PeSInina platana v gotovini.
■®5° VI., št„ 220. V Mubijani, v	JO.	septembra	1922.	P@sama	it.	1	DSf?B
Glasilo SoctaEistifne stranke Jugoslavije.
Agrarna reforma in naše meje.
(Dopis iz Mežiške dol’ne.)
Vel ri *eta s0 Pote^la. odkar je zanest' na^ ^ini burja, ki bi morala pri-lož ! boljši in ugodnejši gospodarski po-tnef ■f]0Venskemu kmetu in delavcu na Še v lprvem nava'*u čustev, ko ie imel bil v1 zmešane pojme o svobodi, je nezn^0 Prepričan, da ie prišel konec -je	gospodarskega stanja, ki ga
orZ0yzr°fil tuji kapital. Ljudstvo ie b lo »ad i . bo zmagala narodna ideja Dotj.pL ’.tal-°m tujcev, da bodo zmagale
res,- domačega Drebivalstva nad inte-držav vih tlačiteljev ter da bo zmagala jih *^a s svojimi interesi nad interesi tu-Dekulantov. Delavci in kmetie so bili
n0 os fn!a’ da ni nastopilo samo dušev-darskV° nj'e- temveč tudi doba gospodo ® °^reDitve. Ce si Da danes oglcda-Wstv t>°^arski Doiožai, vidimo, da si kor Dar	drugega ni oridobilo ka-
ne in,-Cj ^sumov, to pa samo vsled last-D°niao-af- vladni organi niso prav nič nega zn* - e ^ruge dobrine so olatonič-Vih,	’a‘	^ dolino je prišlo nekaj no-
t>a je	_gospodarjev in tvrdk. Ljudstvo
astram *rdno upalo, da se bo izvršila *nilo re^orma in da se bo s tem dvi-ena na^°dno gospodarstvo. Ta uoravi-ie Dre'1	se	°P‘ra*a na spoznanje, da
tuj,- u ^OSDodarstvo nazadovalo in da se Sl)ešev *al n* l>orabH za intenzivno po-stva Je našega narodnega gospodar-
nes iTl^etrt zemlje in kapitala ie še da-st grofov: Vincenc Douglas. Thurn,
Henkel in Pliberške Unije recte Angležev. To stanje traja že leta in leta. tako n. pr. pri ieklarni v Guštanju. pri premogovniku na Lešah in pri svinčenih rudnikih v Mežici. Ali kapital se ni investiral za druge Danoge domače industrije. Kam je šel ta kap:tal. kam so šli milijoni in milijoni. Kapital so le v majhni meri porabljali za domače potrebe in samo na škodo kmetskega ljudstva. Nakupovali so posestva, hiše in bajte, prebivalstvo se ie selilo; tam, kjer so bila oolja in travniki, stoje danes gozdovi. V ta namen so vporabljali kapital naš delavec pa jim ie s svojo pridnostjo neposredno pomagal, ker je delal za slabo plačo od česar so imeli dobiček tuji kapitalisti. Milo se nam stori, če se spominjamo na neštevilne kmetije, ki so nekoč dale zaslužka mnogo poljedelcem in živinorejcem; danes jih ni več! Prisiljeni ter z zvijačo pregovorjeni kmetje so prodali svoja posestva, da je veleposestnik lahko zadostil svojemu »Drangu zur Adria« in da je lahko hodil na lov. Tudi »Naprej« ie Dred kratkem o tem že oisal Dosebno o kulturnem delu veleposestnikov v zadnjih 70 letih.
Ali res Domenijo razdrte kmetije, unrčena polja in revni tlačani dobro razpoloženje za utrditev naših mej? To. kar ie v gospodarskem oziru naša vlada storila. ie rak-rano samo še povečalo. Če so imeli naši agrarni in industrijski strokovnjaki še tako dober namen, če so delovati s tem namenom, da utrdijo našo severno mejo. Dotem so ustrelili štor ne pa zajca. Pa saj tudi niso imeli obče koristi Dred
Izhaja razea pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer st ne priobčijo. Rokopisi se ne vi’ačajo. Reklamacije za list so poštnine prost&
očmi Gnilobo in korupcijo so prinesli iz Ljubljane na mejo, niso koristili ne prebi-; valstvu, ne državi, ker so sploh bili nezmožni. Taki ljudje ne spadajo v urade, še mani so Da poklicani za to. da zboljšajo gospodarstvo v obmejnih krajih. Toda še danes igraio ti ljudje svojo ulogo na meji in nasprotujejo interesom države in ob-, mejnega prebivalstva. Pa še bodo na-* sorotovali. dokler bo še kak košček zemlje. ki se da odtrgati domačinom. Imamo ministrstvo za šume in rude, agrarne ter industrijske urade. Toda niti' eden teh uradov ne skrbi za dobrobit obmejnega prebivalstva! Vsi pestujejo tujega gada, ki vsrkava mozeg našega obmejnega gospodarstva. To delo imenujejo delo za narod, delo za procvit naše industrije in za povzdigo narodnega gospodarstva! V, resnici pa ustvaria to delo berače. Naše-> mu kmetu ie voina izpraznila žepe, suša mu je uničila živinorejo in poljedelstvo. Delavec je stradal in strada še danes. A nobenega teh dveh stanov ne upoštevajo pri ureditvi obmejnega gospodarstva.
Lepo se vije Meža po dolini do izliva v zeleno Dravo. Množice dotokov s severa in juga jo krepijo. Vse te reke in potoki imajo z ničvrednim grmovjem in ma* bovjem zaraščene bregove. Nobene vred* nosti nimajo. Po pametnem gospodarstvu bi bilo to najugodnejše mesto za nasadi-tev vrb, kar bi bilo podlaga za obširno pletarstvo. Toda nihče ne pride tja. da bi pomagal ubogemu prebivalstvu. V Ljub-* ljani prirejajo pletarske tečaje. Tukaj pa, kjer je odvisno 1000 ljudi od borne mezda in kjer bi bila ustanovitev pletarske šole ogromnega narodno-gosoodarskega pen mena — tukaj vlada molči!
LISTEK.
PwjEfjir0UT; —
(*(|M let ieikosMi! socialne Matije.
^ s Češkega k slavnostim v Pragi.)
dem ^^nfo jesen slavi češka socialno-svoj at*^na stranka petdesetletnico ? °bstanka. V vseh večjih mestih Wt0sl°vaške republike je priredilo de-velikVo v Proslavo tega redkega jubileja • nar°dne tabore s slavnostmi, Sentn ,a s^ava pa se vrši v Pragi dne 30. Can trnrf.ra in L oktobra, kamor je skli-nosnm' • slavn°stni strankin zbor. S po-ln zadoščenjem lahko gleda soci-je iC~e3^°kratična stranka na delo. ki ga sWmPa mec* češkim delavnim ljud-v>Sok?‘ , .stoji danes češki delavec na st0j>J. Politični, gospodarski in socialni ’ ■ je češko delavstvo danes naj-je t0 ^azred v češkem narodu, tedaj Cesjfn ei° *n zasluga socialne demokracije. stva ; .žoazija ni za izobrazbo delav-^ °iega osvoboditev iz socialnega
suženjstva niti z mezincem ganila, nasprotno. ovirala ie še delo socialne demokracije. Češki delavec si je popolnoma sam pomagal.
Začetek češke socialne demokracije ie bil Drav tako težak kot povsod drugod. Razvoj je najbolj ovirala delavska nezavednost in zasledovanje agitatorjev in ljudi od strani uradov in buržoazije. kateri so imeli pogum, da so se priznali za socialiste. Na Češkem so bili socialisti Dosebno kruto zasledovani, zakaj dunajske vlade so se s pomočjo svojih uradov maščevale nad delavci prvič za to. ker so socialisti, drugič pa za to. ker so — Cehi. In vendar se napredek ni dal preprečiti.
Prvi češki delavski list pod naslovom »Delavec« je izšel 1. decembra 1867. Izhajal ie vsakih 14 dni, njegov program je bil deloma celo malomeščanski, kjer se Je delavstvu prikazovalo blagostanje buržoazije. ki ga lahko vsak delavec doseže s svojo pridnostjo. Kako je bilo tedaj mišljenje delavstva, nam najbolje dokazuje Drvi delavski tabor, ki je^ bil v Pragi leta 1818. otvorjen z besedami: »V imenu tro-
edinega Boga. v imenu svetnikov in čeških priprošnjikov otvarjam prvi tabor češkega delavstva.« — Delavci so s ta-, bora poslali deputacijo k cesarju Ferdinandu V., ki je po resignaciji na prestol prebival v Pragi, k nadškofu Schwarzen-bergu in ju orosila za naklonjenost! Taki so bili začetki!
Časopis »Delavec« je bil leta 186&. ustavljen, na njegovo mesto pa je stopil v oktobru istega leta časopis »Oul« (panj). Dne 3. septembra 1871 je bil v Pragi velik delavski tabor, ki je odglasoval. da se ustanovi nov. radikalen delavski 'list 5 januarja 1872 pa je že tudi izšla prva številka »Delavskih listov«. Delavsko °iba-nie ie bilo že dosti bolj samostojno in vedno. V številki od 4. oktobra 187? je bilo oznanieuo. da zavzame list čistrTri« lavsko stališče, da bo prinašal članke o socializmu, socialni demokraciji in pro-. gramnjh vprašanjih češke delavske stran« e. Od te dobe le nastal velik preobrat v nazorih in mišljenju češkega delavstva kf le prešlo iz narodnega v tabor socialne demokracije. I^rva doba razvoja češkega delavstva ie bila v tern letu zaključena.
Veliko, lepo javno bolnico so Hoteli zgraditi, niso pa videli bolezni, ki razjeda moč našega naroda, ki pije otroku zdravo kri^ že v zibelki. Pred vrati v boljšo bodočnost stoji cerber v podobi grofov ter brani raztrganemu ljudstvu pot do poštenega kruha! V zadnjem času pa drži v svojih krempljih poseben patent — »mašno charto« — naše agrarne reforme.
V	nekem svojih zadnjih dopisov piše »Naprej« o marljivosti rudarjev leškega premogovnika. Ti rudarji so kultivirali svet svojega gospodarja grofa Henkla. Danes pa niso niti v najmanjši meri deležni dobrot svojega dela. Pa še hujše je! Delavstvo je bilo še posebej goljufano! Ko ie šlo za kultiviranje neplodnega sveta, so jim grofi obljubili, da dobi vsak delavec toliko zemlje v korist, kolikor ie bo kultiviral. Ko so bili delavci z delom gotovi. niso hoteli grofi izpolniti svojih obljub.! To ie bila nečuvena krivica, ki se ie smela zgoditi le pod zaščito nemške nadvlade. Naši agr. »reformci« pa hočejo to krivico sankcionirati za vse večne čase. če bi ne bilo teh večnih ovir. bi delavci že davno ustanovili razne zadruge, ki bi^ ojačile gmotni položaj prebivalstva. Ne bi bilo treba nobenega ugibanja več o utrditvi meje.	(Dalje	prih.)
Pollfiine vesti.
+ »Jutro« ima izmed vseh slovenskih časopisov največji aparat, ker ima največ dgnarja. Vendar ne zna niti prepisovati. Ali pa so plačani tam uredniki razen mesečno še tudi — od vrstic? Mogoče bi že bilo tudi to, kajti zaradi ideje ne sedi v tistem uredništvu prav nihče. Drugače si ne moremo razlagati, da dela pri prepisovanju naših vrstic toliko slov-niških napak — namesto da bi izstrigel, ie prepisal, da bo več kronic. Stavci niso zmožni takih napak! Ali je pa storil tudi to zanalašč, »iz ideje«, da bodo njegovi sokoli videli, kakšne kozle strelja »Naprej«. »sovražnik slov. jezika«.
+ »Jutrov« glavni urednik pa nima od vrstic nič posebnega honorarja. Zato ie glavno vsebino našega članka izpustil. Ali je pa storil tudi to zanalašč, »iz ideje«.
Od sedaj je češka socialna demokracija hitreje napredovala, posebno pozornost je posvečala zbližanju s češkimi delavci na Dunaju in tako z nemškimi socialisti. Že 17. avgusta 1873 je bil na Dunaju velik tabor češkega delavstva, ki je zahteval sklicanje zbora celotnega delavstva Avstrije brez ozira na narodnost. Priprave za zbor so se začele in češki so-drugi so hoteli, naj se »Delavski listi* proglase za list socialne demokracije cele Avstrije. Zato so že 5. januarja 1874 prinesli »Delavski listi« podnaslov »časopis socialtK>-demokratični«. Obenem je izšel tudi program, doslovni prevod socialističnega programa, sprejetega na zboru so-eaine demokracije v Eisenachu leta 1869. Program pa je bil zaplenjen in začelo se ie preganjanje češkega socialističnega delavstva.
Shod socialno - demokratičnega delavstva Avstrije se je vršil dne 5. aprila 1874 v vasi Neudorfel na Ogrskem, ki se ga je udeležilo 74 delegatov, zastopajočih 25.000 delavcev. Čeških delegatov je bilo 10. Na tem shodu je bila formalno ustanovljena socialno demokratična stranka v Avstriji. Poleg ostalega programa je shod odobril tudi odstavek:	»V	narod-
nostnem oziru brani socialno-demokratič-na stranka načelo samoodločbe narodov.«
(Konec prih.)
da' njegovi sokoli ne bodo zvedeli glavne1 vsebine »Naprejevega« članka »Proti mi-nisterializmu v občinah«. Očitno računa na najneumnejše sokole, ki ne znajo sami pogledati v »Naprej«. Mi pa vemo, da niso vsi sokoli tako neumni, vemo, da tudi sokoli že govore o pred volitvah, čeprav jih skuša »Jutro« umolčati in ga pri tem podpirajo tudi — vsi drugi ljubljanski listi. Ker »Jutro« to ve. zato hoče to odpraviti z demokratskim dekretom in piše o našem članku takole: »Naprej« se oči-vidno čuti v sedanji politični situaciji zelo osamljen, da tako modruje. — Misli se ne dajo kupiti z denarjem. Ideje še manj. Zato se ie »Jutrovim« urednikom posrečilo. da navajajo v isti številki (petek. 29. sept.) Tavčarjeve besede iz leta 1908.: »Če Ljubljana še kaj nase gleda, če še kaj da za politično odkritosrčnost, mora politikom, ki se ne upajo pred njo z odprtim vezirjem stopiti, prag pokazati!«
j- Na »Jutrovo« vprašanje, kaj pravimo na uvodnike »Jugoslavije« o socializmu, izjavljamo, da nimamo časa prerekati se z ljudmi, ki mislijo, da je razredni boj isto kakor stavka. Že vajenci vedo, da so stavke le eno izmed orožij razrednega boja. Za »Jutro« seveda so pa tudi taki članki poučni — če pa ne ve ničesar drugega, samo to, kar mu povesta Praprotnik in Žerjav.
+ Na Hrvaškem se vedno bolj mno-že jugofašistovske organizacije. Tako so te dni ustanovili nove organizacije v Čakovcu. Karlovcu. Srijemski Mitroviči in v Ogulinu.
+ Veleizdajtiišk? proces v Subotici so končno zaključili. Dr. Varga je bil obsojen na 15 let težke ječe, Varadi 15 let, Ignac 12 let, Hajdu 10 let, Nemet Imre 8 let, Velgi 6 let, Demeter Aladar 5 let, Verešbaranji 5 let. Ostali obtoženci so bili oproščeni. Kakor je znano, so bali obtoženci obtoženi veleizdaje v prid Madžarske. Kazen, ki so jim prisodili je nenavadno visoka, čeprav so jih hoteli obsoditi na smrt. Žrtve režima se množijo!
+ V Belgradu se bo vršil v tiedeijo shod nacionalistične mladine, ki se hoče osvetiti dijaštvu. ki je pretekli teden najstrožje obsodilo nacionalizem oziroma ju-gofašizem.
+ Narodna banka je bila tako pametna. da ie odklonila nove kredite vojnemu ministrstvu, ker ne dovoljuje tega splošno gospodarsko stanje države. Dovolila pa .je kredit v znesku 155 milijonov kron za pasivne kraje.
+ Vladna koalicija se je pričela majati. Odločitev bo padla na kongresu radikalov.
+ Ministrski svet je baje sklenil na predlog ministra Pribičeviča. da se vse šole, ki jih imajo ruski begunci, sprejmejo pod okrilje ministrstva prosvete. Dobro! Mi temu ne nasprotujemo, a zahtevamo od ministrstva prosvete, da v prvi vrsti skrbi za naše otroke, ker šol nam še zelo primanjkuje potem 'šele za ljudi- ki so, dasi »bratje Slovani«, nastopali zoper ljudstvo in zoper interese svoje domovine.
+ Komunističnega voditelja Simo Markoviča, ki so ga aretirali pred kratkem v Mariboru ter ga prepeljali v ljubljanske zapore, so odpeljali v belgrajske zapore, kjer bo čakal na obravnavo. Baje so se potrudili, da ga bodo takoj obsodili.
-1- Ruski konzul (caristični seveda!) g, Strandtmann je obvestil zunanje ministrstvo, da je prišlo v Jugoslavijo več ruskih sovjetskih agitatorjev, kateri bodo poskušali pridobiti pristaše za oboroženo
■aPfi&Tha®1« W
kor se ie to zgodilo v Bolg ^ - tra{.
+ Kemal	paša ne Pr*z™va	fRanega ozemlja,	zakaj n-iegove	ravajo
kajo proti Asmahtepeju, /) AncrieŠke če-zasesti angleške postojanke. * te so pripravljene odbiti	m zavez-
+ Kemal paša Je ze odigovoril z ^
nikorn na njihovo povabda da	j(e.
v Benetke na orientsko konfe*pcr priti mal paša se je izjavil priprav J na konferenco,	vendar pa .	če*
ma pogojema:	1. da zasedejo	ni	s	2
te takoj Odrin in sploh celo ■rracU^lo., pa. da se bo konferenca vršila na
azijskem teritoriju.	_	,	orjSi-
+ Na Grškem so uporne ^et^ekel lile kralja Konstantina, da se .. - 0(j. prestolu. Konstantin bo se-dai :Q 0d potoval v inozemstvo, ker z prestol njega, da mora takoj odpotova. je zasedel prestolonaslednik ‘ :	josa.
st v o pričakuje z nestrpnostjo države Ni izključeno, da bodo pregna * zelo vso kraljevsko rodbino, kar bi b pametno od grškega ljudstva.	m0,
-i- V Innsbrucku so odkrili tajno^
narhistično organizacijo, ki je soO.OtK po vsej Nemčiji ter šteje okoli dobro oboroženih članov. _ ^hr„vnaval° -j- Društvo narodov je oora Q iz.
na predlog romunskega delegat ^ s0
na predlog romunskega -v - ki enačenju valut vseh tistih	j
člani Društva narodov. Pre^* čili v pretres gospodarsko - unai
misiji.
Proračun Društva riaf’?‘H^ankov'
zuje 25,934.008 zlatih francoskih Ubogo ljudstvo, ki bo plače • začet* + V Petrogradu se bo vrs .^makom novembra IV. kongres	1 ;enin _
cionale, na katerem bo sovo	^ pps^
svetovni revoluciji. Kongresu dejeg&' stvovalo okoli 600 inozenis
tov.	.	,aCioni rt
+ if. demokratski mterrtfc t ^ »O
gres za mir razpravlja danes ..čjiziria a ulogi socialnih ustanov. .s,'7Referira£v kooperativizma v prilog mm Legijski k Henrik Hevrnan, zastopnik v internaclP: mori. Paul Devinat, zas!0Ppaikenher^ .. nalnega delavs-ke^a urada. c y 'foto*1 Lige nemških imstavljence	v	(jčilišču
ante. profesor na nemškem vse y Bau
Pragi ter Notatis Dumez 2uP L okt°
lessu na Francoskem. V	San?ata
hra bo kongres završd Ma^n.k
krščanski demokratski zas Pariza. ________ —
Dnevne
KovSSVPrSln
»a priobčujemo v celo tiskal"' komentarja: Akcijska afera Ua v ja^m Blaznika nasled., ki je n	Prn.‘-,fiein
sti toliko prahu, je našla	y	tehm<*n
razmerah, ki so nastal y domač obratu. Kako je mogoče.«j£nira? ^ §e obratu tujec dmrmčma p0zabil- g c vsemogočni g. Rožanc z	m pela	.
ni dolgo od tega, ko je ^?SW v* in se smatral za pr°le^ltičnega uD tožil radi slabih plach^ min, ah i® ejc stva. Ali ima tako slab sp m čl
vse to - komedija? Kak alistične«p0.
razlaga ta da osobje orativno ^
vedme. 1 ako je mo * ravnateuaJ^o! veško dobo delujočega Q R vilo na cesto s pokojnino ■ gradi m t0, Zvesto dolgoletno delo na*rte &0
"ko očetje	f*
ker je l,:l mož prerošter..^^ v..
. bil mož preposicu- * g< Sučaj. Vodja litografije
nuli v »afero znamit« Močno zaplefen, se v svojih vladarskih občutkih celo tiskar-niški metresi ni odrekel in si je nekateri-krat lajšal težke ure dela. Ce delavce šikanirajo. se potem ne smejo pritoževati radi pomanjkanja osobja! Naravnost izzivajoče pa je, da ima g. Rožanc vajenca za hlapca, da si s tem prihrani večje mezde. Ko se je vajenec temu protivil mu ie odgovoril »mogočni«: »Imaš še dovolj časa, da se vse potrebno naučiš.« Komentar nepotreben, čudimo se. da se Sa-vez graf. radnika ne zanima za ta zavod, “oživljamo tudi obrtno nadzorništvo. naj si ogleda higijenske razmere v tem podrtju. Radi verujemo tem gospodom, da je prijetno dobivati visoke dividende. Vendar pa bi ne smela druga podjetja biti brezbrižna napram omenjeni tiskarni, ki skodiije^ ugledu slovenske tiskarske industrije. če pa družba nima dovolj denarja, da kupi uro za delavnico in druge potreb-Pe stvari, potem naj zapre podjetje! Lah-bi §e več navedli, pa saj pride čas. ko b°rno obračunali s temi gospodi, ki ne Znajo drugega, kakor na »socialistični« apm paševati. Pojasnilo pa pošljem ob riniernem času! To je moja osebna Var. — Delavec. (Kdor se hoče ponov-,° informirati, kako je z Blaznikovo tišino, ki je bila nekoč last naše stranke, vaj si ogleda članek »Železničarski dom Rubijam«, ki smo ga priobčili v 217. ^ »Napreja«. Takrat se nam ie vrinila v /.^stavku v 14. vrstici stvarna napaka, “ko. da se tekst pravilno glasi: »pa vse-10 trdimo, da se oni, ki na umeten način evari svojega sodruga ter proti vsake-VoV- "0voru dokupi par delnic, da preide km 3 -v druge roke. najtežje pregreši ‘ socialist in politik.« Opomba ured.) r°ti Carigradu je odplulo 12 ameri-vili !0TDedndl rušilcev z inunici.io in ži-in r . *?odo ščitili ameriške državljane ^delili živila med potrebne, silen berniundskih otokih je povzročil °rkan za 10 milijonov dolarjev
e.
Uda n ^an Terencio pri Speciji ie strela t>iQ_r. a v smodnikov stolp. Strašna eks-Vjlja ie na daljavo 10 km vse razdejala. je vasi je popolnoma uničenih. Mrtvih ec sto oseb. še več pa ranjenih.
U&slbiiasta«
^ »Svoboda« v Sp. Šiški. Vsem tistim, v n0?8*: vPisali v plesni tečaj nasvidenje ni?i,	i° dne 1- oktobra ob 14. v gostil-
b0r	salonu a- Valjevca. — Plesni od-
li*> gledališke pisarne. Narodno gledava v Ljubljani otvori sezono 1922.123. Čer y dne t- oktobra ob osmi uri zye-nia" , rizori se na novo Cankarjeva dra-hovb °btiK dejanjih »Hlapci«. Sledeča Ij p	a.'e čapkova kolektivna drama R.
Se' N	ki .ie zbudila po vseh odrih, koder
je o'e dozdai igrala, sijajne uspehe. Igra in ^.(jdjcna z originalnimi dekorapijami 'boa .^t^om. V petek, dne 6. oktobra kar? ^'bbitelii pokojnega Ivana Cansko''?	videti	njegovo prvo dram-
2 n p- ■ »Romantične duše«. Drama ni Ve ltT1'Va samo kot posmrtno delo in pr-ten!eC vt,aše£a najodličnejšega dramatika, Us?	.vset)uje že vse oolno izredno
tak	*n dovršenih scen. ki kažejo že
st. rat bodočega mojstra. Nadaljne pred-de1?e-i’ drami bodo iBsnova igra v štirih kom!?1 >>Hedda Gabler«. Maughamova
V	nbdija v šestih dejanjih »Živi mrtvec«. Član 1 Liabler« igra naslovno vlogo Šča 1Ca bek?radskega Narodnega pozori-st *0s?a Marija Vera. — Operne pred-se prično v nedeljo, dne 8. oktobra.
Razdelitev telovadbe Pri »Svobodi«. Telovadnica je poina mladih proletarcev. Od »hlačarja« — malčka, pa do resnega sodruga. vse telovadi. Da bo delo lažje, smo telovadbo razdelili takole:, člani imajo telovadbo v torek in četrtek od 19.—21. ter ob nedeljah popoldne: članice pa v sredo in soboto od 19.—21. Moški naraščaj v torek in četrtek od 17.—18.; ženski naraščaj pa v sredo in soboto od 17. do 18. Prijave se sprejemajo pri telovadbi.
Ljudsko vseučilišče v Celju, Kdo ne pozna te ustanove? Mnogo smo se že naučili. 16. t. m. se je vršil občni zbor. V odbor so bili izvoljeni poleg mnogo uglednih učiteljev in kuturnih delavcev tudi 4 naši sodrugi. 9. oktobra se vrši prvo predavanje v risalnici meščanske šole. Vstop pa imajo samo člani. Člane nabira delavsko tajništvo v Vodnikovi ulici. Ustanoviti bodo tudi tečaje za slovenščieno. srbohrvaščino, knjigovodstvo, kemijo, fi-ziko itd. Pridite v tajništvo, pa se bomo zmenili. Take stvari so vedno boljše kakor liter...
Kupčija je kupčija, je vzkliknil »Tabor«, ko je svojim backom sporočil, da poživlja »Naprej« ljubljanske klerikalce in narodne socialce k ustvaritvi enotne liste proti demokratom ob priliki bližnjih občinskih volitev. Ta pulili listič, glasilo tiste stranke, ki je med vsemi buržoaznimi tipična po svojem prostiitucijskem življenju z vsemi mogočimi denarnimi podjetji, ta listič vprašuje, kaj neki bodo rekli socialistični volilci, ko bodo na skupni listi volili kakega gospoda iz stolnega kapitlja. Ne piše pa »Tabor« čisto nič o tem. da predlaga »Naprej« skupno listo samo v tem slučaju, če se izvršijo predvolitve, po izidu katerih si razdele opozicionalne stranke število zastopnikov. In »Tabor« ne pove, da predlaga »Naprej« skupno listo samo za dan volitev, ko bi bilo mogoče žnjo pahniti demokrate, razbojnike ljudskih pravic, v popolno pogubo, da pa bodo po skupni listi izvoljeni socialistični zastopniki takoj po volitvah čisto samostojno nastopili in da se ne bodo udeležili niti županskih volitev. Seveda, če se skupna lista pod pogojem predvolitev posreči, tedaj ne bodo imeli demokrati v občinskem zastopu niti pet odbornikov namesto pričakovanih 33, najhujša reakcija v Ljubljani bo zlomljena in socialisti pojdemo potem lahko svojo pot v mestnem svetu, če bo
Torej, gospodje, vprašanje dolgov je po mojem mišljenju ena enih najtežjih stvari, ki nepovoljno vplivajo na naš denar. hi način, kako se _ dolgovi delajo, tudi. Če pogledamo 7% investicijsko posojilo. vidimo, da je napravljen na brzo roko. Niso se niti rešila vprašanja zadnjih dolgov, ki so se napravili v notranjosti, j torej tudi ne bonov. Ni se niti rešilo vprašanje onih 20%. niti se ni rešilo vprašanje predvojnih avstrijskih dolgov, ki jih moramo plačati. Ni se niti poskusilo rešiti vprašanje avstrijskih vojnih dolgov, vsaj z ozirom na mladoletne, ki imajo ta posojila. pa na hranilnice in korporacije, ki delajo v javnem interesu. Vse to se ni napravilo, nego se je takoj prešlo na to novo posojilo. In naravno, posojilo je pogorelo, čeprav je država v t'.stem. času po Na-
' frefja mdgari proti klerikalcem m proti narodnim socialcem. Vse to je »Tabor« zamolčal. Seveda: saj nima interesa, da bi z govorjenjem resnice delal propagando za našo idejo proti svoji strančici. Vseeno pomeni njegovo pisanje javno potvorbo, laž in če hočete sleparijo, s katero se niti politika ne sme delati. Žurnale, ki se teh sredstev poslužujejo, imenujemo z lastno »Taborovo« označbo — cunje!
Ptui.
Strnlšče pri Ptuju. V četrtek 21. t. m. ob polnoči je glas sirene naznanil tukajšnjemu prebivalstvu, da je nastal požar. Gorela je delavnica »Lesne in kovinarske zadruge«, ki je z orodjem in stroji vred popolnoma zgorela. Rešiti je bilo mogoče le knjige in spise iz pisarne, ki se je nahajala na koncu delavnice. Škode je nad dva milijona kron, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Požrvovalnosti stmiškega prebivalstva in pa dejstvu, da ni balo ob času požara najmanjšega vetra, se je zahvaliti, da ni zgorelo še več barak. Najmanjši veter bi bil lahko razširil požar; na druge barake in ves napor za lokalizi-. ranjc ognja bi bil zaman. S to nesrečo so naši sodrugi, ki so člani zadruge težko prizadeti. Z zadrugo so si hoteli ustvariti eksistenco in zaslužek, sedaj pa jim je požar uničil delavnico in stroje. Prizadetim sodrugom priporočamo naj ne obupajo in naj vztrajajo ter nadaljujejo z delom v, zadrugi, katero lahko zopet postavijo na noge, če se potrudijo in žrtvujejo za skupno korist.
52 SŽITaR&S,
Ljubljana. Dne 28. septembra se je vršil letni občni zbor krajevne politične organizacije SSJ v Ljubljani. Obiskan je bil razmeroma slabo, vendar so pričali navzoči, da vstaja tudi Ljubljana iz spanja. Naše geslo »boljše malo dobrih članov, nego veliko slabih« se pojavlja z uspehom tudi v Ljubljani: Tako stvarnih debat v Ljubljani nismo bili vajeni. Nekaj teh debat bomo priobčili v »Na-preju«. Za nami so hudi boji, čaka nas zdaj vztrajno delo, ki se ga hočemo z vso silo lotili. V odbor so bili izvoljeni:' ss. Karol Kisovec, železničar za predsednika; dalje pa Josip Pastorek, knjigovez; Avgust Schley, kovinar; Mici Selanova in Štefi Tomčeva. Za nadzorstvo pa s. Angelo Cerkvenik, železniški uradnik in s. Josip Kobal, nadučitelj.
rodni banki vrgla za četrt milijona dinarjev novih bankovcev na naš trg in s tem samim polovico posojila z novimi bankovci že pokrila. Razen tega je dala možnost, da se posojilo pri Narodni banki lombardira. tako. da se je tudi to. kar se je stvarno vpisalo, moglo potom lombarda prevaliti na Narodno banko. Celo 7% investicijsko posojilo ni prav nič drugega kakor ovinkarska not. po kateri se je prišlo do tega. da ie Narodna banka dala denar, samo precej dražje!
Končno mislim, da tudi nerešeno vprašanje vojne odškodnine in reparacij mnogo vpliva na slab kurz naše valute. Ne vem, ker pač tega nikdar ne čujem. ali se od strani naše vlade posveča dovolj pažnje vprašanju reparacij. Vem, da
UTRINEK.
•r? / Neumnost je največja nemorala.
Gospodarska in finančna politika vlade.
(Govor nar, poslanca sodruga dr. M Koruna v Narodni skupščini pri načelni proračunski debati.)	(Konec.)
je obstojal neki reparadjsia sporazum še
za časa ministra Draškoviča, da so pa ta sporazum pozneie naši »zavezniki« na zapadu nekaj spremenili. Danes mislim, da nihče, razen morda g. ministra zunanjih zadev in j?. ministra Kumanudija. ne ve. kako stvar stoji. Morebiti so samo oni obveščeni, kako stoji reparacijsko vprašanje ki ie zelo važno in ki se mora rešiti, ker se moramo pripraviti na treno-tek, ko pride čas, da vrnemo vojne dolgove. Če to vprašanje ne bo likvidirano, pridemo do zloma naših financ.
do bankrotstva.
ker ne bomo mogli najti niti vsote, ki bo znašala nekoliko miliard dinarjev samo za obresti dolgov, ki smo jih naredili pred. med in po vojni. (E. Kristan: To nam bodo vse »zavezniki« iz ljubezni podarili f)
Imamo še vedno neurejeno vprašanje naših sekvestrov in sekvestracije depozitov v Avstriji. Temu vprašanju nihče ne posveča dovoli pažnje. ampak se zavlačuje. Imeli smo že nekoliko konferenca pa vse so bile prekinjene z neznanih razlogov-	0	tem nas ni nihče obvestil.
Avstrija išče gotovo svojo korist pri teh pogajanjih. To je nesumljivo in vsaka država dela tako. Ali vprašati se moramo, ali ni naša škoda še večja, če se to vprašanje ne uredi? Naš denar in vrednosti naših ljudi iz prečanskih krajev v višini 2 miliard kron leže. v Avstriji. In to ne samo denar bogatašev: po večini je to denar malih ljudi. Vprašanje je treba rešiti in če pri stvari nekaj zgubimo, nikakor ne bodo toliko zgubili, kolikor smo dosedaj izgubili radi tega neurejenega stanja.
Češki finančni politik dr. Foft ie v eni svojih razprav o valutnem vpraša-
nju navedel nekaj stvasi 1cr nai se fzve-Tno 'to. Ea* sem v početlčn dejo v onih državah, kjer je valuta slaba.	A~	—naše vlade ne k
če se^ hoče priti do njene stabilizacije in izboljšanja. In za ono prvo fazo. za pripravljanje k zboljšanju valute, torej stabilizacijo vaiute, pravi dr. Fort, da se je treba najprvo uobrigati za ravnotežje v budžetu. Nadalje za industrializacijo zemlje. o čemer sem že govoril. Nadalje stoji dr. Fort na stališču, da se trgovina in gospodarsko življenje ne smeta omejevati. On je torej za svobodno trgovino. Svoje mnenje o tem sem povedal že poprej, da namreč omejena trgovina v kapitalistični družbi ne more biti drugo, kakor začasna faza in da moderni kapitalistični razvoj ne more prenašati stalnega omejevanja. Nadalje zahteva dr. Fort svobodo imetja in dela stvari, ki jih nimamo v zemlji. Nazadnje zahteva
davek na imetje,
ne za pokritje tekočih izdatkov, marveč za to. da se dobi zlata in dovoli pokritja bankovcem. V tem pogledu je napravil g. minister financ veliko pogreško. ki jo je finančni odbor popravil. Pogreška je bila v tem. da je hotel vpeljati davek na imetje za pokritje tekočih izdatkov. In čeprav smo socialisti zelo naklonjeni takemu davku in čeprav želimo, da bi bil čim višji in čeprav želimo, da bi se dohodek od takega davka porabil tudi za druge namene, ne samo za popravo valute, posebno da bi se porabil za zavarovanje invalidov itd.v vendar ne bi bili zadovoljni s tem. če bi se bil davek uvedel v svrho uravnoteženja budžeta. torej za pokritje rednih izdatkov. Edino pravilno je. da se ta davek porabi za podlago ozdravljenja vsega našega gospodarskega življenja.
Iz teh nekoliko besedi, ki sem jih povedal, ste mogli raz videti, da ie bilo toč-
rekel. da namreč naše vlade	v
paralelno z gospodarskim življenj državi, marveč, da delajo dostikr vestno ali nezavestno celo na škoda	.	,	„
Finančni odbor predlaga, da se novi poseben odbor za kontrolo izvršenja budžeta, čeprav bomo socialisti proti budžetu, bomo glasovali za ta bor. ker vidimo, da nima današnja niti moralne niti tehnične sposobnos ,	_
ta budžet izvrši in da ga predela. Ko bi se to v teku leta izkazalo za p°	.
in kolikor bo treba povišati _d°hod izdatke. Ta odbor bo imel tudi nalog skrbeti da bo bodoči proračun v pravem času napravljen in da bo stvaren. Kaj vse to prepustimo vladi, pridemo v _ situacijo, da budžet ne bo pravočasn pravljen in da bomo morali živeti z najstinami. ki so slabše, kakor pra	*
Jankovič čisto pravilno — kakor se
slab budžet.	.	•	*o	nd-
Želel bi še končno tudi. da bi bor rešil tudi vprašnje resne in siste tične statistike v vseh gospodarsKin nogah. V tem pogledu nimamo pra česar. Vsakemu javnemu delavcu, g	^
darskemu ali političnemu, manjk3,?.. jn najenostavnejši statistični poda« • se škoduje našemu gospodarsK	.
političnemu življenju. Kajti	za
nes
ena najpotrebnejših pomožnih pa*1	baVj
delo znanstvenika in politika, ki s	^
z državnimi posli. In to delo mora	^
bro v interesu države in naroda. bravanje in ploskanje na 1r~~irir	J
Odgovorni urednik: Anton Podbevšek-Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr.0
Tisk Učiteljske tiskarne v Vfi'
VAJENCI
ključavničarski, strugarski in livarski se sprejmejo. Uredili smo posebno vajeniško delavnico in vajeniško šolo, v katerih uživajo sposobni vajenci praktičen in teoretičen poduk. Marljivi vajenci dobivajo primerne nagrade. Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani.
Išče se
igralec (ka)
klavirja za plesna šolo.
Naslov pove uprava „Napreja“.
SUKNO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri po nalniijlh cenah pri
A«&E. Skabernč
Ljubljana, Mastni trg 10.
SVILA
i modni nakit, vse potreb-| silne za šivilje In krojače najceneje pri s
A. SINKOVIČ nasl.
K. SOSS,
Ljubljana, Mestni trg ig.
hifco* P0*
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano » ^vrdko hištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na ^
TONE MALGAJ
Liiiia stavbeni in pitmi oieskat in litai
   Kolodvorska ulica št. 6
Akordno partijo
zidarjev
išče za takoj gradbeno podjetje
inž. AL Hrovat in inž. Alb. Černe,
Ljubljana, Krekov trg 10-1.
Mizarski
delavci
vešči strojev se sprejmejo v stalno delo v novo urejeno tovarno pohištva na Hrvaškem (Gorski kotar).
Ponudbe in zahteve na:
„1B1S“
I Sušak, pošt pret 69
*	HlUIllill
Telefon II, 588.
gumijevi
BleKtro-teiinttBi IU1IJW11 predmeti rt
na drobne I« deba1«**
Glavno zastopstvo gumijevih obr£^vto^arne vorne automobile ‘o Walter Martiny, lonu
Hydravlična
montiranjegurnijev^
cev v centrali, Wuuj' n0 Rimska cesta 2. podjetje za PreV°* ^aje, celih vagonov na vs 0 za kar je na raz p bilov. 10 tovornih autom
Podružnice:
Ljubljana,	Maribor,
Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. št. 470.	tel.	št.	133.
Beograd
Knez MibajloV ulica 3.