*vara» wurzel). eptntovs9<a pesa, oktofli pa* Bki korenfček itd., kakor ttrdi Ude* l^vrnfe vencev po na in iŽji cent.
POLJANSKA CESTA ST. 12.
Prevzame se po načrtu frpeljavm vrtov
TT">V^ V*l~
5 TONSKI »BISSTNG«
tovorni auto
r. želemimi obroči in v zelo do* brem stanju se pod zelo usodni*
mi pogoii TAKOJ PRODA.
Anton PETRIC, lesni trgovec.
Kandija*Novo mesto, 2178
lepa kočija in mesar* _,__
Prodan? eitonadstroimo vilo
zidano pred 12 let! ? lepim stanova njrtm fn vrtom, kamero bi se dobilo tudi potom izmen lave. ParVetinme robe m električna luč. — Ponudbe rod »Mt«rrf dom« r*n Anoneni ^rv*»ff Drago Bese! jak. Ljubi »an*. So4na I'^ca 5. _ 2011
Traovlna s mm
M MfflM
i «■ rwm Wmmme% Pr»w-ca*k*V Haa na svo atnva*lltv n a *arnda, nafjo'fe seme: tif ift^ pa a a fMa-mm*. Bcken^or*er |n Obemdorfer) •'oie »'fernje po 14 Din. (S6 K> 1 k'e. Na*o-čiia »d rmirfM: Tla« Vls«saii)i i f po?tfah 287. gn«3
Gospodična
z \*eČlefno prek so, veSča vseh pisar* niških del, korespondence, strojepisja no diutaht fslovensVo in nem*1-«^ IS^R SLLŽBO ZA POPOLDANSKE T TR^. — Pomjdbe nod »Perfektno s t 2157« na i^nravo t>S1ov. Naroda«.
IERBCE KUHELJ
s prijazno in sočutno besedo tešili našo bolest, zlasti vsem, ki ste s cvetjem in venci kakor tudi z osebno udeležbo pri pogrebu dali izraza svojim srčnim čutilom in izkazali zadnjo čast naši nepozabljeni pokojnici, bodi tem potom izrečena naša najiskrenejša zahvala.
¥ Ija&I^as, dne 28. svečana 1923.
Rodbina Kuhelj-Berbuč.
Gostilna.
VZAMEM V NAJEM GOSTIL* NO v Ljubi lani ali okolic! — na prometnem kraju. —- Ponudbe pod »Gostilna« na Anoneni zavod Drago BESELJAK, Ljubljana« Sodna ulica §t 5. 2153
Mesto hišnika
LAD ZAKONSK brez otrok. Mof Je vajea nep* aaaa fc laaa, kakor m
I5ĆE
MLAD ZAKONSKI PAR
vsak rt* anizarsko
tn draga, lana je vafena vsakega
domačega dela. — Naslov pove uprava »SH>v. Nareda*. 2138
fS6t se ntniL
»»»W   WW   B»W .VtW».
veM ar%o^-%aa»iiH>. j£°*cn***m+ In n€iaSerne, Iti**^ jc Je potov*! pn Hrvatski tn Srbiji a galanterijo in ■•ifumui^fa. Intff dobi a*aaovn**$n v b?Ji: Wtt mor« oženjen. b«*e« a1? nai« več i 1 otrobom. — Prednost H»alo tisti, kateri so zmožni knjig^vedstv* fn koresr ond-^nce. — Pon-dbe pod mPotnfkn pc^tno leleos L^tbfjinML
2153
9sp!f    ti^itelle nimnaitiko u srednjim Ikoiama.
U smislu Propisa o ispitivanju kandidata učiteljstva gim aMlke u srednjim školama od 28. oktobra 1921, broj 47.428, držat će se dne 25. i slijedećih dana mfeseea a^rl?a 1923« Ispiti za učitelje gimnastike u srednv'm školama u prostorijama kr. muške učiteljske škole u Zagrebu (Medulićeva ul. 33.)
Kandidati, koji žele pristupiti k ispitu, imadu prema članka TI. spomenutih propisa podnijeti propisno bibegovanu molben'cu Ravnate!istvu kr. ispitnocra povjerenstva za učiteljstvo gimnastike u srednjim školama u Zagrebu (Pokrajinska uprava, odjeljenje za prosvjeta i vjere) bar mjesec dana prije isnitnog roka.
Molbenid valja priložiti: a) svjedodžbu zrelosti koje srednje ili učiteljske škole, b) uredovno liječničku svedodžbu kojeg školskog liječnika o tjelesnoj sposobnosti za učitelja gimnastike, c) opis života, o kojem će kandidat tečaj općega i napose gimnastičkog I praktičnog obrazovanja svoga, zatim opseg i književna pomećna sredstva svojih nauka naznačiti tako točno, da ispitno povjerenstvo može odlučiti, da li priprava kandidata odgovara zahtjevima, d) krsni list, e) napese valja prilož ti, ako ima svej-dodžbu o praktičnim vježbama u kojem Sokolskom društvu ili © svršetku kojeg praktičnog Sokolskog tečaja. Svi prilozi imadu bita propisno bi Negovani.
Taksa za ispit iznosi 63 (šestdeset) Din.
Kr. tspftao povjerenatvo za faiftlvante kati^ats uSiteiJv siva fliamaaUka u aredrtim akolama m Xa«raDa», J
stran 6.
SLOVENSKI NAROD"   dne 2 mnra 1022.
Stev. 50.
toda
•p 10 zvezkov »Goethe*« 5C m 5 »Heine&Werke«. Naslov pove uprava »Slovenske* pa. Naroda«. 2071
Na stanovanje in hrano
SPREJMEM s 1. marcem DVA DIJAKA, ozir. GOSPODA — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2052
Sobo išče ruski slikar
PETRO GRADSKE AKADEMIJE. — Placa od 500 do 600 Din mesečno. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Grimm/2053«.
Lepa zračna soba
2 DVEMA POSTELJAMA SE OD* DA TAKOJ. — Naslov pove oprava »Slovenskega Naroda«. 2055
Ceno se proda volčja psica
pristne pasme, dve leti stara. — Spodnja Šiška, Sv. Jerneja cesta št. 38, I. nadstr., levo. 2056
Perfektnena saldokontista
ISCE ZA TAKOJ, event. tudi za po* vne)e spedicijsko podjetje. — Oferte pod šifro »Vesten/^2051« na upravo »Slovenskega Naroda«.
V naiem se išče oostflna,
KAVARNA ALI BOFFET. Plača se tudi event- odstopnina. — Hartmann, kavarna »Zagreb«, Petrinja, Hrvat* •ko. 2033
Mesto išče konforisfinja
2 DVELETNO PRAKSO. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Knjigovodstvo in koresponden* ca/2046«._
Sobo pri boljši rodbini,
eventualno a hrano, IŠČETA ML A* DA POROCENCA. — Ponudbe pod < »Soba 50/2077«  na  upravo »Sloven* j skega Naroda«. I
PRODA SE malo RABLJENA
salonska obleka.
Naslov pove uprava lista. 2008
Hannoniifflt,
IZVRSTNO OHRANJEN, ae aa 2000 Din PRODA — T. TURIN, to -varna glasovirjcv, Brancfl v Mari« boru. 2025
Kino-Anprepat 40 Amp.
in 65 VOLTOV. MALO RABLJEN, idealen stroj za potovalna kino*pod* jetja. Cena Din 10.000.—. — Ponudbe na:   L. TURIN,   Bistrica ob Dravi.
2025
Šofer!
ISCEM STALNE SLUŽBE KOT ŠOFER z večletno prakso in zna« njem štirih jezikov. — Ponudbe pod »Trezen/2060« na upravo »Slovenskega Naroda«. 2060
Lokomobila*
KLTPTM LOKOMOBILO 35 konj*
skih sil v uporabnem stanju. Ponudbe pod »Nujno« na An. zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 2048
Višji upokojeni državni uradnik ali častnik SE IŠČE
za zastopstvo graščine
v Ljubljani. — Ponudbe pod za* stopstvo 2064« na upravo »Slovenske* ga Naroda«.
Bičevnike,
PRAVE TRŽAŠKE IN RAZNE BIČE (gajžle) dobavlja vsako množino veletrgovina
OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 2110
Parkete
hrastove in bukove — prvovrstni slavonski les kakor brodarski pod v vsaki množini s po!aganjem ali brez po najnižji ceni dobavlja tvrdka
Ivan Primožič, parketar, Beograd
Strshinte Bana ulica 43.
Kupim vsako množino pnoja
Ponudbe na upravo »Slovenskega Na* roda« pod »Gnoj/2045«.
Kdor sprejme lovskega psa
V DRESURO, naj pošlje naslov na rnravo »Slovenskega Naroda« pod »Lovec/2044«.
Sprejme se vajenec
V TRGOVINO Z USNJEM IN ČEVLJI. — Naslov pove uprava »Slo* venskega Naroda«. 2054
^uuuSuSSuuSuuSSBBS^Buuu^uSsasuuSSuuu^^BSBSI
Izkušenega obratovodjo
za vodo visoke napetosti in trans*
formatorske postaje IŠČE Elektrarna F AL A, Maribor. 2119
Gostimo in mesarijo
na prometnem kraju SE VZA* ME V NAJEM. — Naslov pove uprava lista. 2121
Proda se kredenca«
pripravna tudi za gostilno iz hrasto* vega lesa in EN PSIČEK VOLČJE PASME, dva meseca star. — Po*^v** se: Rožna ulica 15. 2079
Proda se dobro ohranjena spalna mrava radi selitve
PO NIZKI CENI v Sp. Šiški 78.
2041
Absolvent
vinarske in sadiarske šole v Mariboru 2ELI VSTOPITI V SLUŽBO KOT OSKRBNIK- Vnaprej že zagotavlja, da bo marljivo in vestno iznolnjeval vse dane dolžnosti. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2120
Krtače
!
»zor!
Več mizarskega stavbenega dela, kakor okna, vrata itd. s prvovrstnim okovjem, vse popolnoma novo, med temi je tudi več vrat za premikanje (Schubtflr) s kompletnim okovjem. Predmeti se lahko ogledajo in so po zmerni ceni naprodaj.
Naslov pove upr. Slov. Naroda. 2019
Pmihi zavod za wm
d. d.
= v Ljubljani =
prodala
Iz slovenskih premogovnikov velen siti, šentfanškl In troo-velfski premog
vseh ha&ovostt, v celih vagonih pa ari«, oenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi ia iadustrifsSa pod'otfa ta razpadava aa debelo
Inozemski premog In koks vsake vrsto in vsakega izvora ter priporoča posebno Ia čehoalovaskl ln angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Oslovi PROMETNI ZAVOD ZA PBEMOO, d. d. centrala w L|abl|aal. Miktoa 6eva aasta 15/n. Podrnlnlea v Revam Sada (Baska).
3
I!
j ■si
ribarice, likarice, zobne, blatarice mazalke, omela, motvoz (špaga), čevljarsko prejr*. ščetine, vosek, lesene cveke, lesene pise za sode itd. priporoča tvrdka
OSVALD DOBEIC, Ljubljana. Sv. Jakoba trg 9. 2112
Trstie
strope izdelujem z na j moder nimi stroji in iz najboljšega   materijala ter   dobavljam v vsaki množini po nainižji ceni.
I. Jugoslovanska tvornica Bakula
los. R. Puh« Ljubljana,
Gradalka tatica 22.   Telet. 531.
Traži se komoanion
• <#
za jednu stolarsku industriju o Beo* gradu. Ista je insta'is:ma sa vcliVnm zgradom i mašine ri »ama, vrlo d^Hro razradiena, TRAŽI RADI PROŠIRE* NJA POSLA KOMPANJONA OD 200—400 hiljada Din. — Ozbiljni reflektanti ncVa se obrati Biroja »REKLAMA« Kn. Mihajlova uL 11. tel. 26—39. Beograd. 2104
PRODA SE PO NIZKI CENI
dvonadstropna hiša
z osmimi stanovanji, v najboljšem stanju, pred vojno zidana, s prostor* nim dvoriščem, kjer je še mogoče zidati. Stoji v bližini tobačne tovar* ne, ter je pripravna   za vsako obrt.
— Pismene ponudbe na upravo »SIo» venskega Nar.« pod Nizka cena/2050.
Raznleifnice
razne vrste, pisemski, pisalni, trgovski, svileni, gladilni in stekleni papir, Čipke za kredence, vpisalne knjižice in žico za cvetlice priporoča tvrdka OSVALD D03EIC, Ljubljana. Sv. Jakoba trg 9. 2111
a»—---^~«»—™uuuuuuuu«uon»SBl
Slamo
pšenično in seno sveta v vsaki množini, prešano v balah, oddaja takoj in najkulantneie
„Ilirija« Ljubljana«, Kralja Patra trg 8       Telcf. 220
Prodala bahovlh drv
na debelo in drobno, žaganje drv. dostava na dom. 10144
Dvokolesa, motorčki,
OTROČJI VOZIČKI, ŠIVALNI
STROJI, najceneje pri »TRIBUNA«, Ljubljana, Karlova ska cesta št. 4. 1909
Namočena polenovka
SE DOBI VSAK PETEK PRI
FR. KHAM, Ljubljana nasproti hotela »Union«.
634
Prodaše
pred desetimi leti zidana TRTNAD* STROPNA, MODERNA HISA x lepimi svetlimi stanovanji in kletmi
ter dvoriščem v Spodnji Šiški. Ponudbe pod »Lepa lega, Din 32.500« na:   Anončni zavod Drago Beseljak in drug. Ljubljana. Sodna uL 5. 2049
Kupim večji bukov gozd
blizu železniške postaje za iz de* lavo oglja in bukovih drv. — Ponudbe pod »Ugodna cena« na Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. 2047
Seno, slamo
IN DRUGE DEŽELNE PRIDEL* KE (seno 900 K, slama 600 K), franko vsaka postaja v Sloveniji, dobavlja domača tvrdka PUKL IN VERCE, 1965 trgovina z dež. pridelki, ŠOŠTANJ.
Fino mast za usnje,
čistilo »Ilirija«, »Jadran« in »Ci-pulin«,  čistilo za kovine ter to; aletno  milo  nudi  po najnižjih cenah
OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 2109
Seno, slamo,
najboljše, Čisto, zdravo v balah prešano PO NAJNIŽJI CENI, kakor tudi OVES in KORUZO razpošilja dnevno na vsako po* stajo v Sloveniji
FRANC KAMBIC, ZAGREB, Tka'čičeva ulica 71 B. 2133
Nogavice,
ženske, otročje in moške, žepne robce, razne trakove, rJumbe, sukanec, bombaž, vezenino in dru-fjo kratko ter galanterijsko blago kupiti najceneje v veletrgovini OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 210S
ELIIff. dniž&a za električno iodust. d.zo.L
ELIN gradi električne centrale.
ELI M prolzvafa In dobavlja vse električne stroja In elektrotehnične aparate in izdelke.
ELIN profctira brezplačno vse naorave in obrate, ki so v zvezi z elektrotehniko.
Tehnilne pisarne in zaloge-
LJUBLJANA. Dunajska cesta, palača Ljubljanska kreditne banke« MARIBOR« Vetrlnjska ulica 11
Tračnic
200;
a e
že rabljene, kupi večje podjetje. Ponudbe z navedbo cene naj ae pošljejo na opravo Slov. Naroda pod »Tračnico 29-2095*.
aiki vzorčni
od 11. do 18. marca 19Z3
aa] eb!i£o vsakdo,  U teli novih trgovskih zvez.
Usodnosti za posetnlke
75 °/0 popusta pri vidiranju potnih listov, 33 % popusta pri osebnih in brzovlakih čehoslovaških železnic pri potovanju v Prago in nazaj.
LEGITIMACIJE
za ceno a Din 20*— se dobivajo pri Češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani, Breg št. 8 in ofidelnem zastopstvu, tvrdki
ALOMA C0MPANY, družba z o. z.
Ljubljana, Kongresni trg 3.        Beograd, Sremska ul. 9.
aaajsjas«asjsjra^
Kupim
trži
raMteso poFslcd 178
ce
in drugi materija! za poljsko že'ezmco Ponudbe pod .Poljske železnice 1784* na upravo S'ov. Nnroda-
za iai!!5. tesaorl!! in otro!;?
po zmernih cenah pri
A. SlnkoviG nas!. K. Sosa
UVBUABa, Me.tni trg it.
Nova Bukovica pri Slatini, Slavonija
v Zagrebu
lite uradnih®
s popolnim znanjem luvatakee in nemškega dopisovanja ter vseh drugih pisarniških poslov. Ponuffbe pod .Točan 1900* na upravo Sov. Naroda. 1980
Razprodaja manuffak, blaga
Pl "JI ;fiITisTss»s7sas^^
Tvrdka Franc Ksav. Souvan. Mestni trg 24. naznanja ceni, občinstvu, da se bo prodajala sedanja taloga do IS. marca vsled sko-ntflnfe preselitve v novi lokal po fcdatno znižanih cenah.
i y. - % . »-'M. .15*. TS**-
MKtvroch. x aaaaaf ?92X
Znfžanle naročnine!
HadI znliaa'a poitalh farlfoa za Braljevlao SOS
stane seda)
Frager Tatiblatt
m enodnevnim direktnim  poštnim pošiljanjem z večernim Izdanjem     . ..........
jutranjega ladanja poadlna številka.....
Din 49.— Din 50--Din   2—
Priznan kot nafbel'n ?nfopmIr^n fn nrfrazS!r9e»e'£! nentšlil dnevnfh ▼ Čeboslovaški. Natveč^a crospod r-ska Isvostiteltska slntba s lastnimi kabeiovmi brzo la*kaml ameriškega blagovnega tržišča. Dokazano največji in nataspe&nefii oglasnik.
Storilko na orlod ter tarife oglasa nosTe
UpravanPragerTagblattalf Pracf, ?av.nmi£l2.
Racam pošt. hran. 33.312 pri Hrvatski Eskomptni banki, Zagreb.
TRGOVSKA BANKA d. d., LJUBLJANA
POPRUZHICEi I ari kar
Rekok aiavanjeradM Slovanska '
ULICA feSTM
ESKMPTU BAHKA)
KAPITAL In REZERVE Dfai 17,500.000--
:-: Iztrsoie tse ban&ie posle aajtočneje in najkulanlneje :-:
Bneofavli Trsjavaka
Telefoni: 139, 146, 458
EKSPOZITURE i
Konjic.
M.ža - Dravograd Ljubljana (menjalni, oa v Kolodvorski ul.)
lastnina ia  tisk  »Narodne tiskarne«.
DU
96
2854