Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št. 60-KB-16-Z-24 Btev. 33 (336) Leto VIL NOVO MESTO, 16. AVGUSTA 1956 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva In uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva tn uprave: št. 127 Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno-založniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel ObčinsUt proračuni in plačevanje davščin Za funkcioniranje proračuna, bodisi občin, okrajev, republik ali zveze, je nujno, da vsi zavezanci redno plačujejo svoje družbene prispevke. Zato disciplina davkoplačevalcev ni le merilo njih državljanske zavesti, ampak tudi pogoj, da se morejo vse proračunske zadeve v redu izvajati!. Drugače povedano: brez rednih družbenih dohcdikov ni mogoče izpolnjevati družbenih dolžnosti. Vemo, da letošnji preračuni občin in okraja terjajo odločno davčno disciplino. Vsako neizpolnjevanje družbenih obveznosti po letnem družbenem planu in proračunu ima za posledico neizpolnitev proračunskih obveznosti-Zato res ni vseeno, kdaj davkoplačevalec poravna svoje obveznosti, ampak je izredno važno, da jih poravna sproti in ob določenih rokih., ' Večina občin novomeškega Okraja ima letos s preračunom težave. Dohodki ne dotekajo, kot proračun predvideva, izdatki pa so isti, za nekatere panoge celo večji. To velja zlasti sa izdatke socialnega skrbstva, za izdatke dariti moramo, da se je vsak, ki je izpolnil svojo davčno dolžnost, izognil stroškom izterjat-ve, ki jih bodo imeli zaostan-karji. Prisilna izterjatev z ru-bežno je neprijetna tako za ljudski odbor kot za davkopla- zdravljenja siromašnih in ta- "čevalca, je pa potrebna, da do- kih, ki so po zakonu oproščeni plačila stroškov zdravljenja, ter še za druge proračunske izdatke. Poglejmo, kako izpolnjujejo svoje obveznosti davkoplačevalci v posameznih občinah našega okraja. Do konca julija so kmetje v okraju izpolnil; svojo obveznost za prvo polletje povprečno 82 odstotkov. To pomeni, da je mesec dni po zapadlem roku še vedno 18 odstotkov neplačanih davkov za prvo polletje. Največ zaostankov je v občini Kostanjevica, kjer so povprečno plačali le 60 odstotkov, najmanj pa v občini Trebnje, kjer dolgujejo še okoli 7 odstotkov. Ostale občine so glede plačevanja davkov med tema dvema. Pou- V 15 letih 4500 km novih cest Nafti strokovnjaki pripravljajo perspektivna plan razvoja našega cestnega prome'ta, ki bo zahteval okrog 4.500 kilometrov r.ovih modernih cest, ki jih je okrog 80.000 kilometrov v državi. Vrstni red cestnih gradenj pa naj bi bil tak: najprej cesta Ljubljana—Zagre-b in Jadranska cesta, nato nadaljevanje avto-strade od Beograda na Skopje 4n Djevdjelijo. Naš izvoz v juliju V sedmih mesecih tekočega leta je dosegel jugoslovanski izvoz vrednost 50 miTjard 253 milijonov dinarjev. Čeprav je bil v juliju izvoz kmetijskih pridelkov manjši, Je celotni izvoz ostal na isti višini kot prejšnje mesece in je dosegel vrednost 7,8 milijarde dinarjev. Stavke v svetu Najprej omenjamo ameriško. V predpreteklem tednu je začelo vreti pri »Aluminium Com-pany of America« in »Reynolds Metali Company« družbah, ki proizvajala dve tretjini ameriškega aluminija. Z delom je prenehalo 47.500 delavcev V Cileju se prav tako 4.200 delavcev družbe bakra »Analk°n-da< s splošno stavko bori z& boljše življenske pogoje. Toda posebno trdovratna je tritedenska stavka norveških delavcev v papirni in gradbeni industriji. Sodijo, da je to največja stavka na Norveškem po letu 1931 in da bo Norveška zunanja trgovina trpela ogromno izgubo, kajti Norveška izvaža veliko papirja. Norveški delavci stavkajo zato, ker jim je vlada »obljubila« znižanje plače. sežemo davčno disciplino in proračunsko ravnotežje. Kar velja za kmečke davkoplačevalce, velja tudi za obrtnike. Ti so v povprečnem plačilu še hujši zaostankarji. V vsem okraju sn obrtniki vplačali za prvo polletje 70 odstotkov davščin. Najmanj so poravnali v občini Šentjernej, največ pa v občini Mirna. Poudariti je treba, da obrtniki vsaj v tem letnem času laže poravnavajo svoje obveznosti ko kmetje, zato je prisilna izterjava pri zao-stankarjih nujna. V povprečnem znesku p.lačila so za dva odstotka slabši od obrtnikov davkoplačevalci tretje stopnje — gostilničarji, advokati, veterinarji, cerkve in drugi-Največ zaostffnkarjev te vrste je v občini Kostanjevica, najmanj pa v občini Žužemberk. Takse so nova vrsta davščin in so bile vpeljane letos. O njih smo že precej govorili in tudi pisali, za kaj vse se bodo uporabljale. Na osnovi predvidenih plačil taks so občine napravile proračune za koriščenje tistega zneska taks, ki ostane občinam (od taks na vprežna vozila za popravilo potov in cest, od taks na vprežno živino za veterinarsko službo, od tate na hribidne trte za napredek kmetijstva itd.). Plačilo taks so v nekaterih občinah vzeli sila neresno,' če-, prav so dobili točne predpise z rokom plačila. Plačilo teh taks je obvezno po zakonu za vso državo, zato ima vsako odlaga-, nje ali izmikanje za tiste, ki so dolžni takse plačati, le neprijetne posledice. Najbolj so doslej razumeli, da je treba takse plačati, če se hočeš izogniti prisilni izterjatvi in stroškom, taksoplačevalci v metliški občini. Najslabše pa poseka plačevanje taks v novomeški občini. Nekoliko bolje je v ob- činah Mokronog (10 odstotkov) in Mirna (okoli 20 odstotkov). V ostalih občinah je vplačanih taks nad 50 odstotkov. Isto, kakor za izterjavo zaostalih davkov, velja za neplačane takse, s to razliko, da se taksa zviša za 50 odstotkov, če ni plačana do predpisanega roka; zraven je pa treba prišteti še stroške prisilne izterjave. Hkrati s prisilno izterjavo bodo organi ljudskega odbora kontrolirali pravilnost prijave taksi podvrženih predmetov, živine in samorodnic, kajti prijave so, zlasti pri samorodnicah, zelo netočne. Vsekakor priporočamo, da zbori volivcev razpravljajo tudi o rednem in nerednem plačevanju davkov in taks v posameznih volilmih enotah' in v občini. Bela krajina je dobila komunalno banko Občinski ljudski odbor v Črnomlju je razpravljal o ustanovitvi komunalne banke v Črnomlju. Narodna banka je namreč siklenila, da bo obdržala svoje podružnice le v večjih industrijskih središčih, ostale bo pa zaprla. Zato so občinski ljudski odbori Črnomelj, Metlika in Semič sklenili, da ustanovijo za vso Belo krajino komunalno banko s 6edežem v Črnomlju, v Metliki bo imela pa podružnico. Izvoljena sta bila upravni in nadzorni odbor, za direktorja nove banke pa je bdi izvoljen Franc Cirman. Pb Francija brez belega kruha? Zaradi slabega vremena se obeta Franciji slaba letma, zato je minister za kmetijstvo Dulin že napovedal, bodo jedli Francozi prihodnjo zimo samo črn kruh. ' spomenik možu Ob veliki udeležbi domačinov, lepega števila rojakov iz Amerike, ki se mude. na obisku v stari domovini, in predstavnikov oblasti, organizacij in društev je bila v sredo, 8. avgusta na Grosupljem pomembna svečanost: ameriškemu pisatelju slovenskega rodu, doma iz vasi Blato pri Grosuplju, L o u i s u Adamiču so odkrili lep spomenik pred zadružnim domom ob cesti Novo mesto—Ljubljana. NavzUc delovnemu dnevu jt slavnosti prisostvovalo nad tisoč ljudi. Proslavo je pričel sekretar občinskega komiteja Grosuplje tov. Janez Lesjak, ki je zlasti toplo pozdravil vse rojake iz Amerike in drugih držav, prav tako pa tudi predstavnike ljudske oblasti in organizacij med katerimi so bili predstavniki SIM, člana izvršnega sveta LRS Boris Kocjančič in Tone Fajfar, sekretar okrajnega komiteja ZKS Ljubljana Janez V'pot-nik, predsednik OLO Ljubljana dr. Marjan Dvrmastja, pisatelj France Betk, Karol Pahor, predstavnik1 Hrvatske izseljenske rruiticfjAnte Novak in drugi. Življenjsko pot in lik pokojnega pisatelja Adamiča je vDclenih besedah orisal član SIM, književnik Tone Seliškar. 261 RUDARJEV V PLAMENIH V belgijskem premogovniku Amerken Marcinel na področju Charlesroi se je 9. avgusta zgodila največja rudarska nesreča v tem stoletju. Okrog 300 rudarjev je v globini nad 1000 metrov zasula velika količina odkrušene zemlje. Zemlja se je sesedla zaradi strahovitega požara, ki se je vnel nad delovišči rudarjev in zaprl ,vse dohode do ponesrečencev. Okrog gorečega rudnika so se takoj zbrale družine ponesrečenih in prve reševalne ekipe iz vse Belgije, da bi se prebile do ponesrečencev. Uspelo jim je rešrtd doslej šele 30 rudarjev. 9 rudarjev so prinesli na površje mrtvih, 6 težko rainjenih. 261 rudarjev pa je še v?dno zasutih. Reševalci nikakor ne morejj u-dušjtii razbesnelega požar*, niti se ne morejo dokopati v bližino ponesrečencev zaradi strahovite VREME ZA CAS OD 17. DO 26. AVG. V navedenem razdobju dvakrat ali trikrat krajevne nevihte, predvsem v alpskem »ve-tu. V ostalem stalno lepo, po večini jasno in vroče vreme. (Napoved priredil V. M) vročine in neprestanih eksplozij. Da bi rešili večino rudarjev, so zazidali nekaj jaškov in tako obsodili na smrt 30 rudarjev, ki so se pred požarom zatekli tja Med ponesrečenci je največ Italijanov, Belgijci" ;n Fran':oiOv. Po zadnjih vesteh je med njimi tudi nekaj jugoslovanskih rudarjev, katerih družine so s* izselile iz Jugoslavije še pred vojno. Dolenjski odred gre jutri na pot Taborniški Dolenjski odred se bo poslovil od Novomeščanov pred odhodom v Kumrovec jutri popoldne ob 15.15 uri na Glavnem trgu. Formiran bo iz »tirih čet in komore. Po razvitju prapora in pregledu enot bodo mladi partizani odkorakali v »meri Kronovega — do prve etape pohoda. Drugi dan bodo nadaljevali pot preko Kostanje, vice do Cerkelj, nato pa skozi Brežice In Staro vas čez Sotlo misno Klanjca in Cesargrada đo K um rovca, kamor bodo prišli v torek dopoldne. Na poti bodo izdajali svoj partizanski časopis »Kurir« in priredili nekaj miilingo-v. K poslovilni svečanosti vabimo vse starše in prijatelje tabornifttva. Lep je bil pogled na tabor Zveze borcev okraja Novo mesto v Bočni, kjer so od 7. pa do 4». julija taborili otroci padlih borcev novomeškega okraja* V TUJI PADEL SI ZEMLJI V SRCIH PRI NAS ZlVlS NAŠIH OBZORIJ SIN MIREN SVETAL SVOBODEN ČLOVEK (napis na spomeniku) Adamičeva življenjska pot je bila podobna marsikateremu Slovencu, ki je moral t; suet za kruhom. Na lastni koži je preiskusil vso trdoto tujine. Od doma je šel Še preden je dopolnil 15 let. V Ameriki je nekaj časa delal pri nekem časopisu. Ko je ta propadel, je postal Adamič delavec, na cesti, bil pometač v tovarni In opravljal razna druga težaška dela. Vmtvši se iz vojske je pričel pisati. Leta 1931 je izšla njegova prva knjiga, že naslednjo leto pa druga. Do svoje tragične smrti je napisal 12 knjig. Bil je odločen naprednjak, borec za pravilno sožitje med narodi in pisatelj svetovnega slovesa, vendar svojega slovenskega rodu vi nikoli pozabil ali zatijil. Skratka bil je ^velik mož iz majhne dežele. Zaradi svojega naprednega mišljenja je imel tudi dokaj nasprotnikov med Cement na kredit Kmetovalci, ribiči, člani kmetijskih zadrug, čebelarji jn člani podobnih gospodarskih organizacij bodo v prihodnje lahko kupovali za svoje potrebe cement na kredit. Kredit bodo dajale Narodna banka komunalne banke zadružne hranilnice. Višina kredtita in rok z« odplačevanje, ki bo trajal največ dve leti, se bo ravnal po višini prosilcev? dohodnine, toda ko bo prosilec prejel posojilo, bo moral vplačati 5 odstotkov posojila v go- nazadnjaškimi elementi, kar pa ga ni oviralo pri njegovem prizadevanju za zmago naprednih idej v svetu. Tone Seliškar je tudi odkril spomenik, nakar so se spominu velikega rojaka poklonili najprej pionirji iz Grosuplja. Sledile so recitacije Seliškar-jeve pesmi, ki jo je recitirala članica »Svobode« iz Grosuplja. Vsi navzoči so toplo pozdravili tudi govor rojaka Jožeta Duma, ki je na obisku v domačem kraju. V imenu ameriških Slovencev, ki so zbrali za spomenik precej denarja in tudi dali pobudo za postavitev, se je zahvalil še vsem ostalim, ki so prispevali. Poudaril je, da vsi Slovenci v Ameriki budno spremljajo napore nove Jugoslavije za njen napredek ter se vesele vsakega uspeha v stari domovini, ki ji žlijo samo najboljše. Tudi on je podčrtal pomoč Louisa Adamiča svoji stari domovini, saj je med prvimi prav on v Ameriki med drugo svetovno vojno najvišjim predstavnikom ZDA tolmačil kdo so partizani v Jugoslaviji in zagovarjal njihov pravični boj. Zaključil je z priporočilom, naj bo spomenik velikemu možu vez med ameriškim in jugoslovanskimi narodi, in še posebej med Slovenci v Ameriki in doma. Po končani proslavi, pri kateri je ves čas sodelovala tudi godba na pihala iz Grosuplja, so položili pred spomenik številne vence, potem pa so udeleženci odšli pred Taborsko jamo, kjer je bil v počastitev rojakov prirejen piknik. Celotna prireditev je bila v okviru izseljenskega tedna. Letos poteka 80 let, kar je bilo v Novem mestu ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo. Jubilejne proslave so za nami, vendar ta obletnica ne more ne mimo nas ga-silecv ne mimo prebivalstva Novega mesta in vsega novomeškega okraja brez globljih vtisov, kajti v tem jubileju vidimo bogato tradicijo človekoljubnega dela, ki je bilo vzor vsem, kasneje ustanovljenim dolenjskim gasilskim društvom. Doba SO let nam je mnogo prinesla in mnogo odnjesla. Rušila je prestole, razjedala države, z ognjem in mečem uničevala ljudstva in njegovo imetje. V teh letih so iz trpljenja in krvi na ruševinah starih držav rasle nove, v novih državah pa so se oblikovale nove politične organizacije. Mnoge med njimi so si v svoj program zapisale borbo za nacionalno in gospodarsko svobodo svojih ljudstev. Ta program si je na svoj društveni prapor zapisalo tudi slovensko gasilstvo. Naše gasilstvo je s svojim geslom »Na pomoč« v ljudstvu globoko zakoreninjena organizacija, zato ni čudno, da so bili naši gasilci med prvimi borci v.narodnoosvobodilni vojski,, med branitelji našega ljudstva pred fašističnim okupatorjem in domačimi izdajalci, ki so požig&li slovenske domove, tudi gasilske, in ropali slovensko imetje. V teh dneh, ko proslavljamo naš veliki jubilej, se pomena gasilske organizacije v preteklosti in njene naprednosti še posebno živo zavedamo. Da pa bo naše delo res uspešno in da bomo dosegli cilj, ki nam ga narekuje naš program, moramo utrditi gasilsko zavest in disciplino, moramo pomnožiti naše vrste predvsem z mladino in doseči, da bo vsak državljan član preventivne gasilske službe, ki že vnaprej preprečuje vsako škodo in nesrečo. Učinkovita pomoč pa zahteva od gasilca mnogo znanja in trdne volje. Zato si morajo člani gasilskih društev neprestano izpopolnjevati svoje strokovno znanje, kot si tudi krepiti socialistično zavest. Ko čestitam novomeškemu prostovoljnemu gasilskemu društvu ob njegovi 80-letnici, želim, da bi društvo še naprej s tako vnemo kot doslej skrbelo za strokovnost svojega članstva in za varnost prebivalcev Novega mesta in okolice. Želim, da bi se vrste članstva potrojile in da bi na izpraznjena mesta stopili novi borci proti elementarnim nezgodam, pripravljeni na vsako žrtev. Ob tej priložnosti pozdravljam vse gasilce novomeškega okraja, ki v nesebični pripravljenosti bede noč in dan nad ljudskim premoženjem. Zahvala vsem, ki prostovoljno skrbijo za premoženje in varnost soljudi in družbene imovine. LOJZE MIRTIC, predsednik OGZ, Novo mesto Novo mesto |e proslavilo 80-letnico gasilskega društva 2e v soboto zvečer, neposredno pred dnevom glavnih slovesnost; velike obletnice, so po gričih okoli mesta zagoreli kresovi 'in bregovi Krke okrog kopališča na Loki so zažareli v umetnem ognju. Številnim gostom na Loki, k' so napolnili vse kotičke našega prijetnega kopališča, je zapel moški pevski zbor KUD »Dušan Jereb«, re-citatorji so recitirali gasilsko »Na pomoč«, prečenski pionirji pa so čestitali društvu ob visoki obletnici uspešnega dela. V nedeljo, 21. avgusta, pa so potekale na novomeškem Glavnem trgu po 9. uri glavne gasilske slovesnosti. Najprej j« razvil nov gssilski prapor — dar novomešk* občne — podpredsednik občine Boris Andri-janiČ ter ga predal predsedniku gasilskega društva Francu Co-lariču, ta pa praporščaku Nestlu Beletu. Po slavnostnem govoru društvenega predsednika je ob visokem jubileju čestital društvu sekretar republiške gasi. ske zveze Jernej Crtanec. V Imenu Gasilske zveze je podelil nekatera visoka odlikovanja. Društvo samo je bilo odlikovano z Redom I. stopnje, nato z istim redom še Iv*n FerluS »*i najstarejši član domačega društva. Ostala odlikovanja :n od-likovance bomo objavili prihod, njič. Po čestitki predsednika Okrajne gasilske zveze Lojzeta Mirtiča so gasile z mimohodom pozdravili zastavo. Na slavnostni seji v rotovški dvorani, ki je sledila prazničnim dogodkom na trgu, se je predsednik v govoru spomnil številnih gasilcev, padlih borcev, talcev in žrtev fašističnega terorja. Posebna skupina gasilcev je iz dvorane odnesla žalni venec pred mestno hišo, ga na gasilskem avtomobilu ob zvokih gasilske žalostinke odpeljala na Prvi jugoslovanski pilot prebil zvočni zid Poveljnik lovske eno'e /.a obrambo Beograd*, polkovnik Nikola Lekič, se je s svojim reaktivnim letalom dvignil 15.000 m visoko in zatem strmoglavil v kotu 90 stopinj proti zemlji. Brzinomer je pri spuščanju zaznamoval 1300 kilometrov na uro, to pomeni, da je letalo prebilo zvočni z"id. Najhitrejši jugoslovanski pilot je, preden se je spustil k zemlji, videl Durmitor, slovenske planine in Djerdap. novomeško pokopališče in. ga tam položila na grobnico hero« jev. Lepo vreme, ki je bilo prirediteljem velike gasilske proslave naklonjeno, :'n pomembna obletnica sta privabila na Glavni trg stotine Novomeščanov. Novo mesto Baraka izpred Doma ljudske prosvete je izginila. Na tem kraju bo podjetje NOVOLES zgradilo upravno poslopje, v katerem bo tudi nekaj stanovanj. Dela je prevzelo kot najcenejši ponudnik Splošno gradbeno podjetje PIONIR iz Novega mesta. Podjetje NOVOLES je imelo svoje upravne prostore v lesenem provizoriju. Zaradi predvidenih gradenj JLA je moralo podjetje te prostore izpraznita in provizorij prodati. Podjetje je od tega časa dalje brez svojih upravnih prostorov, zaradi česar je prisiljeno zgraditi nove. Hkrati pa bo v stavbi tudi več stanovanj. Poleg nove upravne stavbe NOVOLESA bo gradil svoje prostore Okrajni zavod socialnega zavarovanja. Z obema stavbama bo tudi ta mestn* škrbina, ki jo je povzročilo bom* barotiranje med vojno, izgiinil% !ran 3 • DOLENJSKI CISTi Stev. 33 (336> 80 let novomeških gasilcev 4 Društvo Ima tud: neka] zelo dobrih in zvestih članov. Vsekakor moramo omeniti našega dobro znanega Nestla Beleta. Ne le, da velja za enega naj-marljivejših in izkušenih članov, ampak je hkrati tud: najboljši tovariš in učitelj mladim gasilcem. Čeravno jih ima že 50, je vendar še ves mlade-niški ktiv opekarne je predlog za osamosvojitev predložil de- Ns magistratu v Novem mestu Je bil prejšnjo soboto neobičajni civilni obred: Merharjev novorojenček z Grma pri Novem mestu je bil slovesno vpisan v matično knjigo in dobil ime Bojan. Obenem je prevzel častno in odgovorno dolžnost botra vseh treh otrok Merharjeve družine Martin Pavlin, sekretar Novolesa in tajnik okrajnega odbora ZB Novo mesto. Otrokovo ime in botra je vpisal v matično knjigo matičar Ljubči Muren, v imenu občinskega odbora je pa obred opravil Jože Moretti. lavskemu svetu matičnega podjetja, toda ta je predlog zavrnil. Zato je kolektiv poslal svoj predlog svetu za gospodarsvo pni ob. LO. Svet ga je proučil in izročil ljudskemu odboru v dokončno rešitev. Odborniki ©o ugotovili, da je zahteva kolektiva upravičena, zlasti ker so dani vsi materialni pogoji, đa podjetje lahko poveča obseg svoje dejavnosti. Opekarna je pa v Beli krajini zelo potrebna, saj morajo sedaj dovažati opeko iz bolj ali'manj oddaljenih krajev Slovenije in Hrvatske, kar vsekakor podraži ceno. Ljudski odbor se je enoglasno izjavil za osamosvojitev opekarne. Na isti seji ob. LO je bila zanimiva tudi razprava o rešitvi vloge KZ Dragatuš glede vrnitve lastništva nad tamošnjim zadružnim domom. Z domom je upravljala bivša občina Dra-gatuš, po reorganizaciji je pa uprava prešla na novoustanovljeno občino Črnomelj. Odborniki so prošnji ugodili toliko, da se dom prepusti v upravljanje tamošnji KZ. S tem sklepom pa se ni strinjal Član občinskega odbora DragatuŠ, češ da zahtevajo dragatuški zadružniki, da se dom prepusti njim v last. Pozabili so namreč, da je zadružni dom. čeprav so posamezniki pni gradnji sodelovali s kakim kubičnim metrom materiala *li s prostovoljnim delom, splošna ljudska lastnina, ne pa lastnina vaščanov. Občinski odbor je tudi podelil KZ Črnomelj v upravljanje okrog 4 ha zemljišča, last splošnega ljudskega premoženja, ki leži ob Lahinji pri Butoraju. To zemljišče je sedaj očiščeno praproti in robidovja ter preurejeno v nasad maraske. KZ Črnomelj jamči, da bo nasad dobro negovan. Pb Od privatne šivanke do družbenega podjetja Med napis: na hišah novome, škega Glavnega trga lahko opazite na enem izmed poslopij nasproti mestne občine desko z besedami »Splošno damsko kro-jaštvo Novo mesto«. Nič drugega. Sele poizvedovanje razodene, da se v dveh tesnih prostorih stiska ed.no socialistično podjetje šiviljske stroke v No. vem mestu. Te dni bodo praznovali desetletnico svojega deiovanja. Lepa priložnost, da spregovorimo o delovnem podjetju nekaj besed. Podjetje že'osem let vodi šivilja Marija Vranččeva Začeli so s šestimi dekleti in dvema privatnima strojema. Zdaj dela v šivalnici 12 šiviljskh vajenk in šivilj. Zanimivo je, da ima med sedmimi šiviljam: — pomočnicami v podjetju — 6 mojstrske izpite, a 2 enoletno mojstrsko krojno šolo v Mariboru. V desetih letih so nakupili šest strojev, k so zdaj družbena lastnina. Čeprav so se morale šivilje zaradi stanovanjske stiske v Novem mestu že štirikrat seliti, jim je uspelo obdržati stalne stranke, za katere delajo že 10 let. Splošno damsko krojaštvo ima kot socialstično podjetje z raznovrstnimi družbenimi dajatvami težak položaj, saj dela v okolici. Novega mesta in v samem mestu mnogo privatnih šiv lj a sorazmerno nižjimi dajatvami družbeni skupnosti in mnogo šivilj brez dovoljenja za opravljanje obrti. Toda v tako imenovanih »suhih mesecih«, ko bi podjetju dela primanjkovalo, izdelujejo šivilje konfekcijo iz »Novoteksove-ga« blaga. Za uspešno rast delovnega kolektiva jn za priznano kvalitetno delo je treba upravnemu odboru jn članom marljivega kolektiva izreči priznanje in jim želeti še večjih uspehov v bodočnosti. V Skopju prva Jugoslovanska razstava tobaka Ce boste potovali v Makedonijo, si boste od 10. do 20. septembra na prvi naši razstavi tobaka laJhko ogledal.; vse vrste tobaka in tobačnih izdelkov, ki jih pri nas pridelujemo ali izdelujemo. Razstava bo naše tobačne izdelke predstavila svetu, hkrati pa si bodo naše tobačne tovarne pri tej priložnosti izmenjale izkušnje. V TEM TEDNU NABIRAMO Cvet jesenske rese 100 dinarjev, rmana 50 dinarjev, sleze-novca 900 dinarjev, rdeče deteljice 90 dinarjev, bele deteljice 140 dinarjev. List volčje češnje (beladona) 150 dnarjev, robide 40 dinarjev, maline 40 dinarjev, borovnice 100 dinarjev, melise 150 dinarjev, slezenovca 200 dinarjev.* šmarmce 100 dinarjev, ozkolistnega trpotca 80 dinarjev, pekoče koprive 40 dinarjev, vinogradniškega lapuha 60 dinarjev. Rastlino ptičjega dresna (mo_ ravka) brez korenin 50 dinarjev, breskove dresnj 25 dinarjev, ženikelja 140 dinarjev, rmana 36 dinarjev, mater ne dušice 36dinarjev, urhovke 60 dinarjev, gladišnika 40 dinarjev, tavžentrože 70 dinarjev. Korenine malega divjega janeža 300 dinarjev, velikega divjega janeža 220 d narjev, glade-ža 65 dinarjev, kompave (bodeča neža) 100 dinarjev, srčne moči 200 dinarjev, baldrijana 260 dinarjev. Plodove jerebike 80 dinarjev. Opozorilo. Rastlina slaka se ne odkupuje več. Rastlina ptič. jpga dresna (moravka) se bo odkupovala samo do konca meseca avgusta. Breze ne odkupujemo več. Honfe^euca in #io$nie Danes bodo v Londonu sedli za mizo predstavniki tistih držav, ki. so sprejele povabilo treh zahodnih velesil, poslano 21 deželam, na konferenco o Sueškem prekopu. Jugoslavija je povedala svoje mnenje o tej konferenci. Predsednik Tito je v posebni izjavi poudaril, da ima naša de&ela vso pravico do udeležbe na takšni konferenci, saj je zakoitili pomorski naslednik bivše Avstroogrske v njenih pravicah, temelječih na sporazumu iz 1888 o plovbj skozi Suez, razen tega pa je ena izmed pomorskih sredozemskih dežel ter zato neposredno zainteresirana na plovbi skozi Sueški prekop. Predsednik Tito ni kritiziral samo dejstva, da niso na konferenco povabili Jugoslavije, marveč tudi to, da so organizatorji lega mednarodnega sestanka nasploh samovoljno izbirali udeležence. Ze podatek, da pripada od 24 povabljenih držav kar 15 zahodnim vojaškim zvezam in paktom, je dovolj zgovorno. Tri zahodne velesile so si torej želele že v naprej zagoi,.viti večino za svoje predloge in načrte. Ti načrti pa so usmerjeni na eno: vsiliti suverenemu Egiptu določene stvari, »dati mu lekcijo«, ponižati ga. Predsednik Tito je v tej zvezi obsodil gospodarske sankcije proti Egiptu in grožnje, da bodo zahodne države uporabile silo. S tem, je poudaril predsednik republike, je bil zadan udarec Združenim narodom in vsem dosedanjim naporom za popuščanje mednarodne napetosti in ohranitev svetovnega miru. Predsednik Tito je tudi izjavil glede nacionalizacije Sueške družbe, da »nihče ne more odrekati suvereni državi pravice, da bi na svojem ozemlju nacionalizirala kar koli, če sodi, da je to v prid ljudstvu in suverenosti države«. Razvoj dogodkov v zadnjih dneh je tudi popolnoma potrdil pravilnost Titove Izjave, da »način, kako so sklicali londonsko konferenco, in vzdušje, ki je nastalo spričo grožnje, da bodo uporabili silo, onemogočata todi drugim zainteresiranim deže* lam, da bi zaupale konferenci«. Tako je v ponedeljek ameriška agencija AP že poročala i* Londona, da je načrt treh zahodnih velesil o mednarodni upravi nad Sueškim prekopom zbudil' znatno opozicijo. Polovica izmed 24 povabljenih držav namreč nasprotuje osnovnim stvarem v zahodnem predlogu. Zato v Londonu sodijo, da bodo imele zahodne velesile velike težave, Če bodo vztrajale na svojih načrtih. Da je temu zdaj tako, je veliko prispevala tudi izjava egiptovskega predsednika Naserja, s katero je predlagal sklicanje veliko širše mednarodne konference o Suezu, ki bi jo organizirale vse naslednice držav sporazuma iz 1888, udeležile pa bi se je vse zainteresirane dežele. Dnevni red konference ne bi bil v naprej določen, njeni sklepi pa bi nosili pečat OZN. Tudi namen zahodnih velesil, zlasti Velike Britanije in Francije, da bi Egipt osamile, spravile na kolena, je spodletel. ZDA se drže ob strani, egiptovsko stališče pa sta odločno podprli nad dve tretjini človeštva. Navedimo na koncu še nekaj zgovornih podatkov, ki v marsičem pojasnijo vso stvar, čeprav ne izčrpajo vseh razlogov tega in takšnega razvoja dogodkov v zvezi s Suezom. Angleški profit od Sueške družbe je osemkratno presegel vloženi kapital. Lani je Sueška družba potrošila samo petintrideseti del za izboljšanje plovbe po prekopu... Sleherni od direktorjev te družbe — in teh ni bilo malo — je letno prejel sedem milijonov frankov samo zato, da je enkrat mesečno prisostvoval seji upravnega odbora... So pa še drugi razlogi, morda še odločilnejši. Kolonialni "sistem poka Po vseh šivih in Velika Britanija ter Francija se zavedata, da bi končni Naserjev uspeh v tej stvari še bolj povečal njihov kolonialni glavobol, ki je že tako čedalje boij mučen. Stanje v Alžiru bj se še bolj poslabšalo, petrolejska polja — Zahodna Evropa dobi 82% petroleja ravno s Srednjega in Bližnjega vzhoda — bi bila z zahodnega vidika še bolj ogrožena. Cas pa hiti dalje in odpor kolonialnih krogov ga ne mo^e ustaviti... $ V belgijskem rudniku Mar- cinclle je prišlo do strahotne nesreče. Kr&tek stik je povzročil požar, blizu tri .sto rudarjev, med njimi štiri ali pet jugoslovanskih izseljencev, se je znašlo v ognjenem peklu, iz katerega so doslej rešili le malo ljudi .. . Ta strahotna nesreča je pretresla ves svet. Iz mnogih držav 5o priskočil; na pomoč svoj-cem ponesrečenih. Med drugimi žaluje za svojimi očeti tudi okrog 400 otrok-sirot. % Po 34-dnevni stavki v ameriških jeklarnah, v kateri je sodelovalo 650.000 delavcev, so izračunali, da je s stavko, ki se je zaključila s kompromisom, ameriško gospodarstvo izgubilo okrog deset milijonov ton jekla, delavci pa so pr; mezdah bili prikrajšani skupno za 225 milijonov dolarjev. £ Sovjetska zveza ni sprejela japonske zahteve, naj bi ji vrnili dva otoka. Zavolijo tega je japonska vlada sklenila, da ne bo podpisala mirovne pogodbe med obema državama, da pa bodo skušal; pogajanja nadaljevati po londonski konferenc; o Sue- zu. Značilno je, da je japor.ski zunanji minister Šigemicu, ki je vodil delegacijo na pogajanjih v Moskvi, uvidel. da nima smisla odlašati s podpisom mirovne pogodbe zaradi omenjenih dveh otokov. Toda njegovemu s'ališ:u so se postavili po robu"krcei p.^d vodstvom bivšega japon?ke?a ministrskega predsednika Jošide, ki nasprotuje normalizaciji odnosov s Sovjetsko zve2\>, 41 Predsednik vlade Laosa, dežele v Indokini, je izjavil, da bo vlada zdaj, ko so se ji pridružil; tudi predstavniki gibanja Patet Lao. ki se je borilo na strani Ho Si Minha, uveljsv-ljf.la nevtralno politiko in da želi imeti prijateljske odnose s svojimi sosedi, po drug; strani pa se ne bo pridružila noben3mu vojaškemu bloku. p SiovHo brezposelnih ,v Zahodni Nemčiji se je minuli mesec zmarjSalo za 49.000. tako da znaša zdaj 429.543 (od tetra 1<>4 t:soč 425 molkih in 235.118 žensk). Najnovejši podatkj kažejo, da brezposelnost med ženskami narašča. ELEKTRIČNA CENTRALA NA VETER Požarevačko podjetje »Preporod« je začelo serij,;i se ml, da prav tu tiči veliika, žalosna resnica, ki se glasi takole: Be-lokranjec je svojo revščino dobro občutil v kapitalistični društveni ureditvi. In ker je poznal težko življenje, je predano, dal vse svoje sile v dobi NOB. Po vojni pa je šel, karoor so mu pač pokazali pot, najraje čimdlje od doma- Povsod si našel Belokranjca, skoro vedno na vodilnih mestih, in v dob; velikih stvaritev je prav belokranjski človek delal pri izgradnji naše socialistične domovine drugje. Bela krajina sama pa je bila prazna. Odšli so vsi oni, ki so Iskali svoj dom izven Bele krajine, /.a seboj pa so pritegnili ves ustvarjalni del mlade Bele krajine. In ta je dal v izgradnji vse svoje sile. Ko pa »o se razmere pri nas delno umirile, so se začeli vračati številni Belo-kranjci, ki sov vsa ugodna leta delali drugod. Toda čas je 8el mimo. Sredstva so kopnela in kjer Je nekoč že obstajala industrija, jo je Belokrainjec pomagal pomladiti ali izpopolnit! doma pa tedaj ni bilo ljudi, ki bi to vsaj začeli. Doma so ostale matere in nedorasli otroci, ki so je po starem ubadali pa skopi zemlji, toda trdno so verovali, da za njih čas še prida. Verovali so v pravično razdelitev dobrin. Toda ta čas je šal prav tedaj mimo, upajmo, dan« za vedno! Omenila sem že, da je Bela krajina sedaj deželica »pregnancev. Poznam jih mnogo, mnogo, ki jo tako občutijo. Kako to paemagatl? Ljudska oblast j« dala Bell krajini glede prosvete dosti. Tako imamo v Črnomlju popolno gimnazijo, poleg kater* stoji mogočen in sodoben dijaški dom. Ta dom čaka belokranjsko mladino. Toda ta je še vednoi revna, stroškov za šolanje starši' dostikrat sami ne zmorejo-Oblast je začela v prvih začetkih reševati tudi vprašanje vzgoje kmetske mladine. Hotela ji je dati poavo osnovo in je zato ustanovu oziroma nadaljevala z delom gospodinjske šole, ki je zaživela takoj po osvoboditvi na belokranjskem ozemlju. Pred letom in pol je zaživela še kmetijska ^ola za mladeniče. Vse je seveda v začetkih, toda na dobri poti. Zavedajmo se. da se bo le belokranjski i/obraženee In strokovnjak oklenil svoje zemlje s tišin ljubeznijo, ki jo prav ta / mlja tako potrebuje in zaslu^ a, Btev. (336) .DOLENJSKI LIST« Stran 3 Obiskali smo Mirno peč DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC Takrat, ko se- je raizlivalo tri In, dvajset tisoč hektarjev Auer- 6£ergovega knežjega gospodstva od Kočevskega Roga čez zeleng Krko prav v globodolske in podborške rebri na sam prag anirnopeške fare, je peščica mir-nopeških hiš okrog mogočne dekani j sike cerkve žarela v ponosni gospoščini. No 1894. leta so ropotali skozi vas težko naloženi parizarji. Po glavni deželni cesti so iz Ljubljane v Vojno krajino nenehno peketale poštne kočije. Poslej pa, kakor bi se življenje ogibalo Mirne peči.' Celo lokomotiva je raje zasopla v klance nad Mirno pečjo, kakor v vas. Kraj sam se je zaprl vase, na njive so kmetje zapeljali zadnje vozove konjskih fig in ca vrtnimi plotovi so začel; trohneti furmanski biči. »SEME MORAŠ zaviti v gnoj!« Tako je povedal mladi Jarc Iz Ivame vasi. »Kaj mislite, da drugače pri nas kaj zraste? Kaj še! Žita letos zaradi moče niso obrodila. Vsak košček zemlje moramo gnojiti, kajti pri nas so tla ilovnata in ilovica ne rodi rada. Pa še to: stari ljudje so nalagali dinarje v hranilne knjižice in je banke vzel vrag. namesto, da bd nam napravili gnojnione jame. Jaz pa zdravim .. ■« se mladi Jarc nasmehne in pokaže umazane roke in kravo. »Sajevec. Drugače je živina zdrava, le tisti kašelj je dobila, ki ga tudi veterinarji preganjajo. Jaz sem tudi zdrav, le denarja mi manjka in dobro bi bilo, ko bi nam kmetom že enkrat zaupali posojila, da bi ei napravili to in ono gospodarsko reč.« Mladina se ne briga za grunte,« potoži stairi Kovačič iz Iva-a;e vas-i. »Najrajši hodi v svet, nas stare ljudi pa pusti doma. Jaz sem dvakrat pogorel. Čeprav imam grunt, da bi davke lahko zmogel, vendar ni pri hiši rok, ki bi delale. Oba z ženo se mučiva, sin pa noče grunta in noče prijeti za delo. In stari Kovačič sede spet na tla, kajti stati ne more, ker ima strto nogo. PERO KAR naprej škriplje V rokah pa ima to škripajoče pero Pepca Plavc, matičarka. Kako je kaj? vprašamo. — E, nič pcsebnega ni pri nas! zamahne z roko. — Nič? — No. če že hočete, zadnjič sle zapisali v časopisu nekaj o naših odbornikih, pa je bila jeza. Pero kar vprašamo. ■— Nič takega, dvigne matdčarka za trenutek pogled, pa se spet poglobi v delo. Najbrž so zbrali že vse takse, mislimo, najbrž so ljudje čisto zadovoljni z delom ljudskih odbornikov, najbrž so veseli, da ni preveč sence, ne prehudih davkov in ne preveč amerikan-cev na ob:9kih. Ce hodijo sosedje vasovat Takole-pol ure se že pogovarjamo v pisarni mirnopeške zadruge. Načrti, sikrbi. Najprei majo stanovanj. Prav bi bilo, ko bi Dom dogradila občina.« »Se kaj?« »Vprašajte potujoči kino, zakaj nas nič ne obišče!« »JE FTJRATI FAJN...« Nekje iz gozdnih obronkov južne strani Mirnopeške doline so po vojni speljali cesto do Straže. Tako odvaža procesija ■*v6z mirnopeškim voznikom les skoraj izpred praga v Stražo, da ga lahko Mirnopečani spet zagledajo, potem ko je v mogočnem loku obkrožil dolino in prišel po s Iraški železnici v Pod Golobinjekom ob Temenici ždi Mirna peč, nekoč znana furmanska postojanka na cesti Ljubljana—Novo mesto. naprej Škriplje: drugega novega Je še kaj Mirni peči? smo se vrteli okrog dobrniške-ga posestva. »Dobrniški mani-puHant se sprehaja vse pogosteje po munnopeških tleh.« pripoveduje .poslovodja zadruge. »Mi sklepamo odkupne dogovore z našimi zadružani, toda on ponudi denar naprej in če je stiska pri kmetih huda, zadružna zavest pač ne zavrne dinarjev.« »Dobro, toda od kod dobrniški zadrugi večja gospodarska moč?« vprašamo. »Novomeškemu živilskemu in živinskemu trgu so zaradi bližine kraja Mirnopečani mnogo bolj naklonjeni, kakor dobrniški zadružniki. Ze tako gredo naši ljudje če le utegnejo, radi v mesto, toliko prej, če kaj prodajajo. Dobrniču pa je mesto bolj od rok, zato se zadruga med ljudmi lahko močneje uveljavlja. Tako ama večji promet in več dobička.« Pogovor je nanesel na načrte. »Naša največja skrb je zadružni dom«, pripoveduje poslovodja. »Okrog nedodelane zgradbe imamo skoraj ves gradbeni material. Manjka nam poldrugi milijon, da bi ga vgradili. Potem bi lahko mislila na. svoje prostore mimopeška pošta, kasneje krajevni urad in ljudje, ki ni- V o gi c d na Dvor — risba 19-letnega invalida Alojza Špeca, ki Novomeščanom vsak dan dostavlja Ljudsko pravico Velika revija kasaških konj iz vse Slovenije SenDjernei je bil v nedeljo, 12. *. m., prizorišče velike revije dTkalnih konj iz Dolenjske, Spodnjega Posavja jn ostalih krajev Slovenije. Ob tej pr ložnosti je šentjemejski Klub za konjski sport proslavil TO-letn'"o dirk, da je Šentjernej baje imel že £ cntjernejsike dirke ie starejše, nekateri pa celo zatrjujejo, da so 1«17. leta svoje dirkališče, zato verjetno tudi tekme. Pripovedujejo, da je začetnik konjskega Soorta v Šentjerneju poznejši izumitelj ladijskega vilaka Ceh Jožef RA&sel, ki Je kot gozdar prišel na posestvo Pleterje. Baje je imel Ressei sam žejo dobrega dirkača. Po icosselovem odhodu BO dlriko opustili, pozneje pa spet Uvedli. Takratne diirke so bile na rrvn: cei~M med Šentjernejem in Kostanjevico, tekmovali pa so z navadnimi kmečkimi vozovi, ker danasnj.h lahkih takmovaln h voz, tako imenovanih »gugov«. takrat 6r niso poznali, V Šentjerneju ima k kj Sport zato Se lepo t rad:. Cdjo Tudi stara Avstrija Je pomagala popu 'i rat i ta Sport, ko Je z Srebčaivno |n kobilarno ustvarjala »talno rezervo konj, ki 60 jih UporaJbljall v vojaSke namene. Te hleve »o leta 1*43 požgali Neme'« LeloSnie JubllcMn« konjske dirke, kater h pokrovitelj je bil predsednik OLO Novo mesto tovariš Franc Pirkovič. »o navzlic ne'ceterlm orgr,/n!za>ci;J*kim po-mrnlkljlvasllm v glavnem u«pe1e. V akoraj s-iciriurnem sporedu se Je v deset h t;ič,;sh zvrstilo preko t r. dese t konj na progah od 1400 do 2400 m. V oiv.ori nj-vlh ov'Jk. imenovani •Dolenjska* (enovprežna vožnja1 za dveletne konje iz Doleniskc n Bpnrtntega Posavja) na progi, dolgi 1.40:'m. ie zmagal Dodo Z vo-7 čem Jožetom Vizierjem i« Velike vasi pred Nor! lem (vozač Kocjan |I Mihovlve) m Jerco (Ke-r n Franc, Podbnčie). D.rka »Slovenija« ,Je bila med r mivej&inv. Namesto ene Vožnje so tu za pla«man Odloče-1 t| vseh treh voženj na pro_ Ki. dolgi I .B00 metrov. Zmiiuala je kobila PikM-i /. vozačem Ma-teviem k ruš čem i« Ljubljane pr^d O toliko (Oatunder Franc. Verze}) jn Santo (Piiftenjak Bojan, Llulomer). Najbolj* po prvih dveh vo&nlah — Pik (Jamnlk Svrr>, LJufc'lJana) vo_ vorežne vožnje »Jubilej« najleipSa dirka »Naš kasač«. To je eno-Vprežna vožnja za tri do dvanajstletne kasalke konje na progj 2000 metrov. Po napeti borbi Je zmagala Otamija z vozačem B rud ar. 1em Zanljem iz Maleira Mraševe-ga Progo sta prevozila v času .3:27 0 Na drugem mestu je Dična (Tkalcev Štefan. Tumiftee), na tretjem Dita (Balon Ivan, B;zelj_ Rkoj jtd. . . V osmi d:rk! (dvovprežna vož-nia za triletno In starejše konje z Dolenjske na progi 2000 metrov le zmagal par Beba— Miška z vo-za čem .Jožrtom Lindičem iiz Drame pred parom Abni—Bnftka (Radikovlč Dolnla Brezovica) in [* Pluto (Turk Janez. Roje). ivika »Jubilej« (dvovprežna v_ joSimi gospodarskim: po^lbpji (n 0.15 ha orne zemMe; Muh č Alojz, upokoip'nec, Golobinjek; št. 23 — p. Mirna peč. PRODAM MOTOR »SACHS« — 97_kubičen. jn moško kolo. Na„ ■lov v upravi ista. (355-55) 12 MATIČNIH URADOV NOVO MESTO Velik dogodek je bil za gorske vasi Prušnja vas, Frluga, Gradnje in Mladje v kostanje-viško-podboški občini v nedeljo 5. avgusta — ta dan jim je prvič zasvetila električna luč. Dveletni trud in naporno delo je bogalo poplačano. Nič več ne bo v izbah brlela petrolejka in kvarila zraka, nič več niso odrezani vaečani teh vasi od sveta. To je pridobitev, ki jo znajo ceniti. Za elektrifikacijo so bili izvoljeni posebni odbori, ki so z vso požrtvovalnostjo začeli organizirati prostovoljna dela, nabirati drogove in graditi transformator- Skupna vrednost prostovoljno opravljenih del jn darovanih drogov znaša okrog 3.200.000 din. OLO Krško je bil leta 1954 odobril 5,100.000, KZ Kostanjevica je prispevala 350.000, Glavna zadružna zveza Je pa'odobrila 700.000 kredita. Elektro podjetje Krško je čakalo na plačilo storjenih uslug celih 10 mesecev. Nadalje je plačal OLO Trbovlje 1,700.000 din dolga pri Elektro podjetju Krško. Na pomoč je priskočil še OLO Novo mesto in posodil 500 kg žice, ki je še manjkala za dokončno napeljavo. ŠAH Finale moštvenega prvenstva Dolenjske bo 25. in 26. avgusta v Črnomlju Po zadnjem obvestilu prireditelja leto&njega finalnega turnirja za mo&tveno šahovsko prvenstvo Dolenjske bo zaključni tur-n r v soboto in nedeljo, 25 in 26. avgusta v Črnomlju. Finalisti so več ali manj že znani. To so lanskii zmagovalec SD Novo mesto, SD Črnomelj, SD Kočevje in S K Trebnje. Finale se bo igralo v treh kolih, od katerih bo eno v soboto popoldne, ostala dva pa v nedeljo. Prirediitelj je za najboljša moštva in tudi za posameznike pripravil lepe nagrade. Novo>me&čani. ki bodo branili n;islov moštvenega prvaka Dolenjski-, bodo ve^jertno nastopili z naslednjimi igralci: Sila. Skerlj, Sitar, Prime, dr. Goleć. Medic, Doki, Avsec, Bojan ić ;n Verbič. To priča, da so bili Pri elektrifikaciji teh vasi razen samih vaščanov udeleženi tudi vsi oblastni činitelji. Vaški in občinski odbor SZDL sta si na vse načine prizadevala, da je bil0 to veliko delo končano tako uspešno. Danes s% ponosni na to, kar je bilo storjenega, hkrati je pa ta elektrifikacija ponoven dokaz raznim omahljivcem, kaj zmorejo zavedni ljudje v svojem prizadevanju za boljšo bodočnost v naši socialistični domovini. . S tem pa delavnost teh noših gorskih prebivalcev še ni končana. Začela se je gradnja nove ceste Prušnja vas — Mladje — Dol — Šutna. To bo druga zmaga za napredek in lepše življe-, nje tega gorskega področja. Za elektrifikacijo 'gre hvala ljudski oblasti, zadružnemu sektorju, Elektro podjetju Krško in vsem, ki so kakor koli pomagali, da se je uresničila ta velika želja prebivalcev. Pohvaliti je treba predsednika elektrifikacij skih odborov Martina Petriča mlajšega, ki je nesebično žrtvoval veliko časa in materiala, ravnajoč se vedno Po navodilih obč. odb. SZDL in elektrifikacij skega odbora. Na dan, ko So zagorele žarnice* je bila popoldne na Friugi majhna slovesnost. Tajnik občinskega LO Kostanjevica *— Podbočje Ludvik Metelko je v svojem nagovoru izčrpno orisal ves potek tega velikega dela in se zahvalil vsem. ki so pokazali tolike razumevanja za te naše gorske vasi- ski V času od 4. do 11. avgusta Je bilo rojenih U dečkov ln 7 deklic. Poročili so se: Rešetič Ivan, opekarniški delavec z Malega Slatnika, in Rolih Martina, delavka s Podgore. Vrabič Jožef, strojni ključavničar iz Črnomlja, in Janežič Alojzija, delavka iz Črnuč. Umrli so: Žagar, roj. Glavič Frančiška, gospodinja, 60 let, iz Novega mesta. Lindič Betka, knjigovodkinja, 45 let, iz Tržišča. Lopatic Mihael, poestnik, 67 let, iz Boršta. Zveglič Jože, vojaški vojni invalid, 77. let iz Str-•žišča. Meršol Ferdo, sodnik v pokoju, 63 let, iz Novega mesta. Hribar Anica, otrok, 4 leta, iz Bržane. Novomeška porodnišnica Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Baligač Kristina iz Kočevja — dečka, Sitar Marija iz Novega mesta — deklico, Mahkota Berta lz Dol. Toplic -- deklico, Koncilija Darinka iz Ruman.ie vasi — dečka. Slak Antonija z Malega vrha — dečka, Mitrovlč Marija lz Gribelj — Gorenjci in Dolenjci med seboj Počiftniška kolonija Zveze borcev novomeškega okraja nam ponovno priše iz Poljan nad Skof-Loko in pozdravlja znance :n prijatelje v domačih krajih. Takole pravijo otroci: »Z veseljem smo sprejeli obisk kolonije ZB okraja Kranj, ki jo Loko in pozdravlja znance in Sorškj dolini, kjer obiskuje partizanske vasi in vse zgodovinsko pomembne kraje iz NOV. V Poljanah so se otroci iz Kranja ustavili za en dan, zato smo jih povabili na športno tekmovanje. V celodnevnih »borbah« so se tekme končale v prijateljskem vzdušju takole: v šahu so zmagali Gorenjci s 3 : 2, v nogometu pa 3 3 : 0. V streljanju je zmagala skupina Dolenjcev s 640 : 540 in v odbojki z 2 : 1. Za zaključek smo zvečer pripravili taborni ogenj, okoli katerega sta se »brali obe koloniji in poljanska mladina. Pesem je donela v prijetno noč, bilo je veliko lepih recirtacij, plesali smo kolo in podobno. To srečanje nam bo ostalo v večnem spominu. Medtem smo si ogledali tud; gorenjske lepote. V bližini Poljan je bilo nešteto borb z okupatorjem. Prav tu so, kakor nam je povedal^ predsednik ZB v Poljanah, tekle skupne borbe gorenjskih in dolenjskih partizanov. Obiskali smo rudarje in tovarniške delavce v Idriji, kjet smo si natanko ogledali pridobivanje živega srebra. Bili smo tudi v znameniti partizanski bolnišnici »Franji«, v veliki tavarni »Iskra« v Kranju, v Lipnici pa v tovarni ur »Tulip«. Bil" smo med kroparskimi kovači, kjer st nam je predvsem dopadlo »mrzlo« kovanje železa. Na Vrbi smo obiskali rojstno hišo pesnika Franceta Prešerna, si ogledal: Bled in zavili spet domov v Poljane. Povsod smo videli spomenike, spominske plošče NOV in muzeje in vse to nam bo ostalo v trajnem spominu. Vsem, k; so nam omogočili tako lepe počitnice, najlepša hvala!« M-k. Strokovni dvig kanižarskih rudarjev V preteklih dveh mesecih sta bila na rudniku Kanižarica zaključena strokovna tečaja za jamske kopaške pomočnike (pol-kvalificiran«. rudarje) in za kopače premoga (kvalificirane rudarje) ter seminar za strelne mojstre (strelce) za odstrelje- Tokrat je šel dobiček po vodi Knafličeva, Dolenc ln Ostankova že deseto leto nastopajo za be-lozelene barve Novega mesta MoStveno prvenstvo Dolenjske Predtetkmovanja za mošt veno prvenstvo Dolenjske se bližajo koncu. V novomesk coni Je po-sta^a zmagovalec prva ekipa SD Novo meato, ki Je najprej pomagali n. dklpo i«tega diruAtva s 6:2. v nedeljo pa v Straz; še do. mačo »Svobodo« s 7:1. V dvoboju s straftko »Svobodo« 90 Novome-ščant dosegli 6 zmag ln 2 remija Zmaga-M so Doki, Picek, Kačunič. ttabram, Vodopivee in Dejanovlč. medtem ko sta Medic m Litina mii/. rala. prvi z Barbičem, drugI a Pavlinom V stiski coni se nadaljule predajanje dvobojev brev, borbe. Ker ne »tiski saihlati nino mogli zbrati, da bi se pomerili s Ti-ebanjei, so slednji poitalt prvak; cone n se bodo v soboto (n nedeljo, 56. ln 2«. t. m., merili v Črnomlju z ostal ml to-emi finaltRti. O reoiujtatilh V kočevski in črno-m,ii*k coni namn trenutno s> nI nič znanega. F. M. Balrj Icot polteno dV.o na domačih kmetijah aJi bližnjih kmetijskih posestvih na Kočevskem, ki iim primanjlkuje delovne siile, je Janka DamjanoviČa, Nikolaja Raba in kazinovati. Uparno, da se bo tudi Petra Selaikoviča iz Suhorja v Beli krainni veselilo prekupčevanje z na/jrazl.ćnejŽLmi predmeti, predvsem z amerikamskimi stofi domaČega izvora. To ie vrglo 7. m.rlo kruda dosti dobička. V »voijem »Ir^oivamjiu«, se niso omajcv.iili na določene kra,je, ampak prcikuipče-val'. po vsoj Sloveniji. To dokazuje predvsem kazenski list za Re-ba, 'p. katerega ie ra.zvidno, da ye postal zairadi nedovoljnega trgo-vanra znanec ze Mnogih vniižč v Sloveniji, medtem ko ostala dva v tem posilu Se nista toliko i/unjena. Za spremembo, po vsej verjet-nos*i pa f.z varnostnih radogov 90 tokrat usmerili trgovsko dejavnost na Grenjsko. Pod firmo pooblasti! Umetniškega zavoda za povečave in umetniško repmxluik-cijo slik >/. Zagreba, da smejo v imenu tega podljc'ja zbirati nairo-čila »n oredplačita /a povečanje slik po vsej drŽavi, so s« ornen'«-ni »«rgovci« pridno lotili preprodaje bflaga. V rrgovinah v Ljublja-ni so nakupili večje koll'čine blaga v kosah, znamke »tiropical«, po 1500 dinarjev za meter ter ga prodajali i ljudem pod firmo amersker ga Šrofa, ki naij bi ga doblii od svojih sorodn kov po 3 do 4 *i-soč dinarjev za meter. Nekaj na-itvnežev, ki še vedno mislijo, da je vse tuje več vredno kot domače, jim je nasedlo in prav drago plačajo tc amerkanske stofe domačega Jzvora, ki jih prodaijajo vse trgovine po najnižjih cenah. Ta dobičkanosnj posel so kmalu preknili varnostni organi, ki so sredi najiživahnejše kupčije prijeli najprej DamjanovjČa na Jesenicah, nato pa še ostala dva blizu Radovljice. Ob aretaciji so na&li pri vsakem še 6 metrov bl?gar. Na sodišču so enoglasno tmdil:, da so si kupili i blago -/a lastno potrebo, česar jim pa sodišče v Ra,-dovil"ic:. ni verjelo *emveč obsodilo Reba na 4 mesece zapora, Se-lakoviča na 12.000 dinarjev denarne kazni, Damjanoviča pa na 15.000 dinarjev denarne ka^ni ter na plačilo stroškov kar/en skega postopka v zneskih od 1000 do 1500 dinarjev. Poifg kav.ni je sodišče odvzelo vsakemu 6 metrov blaga in s tem rešilo marsikaterega naivneža, ki b' ga kupu. Moirda .ih bo kazen spametovala, da se bodo loili bolj poštenega dela, T. R. valna dela v jami. Po zaključku tečajev oziroma ' seminarja so vs' udeležene; polagali Izpite pred ustreznimi izpitnimi komisijami iz predpisane učne snovi. Pred izpitno komisijo, ki jo je imenoval upravni odbor rudnika, sij z uspehom položili izpite za kopaške pomočnike 4 vozači; Jože Savor celo z odličnim uspehom. Za jamske kopače je opravilo izpite pred komisijo okraja Novo mesto 23 ko-paških pomočnikov: trije, rudarji - Franc Butala, Stanko Mu-hiČ in Franc Šneler so opravili izpit z odličnim uspehom, 9 kandidatov s prav dobrim, 10 z dobrim in 1 z zadostnim uspehom. Kvalifikacijo strelcev, katerim bo v bodoče dovoljeno samostojno odstreljevanje min v jamah brez metana, pa gj je z uspešno opravljenimi izpiti pridobilo 19 starejših, izkušenih jamskih kopačev. Delavski svet rudnika je izrekel priznanje vsemu strokovnemu osebju rudnika, ki je s prizadevanjem pripomoglo k uspešnemu pouku in zaključku tečajev. Delavski »vet je sklenil, da bo podjetje nadaljevalo s strokovno izobrazbo svojih delavcev in bodo sedaj pripraviU material za tečaj za visokokva-Jifieirane rudarje. s poukom pa bodo začeli jeseni. Pb 2400 FirOREKCENTNIH CEVI NA DAN Tovarna električnih žarnic v Zagrebu je komaj pred letom in pol začela izdelovati fluorescentne cevi. ta sodobni vir svetlobe. Danes izdelajo že 2400 teh cevi na dan, obenem so pa dvignili tudi kvaliteto: doslej so te cevi svetile 5000 ur, sedanja svetilnost pa je 5700 ur. dečka, Kotar Milka iz Velike Loj ke — dečka, Crnelič Simona it Novega mesta — deklico, Dulaif Marija iz Gor. Podboršta — deklico, Blažič Marija iz 2ihovega sela — deklico, Jevnikar Justina z Dol — dečka, Metikoš Dragica iz Gullčev — dečka, Jaketič Ana iz Novega mesta — dečka, Gra-brijan Anica iz Črnomlja — dečka, Hrovatič Marija iz Vinje vast — dečka, Kramar Amalija z Lu-terškega sela — dečka, Sevšel« Francka iz Ovsenega — dečka, Irt Milka iz Praproč — deklico, Grabrijan Helena iz Zilj — deklico, Luk Kristina lz Knežje Lipe — deklico. Kronika nesreč Berka Viktorija, sina posestnika s Prelesja, je soseda z motikd usekala v desno nogo. Bobnar Miha, kleparski vajenec iz Petan, je padel s kolesa in si poškodoval glavo. ZupanCiC Stelka, hči de-levca z Loke, se je s trsko zboula v levo nogo. V Mežana Ivana, žoferja iz Novega mesta, se jo zaletel avtomoDil in mu poškodoval trebuh in kolena. Starih* Marjana, uslužbenka iz Ljubljane, je padla s kolesa in si poškodovala glavo in levi bok. Zagora Franc, posestnikov sin iz Petan, je padel s kolesa in si poškodoval glavo. Pižmoht Franc, sin po-sestnice iz Starega trga, je padel z voza in si poškodoval desno roko. Pečaver Ivan, sin vojnega inva« lida iz Podhoste. je padel s kozolca in si poškodoval desno nogo. Bolite Ana, priložnostna delavka s Poljan, je doma padla io si poškodvovala desno nogo. Bar-letu Adolfu, mizarskemu vajencu z Brezij, je leseni hlod padel na desno roko. Svenrto Filipa, vojana iz Bršljina, je vojak Tilosovec Zlatko po nesreči ustrelil v levo nogo. Žagar Franc, sin delavke s Koče, je padel s kozalca in si zlomil desno roko. Kastelic Iva« na, posestnikova hčerka iz 2virč, se je s sekiro usekala v levo nogo. Bajuk Neži, posestnici iz Primostka, je mlatilnica poškodovala desno nogo. Zamido Helmuta, uslužbenčevega sina iz Dol. Toplic, je pes ugriznil v glavo. Pečjak Jože, posestnik iz Smi-hela, si je pri mlačvi poškodoval desno roko. Malešič Julij, uslužbenec z Mirne, se je pri kontroli orožja v Zapužah po nesreči ustrelil v levo roko. 1 IZLET Z ŽALOSTNIM KONCEM V nedeljo 29. julija letos je kolektiv kmetijske zadruge iz Trebnjega napravil izlet z vlakom v Brežice Med udeleženci izleta je bdi tudi Ignac Slak iz Trebnjega V nedeljo popoldne okoli 16. ure so se kopali v Savi. Prj tem je Slak, ki je baje plaval po Savi navzdol, zaradi česar ga. je tok zanašal, utonil. Njegovo truplo je Sava naplavila šele pet dni pozneje pri Podsusedu pri Zagrebu. Po prizadevanju njegovega brata Janeza so truplo ponesrečenega Slaka pripeljali v domači kraj in ga pokopali na trebanjskem pokopališču ob izredno veliki udeležbi ljud'1 iz 'bližnje in daljne okolice. Takega pogreba v Trebnjem še ni bilo; udeležilo se ga je nad 1.200 ljudi, med njimi predstavniki občinskega ljudskega odbora, KZ in množičnih organizicij ter zelo veliko ljudi iz Trebnjega in okolice, saj je bil pokojnik splošnq znan in aktiven član mnogih organi-zaeji. Star je bil 4fi let. zapustil je ženo in tri nepreskrbljen« otroke. ZELENJAVA S TOPLIH VRFLCEV V Stubiških toplicah (Hrvatska) so začeli poskušati, kako bi ob toplotnih vrelcih gojili zelenjavo, kajti topla voda odteka povsem neizkoriščena. Toplih vrelcev j^e v naši državi veliko, pa so se strokovnjaki domislili, da bi odteik?4^>čo vodo uporabili za gojitev zelenjave. Poskusi v Stubiških toplicah bodo pokazali, kako bj na ta način izkoristili brez haska očl# tekajočo vodo 'toplih vrelce^ j Str-an 4 »DOLENJSKI CIST« Ste v. 33 (336) reizkušnja Z novomeškega učiteljišča je odšel spet nov rod mladih vzgojiteljev 10. ;unija so se lolska vrata spet zaprla za dobra dva meseca. Mladina je pohitela na svoje domove, da se po delu oddahne in si nabere novih moči za jesen. Toda to ni veljalo za vse - za absolvente višjih gimnazij in učiteljišč se je tedaj glavna skrb žele pričela. Čakal jih je namreč še .taVjučnj izpit - matura oziroma učiteljski di-plomski izpit, ki naj dokončno odloči, kdo ie že zrel za ž;vijen;e. Na novome-kem učiteljišču sta bila letos dva peta letnika s 40 di:aki. Vsi mladi ljudje koma; čakajo, da bodo stopili po končanem študiju v šole kot učitelji tn vzgojitelji naših najmlajših. Ker je zaključni izpit ne samo preizkus znanja, a-mpak marsikomu tudi hud živčni .preizkus, ni nič čudnega, če se ga človek spominja vse življenje in če se nekdanji sešolci, čeprav jih življenje privede skupaj nemara po več desetletjih, najrajši znova in znova pogovarjajo le o izpitu- Za Itotolnjf kandidate profesorji niso bili v posebnih skrbeh. Vedno so bili mnenja, da sta letošnja letnika doslej najboljša in najresnejŠa. Niso se motili. Zaključni izpit je pokazal, da si je veČina absolventov z vestnim in Tztrajnim delom pridobil lepo znanje in da gredo v življenje dobro pripravljeni- »Boj« je torej končan. Zeleni prt je izginil z izpitne mize, dijaki in profesorji so si segli v roko in se razšli. Slovo je zmeraj težko. V izpitni sobi pa so še o-stale tri klopi, v katerih je vsak dan po sedem mladih ljudi nervozno čakalo, da se zvrste. Tem kiopem so kandidati često podzavestno zaupali svoje občutke, boji-ni in omahovanja pa tudi radost, ko so izipit srečno prestah. Ali spioh vedo, kaj so vrezovali v klopi s svinčnikom? Sedaj, ko je vse to že za njimi, se bodo gotovo nasmehnili, ko bodo brali tele zapise. V prvi klopi beremo: »Adijo, šola! Fanika!« »Trpini smo bili, sedaj smo rešeni!« Nekomu pa se je pocedil verz goriškega slavčka: »Mojo srčno kri škropite .. .« Tem čustvenim izlivom je zadnji dan energična reka zapisala zmagovite besede: Matura. 21. VI. 1956. Štefka. V drugi klopi so bili kandidati, pravzaprav kandidatinie, bolj optimistično nadahnjeni. Tu beremo: »Draga kolegica, ki prideš popoldne na tole mesto, vedi, da Ti želim vso srečo! Sa: ni tako hudo. Ida, »Jjz tudi Olga«. Optimizem izredne vrste ipa veje iz izjave: »Res ni nič hudo, počutim se odlično. Marica«. Takoj za tem pa je Slavici e-nergično dostavila: »Jaz sem pa ravnokar jezna«. Vsekakor bogata lestvica čustev in razpoloženj! Med njimi pa so bile tudi poetične dušice. Ena je vzkliknil s Cankarem: »Zemljam, zemljica, mati! Če nimaš kruha, daj mi kamen in še ob kamnu ti bom prepeval!« Nič Čudnega, če je sorodna narava dodala Kosovelova besede: »Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel .. .« Ta še nekaj uradnih podatkov! K letošnjim učiteljskim dipiom-skim iizpitom se je .pri 5avilo 39 kandidatini in en kandidat ter 4 privatistke. Tzpjt ie trajal od 12. do 21, junija. Za predsednika komisije je republiški svet za Šolstvo imenoval pros. Alfonza Gspana, znanstvenega ' sodelavca Narodne in univerzitetne knjižnice. Na oodtaei uspehov je_ izpitna komisij. odloČila, da morao od rednih dijakov tri kandidatke opraviti v jeseni popravni izpit iz enega predmeta, ena kandidatki pi ga bo opravljala v celoti. Prav tako imajo popravni izpit tri pri" vatitsfee. Napravili pa so celotni izpit: 1. ) z odliko: Anica Gaaperič (oproščena ustnega izpita), Anica Hrastelj (opr. ust. lz*p.), Olga Lenac (opr. ust. izp.), Anica Mi-helič; 2. s pri"" dobrim uspehom: Vida Cvir, Anica Fifolt, Marija Godler, Jožici Herega, Ivanka Kuhelj, Ana Kukovič, Štefka Pe-čariČ, Marija Petan, Olga Rupar, Lojze Stih. Rozaiija Trinko, Nada Vučajnk,, Marija Zilavec, Ivana Znidaršič; 3. ) z dobrim uspehom: Olga Bizjak. Ida Čeh, Terezija Kodrič. Rozaiija Kožar, Jožica Lamov-šek, Fani Lenič, Ana Mrvar, Ivana Oberstar, Nežka Ogrinc, Pavla Perovšek. Fani Pintarič, Dar-ia Podb^vŠek, Marija Prušek, Ana Smolič, Dušanka Udovicu. Štefka Vraničar, Marija Zagore Slavica Zidarič. Vida Lalič Gpr»v, dopol. izipit) Želimo vsem mladim učiteljskim kandidatom veliko uspeha v življenju. L. R. Za smotrno kulturno umetniško prizadevanje V našem javnem življenju se vsak dan močneje uveljavlja družbeno samoupravljanje. Nove naloge, ki nam jih narekuje razvojna pot t? socialistično družbeno ureditev, ne rešujejo več administrativna telesa državne uprave, ampak predvsem- družbene organizacije, sveti državljanov, zbori proizvajalcev, delavski sveti, sveti potrošnikov, tore] lake organizirane oblike družbenega upravljanja, v katerih so se zbrali izvoljeni in opolno-močeni predstavniki določenega kroga gospodarskih, političnih in kulturnih dejavnosti. Toda medtem, ko smo na Dolenjskem skoraj za vsako "ejo pnspodarskegra, političnega, splošno clovečanskega in športno zabavnega udejstvova-"ja ustanovili različna dru-itva in klube, še vedno nimamo kluba dolenjskih kulturnih delavcev. Zakaj je ustanovitev kluba dolenjskih kulturnih delavcev Zakaj je Naser tako vzburil svet Mladina je prišla Vselej, ko so se skoraj nepremagljive gospodarske težave v povojnih letih zgostile v nerešljiv vozel, ki je grozil, da bo zajezil našo gospodarsko Tast, je pršla na naša prostra_ Ha delovišča — mladina. Brčko—Banoviči, Samac—Sarajevo, Beograd—Zagreb: ceste, železnice, mesta. Navsezadnje naš novomeški rtegometni stadion, ki že mesece vabi delovne roke, ni tako gigantsko delovišče, da b: opravičevalo nenehne SOS klice v časopisju, niti ni delovna sila novomeških športnikov tako nepogrešljiva, da bi bilo treba spoštljivo poklekati pred njo in jo prositi, naj vzame v roke samokolniice ali lopate; vendar je tudi na novomeški nogomet, ni stadion morala pr tj mladina. Medtem ko so novomeški nogometaš; govorili, češ: »Vzeli so nam stadion, dajo naj nam novega«, kakor da- Je ijudska oblast nekakšen »daj-dam« apa_ rat, so izravnavali zemljišče za stadion vojaki in plačani delavci in medtem ko novomeški Športniki s kopališča zaskrbljeno motrijo, kako napredujejo dela, da bi se morda jesenski treningi ne zakasnili, je prišla na delovišče mladinska delovna brigada. Na nogometnem stadionu je začelo redno delati 26 mladih ljudi, bržkone pa se bo število ustalilo pri tridesetih. Delovod_ j a nam je povedal, da so mladinci izredno dobro zagrabili. Nogometni stadion' dobiva vse določnejšo obliko. Dolg je 105. širok 70 metrov. Od pomlad; do teh dni so delavci premetali 15.000 kubičnih metrov zemlje in 600-kraf. razstreljevali pol-tretji meter globok zasek. Naša slika prikazuje delo mladine pred šestimi leti na Loki. Takrat je mladinska brigada gradila atletski stadion, letos nogometnega. Naš list bo še spremljal delo mladinske brigade. Naserjev odločni sklep, da nacionalizira Družbo Sueškega prekopa, je presenetil svet, zlasti Pa tiste, ki so pri tem najbolj prizadeti. Toda egiptovsko s+aLšče je naletelo na navdušenje pri ostalih arabskih narodih in na odobravanje pri večini svetovnega mnenja. V našem listu smo predpretekli teden že pisali o Prvjh dogodkih v zvezi s Sueškim prekopam, danes pa bomo povedali nekaj številk, ki bodo razodele zakaj je postalo marsikateremu politiku v svetu zaradi sueškega vprašanja vroče. Sueški prekop bj moral tako ali takQ pripasti Egiptu 1. 1968, se prav; čez 12,]et. Sueška družba je bila namreč ustanovljena takoj po zgraditvi prekopa leta 1869 za dobo 99 let. Glavni delničarji te družbe so britanskega in francoskega porekla. Anglija si je levji delež delnic pridobila šele pozneje s sumljivo kupčijo. L. 1875 je tedanji egiptovski vladar kediv Ismail spravil deželo z razsipnim živ-lierfjem na rob prepada. V stiski je moral prodati za 4 milijone funtov delnic. Odkupil Jih je tedanji britanski premier Dis-raell. V angleški zgodovini imenujejo to akcijo eno »najfinejših potez angleške diplomacije«. Te akcije so že leta 1929 veljale 72 milijonov funtov jn so prinesle za 38 milijonov dividend. Njihova vrednost je nenehno rasla, tako da znaša celotna izguba Egipta zaradi te dvomljive kupčije do danes že več ko 200 milijonov funtov. Odtlej je v politiki prekopa poleg Francije imela glavno be- sedo tudi Anzhja. V britanskih rokah'je skoraj polovica vseh delnic, na tretjini vseh ladij, kj plovejo skozj prekop, pa se vije britanska zastava. Odtod tudi tako žolčna m razburljiva Vsakdanja zgodbica Po dolgih predolgih lerih se srečata Fridolin in Koprnela. On je bil ntkoč postaven fant, sladkih besed in lop na oko; ona je bila brhko, kodrotlaso dekle. Srečata se. Frdolin je pri osemdesetih, kaŠiija in hodi s paJice*.Koprnela je sključena in siva. Pogleda Koprnela starca pa veselo vzklikne: »Jo.j, Fridolin, kaj si res ti?« Starec debeio pogleda in kar .slane, kolikor mu revmatzem pusti: »Oh, seveda sem privi! In tisi Koprnela! Kdaj te že n:sem videl ... « »Pa še zmeraj žrviŠ, Fridohn?« »še, kot vidi«, Lj-uba Koprnela.« »Oh, Frdoim — se spominjaš, kako si se pred 35 leti rottl, da niti eno leto ne boš mogel več živeti brez mene ... * »Res je, Koprnela ... In tr, se spominjaš kaj si mi pisaila, ko sem te po enem mesecu pustil: V smrt pojdem. nezvesti Fndol n. Ze vidim rože, ki zalijšaijo oder, ni katerem leii rnose truplo in v n.jeni srce, ki si ga mi stri . , . « »Eh, ji! ... « vzdtihneia starca in odideta vsak svojo pot. reakcija v Londonu na sklep egiptovske vlade, o razlastitvi Družbe Sueškega prekopa. Razen tega bo družba ob vsakoletni dobiček, ki znaša nič manj ko 100 milijonov dolarjev. S tem denarjem namerava zdaj egiptovska vlada začetj finansirati dela pri graditvi asuanskega jeza jn ji zato ne bo potrebna tuja pomoč.- 161 km dolgi Sueški prekop pa ima tudi za druge in ne samo za Britanijo velik gospodarski, politični, strateški in prometni pomen. Prekop veže Sredozemsko morje z Rdečim in tako ogromno zmanjšuje razdalje med Evrooo ter . Vzhodno Afriko, Srednjo Azijo, Avstralijo in Daljnim vzhodom. Ze teh nekaj suhih podatkov nam kaže velikanski pomen Sueškega prekopa, hkrati pa tudi razloge, spričo katerih se na Zahodu ne morejo tako zlahka pomiriti z njegovo izgubo. Ce-< prav bi moral prekop po 12 letih pripasti Egiptu, je bil0 prav zadnje dni slišati čedalje več slasov, kj so se upirali izročiti Suez egiptovski republiki. Tudi tako huda reakcija v Londonu in Parizu kaže, da se tam niso hoteli kar tako zlepa sprijaznit; s to mi^-jo. Vsem tem glasovom in tudi skritim nameram je Naserjev sklep z enim zamahom odrezal korenine. Taka odločna poteza mlade republike lahko zbudi le simpatije, saj znova potrjuje Naser-jeve besede, da se bo Egipt boril za resnično politično, gospodarsko in socialno neodvisnost. mMmk 121. Prišla sta že v bližino njune ute, ko se Je Rok nenadoma ustavil. Zaslišala »ta glasno smrčanje. »Razbojniki v naši uti! Gotovo so jih psi pripeljali Po najini stari sledi- Pojdiva naprej proti Dovga-nov koči!« »Ne grem brez bisera in orožja,« je *amrmral VilČe. 122. P»i so se zvečer gotovo raztepli za divjačino daleč okrog po gozdu, ker jih dečka nista niti slišala niti opazila. Priplazila sta s« do svojega bivališča. Do orožja sta prišla kaj hitro, ker a« ga razbojniki pometali iz ute, da bi imeli v njej dovolj prostora za spanje. 123. Z biserom pa Je bilo teže. Rok se Je splazil sam v uto in v poltemi tipal pred seboj. Brazgo-tinec Je ležal na trebuhu. Rok mu je previdno pihal za tilnik in ta se je godrnjajoč prevalil na hrbet. Zagledal j« mošnjieek z biserom. Rok j« previdno odprl mošnjiček in Izvlekel biser. 124. Toda, glej smolo! Ko je hotel oditi, Je zadel ob nogo mešanca ln možje so se prebudili. Komaj se mu je še posrečilo uiti. Dečka sta /dirjala v gozd. Za seboj sta slišala žvižge, * katerimi ao razbojniki klicali k sebi pse. 125. Fanta sta tekla kolikor hitro sta mogla. Zdelo se jima je, da nikoli ne bosta dosegla cilja. Prvi sončni žarki so že prodrli skori jrnsto vejevje. Psi »o jima bili tesno za petami. Vil** je v diru vrgel Roku tul s puščicami in lok. 126. Psi ao utihnili, znamenje, da bodo napadli- Rok Je med begom položil puščico na tetivo ln skočil za drevo. Tetiva Je zabrenčala in pes je obležal. Ko Je Rok posegel po drugi puščici, je Vtič« dobro opravil svoje delo s kamnom. Druga puščica je zgrešila in delo je dokončala sekira* upravičena in potrebna? Doslej so bila žarišča vsega kulturno umetniškega in splošno izobraževalnega dela na Dolenjskem kulturno umetniška društva in delavske Svobode Jzdaj Zveza prosvetnih društev in Svobod) ter dolenjske srednje in osnovne šole. Zaradi relativne duhovne zaostalosti Dolenjske so kulturno prosvetne organizacije imele z dolenjskim šolstvom skoraj vzporedne cilje: posredovati najširšim slojem prebipalstua splošno osnovno izobrazbo, iz-koreninjati vse oblike vraže-verstva in primitivizma, iztrebljati škodljive predsodke odmirajoče preteklosti. Ta cilj so kulturno prosvetne organizacije pri nas skoraj vedno dosegale, toda pri svojem pionirskem splošno izobraževalnem delu se niso skoraj nikoli povzpele na tako umetniško raven, da bi dolenjskim znanstveno umetniškim prizadevanjem prisluhnila slovenska javnost. Prav tako kulturno prosvetne organizacije na Dolenjskem niso niti najmanj vedele, kam naj bi organizacijsko uvrstile dolenjske pesnike, pisatelje, zgodovinarje, literarne kritike in slikarje. Zato ni čudno, če so neorganizirani umetniški nastopi posameznikov (literarni večeri, glasbeni večeri, slikarske razstave) pogosto bile videti prej ambiciozno poudarjanje avtorjevega »jaza« kakor kulturni dogodki in družbeno priznana kulturno umetniška razodetja, ki jih javnost od kulturnih delavcev redno pričakuje in želi. Tudi Po-murje s sedežem v Mursk Soboti je ustanovilo svoj Klub kulturnih delavcev (kakor so ga osnovale že skoraj vse slovenske pokrajine), ki izdaja svojo revijo, - medtem ko v prostrani Dolenjski še danes nismo resno mislili na podobno organizacijo. V večji meri je prav zasluga pokrajinskih klubov kulturnih delavcev, da imajo skoraj vse obrobne slovenske pokrajine svoje tiskarne in knjižne založbe, medtem ko je na Dolenjskem dobilo tiskarno le Kočevje, ki nikakor m ne pokrajinsko ne kulturno središče Dolenjske, a je nima Novo mesto, nekdaj znatno knjigovezniško in tiskarsko središče jugovzhodnega slovenskega predela. In vendar je tiskarna prepotrebna, ustanova vsaki pokrajini, ki hoče izrasti iz duhovne zaostalosti in se otresti še skoraj srednjeveškega mračnjaštva. Doslej ni kulturno umetniško delo na Dolenjskem ocenjevala ali vrednotila napr, izrazita kulturno umetniška organizacija, kakršen naj bi bil Klub dolenjskih kulturnih delavcev, ampak okrajni odao* ljudske prosvete, oziroma zaradi nedelavnosti sveta za, kulturo in prosveto pri OLO mora le tajništvo odbora, torej izrazito administrativno telo, neposredno podrejeno državni upravi. Okrajni odbor ljudske prosvete je izdajal edino povojno revijalno glasilo na Dolenjskem »Dolenjsko prosveto«, ki naj bi bila, dolenjska znanstveno-umetni-ško poučna kulturna revija, a ni mogla zatajiti svojega napol administrativnega porekla in je bila zato v prvi vrsti uradno glasilo Okrajnega od* bora ljudske prosvete. Vsakodnevne materialne in duhovne spremembe v našem življenju, ki so posledica naše ravno začrtane poti v so-' cializem, zahtevajo vedno nove oblike združevanja ljudi, da bomo lahko kos nalogam, ki jih pred nas razporeja življenje. In če imajo svoja društva kegljači, ribiči, zbiralci znamk in še druge organizacije izrazito športno zabavnega namena, toliko prej je naša dolžnost, da osnujemo klub dolenjskih kulturnih delar-cev, organizacijo ljudi, ki t> umetniških podobah oblikujejo dolenjsko pokrajino ln upodabljajo dcJenl'ko življenje. Seveda pa moramo dati novi organizaciji tisto materialno podporo in tisto mesto v družbenem življenju Dolenjske, kakršnega zarad\. svojega pomembnega kulturnega poslanstva zasluži. Vb. Naš rojak Martinčič tretjič na obisku v glas našem uredništvu se je il te dni stari znanec in naročnik našega lista v Franciji tovariš Jože Martinč č, doma iz Stopič pri Novem mestu. Z ženo sta prišia za mesec dni v rojstni kraj na obisk. Ko sta pred dvema letoma prišla prvič po 32 lei:h odsotnosti, sta sklenila, da bosta prišla vsako leto, dokler jima bo dopuščalo zdravje. To obljubo tudi izpolnjujeta. Letos sta prišla v družbi številnih drugih Slovencev, ki so prav tako prišli na ob sk. V eni skupini jih je prišlo 116. Tovariš Martinčič je upokojeni rudar in živi s svojo družino v severn; Franciji v rudarskem bazenu Pas De Calais, kjer je veliko naših izseljencev. Zanimivo ga je poslušati, ko pr povečuje o življenju naših ljudi v Franciji. Zelo so vessli obiskov jz domovine, zlasti pa kulturnih skup n, ki prihajajo mednje. Obiskal jih je tudi naš veleposlanik v Franciji dr. Bebler s soprogo. Ponosni so, da so Slovenci in srčno se vesele vsakega napredka v rojstni domovini. Tovar š Martinčič je posebej poudaril, da so prav Slovenci izm«d vseh drugih narodnosti, ki žive tam, deležni največje pozornosti in obiskov z domovine. Obema 'Martinči-Čevima in vsem ostalim roja-kem želimo prijetno bivanje v domovini. Z1N1M Dvojčka z 12 dni presledka V Londonu je Marie Collins rodila pred kratkim dečka. 12 dni po tem je rodila še enega. Pač redek primer v zgodovini porodništva. Rodovitna hruška Na vrtu Ahmeta Sučeske v Sarajevu raste hruška, visoka okrog 30 metrov, ki daje na leto okrog 2000 hrušk. čestkmt dvojčka Annie Formot iz Francije, stara 39 let, je v 21 letih zakona rodila sedemnajst otrok, med njimi šestkrat dvojčke. Petnajst otrok živi, dva sta umrla. Ameriška dobrodelnost v domači luči Finančnemu odseku ameriškega senata je bilo predloženo priporočilo, naj bi socialnim upokojencem, to je onemoglim starim ljudem, dali mesečni po-višek 10 dolarjev, toda v obliki nakazil za živež. Pravijo, da prav ti socialni upokojenci najbolj občutijo draginjo. 2iveža pa imajo v ZDA toliko, da ne vedo kam z njim. Finančni odsek je ta priporočila zavrnil, ceš da bi zaradi tega morali zvišati davke. Poročila ameriških časopisov dodajajo, da pač ameriški kongresniki nimajo razumevanja za domaČe reveže, čeprav se zelo bahajo, koliko revežem pomagajo v drugih državah. Zvišana vpisnina za univerze v Kanadi Uprava univerze v Torontu je »Vročil* študentom, da Je zvišala vpisnino za 11.2 odstot- od 225 do 550 dolarjev letno. Zvišanje vpisnine utemeljuje uprava s tem, da so se stroški povečali, univerza pa ne dobi večje državne pomoči. Studentska organizacija je sporočila, da je to zvišanje močno prizadelo najbolj revne študente in mnogi bodo zaradi tega morali prenehat; s študijem. Časopisno poročilo še dodaja, da bo kanadska vlada prispevala za vse univerze v državi letos skupno 7.986.000 dolarjev, za vojaške namene pa skoraj milijardo 800 milijonov dolarjev. Razumljivo »Veš, letos poteče ravno 20 let, odkar sem prenehal piti tU kaditi!« ■»Čestitam! To pomeni, da boš Že drugo leto praznoval 25-let-nlco poroke!« DOBESEDNO JE RAZUMEL 'Mati: »Sinko, kod «1 hodil tako dolgo, saj sem ti naročila, da se vrni naravnost domov?« Sinko: »Saj sem poskušal iti naravnost, pa sem moral zapeljati v potok. Čez sosedov vrt in" polje«. Mati: »Kaj nisi šel po cesti?« Sinko: »Potem bi ne Sel naravnost, saj cesta ima toliko ovinkov!« Treba se ie pripraviti na najslabše, moj dragi prijatelj ka. Doslej je znašala vpisnina r". mislim, da bo ozdraveUJ