Leto TIH. V Celju, dne 12. junija 1913. SI 24. Izhaja ysak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. Naročnina se plaCnje vnaprej. Posamezna Številka stane 10 vinarjev. Oglasi se račnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovora. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: (lNarodni List" v Celju. Peter Majdič, Celje. (Petindvajset let slovenske delavnosti in podjetnosti.) V Celju, 12. janija. Kraja Gaberje in Spodnja Hudinja pri Celju sta se tekom zadnjega četrtstoletja razvila v enega izmed največjih industrijskih središč na Štajerskem, da, na celem avstrijskem jugu. Za ta razvoj so bili dani že mnogi naravni in gospodarski predpogoji, a pospeševali so ga še povrh narodnostni boji, trdo borenje domačina Slovenca proti tujcu Nemcu, ki bi si rad utrdil in ohranil v Celju in okolici z dobrim in razvitim gospodar-darstvom tudi svojo politično moč in upliv ter razširil dalje v slovensko deželo. >Ako se pripelješ z vlakom po ozkih dolinicah od Maribora in Poljčan sem v Celje, se ti odpre pri Teharjih svet v široko, rodovitno ravnino, ki jo okrožajo savinske Alpe na eni, zelene konjiške gore in ponosito Pohorje na drugi strani. In pred seboj vidiš visoke dimnike številnih tovarn; med njimi nizke hišice, nekaj njiv, vrtov, industrijskih tirov, s kratka pristno sliko industrijskega kraja. To je Gaberje. Višje gori, ob potoku Hudinji, malodane skrito v zelenju, vidiš še eno veliko tovarno z ogromnim skladiščem: to je automatični paromliu tvrdke Peter Majdič. Celje leži na važnem mestu. Ta se stekajo mnoge prometne žile, stare in nove trgovske ceste. Na jug proti staroslavni Banovini, na zapad proti Kranjski in Trstu na sever proti nemškemu Gradcu. Od starorimske Celeje pa vse do današnjih dni je tu politično in gospodarsko središče večjega dela slovenske Štajerske. Dolgo vrsto plemen in rodov se je vladalo od tod; iz Celja so zapovedovali Dašim prednikom Rimljani, celjski grofje in za njimi avstrijski uradniki. V Celje teži gospodarsko mnogo okrajev; bogati pridelki poljedelstva, živinoreje, vinoreje in leso-trštva se zbirajo tu za predelavo in izvoz. V osrčju bližnjih planin leži sklad na skladu črno zlato, neizmerni in malodane neizčrpni zakladi premoga. Sem se stekajo plovne in drnge za industrijelne namene pripravne vode velikega okoliša. Praktičen in podjeten Nemec je kmalu spoznal politično in gospodarski važno lego Celja ter se je potem ravnal. V urade je natlačil svoje ljudi, širil je svojo obrt in trgovino, v Celjski okolici pa je zidal tovarno za tovarno, pritegoval vedno več slovenskih ljudi v svoja podjetja, jih odtujeval političnim ciljem njihovega rodu in po-nemčeval osobito njihov naraščaj. Med Slovenci v mestu in okolici so vstali možje, ki so z žalostjo in skrbjo v srcu opazovali, kako si Nemec zida trdne gospodarske temelje za političen razvoj v bodočnosti. Lotili so se kreditne organizacije Slovencev in pripravljali počasi tla za slovensko obrt in trgovino. Na veleobrt si seveda nikdo še misliti ni upal. Tu nam je poslala sosedna Kranjska Petra Majdiča, ki ima za razvoj slovenske veleindu-strije v Celjski okolici ter za napredovanje slovenske trgovine v celjskem mestu samem neprecenljivih zaslug. Baš prihodnje dni, dne 16. junija poteče 25 let, kar je kupil v Spodnji Hudinji od Švicarja A.dolfa Lutza skromno mlinsko podjetje. Peter Majdič, mlad in energičen mož, je mlin v malo letih popolnoma prenovil in razširil v da- našnji velik etablisma. V letih 1896—1897 je mlin prezidal in ga preuredil po angleškem sistemu: tudi ga je popolnoma automatiziral in je bil to prvi paromlin te vrste v celi avstro-ogrski monarhiji. Moglo se je naenkrat zmleci štirikrat toliko kakor poprej. Ali krog odjemalcev izvrstnih Maj-dičevih mlinskih izdelkov neprestano narašča, zato se mora mlin vedno opremljati z najmodernejšimi in najzdatnejšimi stroji, da more ustrezati naročilom občinstva. Poleg tega mlina ima Majdič od leta 1898 še en umetni mlin v Škofji vasi, ki ga rabi posebno za mletje koruze, ajde in rži. Občudovanja vredna delavnost in podjetnost Petra Majdiča pa se ni omejila samo na mlinsko obrt. Mal krog celjskih Slovencev je v gospodarsko obrambo proti vsemogočni in Slovencem skrajno sovražni nemški železarski tvrdki Rakusch v Celju ustanovil železninsko tvrdko „Merkur". To je 1. 1900 kupil Peter Majdič in jo razširil v železninsko veletrgovino, čije trgovske zveze segajo po malodane vseh jugoslovanskih deželah. Tri leta kasneje je ustanovil Peter Majdič tudi veliko železninsko trgovino v Kranju, ki se pa danes bavi še s prodajo specerije in barvil. Lansko leto je bil Peter Majdič na prvi večji slovenski čebelarski razstavi v Celju odlikovan. Mnogi so mislili, da samo zaradi nenavadno bogate in strokovnjaško zbrane razstave čebelarskega orodja. V resnici je pa Majdič tudi menda največji slovenski čebelar. Kupil je namreč grad Smrek pri Višnji gori in prevzel tam eks-portno trgovino z glas i Tito kranjsko čebelo. To trgovino je ustanovil že L 1866 baron Rotschiitz. Na Smreku izdeluje Majdičeva tvrdka čebelarsko orodje. Iz malih začetkov je razvil Peter Majdi; eno izmed najpomembnejših, pa tudi najsolidnejših podjetij na jugu avstroogerske monarhije. Trebalo je premagati z delavnostjo veliko težav, obstati iu napredovati vkljub vsej nemški konkurenci. In za to je Peter Majdič pravi mož: on je naj-marljivejši delavec v svojem podjetju, v pravi meri strog, pa tudi pravičen. Pridobil si je pri domačinu in tujcu ugled in spoštovanje. Njegova tvrdka pomenja celjskemu in štajerskemu Slovenstvu lepo gospodarsko oporo, ki jo vemo v našem ogroženem mestecu ceniti najbolj. S pomenom in veljavo Majdičevih podjetij raste tudi veljava slovenskega imena. In ponosni smo na Majdičeve uspehe tem bolj, ker mož vedno odkrito, v besedi in dejanju kaže, da je narodnjak. Zato mu k petindvajset lelnici njegovega podjetja tem veselejše in prisrčnejše čestitamo. Bulgari. Resnica o posojilnici v Šoštanju. Z ozirom na uvodni članek v »Narodnem Listu" št. 21 z dne 22. maja t. 1., v katerem se trdi pod napisom »Resnica o posojilnici v Šoštanju", da se je rezervni fond razdelil med nekdanje člane načelstva, med katerimi je bil tudi »klerikalni župan velenjski" Skaza, priznamo lojalno, kakor smo že to v predzadnji številki na dragem mestu pripomnili, da' je to neljuba pomota, ker g. župan Skaza v Velenju ni bil nikdar član načelstva šoštanjske posojilnice in smo ga zamenjali s Franc-em Skazom v Šaleku. Ker nočemo delati nikomur krivice, radevolje to še posebej iz lastnega nagiba popravimo. Komaj je bil podpisan v Londonu mir med zveznimi krščanskimi državami na Balkanu in med Turčijo, že se pripravlja nov hud spor med zavezniki samimi, med Srbijo in Grško na eni ter Bulgarijo na drugi strani. Zunanji povod tega spora je razdelitev popreje turške pokrajine Ma-cedonije, notranji boj za prvenstvo med balkanskimi državami in narodi. Nedvomno je, da stoji v tem sporu slovenski narod na strani Srbov, že zato, ker so nam bližji po zemljepisni legi, ker nas veže z njimi več kulturnih vezi negoli z Bulgari. Ali nedvomno je pa tudi, da bode v bodoče Bulgarija najmočnejša in vodilna država na Balkanu, najsi še potem dobi nekaj okrajev manj ko je določeno v zvezni pogodbi s Srbijo, in ki ji pravzaprav, ako se oziramo na velike žrtve in uspehe Srbov v vojni in na zgubo osvojenega albanskega ozemlja, ne gredo. Zato se je pač vredno vprašati, kakšen je bulgarski naiod, katere prednosti in vrline ima, da se je v dobi 35 let pov-spel na prvo mesto med balkanskimi državami in je danes najmočnejši jugoslovanski rod ? Pred vsem ni ga naroda tako treznega kakor je bulgarski. Morebiti je vzrok tudi ta, da vino, ki ga pridelujejo Bulgari, ni kaj posebne vrednosti. Ena glavnih črt Bulgarov je, da med njimi ni alkoholikov in pijancev. Antialkoholičnega gibanja med Bulgari sploh ni treba, ker alkohol tam ne izvršuje vloge drnžabnega morilca ko pri drugih zapadnih narodih. Nikdar ni videti po ulicah bulgarskih mest in drugih krajih kakega pijanega človeka. Pač pa pije Bulgar kefir, in kdor hodi po ulicah bulgarskih mest, vidi vse polno piodajalnic kefira, to je na poseben način prirejenega kislega mleka; namesto gostiln vidimo mlekarno ob mlekarni. Ta zmernost v pijači je pač tudi vzrok, da ni najti pravega nočnega življenja v bulgarskih mestih. Ze zgodaj zvečer so ulice prazne in v gostilni ni videti pivcev, igralcev in pijancev. V Sofiji sami se zapro že o polnoči vse kavarne. Še v največji sofijski kavarni, ki je last bivšega ljubljanskega gostilničarja Kende, je najti ob tej nri le malo gostov. In če g. Kenda želi, da se gostje odpravijo iz kavarne, treba mu je samo, da jim priobči, da je treba kavarno zapreti, in vse se odstrani. Tu ni kakor pri nas, kjer ponočnjakov ni mogoče spraviti iz javnih prostorov, gostiln in kavarn. Bulgari hodijo zgodaj spat. Po zimi, ko je solnce zašlo, se bulgarski kmet zapre v svojo kočo, in kmalu — saj delati ni mnogo več — se poda k počitku. Prihrani si pri tem luč in kurjavo. Bulgarske kmečke hiše sploh nimajo peči. Bulgar ie skrajno soliden, ne pozna pijančevanja in po-nočnega razgrajanja. Po delu gre pravočasno k počitku. Druga preznačilna črta bulgarskega naroda je smisel za organizacijo in disciplino. Ta smisel je med Bulgari neznansko razvit. Najbolje se je to dejstvo opažalo v času, ko je bila proglašena mobilizacija. Mladih ljudi ni bilo več na deželi, in treba je bilo v najkrajšem času njih nadomestiti. Žene in mladeniči so si v najkrajšem času znali delo tako razdeliti, da sploh ni bilo opaziti da je vojna. Značilno je, kako so se celo dijaki, zlasti sofijski gimnazijci, organizovali in prevzeli službe slug v parlamentu, da je mogel parlament v redu zborovati. Gimnazijci so napravili organizacijo in se ponudili predsedniku zbornice Podružnica LJUBLJANSKE KREDITNE BANE CELJE Graška cesta (v hiši g. Kolenca) obrestuje na hranilne knjižice po ^ 3| o na tekoči račun brez C 01 njnHTi odpovedi po |0 VjIOLIII na tekoči račun z od- 01 povedjo po v |2 |0 od dneva ¥loge do dneva dviga. ■it NARODNI ••••••5 obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge dO dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama.' kot sloge. Ta prekrasni smisel za disciplino in organizacijo je tudi povzročil, da se je v Bolgariji tako silno malo čutilo mobilizacijo, vkljub temu, da je postavila Bolgarija na bojišče vse, kar leze in gre. Bulgar je praktičen, skozi in skozi realen, ne sanjari, ampak skuša izvesti samo to, kar je izvedljivo. Bulgar je sicer praktik kakor Ceh, pa ni tako sebičen ko Ceh, katerega sebičnost je tako omejena, da si pogostokrat sama sebi škoduje. Pri Bulgaru čisto drugače kakor pri Čehu je njegov realizem v zvezi s silno požrtvovalnostjo in ganljivim bratoljubjem. Sploh so socijalne črte pri bolgarskem naroda in narodnem značaju mnogo bolj razvite ko pri Čehih, drugem takozvanem praktičnem naroda slovanskem. S svojo politiko v zadnjem času so Bulgari pokazali svojo nenavadno politično sposobnost, svoj nenavadni smisel za smotreno, ne čuvstveno, in radi tega uspešno politiko. Bodoči zgodovinar bo lahko dokazal, kako hladno so proračunili Bolgari potrebo in izvedljivost balkanske federacije, zveze s Srbi. Najbolj odlikuje Bulgare to, da je pri njih navada, političen načrt, ki je bil enkrat sprejet za pravega, izvesti brezpogojno in na vsak način. Uspeh v politiki je samo od tega odvisen, v koliko se pravilno spozna končni smoter kakega političnega pokreta; ako je enkrat tak smoter spoznan za pravega, ne sme se kreniti pod nobenim pogojem na druga pota, temveč zasledovati se mora enkrat postavljeni cilj. Tako , so storili Bulgari, in to jim je silno koristilo. Upajmo, da bodo vedeli Bulgari tudi sedaj trezno presoditi vrednost ozke politične zveze s Srbijo in se po tem presodku ravnati! Še drugo lastnost imajo Bulgari, ki je važna, preznačilna. Dobro vedo, da v politiki formalnosti nimajo nikakega pomena. Podvrženi so bili Turčiji, živeli so pod sultanovo suvereniteto; in vendar je bilo to nekaj čisto zunanjega, kar za nje, realne ljudi sploh ni eksistiralo. Vedeli so, da je vsakdo v toliko svoboden in močen, v kolikor si zna to svobodo, to moč sam priboriti. Na konca pa moramo omeniti še neko odlično potezo Bolgarov: njih popolno politično treznost Njim je toje nagnenje, udajati se frazam in velikim besedam. Njih treznost se zrcali v tem, da znajo z veliko spretnostjo presojati, kako je treba postopati s svojim sovražnikom. Nikdar ga oni ne dražijo, v boj se spuščajo samo tedaj, kadar se čutijo dovolj silne. V vprašanjih, kakor n. pr. razmerje Avstro-ogrske k Bulgariji, so skrajno oprezni; ne izpostavljajo se. Pri vsem postopanja znajo ubrati ono pot, ki jim ne odtuji simpatij vodilnih krogov v Avstroogrski. Hladno presojajo svoje razmerje do Rusije. Ne navdušujejo se za Rusijo, skušajo ostati v dobrem razmerju z Avstroogrsko in pri vsem tem so odločni pristaši načela: Balkan Bal-kancem. In to brez vsakega šuma in hrapa. Bulgari so dokazali, da si more kak narod pridobiti stalnih uspehov samo tedaj, ako se v svojem dejanju in nehanju drži načela: Prvo je delo! Brez široko zasnovanega vstrajnega narodnega izobraževalnega, političnega in gospodarskega dela ni mogoče doseči ničesar. Slovenci, učimo se pri Bolgarih! Belci*«. Štajerski deželni šolski svet je v seji dne 31. maja 1913 imenoval: učiteljico Marijo Stan-degger za def. učiteljico v Rogaški Slatini, prov. učitelja Rodolfa Gobca za def. učitelja pri Sv. Venčeslu, prov. učitelja Friderika Zinnauerja za def. učitelja pri Sv. Jakobu v Slov. gor., prov. učitelja pri Sv. Marjeti ob Pesnici Friderika Vauda za def. učitelja, istotako Božidarja Gsell-manna v Makolah, dalje prov. učiteljico pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Ivanko Kocmut za def. učiteljico; za nadučitelja v Dramljah je imenovan dosedanji šolski vodja v Virštanju Fortunat Je-lovšek. Prestavljena je def. učiteljica v Selah, Karolina Kotzmnth k Sv. Urbanu. V začasni pokoj je stopila def. učiteljica v Makolah, Marija Thuma in v trajen pokoj začasno vpokojena učiteljica Marijana Vrečko. Mesta distriktnih zdravnikov na Spod. Štajerskem. Štajerski deželni odbor je razpisal z razglasom z dne 24. maja mesta distriktnih zdravnikov v Vojniku, Ljubnem, Loki pri Zidanem mostu, Hrastniku, Laškem trgu, Sv. Duhu v Ločah, Oplotnici, Ljutomeru, Kamnici pri Mariboru, Studencih, Sv. Marjeti ob Pesnici, Slivnici, Zg. Poljskavi, Ormožu, pri Sv. Tomažu nad Ormožem, pri Sv. Barbari v Halozah, Sv. Marjeti na Dr. p., Sv. Lovrencu v Slov. gor. in na Bregu pri Ptaju, končno v Planini in v Mislinji. Prošnje se morajo vložiti pri štaj. deželnem odboru do 20. junija. Pojasnila daje slovenskim prošnjikom ^Zdravniško društvo v Celju". Opozarjamo vse slovenske zdravnike, da se naj pridno potegajejo za ta mesta, distriktne odbore pa na to, da morajo izmed prošnjikov predlagati za vsako razpisano mesto po 3 osebe in da mora deželni odbor le enega izmed teh predlaganih prošnjikov imenovati, dalje na to, da bo deželni odbor, ako je tudi samo eden od treh predlaganih prošnjikov Nemec, če je tudi na tretjem mestu, gotovo njega imenoval. Ne predlagajte tedaj nemških zdravnikov, ako hočete imeti slovenske zdravnike!! Nov ministerski predsednik na Ogerskem je grof Štefan Tisa, politični pomagač prejšnjega ministerskega predsednika Lukača, ki se mu je v sodni dvorani dokazalo, da je osleparil državo v prid svoje blagajne za več milijonov kron. Tisa je hud sovražnik Slovanov na Ogerskem in tlači tudi odpor proti sebi in vladni stranki med Madžari samimi s kruto silo ob tla. Državni zbor se posvetuje o novih davkih na osebno dohodnino, žganje, šampanjec in dr., ki so združeni pod imenom „mali finančni načrt". Železniški minister je vložil v državnem zboru predlogo, po kateri bi se zboljšali službeni prejemki uradnikov, poduradnikov in drugih uslužbencev na državnih železnicah. Stalo bi to letno 6 milijonov kron. O klerikalnih nesebičnežlh. „Straža" pravi, da se dr. Kukovec ne bo več brigal za šoštanjsko posojilnico, „ker je posojilnica osušena in liberalnimi advokatom ni pričakovati več mastnih eks- j penzajjev". K temu pripomnimo pred vsem, da se odločno borimo proti vsakemu odiranju ljudstva, pa se naj to odiranje vrši potom liberalcev ali klerikalcev, potom dubovnikov ali advokatov. To nam je vseeno, gre nam le za korist ubogega ljudstva. Kar se pa dr. Kukovca in šoštanjske posojilnice tičfej pa lahko povemo „Stražinim" mazačem, da je dr. Kukovec opravil za to posojilnico brezplačno dela, ki bi ga po tarifu lahko računal najmanj na 10.000 K. Kar se končno tiče klerikalnega govoričenja o liberalno - advokatski pohlepnosti po ljudskem denarju, pa opozarjamo danes le na dr. Benkoviča in sicer na ta le slučaj: dr. Benkovič je imel nekega koncipijenta. Le ta je videl, da se je iz klerikalne posojilnice celjske posojilaprosilce pošiljalo vedno v Benkovičevo pisarno, kar jim je delalo nepotrebne stroške. Zato je nekoč neki stranki rekel, da naj gre naravnost v posojilnico. Benkovič za to izve in je vsled tega nad možem strahovito divjal. Tako, gospodje klerikalci, izgledajo klerikalni advokati. Ali ima Benkovič to navado še iz istih časov, ko je bil še liberalec in se starega liberalnega greha še ni popolnoma otresel ? V tem ^lučaju bi seveda bil zopet le liberalizem kriv odiranja, izvršenega potom klerikalca. Vsaj po jezuitski logiki bi tjo veljalo! v ftjI , . Od južne železnice. Če se Voziš po brzo-vlaku južne železnice in sicer v tretjem razredu, se ti, mora ubogo potujoče ljudstvo smiliti. Pred vsem sta navadno samo dva vagona tretjega razreda. Nekoč sem našel celo samo eri iragon tretjega razreda, med tem ko je za 2. in 1. razred najmanj po pet vozov, potem še spalni in jedilni vozovi. Po natančnejšem opazovanju sodim, da se vozi v 3. razredu toliko ljudi, kakor v 2. in 1. skupaj. Ravno tako gotovo je, da se vozijo v 3. razredu skoraj sami taki, ki plačajo cele karte, med tem, ko je v 1. in 2. razredu najmanj dve tretjine potnikov, ki ne plačajo nič ali pa prav malo, tako državni poslanci, državni in železniški uradniki itd. In vendar se skrbi le za udobnost slednjih, nič pa za udobnost ubogega priprostega ljudstva. Tega se v dva vagona na-tlači na stotine, da jih mora polovica stati. Kaj reveži v teh razmerah posebno v sedanji grozni vročini trpe, ve le isti, ki se je sam enkrat med njimi vozil. Seveda naši drž. poslanci nimajo povoda na to misliti, ker se jim na zofah 1. razreda in v jedilnem vozu itak dosti dobro godi. Celo tako dobro menda ne, kakor v stanovanju gdčne Theimerjeve, toda že še gre, kaj ne ? Pozor, naročniki,Narodnega Lista'! Na ovitku prihodnje številke (z dne 19. junija) bo našel vsak zapisano, koliko dolguje na naročnini do 1. julija 1913, oziroma bo našel napisano, do kedaj ima plačan list. Kdor ne poravna do 1. julija dolžne naročnine, se mu po 1. juliju list ustavi. CtljsKi oKraj. Občeslovensko obrtno društvo v Celju se je pritožilo dne 24. marca t. 1. pri namestništvu v Gradcu zaradi načina kako se razpisujejo in oddajajo javna stavbinska dela, posebno glede onega pri stavbi poslopja pri državni gimnaziji v Celju. Pritožili smo se osobito zaradi tega, ker se oddaja del ni razpisala v slovenskih časopisih in ker so se dela oddala večinoma kar pod roko nemškim, oziroma nemškntarskim obrtnikom! C. kr. namestništvo je odgovorilo na to našo pritožbo z odlokom dne 28, marca 1913, št. 15 -11/12 -1913, da še je oddaja del celjske gimnazije razglasila v aradnem listu „Grazer Zeitung", v „Oester-reiehischer Zentralanzeiger fiir das fJffentliche LieferOngswesen", ter pripomnilo, da se je omenjeni razglas v smislu določbe § 10 naredbe skupnega ministerstva z dne 3. aprila 1909 d. z. št. 61 zadostno priobčil in da se predmetni razglas v drugih dnevnikih proti plačilu ni razglasil (?). K temu moramo pripomniti, da bi mi prav radi omenjeni razglas tudi zastonj priobčili, ako bi nas visoko c. kr. namestništvo obvestilo. Ali tega v tem, kakor vseh drugih podobnih slučajih ni storilo. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celju išče stenografa - strojepisca, po možnosti izurjenega v malem konceptu za odvetniško pisarno s takojšnjim nastopom, odvetniškega kandidata s čimprejšnjim nastopom in odvetniškega solicitatorja z nastopom dne 1. avg. ali 1. okt. Delna preselitev e. kr. okrajne sodnije t Celju v druge uradne prostore. Vsled stavbenih popravkov v mestnem uradnem poslopju se je preselil kazenski, pravdni in izvršilni oddelek ter dostavni oddelek in vložišče tega urada dne 5. t. m. iz svojih dosedanjih prostorov v poslopje stare mestne ljudske šole zraven Grofije, Šolska ulica št. 17, kjer se od 7. t. m. naprej uraduje. Tam bodo civilna razpravna dvorana in kazenska pisarna ter vložišče v prvem, pravdna in izvršilna pisarna ter dostavni oddelek v drugem nadstropju. V svojih dosedanjih prostorih ostanejo kazenska razpravna dvorana (št. 3 mestno uradno poslopje, pritlično na desno) in nesporna oddelka ter sodni predstojnik (II. nadstropje RadakovitsclTeve hiše). V te uradne prostore — razun sobe št. 3 — se pride sedaj iz ulice „Freigasse" od zadaj po stopnicah mestnega nrada. Celjsko okrožje CSŽ. obstoječe iz sokolskih društev v Celju St. Jurju ob j. ž., Žalca, Bra-slovčah, Šoštanju, Št. Pavlu in Vranskem je sklenilo prirediti zlet dne 13. julija 1913 v Šmartno pri Slovenjemgradcu. Še nikoli ni bilo v tem tako narodno ogroženem kraju narodne slavnosti v namei-avanem obsegu. Priprave se vršijo z največjo vstrajnostjo, zanimanje za to slavnost je po vsej Savinski dolini od dne do dne večje. Za vrnitev gostov od slavnosti se pripravlja poseben vlak od Slovenjegradca do Celja. Velik koncert »Celjskega pevskega društva'. Minolo nedeljo zvečer je priredilo „Celjsko pevsko društvo" pod naslovom „Dr. A. Schwabov večer" v veliki dvorani sijajno obiskan koncert. Pele so se v moških, ženskih in mešanih zborih le pesmi domačega celjskega skladatelja dr. Schwaba, ki je petje tudi sam vodil. Nastopilo je do 70 pevk in pevcev na okasno ozaljšanem odru. Pesmi so bile ena lepša od druge — posebne uspehe pa so dosegli mešani zbori „Zdrava Marija", „Zlata kangljica", „Še ena" in „Dobro jutro". S solo-točkami so nastopili gospodična Ema Lilekova, učiteljica v Grižah in gg. Ernest Vargazon, železniški uradnik na Zidanem mostu ter Branko Zemljič, učitelj v Solčavi. Občinstvo jim je burno ploskalo; posebno prisrčno pa je pozdravilo skladatelja in povovodjo dr. Schwaba. Celjski Slovenci so mu poklonili v spomin na ta lep večer krasen venec s trobojnimi trakovi in „srebrno" kanglico. Domačinov in gostov je bilo toliko, da so do malega napolnili obširno dvorano. ' Občni zbor Zveze rarodnih društev se je S vršil v nedeljo, dne 8. junija dopoldne v mali ! dvorani celjskega ^Narodnega doma". Prišlo je f lepo število društvenih zastopnikov, ;med njimi ! „slovenska mati", gospa Dlmnikova iz 'i rbovelj » in dež. poslanec dr. V. Kukovec. Ker nam v tej J številki manjka prostora, priobčimo daljše^ poroti čilo o tem zanimivem zborovanju prihodnjič. ^ Delavsko podporno društvo v Celju pri-\ redi v nedeljo, dne 15. junija ob 3. uri popoldne \ pri rdivjem možu" v Spodnji Hudinji javno predavanje. Govori g. zdravnik dr. A. Schwab Bo ozdravljivosti jetike". Po predavanju se vrši na lepem vrtu poleg gostilne koncert društvenega in tamburaškega zbora. Konjereje!, pozor! Namigljaj v našem listu glede žrebčarske postaje v Gaberju ni bil brezuspešen. Prignalo se je doslej do 190 kobil; po-žuriti se bo treba prihodnje tedne, da številka doseže črez 200, potem upamo za prihodnje leto na 5 žrebcev. V Trbovljah se je nanovo začel širiti legar. Doslej je zbolelo 12 oseb, večinoma žensk. Pri deci na Vodah je pa precej slučajev škrlatice. Iz Šmartnega ob Pakl. Frančiški, omoženj Dobrišek v Rečiški vasi, je njen brat Jožef Kumef izpipal sadnih drevesc v vrednosti več sto kron in jih uničil. Storil je to iz maščevalnosti, ker se je s sestro spri. Iz Ctallcije pri Žalca. Tukajšnji iarani vljudno prosimo knezoškofijski ordinarijat v Maribora, na? nam izbere župnika, ko bo pravi duhoven, ne pa politični prepirljivec in hujskač. Oho, Jaka, kai tudi ti nameravaš priti k nam? Ne bo nič, midva sva že priletna in raje ostaneva gori za Dreto. Od Sv. Miklavža nad Laškim trgom. V nedeljo, dne 15. junija 1913 popoldne ob 4. uri se priredi v gostilniških prostorih g. Blatnika ob Gračnjci ljudska veselica. Na sporedu je burka „Trije tički", prirede kmetski fantje in „Cigaai", otroška igra z godbo in petjem v 3 dejanjih, igrajo šmiklavški šolarji. — Igra se v slučaju slabega vremena preloži na nedeljo, dne 22. jun. 1913. — Ker je čisti dobiček namenjen za šolski izlet šmiklavških šolarjev, se vabijo vljudno vsi prijatelji šole in šolske mladine. Iz Mozirja. {Podraženje piva.) Mozirski in rečiški gostilničarji so s prvim junijem podražili pivo za 4 vinarje pri litru. To podraženje je vzbudilo seveda med pivopivci veliko nevolje. Sv. Pavel pri Prebolda. (Ženska Ciril-Metodova podružnica) priredi v nedeljo 15. junija t. 1. ob 3. uri popoldne pod kozolcem gosp. Norb. Zanier-ia zelo smešni igri: „Poštna skrivnost" in „Trije tički". K obilni udeležbi ste vsi najvljudneje vabljeni! Vransko. Včeraj je zgorel pri trgovcu Osetu kozolec. Mirnemu vremenu in marljivemu delu požarnih bramb se je zahvaliti, da se ni vnelo zraven stoječe skladišče in ni zgorel celi spodnji trg. Iz Trbovelj. Novoimenovani župnik F. Časi iz Št. Lenarta je že poslal na „oglede" svojo gospo kuharico in svojega očeta, da pregleda v kakem stanju je posestvo in če se bode dalo takoj žeti, česar on ni sejal. Mi bi se ne brigali dosti za ta poset, ampak to nam pač ni vseeno, ako župnikov oče sprašuje po trboveljskih gostil-nicah, če je res, da bodo Trbovci župnika ubili, kadar pride. Neka narodna gostilničarka mu je dobro zabrusila; da Trbovci niso še nobenega fajmoštra ubili in da niso tiste klerikalne morale ki jo uči ljubljanski škofov ljubljenec dr. Krek — namreč, da se mora vsakega naprednjaka ubiti kot psa na cesti. Novi gospod župnik morajo imeti prokleto slabo vest, da se bojijo v Trbovlje. Navaditi se bodo pač mogli manir in da ne bodo zabavljali črez Trbovce. Ubil gospoda nihče ne bo, pač pa se jim zna kaj neprijetnega zgoditi, ako bodo pozabili, kje da so. Toliko v ravnanje našemu bodočemu dušnemu pastirju, njegovej gospej kuharici in njegovemu skrbnemu očetu, da jih ne bode preveč strah. Sploh pa se pam čudno zdi, zakaj silijo med take „ubijalce", kakor smo Trbovci. Ostali naj bi bili v Št. Lenartu v svoji krasni vili, pa bi bili brez skrbi za svoje življenje. Irtžifti ograj. Iz Rajhenbnrga. Pri nas imamo v kratkem občinske volitve. Volilni imeniki so že razpoloženi. Še menda nikdar, kar trg stoji, se klerikalna stranka ni vrgla s tako silo v agitacijo, kakor baš letos. Pri tem se poslužuje raznih groženj, spletkarij itd. kakor je pač navada pri klerikalcih. Po nekaterih hišah pravijo ljudem, da g. Kacjana ne smejo voliti, v gorenjem trgu agitirajo zopet proti g. Kosarju, med tem ko ga v spodnjem hvalijo. Prav tako delajo z osebo g. Lenarda. Radi bi zanetili v naprednjih vrstah neslogo in zmešnjavo. Bomo videli, če se bodo rajhenburški tržani dali speljati na led. Sicer pa ne bode škodilo, ako nekoliko premotrimo nagibe, ki gonijo klerikalce k tako čudni agitaciji. V prvi vrsti bode pa vzroka iskati v njih brezmejni pohlepnosti. Vse bi radi podjarmili, vse sami komandirali. Rajhenburški tržan, ki je bil tudi za časa kmetske podložnosti prost in sam svoj gospod, naj bi sedaj postal farovški hlapec. Plesati bi moral tako, kakor zapoveduje farovž, in če mora tudi zadnji groš iz žepa. Novi farovž, krasna palača z 18 prostori in ledenico, je dograjen. Edino vodovoda še nima, ki bi bil tudi trgu samemu v korist. Župnik je vplival na rajnega župana Preskerja, da je ta dal napraviti načrte in proračun za vodovod, ki presega vsoto 60.000 K. Obljnbil mu je tudi deželno in državno pomoč. Zaradi klerikalne obstrakcije pa ni dežela še ničesar dala in tako je tudi država zavezala svoj mošnjiček. Do tod bi še bilo vse v redu. A Preskerja se je hotelo pregovoriti, naj vkljub temu delo odda, češ, se bodo pa podpore pozneje izplačale, za sedaj se pa najemi denar. Preskei, pameten mož, ni hotel tržanov tako obremeniti ter se je uspešno otresaval. Klerikalcem je sedaj na tem, da bode izvoljen mož, ki bode pripravljen zgraditi vodovod tudi v tem slučaju, da se bode stavil na kredit. Že v poletju 1. 1913. se preseli duhovščina k novi cerkvi in do takrat naj bi bil vodovod gotov, ako se trg tudi zadolži čez glavo. Stranka tržanov pa stoji na stališča, da se preje ne prične z delom, predno nimajo dovoljenih okrajnih, deželnih in državnih podpor. Nikomur ni znano, kako dolgo se še namerava obstrnirati v Gradcu, nikdo ne ve, če bode dežela čez leta sploh v stanu dajati kakih podpor, ker jo klerikalna ob-strukcija potaplja vedno v večje dolgove in kak- šnega mnenja bode čez leta dunajska vlada, se tudi ne more prerokovati. Zato je stališče tržan-ske stranke edino pravilno! Preje denar, potem delo! Kdor pa hoče delati drugače, ta žene tržane v nesrečo. Vsi brez izjeme smo drage volje pripravljeni sodelovati in podpirati gradnjo vodovoda, a tržani vsled iste ne smejo trpeti. Tržani, ako vam klerikalni agitatorji pripovedujejo, da se gre pri občinskih volitvah za vero, potem jim vi s polnim pravom odgovorite, da občinski odbor nima nikake pravice vmešavati se v verske zadeve, zato so škofje in drugi visoki duhovniki. Občinski odbor je gospodarska korporacija, v kateri rabimo vestnih delavcev in nobenih pre-pirljivcev. Iz Brežie. V nedeljo, dne 15. junija 1913 popoldne ob pol 5. uri priredi Čitalnica v Brežicah koncert v veliki dvorani v „Narodnem domu". Posamezne koncertne točke proizvaja salonski orkester iz Krškega in čitalniški mešani pevski zbor. Št. Peter pod Sr. Gor. V Dekmarci je nedavno umrl posestnik Fr. Uršič, brat živino-zdravnika g. Ant. Uršiča v Št. Jurju ob juž. žel. Nakopal si je bolezen v rudnikih na Nemškem. Modras pičil je v prst leve roke dekle Ano Polak iz Križanvrha pri Št. Petru pod Sv. Gorami. Ker je dekle hitro poiskalo zdravniško pomoč, je bilo rešeno. V tamošnjih krajih je letos izvanredno mnogo kačje zalege. V Armeškem pri Rajhenburgu so pri občinskih volitvah dne 7. junija naravnost sijajno zmagali pristaši narodne stranke. Bili so soglasno izvoljeni vsi njihni kandidati. Zadnji klerikalec je slovesno sfrčal iz odbora. Rajhenburški gosp. župnik Cerjak se je odpeljal v toplice. SloVenjegrafti okraj. „Blrma" v Velenju. „Slov. Narod" poroča: V sredo 4. t. m. ponoči je šmarski kaplan Ma-lajnar javno na trgu „birmal" nadačitelja tukajšnje šulferajnske šole — Dwofaka —, s katerim je preje popival pri Raku. Pravijo, da je bilo „birmovanje tako hudo, da je revež „birmanček" še ponoči klical zdravnika. Običajno darilo bo pa baje delilo sodišče, a ne birmancu, ampak bir-movalcu. Kajveč po dotični obravnavi! Mariborski okraj. Ruše. Dne 8. junija je priredila družba treh gospodov in ene gospodične iz Maribora pod vodstvom daleč naokoli znanega, vrlega in lju-beznjivega gosp. Bruno Rotter-ja gledališno predstavo v Rušah v prid podravski podružnici slov. plan. društva. Vse osebe so izborno rešile svojo nalogo in hvaležni poslušalci so vedeli to tudi ceniti. Srčna hvala požrtvovalni družbi in posebe še g. Rotterju, kakor vsem drugim osebam, ki so k veselici kaj pripomogli in cenjenemu občinstvu, ki je bilo tako radodarno, da je ostalo čistega dobička 120 K 34 vin. Požar. Zgorelo je posestniku Al. Ilgu, posestniku v Selnici ob Dravi, gospodarsko poslopje z mnogim gospodarskim orodjem. Škoda znaša veliko nad 30:000 K in ni dovolj krita z zavarovalnino. ■ Promocija. V soboto, dne 7. junija je bil na češkem vseučilišču v Pragi promoviran g. Ivan Jurečko za doktorja vsega zdravilstva. Častitamo. n-Iz Maribora. To nedeljo se vrši Ciril-Metodova slavnost, združina s proslavo petindvajset-letnice moške podružnice. S ponosom lahko gleda moška podružnica na storjeno delo, toda še mnogo važnejše jo čaka v bližnji bodočnosti. Zato pridite, Slovenci, od blizu in daleč, da si podamo roke ne le k prijetni zabavi, temveč tudi k resnemu posvetovanju, ki se bo vršilo za zastopnike podružnic isto nedeljo dopoldne. Veselica sama ima kaj raznovrsten spored, razna društva tekmujejo med seboj in tudi naši malčki nočejo zaostati. Predstavili nam bodo Kosijevo igro s petjem „Štirje letni časi". Torej v nedeljo na veselo svidenje v mariborskem „Nar. domu"! ?tnjsKi ograj. Velika narodna slavnost v Frankovclh pri Ormožu. V nedeljo dne 15. rožnika 1913 se bo vršil zlet vseh narodnih društev ormoškega okraja na travniku vrlega Slovenca g. Martina Ivanuša v Frankovcih. Preskrbljeno je za bogat vspored z godbo, petjem, telovadbo, govori itd. Za dobro jed in pijačo bosta skrbela vrla Slovenka Helena Otorepec in vrli Slovenec Martin Vtičar ter narodne gospe in gospodične. Vstopnine ni. Vsak zaveden Slovenec pridi na našo slavnost. Iz Ormoža nam pišejo: Jeden izmed najbolj zagrizenih „Nemcev" v Loperčicah je znani svinjski mešetar Joršič. Te dni se mu je po pošti poslala neka pošiljatev, katere pa ni sprejel, temveč jo je poslal nazaj. Pogledali smo dotično pošiljatev in našli gori nemško pisano sledečo pripombo: „Ratur! niht Angnoma." Če Jnršič ne primešetari nemškim kupcem boljših svinj ko je ta ormoško-loperška nemščina, potem stoji prav žalostno zanj! Njegov sorodnik, dober naroden duhovnik, bi se v grobu obrnil, ko bi slišal o tem, da se slovenski loperški kmet Jnršič obeša protestantovskim spodnještajerskim nemškutarjem na frak in z nem-čnrstvom sramoti svojo slovensko rodbino in svojo slovensko mater! Iz Obreža. Predzadnjo nedeljo je loperški ttfajerber" imel napovedano „ubungo . Nihče ni ni hotel prevzeti komande. Jnršič je šepal, Ver-hovščaka je menda že naprej bolela glava od onega mačka, ki ga bo imel po preslavnem „Gan-tagu", komandanta pač ni bilo in n£ bilo. To jo pricitra iz Ormoža rešilni angelj, Baumanov Franci, oni gospod, ki povsod nos vtika, kjer ga nič ne briga in „ubunga" se je vršila. Druge nesreče ni bilo. „Fest steht die Wacht in Loperschutz ! Heil". Iz Ormoža. Drava je vrgla na breg moškega utopljenca, ki je ležal že dalje časa v vodi. Pri sebi je imel prazno denarnico in v njev naslov Franca Narata, vrtnarja v Ptuju, Minoritska ulica. ljutomerski okraj. Iz Ljutomera. Naši čitatelji so že izvedeli, da so Slovenci pri zadnji občinski volitvi v tretjem razredu zmagali. Proti Slovencem so volili vsi državni uradniki, češ, da morajo dobiti v roke tudi ta razred. Mislili so, da bodo Slovenci razcepljeni, vendar pa so se motili. Slovenska stranka je naravnost sijajno zmagala, disciplina je bila izvrstna. Kot značilno, kako se poda proti Slovencem vse v boj, je to, da je politični uradnik koncipist Viktor Kastner-Pfthr, ki je bil pri orožnih vajah, volil po pooblaščencu in da se okrajni tajnik Peter Žolgar, ki se je kot vladni zastopnik udeležil volitve, ni mogel premagati, da ne bi volil z nasprotniki. Tedaj niti politični nradniki niso imeli toliko takta, da bi se vsaj volitve zdržali v kraju, kjer uradujejo. Navadno se politični uradniki ne vtikajo v strankarske boje. Gospodu Kastnerju - POhru še pri vojakih ni dala naša volitev miru. Mi svetujemo temu gospodu, da se naj briga rajše za koristnejše stvari, n. pr. naj se uči slovenščine, da bode mogel z ljudmi govoriti in v slovenskem jeziku uradovati ter že sedaj opozarjamo višjo oblast nato, da pri prvi priliki ga imenuje v kak nemški kraj, kamor gotovo bolje spada, kakor med nas Slovence. I. avstr. zadruga za rejo dirkačev v Ljutomeru ima 29. junija 1913 ob 8. uri zjutraj v gostilni gosp. Kukovca pri kolodvoru občni zbor. Dnevni red: Poročilo o delovanju, nove volitve, premembe pravil, važnosti. Drofenlk, načelnik. Pri Sv. Jurju ob Ščavniei sta se dne 2. junija poročila Anika Gorički in Franc Peršak, oba z Jamne. Pisma Komarovega Mihaleka s Hude liikje. Liibl gospodi tan pr Narodnen listi i Zdaj sen pač ali ednok prece dugo tiho bija. Pa znote, to Van je tak fse fale na zmes prišlo, ka pr naj ta bolši voli nesen moga nič nareti. Kak Van je zadjič gospot Trotkovič, ali Gimplovič, kak mu je že ime, pisa, sen te ravno priša s Turškega, pa vičija storega Smodiša v bežaji. Gda sen bija ž jin tak daleč, ka je beža tak kak ti Peklarof ta plantavi kojn, te sen se odloča, ka Van začeja drugi den pisati ot vojske. Večer sen ravno hoda po lotmerškem plači, pa eno pa to drugo premišlava, te pa Van začiijem ot Šramla sen en špetakl. Kelnarca se je drla nat tin Uršičom ot štajeromta, (on se piše Ur-schiess,) pre „to mi pločajte, kaj ste dužni, te pite dale na puf", Uršič pa je prosa „počakajte še par mescof, te Van to fse z intereši povrnem. Te bom meja več stotakof, kak Vi buh. Znote, meni se zmirom neke po glavi vrti, znote neka znajdba, ki jo bom znajša, samo ka še praf ne vem, gi bi začeja, najrajši bi znajša plinfer ali pa elektriko, to največ nese, samo ka je pa vrag, ka je to že znajdeno. Nekaj se mi po moji tikvi vrti, pa ne ven kaj!" „ Ja", je rekla kelnarca, „mogoče je pa to tisto kolo, ki ga imate v glavi preveč ?" „ Turne gans", se je zadra Uršič, Jas sen bule pameten kak se prvi hip vidi, jaz sen — „Her Komar, mobilizirung je, jutri morete noteriikati" tak me je na ednok zmota v mojem posliišaji lotmerški policaj, „to mate ajnperufingo", in tak van je resen bilo. „Binen 24 ur morete iti v Galicijo k perk-marineregiment Nr. 5 konpani Nr. 2 in Camperk." Kaj sen šteja? Misla sen si, dozdaj si vida le ta-kše rnse, ki se jih dobi v krčmah dva za en groš, zdaj pač ali vida prave. Pa sen se bogi na milo otpela. Tan druga ves božji den nesmo delali, kak v liift liikje strelali pa trdi komis jeli, ot rusof pa še dunsta nesmo videli. Naš obrst je bija dober človik, pa me je povaba, da sen smeja priti fsakši den k jemi na obisk (jas sem mu namreč šolje snaža) te pa me je tak eno pa drugo spitava. Tak sen jemi ednok poveda, ka sen bija v bulgarsko turški vojski, pa kan op prvi priliki znapisa to fse v Narodnem listi. Kaj je to čuja, pa je naroda takši ksiht, kak lotmerški rihtar Turen gda je čuja, ka bi rat grota kužnar Sinigoj piirgemeister, pa je zamahna pa vudra, in ka ga ne bilo nobene mize, te pa je pač po moji tikvi prletelo. Pri ten pa je zariinča: „Unterštens inen zo vas, kaj si mislite, kaj bi se znalo zgoditi, če bi vi kaj takega pisali. S tem bi spravili fse freteranare celega cesarstva na beraško palico. Tan na Turškem so se godile takše grozovitosti, ka še se fsakšemi plešastemi lasje po kunci postavijo. Siromaki fre-teranari pa bi dobili takše strahe, ka bi mogli zavolo totih strahof najmanj fsakši den devetkrat beš bekslati. Zaj pa si zračunite! Pri tem naj- bogatejšem freteranari bi t enem tedni beša zmen-kaio kaj pa pr drugih! V enem mesci bi ves grunt v beš porinoli. Jas sen sau sprevida, ka ma obršt praf, pa sen se zaprdilša, ka ot vojske ne čveknem nič! • HVl . 4 „<;,.,,-„ . f>lj. Pred 14 dnevi je priša regimentpefel ka lahko gremo domu! Kdo je to rajši čiija kak jaz! Po karto na cuk, tiif tiif, pf, pf, pf, pa je že šlo proti liblenemi lotmerki. Kak Van v Lotmerk priden* je bilo prvo kaj sem čiija, ka do za par dni občinske volitve, pa ka je Henikmanof Maksi reka da naj bo „ma-ma-magarec" če nedo v tretjem klasi Nemci zmagali, pa ka je večer ob desetih pr Štra-sari nemški shot, pa ka do tan postavili kandidate. Seveda sen bija večer ta prvi pr Štrasari na shodi. Tak ob devetih so Van prišli fsi piir-garji eden za drugim. Gda jih je bilo že tak za eno bežanje, je je fstana gor piirgermeišter Turen, stari Cizerič je zaploza po soldaški „cum gebet", te pa je Turen začeja gnčati: Maine Hern! Ca olereršt majn oldajčes hajl. (fsi: „hail, hajjjlill".) Majne Hern! Zdaj, ko ste se nadrli, pa otprite vaše kosmate orvašle, pa skrpajte vaše faljene možgane skup, pa poslušajte. Ja! Ohm! no! kaj sem šteja reči! (Sinigoj: „formacjon vi piirgermeišter, Vi pa si Vaše možgane dajte potumplati, ka do bole držali. Saj Vas že sedaj pamet zapušča. Takšega rihtara mi ne niicamo. Aber majne Hern, prosim bole potrpežljivo, ve znon kaj sen hteja! Toraj v gmajno bomo volili. (Henikman Maksi: „k - kaj -va- vali -valili bo-bomo? Ja-ja-jas ma-mam d-duma en pa-patentni apa-apapa-aparat za va-valenje. V-ta dajmo no - notri Tii-Turna pa Si-Sinigoja, ppa nede treba na-nam va-valiti".) (Židov Kamilo: ,,S toga nede nič. Jas kak kurji zveličar sen fahman v ten, tli se nede nič zvalilo, sta oba žlaperka".) „Saprdibiks majne Hern," se je razburja piirgermajster, „tii se nede za naji s Sinigojom, ampak za tretji klas se gre. To-tega moremo Slovencom z rok strgati. Prosim da se predlaga kandidate za tretji klas. — Ulm se priglasi k besedi in predlaga, ka se postavi za nemške kandidate za tretji klas takše liidi, ki so sicer dobri Nemci, pa malo hempasti pa prsmuk-jeni, tak ka jih ni škoda, če pr volitvah sfrčijo. Sinigoj predlaga nato kak ti prvega kandidata za tretji klas dozdajega rihtara, gospoda Turna. (Se sprejme z gromovitimi hajl-klici.) Za druge rač-mandle predlaga Henikmana Maksla, starega Pek-lara, Cizeriča, Katleka in starega školnik direktora Krainca. Drugi po dugen obotavljaji, ka takše časti neso vredni, sprejmejo samo stari-. Peklar reče, ka ne sprejme, ka če bi met tak kšajt liidi priša, kak so Jotmerški nemškutari, ka bi se še jemi zmešalo. Na jegovo mesto predlaga stari Strassari Madega AuOŠeka, premoti vran ma itaki fsakši večer pri farovških deklah inšpekcijonsdinst, te še nam lehko zastoju nahtvohtarsko službo opravla. S tem si s čason telko prišparamo, da nan lehko gospod Turen za eno par let pa kakši porabljeni „Sau-gasmotor" kupi. (Se sprejme.) Pri kandidatih za prvi pa drugi klas so si hitro glih. (Konec prihodnjič.) LISTEK. Občina Št. Pavel v Savinjski dolini. (Piše Josip Vidi c.) (Dalje.) Graščinski ribniki. Ti ribniki, ki se nahajajo blizo izvirka v ravnini graščinskega parka — domačega gozda, bili so leta 1865 -1868 na novo urejeni in napravljeni, se napolnjujejo s pritokom „izvirnico" in se nahaja v njih mnogo „postrvi". Največji in prvi pri izvirku je tudi najlepši ribnik, druga dva pa sta v bližini grada; eden služi tudi ri-barstvu, drugi pa edino v kopališče. Druge šentpavlske vodiee. Razun gori popisanih vod se še v občini šentpavelski nahajajo drugi manjši potočki in lave. Omenjene naj še bodo Latkovške lave, povzročene po reki Savinji, potoček, ki teče skozi Kapljo-ves po dolgem od severa proti jugu, menda del Trnavce, ki se na južnem koncu Kapljevasi v Boljsko steka pri Privškovem mlinu. Posebne pripombe pa sta vredna „mali graben ali mali potok" ■*- ob robu šentpavlske in griške občinske meje pol ure od šeške vasi proti Grižam, ki teče od juga proti severu in se zliva v Savinjo; drugi pa, ki teče izpod Tolstega vrha po meji med šentpavlsko in grajsko občino in se zliva od Grajskevasi obrnjen proti vshodu v Boljsko. Tudi po teh grabnih se nahajajo postrvice, toda redkejše v manjšem številu. — „Zlata po njem ribica Igra lepo postrvica". Vodnik. Sprehajališče in zrak v Št. Pavlu. V obče se mora pripoznati, da je občina Št. Pavel pri Preboldu v celo zdraven kraju, kjer je zrak vedno zdrav in čvrst in da se tukaj redko-kedaj zainorejo vgnjezditi nevarne kužne ali nalezljive bolezni v večji meri. Zdravi zrak povzroči visoka gorovje, čvrsta zdrava voda, pogosti vetrovi in pa mnogobrojni gozdi, posebno jelovina. Zato je vse jedno, kamor se človek poda na sprehod, povsodi srka in vživa lahko zdravi Bergmann & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, pajfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tnbah po 70 v se dobi povsod. 147 50-11 ______ _, čisti zrak. Toda čeravno se je prijetno sprehajati povsodi po polji in po ravnini, vendar nam naj-prijetnejši in najzdravejši sprehajališče ponuja graščinski gozd (park) in dobrava proti južni strani v reški kraj. Gozd pri gori tam samotni V katerem sem sprehajal se, Vir tu bistri in tihotni Vaju obe pozdravljam še! Cimperman. Graščinski gozd (park)! V podnožju graščinske gore, blizu izvirka, se razteza lepa ravan, obraščena z visokimi smrekami, bori in jelkami. To je graščinski gozd ali park. Izpeljana so po njem križem pota in ceste v prehajališče, ob kojih stoje prav pogosto nastavljene klopi, ki vabijo šetalca h kratkemu počitku. Tu v tem parku leže mirni ribniki, v kojih čisti vodi švigajo nemirne brze postrve v veselje opazovalca. Čez ribnik sredi gozda pelje stran ceste z obokom lesen mostič. Pred mostom na desni strani ob cesti med lepim zelenjem mladih hrastov in bukev stoji znamenje križa ž umetno podobo Križanega in primerno klečnico, ki vabi prišleca h kratki gozdni pobožnosti. Tik mostiča zagledaš na deblu velike smreke leseno tablo s slovenskim in nemškim napisom: „Uhod je prepovedan", kar te kot ptujca se ve, da prestraši in nekoliko ozlovolji, ker si misliš, da se tudi na deželi stavijo zapreke prostemu gibanju in uživanju proste narave. Pošten človek, bodi že domačin ali tujec, pa lahko vkljub temu prepovednem napisu brez strahu vstopi v to naravno svetišče, in občuduje njega lepoto. Saj je pa tudi navada, da ako te v Št. Pavlu obišče kak prijatelj ali znanec iz tujine in ga hočeš razvedriti s kakim kratkim in mičnim sprehodom, takoj popelješ v graščinski park, ne oziraje se na odo strašljivo prepoved. In ko si dospel že v sred gozda ter se tu nasrkal zdravega smrekovega vzduha, nagledal se temnozelenega drevja in naslišal milega žvrgolenja in petja raznih ptip kreneš k izvirku in se lahko do dobrega ohladiš in si potolažiš žejo z mrzlo čvrsto vodo štude-ničnico. Oni prepovedan napis ima veljavo morda le za take ljudi, ki ne znajo in ne vedo božjo naravo po vrednosti čislati, varovati in vživati, marveč samo le oskrunjati in poškodvati, Vsak pa, kdor obišče park, mora iti tudi k izvirku po besedah pesnikovih: Pojdem tje gori kjer se potok začne. Narodna, Vodnik. Dobrava. Če te mika iti v kako drugo stran na sprehod, potem pa se obrneš nravnost proti jugu po okrajni cesti, ki te pelje iz Št. Pavla skozi Reko v Trbovlje, ter greš po okolici, ki se navadno imenuje „Na Dobravi". Ob cesti namreč stoji več hišic, in med temi ena, ki je bila svoje dni gostilna. Gostilničar, ki si je v svoji mladosti prislužil z vožnjo blaga v Trst — ko še ni bilo železnice — precejšnje premoženje, imenoval se je po domače ,Dobrave' in gosti so iz tovarne hodili ob nedeljah in praznikih pogosto na „Do-bravo" — sprehajat se in gostit. V resnici, prijazna in lepa je Dobrava. Lepa ravan, zeleni travniki, rodovite njive, gozdnati bližnji hribi, potem pa še povrh lep razgled po Savinjski dolini preko Žalca, se kaj dopada. Nadaljevanje. Uboj v Jeksovem dvorcu. Iz skušenj policijskega nadzornika Battleja. (Dalje.) „Vi ste torej gospodu Jeksu rekli, kar meni sedaj pravite?" „Ne, toda ima me na sumu — o, prepričana sem, da on ve, da sem jaz izvršila to grozno stvar!" „Ako ve, da ste vi morilka in da je on nedolžen, zakaj je skušal ubežati. Kakor vidite spudična, vaše pripovedovanje se ne vjema, kakor je prav." „Jeks je hotel ubežati, da bi me — da boste vedeli — da bi me rešil!" „Toda čemu bi vtikal svojo glavo v vrzel, da bi rešil ženo, ki je kriva — ako ste vi krivi?" ,.Ker me ljubi. On bi bil na suran, ne jaz." Ni se dalo utajiti, da ne bi bila sigurna v svoji stvari. „Da, ljubi me tako, da se je podal v to veliko nevarnost, da bi rešil mene zasledovanja in obešenja." ,.Ali vam je to rekel?" „Ne, ničesar mi ni rekel in tudi jaz mu nisem rekla ničesar, toda v teh poslednjih dneh sem uganila z njegovega obraza, da ve vse. Brala sem mu to v očeh. O, on me sedaj preklinja, on me zaničuje!" Molčal sem nekaj časa. „ Sedaj, Miss Lewsomova, vas bom še enkrat resno vprašal, toda ne pozabite, da bo vaša izpoved temeljito raziskana in da bo to, kar mi sedaj pravite, pred sodiščem govorilo proti vam kot svedočbo. Trdite torej, da ste dne 17. vinotoka ob pol šestih zvečer vstrelili Miss Marijo Jud-sonovo ?" „Da, vstrelila sem jo!" „Rabili ste pri tem puško gospoda Jeksa in ste jo sami nabili?" „Tako je." „Imeli ste na nogah čevlje gospoda Jeksa, ko < P t—i. <5> ® S Zdravilišče z vodo in elektriko v Krapini •T!?- ■ j sistemu prof. Winternitza in po Kneippovem last si. in kralj. pov. trga KRAPINE = Odprto Od I. aprila do I. deo. Srednje blago podnebje; mesto je obkroženo od izrastkov štajerskih Alp, bogato na krasotah narave, kaže gledalcu bajne prizore. Bolnikom sp na razpolago tople, marmorne in kopeli z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenje, parne, peščene in solnčne kopelji itd. Sedaj je zdravilišče pod upravo izkušenih zdravnikov hidropatov, ki so se priučili zdravilne metode pri prof. Win«ernitzu na Dunaju ter skozi dalje časa v W8rishofenu. Oskrba pooeni, stanovanj dovolj : glede teh se treba obrniti na kopaliično 8 f upravo. 302 15-2 za letne moške in ženske obleke, kakor moderni krepon, delen, etamin, štikan batist, cefir itd. priporoča 8 solidno in točno postrežbo velika narodna manufaktupna trgovina Narodni dom CELJE Napodnl dom [ Največja trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnine, ■ ■ ; . J Z srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, H brilanti in drugimi kamni. «6 50-22 i ■ 5 7a ^DflinD in nviipctirp poročne zlate prstane ter ženito- J jj flfl flBHIHB »H llotfBalILK vanjska darila p0 najnižjih cenah. ■ j ZALOGA očal, naoč nkov, daljnogledov td. Naročite cenike! Zastonj I Poštnine prosto! - svoji k svojim I R. Salmič, Celje, Narodni dom i m m ■ SLIKAR » PLESKAR prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah. MIHAEL DOBRAVO, CELJE 46 Gosposka ulica štev. 5. 51-23 MMiOMl/ 88 Gradbena, kulturnotehnicna in zemljemerska pisarna 88 Ing. 1 SKoberne E Ing. D. Gustinčič Telefon 16.31. Tpst, Via. Zonta 9. Telefon 16.31. Konstruktivna, podjetniška in izvedeniška pisarna za vsa v gradbeno, kultnrnotehnično in zemljemersko stroko spadajoča dela, kakor n. pr.: izvršitev del in načrtov za ceste, mostove, železnice, vodovode, uravnave voda, osuševanja in namakanja poljedelskih zemljišč, izdelovanje geometcrskih načrtov za zemlje- knjižne odpise in prepise delitve skupnih zemljišč, ponovitve meja itd. _ Tehnična izvedeniška mnenja in nasveti. Ceaitve zemljišč in drugih tehničnih predmetov. Vedno točna izvršite* ! 301 5—3 o* ta. in plezat prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikar stvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Pii-poroča se za obilna naročila. Svoji k svojim! Viktor Bevc, Celje ;76 Graška cesta št. 43. 49-21 Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Preyzetje vseh steklarskih 35 del! 62-24 Na debelo! Na drobno! 1 © Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pnljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 E 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg velefinega, tnežnobelega, pitijevega 6 E 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 E; 7 E; belega, finega 10 K, najfinejši prsni pnh 12 E. — Kdor vzame 5 kg. 16 dobi franko. 26-24 Zgotovljene postelje U gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol puh 20 E; pnh 24 E; same pernice po 10 E, 12 E, 14 E, 16 E; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke E 13'—, E 14-70, E 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok E 4 50, E 5"20, E 5-70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej tranko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in f tuu >: ;. Svalčični papir in strok „Ottoman" se [hvalita sama in ne potrebujeta nobene reklame. Radi poprave hiše in prenovljenja trgovine I izložbeno okno s kamenitim okvirom, I vrata in 3 okna z okviri po nizki ceni. : Ivan Ravnikar, trgovec v Celju« prodam Goričar & lieskoušek, Celje Graška ulica št. 7, podružnica Rotouška ulica št. 1. Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki izberi po raznih cenah. Caše iz papirja in aluminija. Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampijoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove. 39 62-24 Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice Savinjskih planin in druge. Zaloga različnega papirja. Solidno blago. Nizke cene. Točna postpežba. m 1 b S S on eS a — — 0 53 05 CO •o 5 N CD *h > ffl N CS ZVEZNA TISKARNA V CELJU, [jj Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče nspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlasralnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. Lastna knjigoveznica. "2 o o ® S? <** 5. § p er 2 "i 5 95 s. M » P a m F" o to ' K ** bo >1 TO" »mA registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v GABERJU pri CELJU sprejema hranilne vloge od vsakega, je član za druge ali ne in jih obrestuje nepretrgano od vložitvi sledečega dne do dne Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. 55 po pet in pol od sto 5VI« 86 49-22 Avstr. poštne hranilnice račun štev. 64.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48 Pisarna je v Celju, Eotovška nlica št 12 xxxxxxxxxxxxxxx Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. -12. ure XXX dopoldne. XXX H UP ■■ Južnoštajerska hranilnica v Celju ■■ od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje otresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So- ivmk oc 4' =®l v Narodnem domu. Oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure * dopoldne in jih obrestuje po -jf j | | Stanj, Sevnica, Vransko In Gornjl- grad In rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za 01 2 0 ■ n gori navedene okraje. 125 -17 J» T\osedaj je dovolila za dijaške nstanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice dragih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje