Oar Write Ua Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA HA DAK DOBIVATI C "GLAS NARODA* List slovenskih delavcev ▼ Ameriki. PO POftn NARAVNOST Ml stoj. dom gnil— p»*bij to praznikov). ZA 16.- NA LETO HAD 3001ZDAJ g I r » .r.t'lft Uurrd a. ttccmml ilwi MaUer tšrpUvbcr 21 »i. LM3 at Uw I'wi Office at Now \arik N- 1- under Act of Congreeo of March 3rd. 1879. No. 165. — Stev. 165, NEW YORK, TUESDAY, JULY 16, 1940—TO REK, 16. JULIJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVlIi. ITALJANI NAPADAJO PALESTINO BOMBNIKI SO BOMBARDIRALI PRISTANIŠČE HAJFE V SVETI DEŽELI ... NAPAD JE TRAJAL 20 MINUT . . . AMERIKANEC ZAPOSLEN PRI PETROLEJSKI DRUŽBI RANJEN Moyale trdnjava v Kenyi v italjanskih rokah 47 majnerjev ubitih v Sonmanu, Pa. V rudniku Kopper Co. v Sonman, Pa., je včeraj nastala strašna eksplozija, pri kateri je izgubilo življenje 47 rudarjev. Včeraj so italjanski letalci bombardirali okolico Hajfe v Palestini. Knaoseba je bila ubi ta, več pa jih je iio ranjenih, me«! njimi t udi Amerikane?-J. E. Planil igan, ki je zaposlen pri neki čistilnici petroleja. Aeroplaui so prileteli v dveh skupinami ter so vrgli nad 50 bomb. Napad je trajal 20 minut. Protizračni topovi pa so jih slednjič pregnali in so se pod zaščito oblakov umaknili proti obrežju. Protizracni topovi so na napadalce streljali s Karnielske gore. Araibci in Žid je so se mirno skupaj zatekli v zaklonišča, kjer so razpravljali o skupnih zadevah ter o skupnem sovražniku. V Hajfi je mnogo industrij, ki so bile zgrajene zlasti v zadnjih letih. Tu je največ Židov,, ki so pribežali iz drugih držav; mnogo jih je tudi iz Združenih držav. Po petdnevnih strahovitih bojih so Italjani zasedli razvaline trdnjave Moyale ob abe-sinsko - kenyski meji. Z zavzetjem tega kraja blizu izvira Nila so se Italjani polastili majhnega dela Kenyje. Demokrat, konvencija Včeraj opoldne se je v Clii-cagu pričela demokratska konvencija, čije naloga je postaviti predsedniškega kandidata. Med delegati ni pravega soglasje glede predseduika Rooso velta, kajti nekateri hočejo Roosevelta postaviti tretjič za predsednika, nekateri pa načelno nasip rot u je jo tretjemu terminu. Roosevelt pa molči in ne izda svojih namer, ali bo prevzel nominacijo ali ne. Proti tretjemu terminu se jo že izrazila demokra t s k a stranka na svoji konvenciji 9. julija, 1896 v Chicagu, ol* priliki stoletnice, ko je predsednik političnega ijoltr/aja. In splošno prevladuje mnenje, da bo že pri prvem glasovanju za predsedniškega kandidata Roosevelt prejel večino glasov. V svojem otvoritvenem govoru je kongresnik William B. Bankhead med drugim odločno zavrnil trditev republikancev, da hočeta predsednik Roosevelt i n demokratska stranka z ozirom na velike nemške zmage v Evropi voditi Združene države v tujo vojno. Glede tega je rekel: 4 4 Tukaj in sedaj rečem, d.i današnja vlada ni samo odloč-George Washington od kfonU >° Pro** vdeležbi v katerikoli čast tretjega termina. [evropski vojni temveč je tudi Na isti konvenciji je tedaj *to"lfl vs°! bl demokratska stranka izjavila, | v EvroP1 U/V \ da je George Washington postavil nepisano postavo in tradicijo proti tretjemu terminu _ kot predsednik Združenih držav. Navzlic temu pa se večina delegatov zavzema za to, da je predsednik Roosevelt tretjič I izvoljen za predsednika, zlasti vnanjo politiko tako, da se ji ne bo treba zaplesti v kako tu- Italjani so se zelo pripravili zaradi sedanjega na obleganje močne trdnjave. Vec dni so dovaržali pred mesto tanke, aeroplane in artile-rijo. V trdnjavi je bila samo, maji una posadka domačinov, toda se je pet dni hrabro držala proti italjanskim napadom. Predno so se umaknili z strelske jarke onstran porušene trdnjave, so Ttaljanom prizadeli hude izgube. svetovnega Zato mislim, da Združene države niso mesto za one, ki bi hoteli postaviti rdečo bakljo revolucije in nesoglasja proti naši demokratski vladni obliki. i Nadaljevanje na 2. strani ) Razdejani so bili trije tleli rudnika. Ob vhodu v rov št. 16 so reševalci našli 34 skoro do nespoznanja ožganih trupel; iz rova št. 18 so se rešili vsi, razun enega, Freemana Geor-gea. Pri vhodu v rov št. 17 so našli 12 trupel. Rešilo se je 21 rudarjev, ki so se plazili po rokah in nogah. Sonman se nahaja sredi polja trdega premoga 16 milj vzhodno od .Tohnstowna. Stanley C. Yiwrus, star 23 let, ki se je rešil iz rova, je pri povedoval: 44 Bil je bolj puh kot pa raz-strelba. Velika krogla belega ognja se je valila po rovu in mene je vrglo na tla. Z drugimi vred sem se pričel plaziti po rokah in kolenih do glavnega izhoda/' Več sto ljudi se je nabralo okoli rova, nad katerim so gorele velike žarnice. Novico o razstrelbi je prineslo 13 rudarjev, ki so prišli prvi in nepoškodovani iz rova. Za njimi jih je prišlo pet, ki so bili že nekoliko ožgani. 44Nemogoče je bilo dihati," je pripovedoval Edward Ben, 44in za nekaj časa smo se vrgli na trebuhe. In pri tleh je bil zrak boljši.** To je že tretja razstrelba v okrožju trdega premoga na in?-ji treh držav West Virginia, Pennsylvania in Ohio v enem letu. Pri razstrelbi v Willow Grove Mine pri St. Clairsville, O. 16. marca je bilo ubitih 72 rudarjev, 91 jih je bilo ubitih v Pond Creek Pocahontas Coal Co. v Bart ley, W. Va. 10. januarja. Za izboljšanje Brooklyna Podpolkovnik Brehon Somervell, newvorski WPA administrator, je naznanil, da bo WPA potrošila v prihodnjih »Ivanajstih mesecih 22 milijonov 700 tisoč dolarjev za izboljšanje brooklvnskih cest in drugih naprav. Delavske vesti: STRAJKI V ANGLIJI PREPOVEDANI Vsi spori med delavstvom in delodajalci morajo biti uravnani potom pogajanj. — Odredba bo veljavna do konca vojne. Angleška vlada dobiva dan-zadnem večjo oblast. Z ozirom ' angleško obrambo. Delavci se na bližajoči se nemški napad bodo morali vprihodnje "noje to seveda tudi potrebno. j »ti na vlado, da bo v spornih Delavski minister Bevin je zadevah odločila njim vprid, začasa vojne s posebno odre-1 če bo pravica na njihovi stra-dbo prepovedal vse stavke in ni. vsa izprtja. Vsak nesporazum! Delavski minister Bevin domed delavci in delodajalci je bro pozna težnje in stremlje-treba uravnanti potoni poga- nja angleškega delavstva, ka j-janj in če je treba tudi z via-! ti že izza svoje mladosti se u- Balkan je na strani osišča ANGLEŽEM BO DANO NA IZBIRO Urednik lista 44.Giornale d* Italia," Virgino Gayda pravi v nekem svojem članku, da bo Angiija v nekaj dneh od Nemčije in Italije prejela ultima- Meje bodo mirnim potom premen jene Ker je ravnovesje moči bilo | preinenjeno, je zavladala na Balkanu velika napetost, ki pa toliko časa ne bo ponehala, dokler ne pride do ravnovesja moči med državami, ki se nahajajo okoli balkanskih držav. Prvih devet mesecev je bila nevtralnost balkanskih držav zagotovljena vsled ljubosumnosti med vnanjimi interesi. Ves Balkan je bila pokrajina brez človeka, ob kateri pa so tum, v katerem ji bo dano na izbiro, da se odloči, ako hoče stale Italija, Nemčija, Rusija (biti vključena pri obnovi in in zavezniška armada, nobena preosnovi nove Evrope, ali pa pa se ni z dobroti ji vini pogle-bo padla na njo vsa sila orožja | dom ozirala na drugo, ako bi in bo uničena. | hotela posegati v balkansko Dalje svari Oayda Anglijo, kraljestvo, da se boste Nemčija in Italija j Vsled predaje Francije je v nekaj dneh pripravili za ve-1 bila odpravljena tudi močna liki napad na Anglijo. Za po- j zavezniška vzhodna armada sledice pa bo odgovorna An- ' pod poveljstvom generala Ev-glija sama. j gena Mittelhauserja. ki je oja- -•------čevala naklonjenost Turčije do Angleško zračno ministrstvo zaveznikov, pomenila jamsči-naznanja, da angleški letalci j no Romunski in Grški ter je vsako noč bombardirajo nemške tovarne za izdelovanje ae-r»planov, letališča in skladišča bencina in petroleja. Angleški letalci «o poleteli t okolico Bremena, kjer so bont- irdirtli tovarne n aeroplane _ _ «* . ^^ - « _ bila zmožna zoperstaviti se ruskemu ali pa nemško-italjan-skecnu vpadu na Balkan. Prememba n a zapadnem bojišču je imela ,za neposredno posledico, da je Rusija odpo-klicala svojo močno armado * iranska vkaških oljnatih po- Zasedla je Besarabijo in severno Bukovino ter s tem prvič premenila meje kake balkanske države od početka sedanje vojne. Rusija pa bo najbrze korakala še čez delto D nave v Bolgarsko in bo tudi stavila svoje zahteve Turčiji. Sedaj se sicer preminjajo meje samo v vzhodnih balkanskih državah, polagoma pa bodo prišle vse na vrsto in meje tbodo tudi uravnane, toda samo po odobritvi držav v osišču. Poglavitne balkanske države so Romunska, Jugoslavija in Turčija, ki so bile skupno z Grško povezane v balkanski zvezi. Toda balkanska zveza je sedaj toliko kot mrtva. Vsled tega mora vsaka zasledovati svojo lastno politiko. Turčija je bila v zvezi z Anglijo in Francijo, toda svoje zveze z Rusijo ni odredkla. Pozneje pa je odpovedala zvezo z zavezniki in se skuša še bolj približati Rusiji. Toda poročila nikakor nočejo utihniti, da namerava Rusija od Turčije zahtevati skupno kontrolo nad Dardanelami. Prav lahko tudi pride do vojne med Turčijo in Italijo. In v tej zagati se ozi ra na Rusijo. Jugoslavija skuša ugodifli osišču Jugoslavija se giblje v ozračju, ki hoče biti naklonjeno državam v osišču. Tradicjo-lialno prijateljstvo do Francije gineva. V razdobju treh tednov so trije najvažnejši ministri—ministrski predsedn ik Dragiša Cvetkovič, vnanji minister dr. Aleksander Cincar-tMarkovič in predsednik senata dr. Anton Korošec, — podali inozemskim časnikarjem o-sišču prijazne izjave. Cvetkovič je šel celo tako daleč, da Minister napoveduje lakoto Angleški poljedelski minister Robert Hudson je pozval angleške kmete, naj obdelajo vso dnimi posredovanjem. Angleško organizirano delavstvo se bo moralo torej odpovedati svojemu najuspešnje-šemu orožju — štrajku. Vsako prenehanje dela v sedanjih resnih časih bi bilo naravnost poraznega pomena za deležu je delavskega gibanja ter je bil dolgo let predsednik Trans-port and General Workers unije. Delavstvu je moral seveda svečano oibljubiti, da bo tozadevna odredba veljavna le za čas vojne. neobdelano zemljo. — Evropi j wis> voditelj CIO, pred nekaj preti lakota, — je rekel. »meseci javno nastopil proh AVTNI DELAVCI ZA TRETJI TERMIN CIO hoče sodelovati pri sestavi demokratske platforme. — Lewis se bo najbrž opekel s svojo napovedjo, da bo Roosevelt "sramotno poražen", če bo kandidiral. Kot znano, je John L. Le- Več milijonov ljudi bo pri- ' zadetih. je rekel, da je v Jugoslaviji potrebna korporativna država, kakor v Italiji. ■ Romunska najbolj Izmed teh treh držav je Romunska najbolj nesrečna. Rusiji je morala dati svojo na jbogatejšo provinco Besarabijo in severno Bukovino. Sedaj hoče v vsem ugoditi osišču, toda do sedaj od te strani še ni prejela nafbene jamščine in nobenega zagotovila. In najbrže bo izgubila še več ozemlja — Transilvanijo. Balkanske države se zave- Mati usmrtila šest otrok 4'Jletna Louise Nicossia, stanujoča v Bronxu, je spravila svojih šest otrok k počitku, nato pa odvila plin. Pomoč je dospela prepozno. Ko je policija vdrla v stanovanje, so ležali mrtvi na posteljah: 41etna Frances, 51etni Dominik, 71et-na Ana, 81etni Joseph, llletna Angelina in l*21etna Carmelia. Mati ni bila duševno zdrava ter so jo poslali pred leti v Rockland državno bolnišnico, odkoder je bila pred kratkim odpuščena. Po usmrtitvi svojih otrok si je tudi sama skušala vzeti življenje, kar ji pa ni uspelo. Pripeljali so jo v bolnico v resnem stanju. Pred svojim strašnim dejanjem je še napisala pismo, v katerem pravi, da ne ve, kaj bi počela, ker je nočejo sprejeti nazaj v bolnišnico. Zato se je odločila do tega koraka, češ, da se ji zdi to še najbolje. Njen mož Joseph se je bil podal na delo. Sosedje so za-duliali plin in obvestili polici jo. Včeraj je bilo poročano, da je ipati umrla v bolnišnici. predsedniku Roosevelt u iii j-j izjavil, da bo Roosevelt sramotno ponižen, če si bo drznil vtretje kandidrati. Lewis ima svoje mnenje in nazore, članstvo CIO pa svoje. Včeraj je izvršilni odbor unije delavcev, ki je ena 9 ^močnejših CIO unij, sprejel resolucijo, s katero poziva Roosevelta, naj vtretje kandidira. CIO je otvoril v Chicagu svoj glavni stan in sicer v hotelu Morrison. Odborniki se posvetujejo, kakšne točke glede delavstva naj bi bile vključene v platformo demokratske stranke. Za Rooseveltov tretji termin so naslednji vodilni možje v CIO: Philip Murray, podpredsednik United Mine Workers; Sidney Hillman, načelnik A-malgaiuated Clothing Worker* kanskega predsedniškega kandidata kot nasprotnika delavstva ter proslavljal Roosevel-tovo obljubo, da pod nobenim pogojem ne sme biti poslan niti en aimeriši vojak na evropsko bojišče. kanska, toda imajo veliko spoštovanje do nemške in italjan-ske moči. Izgleda pa vendar, da bodo balkanske države ostale izven sedanje vojne in bodo njihovi poravnani Pomanjkanja izvežbanih delavcev I Brewster Aeronautical Corporation, ki so ji bila poverjena velika naročila za letala, i-ma velike težave z dobavo iz-učenih delavcev. To je povedal njen podpredsednik Frank S. Hulbbard na zborovanju zrako-plovnih tvorničarje*. Potrebuje predvsem mašiniste in mehanike. CIO unija poražena Delavski urad je priznal Brootherhood of Consolidated Edison Employees kot izklju-in član predsednikove narodno j čno zastopnico Edisonovih de-obramb, komisije; Emil Rieve, lavcev pri kolektivnih pogaja-predsednik United T§xt i l e j njih. Dne 4. aprila 50 se vršile Workers; Sherman Dalrym-, volitve. Brotherhood je dobila ple, predsednik United Rubber' 16 tisoč 124 glasov. CIO Uti-Workers. Samuel Wolchok,1 lity Workers unija pa le 9 ti-predsednik United Retail and soč 699 glasov; Skoro tri tisoč Wholesale Employees. | delavcev ni glasovalo niti za Uradniki National Maritime,to niti ** ono o^nizacijo. unije, Industrija! Union of Maritime and Shipbuilding Workers, American Communications Association, State, County and Municipal Workers in Transport Workers uni- NepatiCotična delavnost — vzrok odpustitve V Frankford arzena Iti r Philadelphiji so izgubili delo je sicer v vsem ne soglašajo s štirje delavci zaradi "nepatri-predsednikom, nikakor pa ne , otičnih dejanj:"Podrobnosti o nasprotujejo njegovemu tretje-1 teh "dejanjih" niso bile poja- mu terminu. Izvršilni odbor United Auto Workers je označil republi- kansko platformo in republi-. nad ■snjene. V arzenaln izdelujejo granate sa težko armadne topove. V njem je "01.18 »A*00= T "GLAS NAHODA" » . • or M W0M)_ Ovaad ud Pabikhad by Hlgrflr Ctapaay, (A Oorporatloa). Vtaek . P—iin^ UpAl, Sec. — Fta<* of boaine« of tM MM ao« ■Irtnw tf aboi« office**: 21« WS8T lfith STREET, ' " * * • WBW TOICK. N. I. 47th Year "GIm Naroda** Is tamd •▼«7 day except Sundays and hoMdajna Bvtacrlpttai XMri7 KL—. Advertisement on Affreraient. Ea (Mlo tate velja ltat aa Ameriko la Kaaado $6.— ; «a pol leta $S.—: ae flatri let* |1M — la New York m celo leto $7.— : n pol teta »3.60. Ea tal—111HB «1 celo lato »7.— ; aa pol tata $3.00. _:_:-1-i- "GLAS Nd^OPA" IEHAJA VSAKI DAN IZVZEK& NEDELJ j IN PRAZNIKOV "flLAl NARODA." ti« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. 1 ~ " " 1—1X41 I Jugoslavije WEIRTONDRU2BA SPOZNANA KRIVIM Dtfavski Hiracf (National Lal*>r Relations Board) ali 11akratko NLRB) je spoznal Weirton Steel Company krivini protiunijske delavnosti in kršenja Waguerjeve delavske postave. Delavski urad je natančno proučil štiri tisoč strani oblegajoč zapisnik vsega, kar so izpovedale priče, ter na/to sent* vil naslednje poročilo: Pred štirimi leti so odprli voditelji odbora za organiziranje jeklarjev svoj glavni stan v. 3G. nadstropju nekega pittsburškega nebotičnika. Par nadstropij nižje je bil urad Brnesta T. Weira. Včasi so se -srečali v elevatorju, pa se niso pozdravili. Kmalu po tistem je Mr. Weir napisal pismo ter ga na slovil na predsednika "Weirton Steel Employees Plan." V pismu je poveličeval Plan (načrt), zabavljal na CIO ter pozival proti CIO na bort>o vse delavce v jeklarski industriji, prav posebno pa še delavce pri Weirton družbi. Na koncu je Mr. Weir tudi obljubil svojo pomoč. Plan je bil ustanovljen leta 1933, toda za leto 1936 ni bil več primeren. To pravzaprav ni bila članska organizacija. Delavci so se zbrali enkrat na leto, izvolili zastopnike, nato pa čakali do prihodnjega leta. 8 pojavo 0trial. Naloga, apijonov je bila izzivati 'boj z delavsko organizacijo. Kompanija je poleg redne policijske sile najela še člane konvpanijake unije ter jili zaposlila kot posebne čuvaje. Ti čuvaji oziroma stražniki so bili nenelioma za petami prijateljev CIO in so napadli SWOjC organizatorje. Vse se je vršilo po načrta. Unijski naj t teži so se s k aru mi vozili za organizatorji in ko so jib na kakšnem samotnem mestu dohiteli, so jih pretepli. To se je redno ponavljalo. Ko se je to dogajalo, so se ]r>i tiskarski stroji vrtili in tiskali *4Weirton Steel Employees Bulletin." Od leta 1934 do 1937 je kompanija potrošila 70 tisoč dolarjev za "Bulletin'*. To ni bila; literatura, pač pa propaganda. 6WOC je začel bolj tajno delovati. To je bilo nekoliko bolj varno. Delavci so že poznali špijone in so se jim izogibali. 12. aprila 1937 je najvišje sodišče proglasilo Wagner-jevo (postavo za ustavno. Unijska znamenja so se zopet pojavila v gumbicah Weirton delavcev. Toda ne za dolgo. Od xnaja do avgusta 1937 je bilo se-dwmnajet uslu^brueev nasilno izbacnjenih iz Weirton tovarne, ker so preveč javno, simajpatizirali s CIO. V viharnem poletju 1937 je SWOC prosil Delavski urad za posredovanje. Zaslišanja so se nenehoma vršila od avgusta 1937 do februarja, 1939. Neki Weirov odvetnik je bil za radi nespodofoueag obnašanja vržen iz dvorane. D«lays|u urad je naposled razsodil: Weirton Steel Co. je kr&La Wagnerjevo postavo v treh svojih tovarnah: v Weir, tonu in gurubungu, w. Va., ter v SteubenviHe, Ohio. (Tovarna oročilu Privilegirane agrarne banke, so kmetje odplačali do 1. marca skupno 356 milijonov 905 tisoč din. Največja so bila plačila leta 1937, ko so znašala 143,474,000 din. Predlanskim je bilo odplačano 130,436.000 din, lani pa 76,357 000 din. Letos do 1. marca je "bilo vplačano na področjih posameznih podružnic v državi skupno 9,648,000 din. V Beogradu je bilo odplačano leto* 5.721.000, v Zagrebu 584 tisoč, v Ljubljani 3,040,000 in v Sarajevu 294,000 din. Poslednji italijanski kolonisti so zapustili Mahovi jane. Kakor >znano, je bila v Ma-hovljanfli pri Banjaluki precejšnja kolonija litalijanov, ki so se tam naselili že pred svetovno vojno. Pečali so se « poljedelstvom, in z vinorejo. Po vojni pa so načeli zapuščati kolonijo in se je na njihova posestva pri-vlilo že precejšnje število Slovencev. Na praznik Vnebovhoda odpdtovali v Italijo poslednji ital'ijan-ski državljani, ki so doslej prebivali v Mahovijanih in Maglajani'li. Skupno je odpotovalo 260 Italijanov, ki fee bodo naselili v bližini Rima. Svoja posestva so prodali kolonistom iz raznih predelov Jugoslavije, luted njimi tudi nekaterimi Slovencem". . ISest let ječe za umor £ene. tPri okrožnem sodišč uv Zagrebu je bila razprava proti 27 letnemu brivcu Toni Petrociju, ki je umoril tsvojo ženo Nado s tem, da ji je z nožem prizadel 35 ran. (Petrooci se z ženo ni razumel, pa mu je nekega dne pobegnila z obenrta otrokoma vred. Nekega dne jo je pijan srečal na cesti in jo začel nagovarjali, naj se vrne k njemu. Ona se nui je postavila po robu in to jePetrooeija tako raz-kačilo, da jo je z nožem sunil v prsa in imval vanjo kakor iz unia. (Sodišče mu je odmerilo šest let ječe. Kovači denarja so stavkali iTe dni -so se spet vrnili na delo stavku joči delavci v kovnici v Beogradu. Dosežen je bil sporazum,, po katerem dobijo vis delavci za 10 do 15 od-fttotkov povišane plače, nadurno delo pa bo plačano za polovico bolje kakor normalno. Doseženi sporazum ostane v veljavi šest mesecev. Voda je porušila cerkev. o cerkev prej ali slej se-sedla. To se je zgodilo pretekli teden. K isreči ni bilo v trenutku nezgode nikogar v cerkvi in v bližini. Cerkev je bila zgrajena leta 1836. PESMARICA "Glasbene Matice* Uredil* dr. Josip Oerin Stane samo To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Štiri opeke si je privezal na vrat in je preplaval visoko naraslo reko Kiriš, 35rletni dninar Pefter •Dve sto let staro pšenico je odkopa I krnet Vojin Gjekič iz va*i NJonritšičev v Črni gori. Pšenica je bila zakopana I«tfa 174-3. ko so Turki v borbi s (V Peter Zgaga Č*e gre človek dandanes v šla knjiga o dostojnem vede-kopališče, vidi vsega v preo- 11 ju. In v nji je pod poglavjem bilni meri, edinole obleke vitli "Kopanje" čitati črno na be- prav malo. — Kam bo prišel svet? — leni: Ko ležeš v kopalno ba- vzdihujejo in tarnajo morali- njo, imej že vsaj srajco na sesti. — Današnji rod ne pozna . bi. Če si pa v moralnem oziru že tako izprideii, da se po vsej pozn več sramežljivosti. Je pač tako na svetu: včasi je ene stvari premalo, včasi pa preveč. Tako je tudi s sramežljivostjo. Ni še tega sto let, ko je iz nogorci zažgali vas Moinišiče I njim. Nedavni dan je Stani ji sili hočeš kopati nag, vrzi pred kopanjem v votlo pest ugaše-nega apna, da se l*o voda mle-čnobelo )»obarvala in da ne bo prozorna... Neki statistik, ki je imel na raapolago dovolj časa za «»-nrla, je Stojan začel rotiti ta- paaovanje, je dognal, da stoji ččo. nuj mu ženo vrne. Mati; dekle do petnajstega leta vsak in hči sta se nasilnika skrbno dan petnajst minut pred zn*a izogibali in se skrivali pred lom, od |>etnajst pa do dvajse- in cerkev. V cerkvi je bilo shranjeno precej pšenice, ki je potem Ostala pod ruševinami in se'bolj ali manj ožgana ohranila do današnjih dni. 1 Očeta je ubil. X Široki Kuli pri Go-piču so našlj v večji luži -k> letnega Boža Oroškoviča iz Kule mrtvega. Orožniki so dognali, da je lastnega očeta spravil s -sveta v noči njegov o=in, 21-lettni Mile, in to os pomočjo svoje 19-!etne žene Rože in 60 letne tašče Marije Perkovičeve iz Podlapače v udbin»*kem okraju. Očeta je sin usaiLTtil s kladivom, ko je spal. Nato *so mu privezali težak bait okrog vralu in ga vrgli v poldrug irveter globoko lužo. Soba, v kateri je bil zločin izvršen, še zdaj nudi žalostno prizorišče očetove mučeniške smrti, ker je podobna klavnici. Vzrok tega grozovitega zlo-! čina je baje tale: Mile je dobil vpoklic k vojakom, oče pa je! rekel, da bo v njegovi, odsotnosti prodal konje in živino. Sinj je nato z ženo in taščo oklenil zaroto, in izvršil zloein, kakršnega v teh krajih ne pomnijo. Vr*e tri so izročili sodišču v Gospiču. Na grobu je ubil taščo. (Iz Prištine poročajo, da je neki £l£ojan Galič na pokopališču v vasi Oagljevcu s isekiro ubil svojo Itaščo Stanijo Ata-mačkovičevo. Pred kakimi 15 meseci je Stanina, hčerka Angela kmalu po poroki pobegnila od Stojana„ ker je bil strahovito ljubosumen in jo je takoj po poroki začel pretepalti, da jo je nekajkrat morala braniti vsa vas. Zigodilo se je celo, da je morala Angela vso noč Jltati poleg moževe postelje v hladni sobi. Ko pa je pobeg- uiif:la svakinja in tako sta se morali mahi in hči udeležiti pogreba. Ko pa sta se mudili pri grobu in prižigali sveče, je preskočil ograjo Stojan s sekiro v rokah. Angela Je pobegnila, vpijoč na pomoč, nui-ter pa je iStojan takoj dobite) in jo nekajkrat udaril s sekiro po glavi. Stojana so naposled vaščani u krnit ili, taščo pa prepeljali v bolnico, kjer je kmalu izdihnila. . Dobave ruskega petroleja Jugoslaviji. (Po informacijah angleškega lista "Evening Standarda" trgovinsko pogajanje med jugoslovansko in rusko delegacijo povoljno napreduje. Po teh tega leta dvajset minut, od dvajsetega do tridesetega, eno uro, od tridesetega do štiridesetega, dve do tri uri. f'e ženska še ni omožena, pa bi se rada omožila, porabi pred o-gledalom največ časa med štiridesetim in petdesetim Mom, namreč tri ure in pol. Po petdesetem letu se je pa že precej nagledala in je pred ogledalom spet le po petnajst minut na dan. Ko sama sebi prizna, da je stara (kar se pa zelo redko zgodi) se ženska sploh več ne pogleda v ogledalo. — V Jugoslaviji je slabo, slaibo, — tarnajo in jadikujejo. — Predvsem manjka denarja, uvedeni so pa tudi brezmesni dnevi in dnevi, ko se je informacijah gre predvsem za, tlvba 0(lreei raznim potrebšči-sklenBtev sporazuma, da bi Ru-jJmm *ija dobavljala Jugoslaviji! To(la prečita č.Iovek ver je količine nafte. V BLAGI SPOMIN PRVK OBLETNICE SMRTI Louisa Hlada kateri je preminul dne 16. julija, 1939. Moj spomin na Tebe vedno živi I11 bo živel y srcu mojem Do konca življenja mojega. Žalujoča soproga Antonija Hlad. Pittsburgh, Pa. mmmmm DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO DIM.---% 2.30 DIN.---( 4.40 DIN.---% 6,50 DIN.---$ 8.50 DIN.---$10.25 DIN.---$20,— mn»---m- V DINARJIH v lirah 100 UR---$ 5.90 2*e Ltt---tu.M se« ur---$17.— 500 UR---$2i.~ i$e# ur---$55— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več. časa. Zato pa onim, ki žeje, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati VM nwr t Kvrcpi ni mfi* t JufMlavljo is Italijo nalu^atl denarjm v POi.^BJlHt ttmvet urno v diiwjmi m. ihvb. Isto vflm to* a m drugje h: npke SLOVENIC PUBLISHING Ca it t r O ^N 1 fi I I OBBBLIK 1 1: spodnje poro<"ilo, pride tlo zaključka, da tako presneto slabo vendarle ni. O letošnjih binkoštili je bila v hrvatski vasi Kolutu v som borskem okraju velikanska svatba, kakršne ne pomnijo ž.' dolgo vrsto let. Premožni posestnik Jurij Frelih, ki nima svojih lastnih otrok, je oženil svojega 191etnega posinovljen-ca Jakoba z neko 151etno leipo-tieo iz iste vasi. Zbrala se je vsa vas in prišlo je tudi mnogo okoličanov. V treh dneh svetovanja so gostje pospravili 400 kil kruha, 120 kil presnega masla, 125 kil sladkorja, 5000 jajc, 200 kokoši, 5 te let po 70 kil, dva vola po 500 kil, 5 svinj po 80 kil, 100 kil orehovih jedrc, 50 kil marmelade, 20 kil čokolade, 25 ki! suhega grozdja, 10 litrov žganja in 1200 litrov vina. Devetdeset žensk je nekaj dni pripravljalo mesnate in močnate jedi, klali so pa trije mesarji. Vsi, brez raslike, uganjamo neumnosti, toda s tem še ni rečeno, da bi bili vsi ljudje neumni. Kakšna je torej razlika med pametnim in nespametnim človekom? Pameten človek bo isto neumnost samo enkrat napravil, nespameten pa kadarkoli se mu nudi priložnost za to. Mlad, gosposko oblečen človek z dežele je stal »pred sodnikom in sodnik ga je vprašal: — S čim se bavitef — Agrarec sem. To je moj poklic. — Torej obdelujete zemljo in redite živino? — je hotel vedeti sodnik. Ko mu je mladi mož pritrdil, ga je sodnik vprašal. — Kaj je bil pa vaš oče t —: Moj oče je bil farmer. »—1 Kaj je bil ,pa vaš stari oče? — Moj stari oče je bil pa kmet. Za zebelo še veliko življen-sko resnico: — Od molka ni še nikodar jezik bolel. Yueaclay,»July 16, 1346 i (YtfflflgtAV) DAILY - z ■ "OL A 8 ff Aft OD A"-Ne* To* Tuesday, July 16, 1946 SLOVENE (YUGOSLAV) 1>A1LT ANTON S1TUAŽAH: 'Moj ranjki oče, ki ^o v zimskem eao Ihioajrki ce?*i ee vozniki iz Tr-ta proti I>unaju, je bilo pri nas kaj živahno življenje. Kmetje so obilo zaslužili s pri progo. gostilničarji pa še več — iztočili. Žal, da so te slab^ posledice podedovali njib •sinovi, ki so morali za svojima očeti plačevati dolgove — pa navajeni -so bili 'tudi rami pijače. Tak voznik je bil Fiškurjev Lu'ka, 2 centa. Posebnost: KUPON, ki ca AoMfte a atleaw ta ka ga lapolalte If pofijete k laiajatelja aaatUarkta. Vw daja PV4^ dodataa ml Je- tide a Mdal aejanrt n^kajv 4ta m dr|»r. tako* *xta ptai ■Jeaa p* tadaaH valnl. ~ GLAS*NAftaDA ** i. 1 m ^^Ž-mL^jt-! Dolenjski kmetje so v stiski voznikov t večjem prenehalo, so zvečine vsi vozniki poproda-li vozove, vprego in konje, preklinjajoč lukamatijo in vse ti-rte, ki so jo iznašli. Ko bi jih hudič usihal, znosil bi bi! we železnice v pekel! V^akateri voznik je namreč govoril o novih železnicah: "»Naj hudič pobere vse ajzenpone! Poprej smo vendar kaj za-lužili. da .je bilo z-a kak bokal "ta rudeče-ga,f soda j moramo pa bruševo vodo piti in močnik jesjti." "Tolika pa le ni odnehal od vo-zarenja, čeprav se je že postara!- — otroci so g.i klicali že za strica. Kogar pa začnejo na kmetih klicati za strica, mora imeti že nad -M) let. Tako >o je Luko poprijelo risto novo ime **.stric Rokuspokus"\ Se-veda -e ni on za t»> ni»" zmenil. Hbditi je začel naš >trie sleherno jesen po Zlatopolj-kih hribih in je od raznih gospodarjev kuj»oval drva. jih delal v "kla-ftre" in vozil v Ljubljano. Kupoval pa je tudi sadje in iz njega kuhal žganje za prodajo. fDrva je imel Luka vedno lepo zložena pred hišo. Neke hude zime pa se niti je zazdelo,-da mu jih — noč jemlje. Tatu je podvoji bi^roumnosti hitro zasledil. Kai stori? Ilz domovine poročajo: — Letošnja dolga zima nas je pri delu tuko zamudila, da smo morali, ko se je sneg stajal, prav pošteno prijeti na vseli koncili in krajih. Zdaj je najhujša sila za nami in že initio laže dihamo. Zato je pa tudi nekaj časa za takšno pihanje, kakršno vam ga danes pošiljam. . 'Pri delu nas spremlja ves čas neprijetno obrntje c-b misli: kaj če bo treba vsak trenutek zamenjati motiko in plug s puško? Pogled se nam raz-bitstri šele, ko se in-tavi oko na cvetočem drevju in.zelenili nji- Dežela brez vah. ki prinašajo upanje na boljšo žetev in lepšo bodočnost. iZnano vam je. da živimo na Dolenjskem mi, ki smo naseljeni v hribih pod Gorjanci. Tu je zemlja skopa, ker je je malo in je zorana nad skalovjem. Pismo iz Ekvadorja Na tean mestu priobčujemo konec drugega poglavja spisa Rev. Trampuža o indijanskem rodu Kivarcev. — Pisma iz države Kkvadorja rabijo preko 21 dni, da dospejo v Združene države z navadnimi poštnimi parniki, in ker je Rev. Trampuž v t-jin času na potovanju, ne moremo zagotoviti čitateljein kdaj bo nam mogoče objaviti nadaljevanje tega zgodovinospisa. Bilo je 28. februarja leta 1718. Deževna doba se je bliža- „ , . , ... .. la. Saj so jo oznanjevali temni 1 ukai smo doma mah kmetie, U1 ,. m- ♦ i „ ši.*...,; ,. .. . . , . oblaki. Tistega dne so Spanci ki zivnno iz rok v u-ta. Ze . , .. 7 , . ,, - , . . , ugledali pred seboi oboroženo zdavnaj smo morah za«eti ku- , , , , • napak iz kraja v kraj. Njegov konj je bil majhna živialica, a zelo pridna. Večkrait je dejal Luka: "Več mi on pridobi, kot mi nese vsa knndtija." Luko je poznalo vse ob cesti, od Ljubljane pa do Celja. Kako bi ga ne poznali! fV njegovih mladih letih, za časa graščinske tlake je moral tudi on hoditi po par dni v brd-sko graščino. Ko je žel pšenico. je odžinjal kar po jedno bilko. Prišel je večer, Luka je bi'1 gotov •> tremi nažefimi (snopi. pa cel dan je delal. Ker je takriitnemw graščaku uganjal take rabuke, ga je dal v jezi zapreti — pa glej, drugo jutro je že TiUka na nepoznan način bil iz ječe na išvitlem Aolncu — še "dobro jutro" je prišel voščit graščaku, kar po nemško! (Našega T/uka sosed je bil Maček. Ta je imel pri lično tako kmetijo, samo vozaril ni o-koli. Tudi ta nvož je bi! daleč na okoli znan. Ker sta si bila soseda, zato se je kolo njunega življenja nekako skupno vrti-lo. Ako bi torej pisal t>amo o Luki, pa nič o Mačkovem očetu. ne bi bila moja pripoved popolna. Kajti priobčiti jo hočem. približno tako. kot rem jo večkrat čul pripovedovati od našega vaščana, Flaj^manove-ga očeta. (Predno nadaljujem o teh dveh sel.sk i h sosedih, naj ob Na Švedskem govore švedsko, na Daib-kcin dansko, na No i veškem — ne govore norveško, temveč pretežno dan-< ko. Norveški jezik sicer obstoji, toda govore ga ^amo v oddaljenih delih dežele. «Norvt ške vlade si prizadevajo že več nego petdeset let. da bi norveški občevalni jezik o-eisti e danščine, toda doslej niso imele unpeha. Na>i>rotno. navzlic vsem jezikovnim reformam, je zmešnjava danes večja nego kdaj prej. * Nekateri hočejo čisto norveščino, drugi čisto danščino, tretji vse poteguje-io za irtešanieo iz obeh jezikov. povati ietfis živi ž, p lastni hrani. Ker so težaki doma po večini po dve uri daleč, opravijo dnevno poleg mezdnih ur še vsaj štiri ure hoje. krdelo srditih Kivarcev obojega spola. "Tovariši! Nad sovražnika!" je kričal Gabino in se vrgel kot lev nad grozeče divjake. Ne da bi ostal en sam mladenič in mladenka, so mu sledili vsi oboroženi z orožjem, ki jim je padlo pod roke. K sreči so imeli par mečev, ki jih je Gabino vdobil v Rit»-bambi, ko je pred par leti šel tja, da bi našel enega duhovnika za majhno vas. Ta ni prišel do leta 1725. Bitka ni imela prostor usmiljenja. Zob za zob — oko za oko! Ali zmagati ali umreti. Glej čudo! Desetkrat več številni Kivarci so to pot zgubi -li vojsko. Bežali so pred Galunom in Španci proti ju go ob desnem bregu "Upana". Že so mislili, da so na varnem vsi divjaki. Kar z strahom opazijo za svojim hrbtom bele. Deroča reka "Tutanan-gosa" jim je zapirala korak. Divjaki niso mogli niti naprej niti nazaj. Obkroženi v kotil dveh rek se je začelo krvavo klanje. Gabino jo udrihal s svojim mečem na desno in le- botnim novorojencem se je rotil in prisegal maščevanje be lim. Tako bo osvetil smrt svoje sestre in bratov Kivarcev. Devetnajst let po tem dogodku je bil pred vratmi novega špa ikikega < 1 oi 11 a "M acasa'' strah vseh belih in Kivarcev "Jakama"! (Nadaljuje ob priliki.) Predragi mi gospod urednik: Vas pozdravljam prav prisrčno, obenem ko pošiljam iste pozdrave vsem Vašim sodelo-valcem in potom "Glas Naro da" vsem dragim bratom v New Yorku in vsej severni Ameriki. Za par dni se nahajam v Guaya<|iiila, da nakupim nekaj reči za milijon. Dognal sem, da se mi zgubljajo pisma i:» časopisi. Zato se ne čudim, da vsem tistim, ki sem jim pisal iz pragozdov niso dobili mojih pisem in tudi jaz nobenega iz inozemstva. Naredil sem po trebne korake za reklamacije. Vendar nisem imel uspeha. S sinom enega Hrvata sem uredil, da je najboljše, da vsa moja pismo, ki jih pišem v Združene države in na druge kraje, jih odpošljem iz mojega misijona na njega in on jih o-sebno dene na pošto. Istotako mu po sledil. iLuka kje um prav debelih in giv ž njimi na ke lenj. S svedrom izvira luk- odbere od sklad nice, je zmanjkalo polen, kratkem povem o Flajšmano-|nje vanje, v te napravi smod-vem očetu. Ta mož je v naši nika, nato pa dobro zabije va-prapreski vasi doma. Kaj več nje * peskom in papirjem, luk-o njem v posebnem spisu, zaen-'nje pa zadela z lesom, da se ni krat samo glavnejše. j kar nič poznalo. Ko zgotovi Flajšmanov oče bolj ma-'delo, pa nese polena zopet na-le, a čvrste postave. Pri «-vo- zaj na sk'*adnico jn sani mod rojili 70. let Hi imajo še zvečine .boj govori: četrti bi ,iadi -dali stari norve-ščini prednost, ki naj bi jo iz danščine dopolnili le z besedami, ki jih norveški "knietsKi jezi k " ne pozna. ]> ti pa h«»čejo dati |»redno>t sj»et danščini. Po»-le.lica tega je, da gre vsak Na boljšem so lesni vozniki |vo istotako kot vsi njegovi to- sva so dogovrila, da vsa pi-in Irugi gozdni delavci, ki lah-!variši. sma zame boolj- je nahajala tudi Kivarka, ki | poslal na kraj, kjer imam po- lesne delovne malo in plačilne pogoje. Tudi prodajalcem bukovih drv (-rečni tisti, ki jih niro morali po svoji P'»ti. in ima vsak svojlp,,sekati v preteklih lotili) so vse zOl»e; umi in močni so pa še tako, da bi ne dal sveta vsakemu fantu, se ž njimi skuša*. Poznajo jih dobro tudi vsi bolniki zobobolci, kajti poru vali so jim že dosti zob. Znajo namreč tudi rti vat i zobe. Ta oče so po-ehno zgovorni in imajo izredno dober rpomin; kar se je dogodilo prod davnim časom vedo tako natančno povedati, kdt bi se dogodilo prod par urami. Flajšmanov oče torej so mi najbolj natančno vso to stare dogodovščine pripovedovali o Tk i in Mačkovem očetu. • _ • Mačkov oče so vsa k em a radi pokazali svojo živino; fmeli so navadno kako nllado telico, poleg še eno kravo in junca. Ko so naposled stali z znancem ali neznancem pred hlevom., so o-bičajno vsakemu takole govorili: I*4Ti« daj mi za eno pipo tobaka. Ravnokar sem fanta poslal v Lukovico ponj, pa ga še ni nazaj." Oče (so na točili pipo. seveda tlačili so tako, da jo bil pr>t v nevarnosti, da bi se ne zlomil. Predno pa je bilo treba mehur vrniti, pa še nadaljevali: •"Ti, poglej, kako se mogle vlečejo od juga •sem izza Save, dež bo, dež!!' tVnak se je seveda ozrl po oblakih, oče pa posežejo med tem v mehur po tobak enkrat ali dvakrat — kakor je bolje kazalo. fV je bil možakar do bro razpoložen, so bili oce dp-bri 9 rfflfbakom najmanj en d«fi. •" Zastonj ni, da bi človek ipje* g*e kaxal in njih pomen odlpfi-val," je enkrat rekel stari Pipp-low«k iz Gradiša, odhajajoč od Mačka in mu ni t močnjaku o-»tale ne za eno pipo tobaka, Čeprav ga je komaj poprej kupil s« štiri krajcarje pri "Str- <"Malo prehud< >ein sicer naredil, 'pa naj bo. Da ne bo sosed mislil, da sem mu drv nevoščljiv; sem« mu še smodnika navrgel; mu bom pa še apna, če mu bo kaj peč — popraskalo/' '.Naslednje jutro je Luka ravno knnil konjička, ko pride k njemu isosed. Rad bi se bil Luka smejal — pa .se ni upal. Trebuh mu je kar povzdigovalo — skriti '-meh je huda stvar. K'Ddbro jutro, Luka! Vaš, po kaj -sem prišel? A'li mi boš dal malo apna? Rabnica moja. saj jo poznaš, kako jo nerodna, je z burki j ami dregnila in izbila eno modoneo, pa ima peč luknjo." go »itaku** v Lukoviei. vosarenje po Dona j ns ▼sliko žsloet T*ab (Nadalievnnjo prihodnjič.) ADVERTISE IN ' GLAS NARODA' pravopis. •Kakšni ^o učinki, je najbolje razvidno iz tega, da bereš v 0 hi na kažitopih na primer tri različne oblike za bes -do "cesta**: gode, gaten in ga na. ^fe-sto Bergen je za svojo ozemlje izvedlo jezikovno čiščenje in določilo /a najobičajnejš;* izraze enoten pravopis. Mesto Troneigen>kegii pravopisa, 1 ei n več .si je u-f varilo svoj po-s bni trondlioitiiski pravopis. 1'o po.jde tako dalje, bo imelo vsako norveško me-to svoj pravopis, tako, da so bo vsakdo. ki bo kaj narobe napisal, lahko izgovarjal, da je ta in ta oblika- v tem in tem pravopisu vendar isprejota. Pametni Norvežani pravijo, da bo nastala ogromna nerešljiva zmešnjava, če so kmalu no bo izvedla temeljita in ostra centralna ureditev norveškega pravopisa. i«* nasmejala ~reča. Prodajajo sv« ža po SO, suha pa po 90 do 100 lin. To je mnogo v primeri s 40 do 50 din. kavkor je bila cona vsa pretekla leta in še pred nedavnim. . Čeprav so so cone nekaj dvignile tudi za živinorejske pridelke. nam je t<> malo koristilo, kajti živinorejo -mo morali v lin lili letih do skrajnosti omejiti. ( VIo prizadejalo nas je to nenadno zvišanje cen. Zadeva jo namreč takšna, da smo bili prisiljeni prodati že v jeseni in kasneje precej živino, ker nismo imeli dovolj krmo. Prodali smo še po nizki ceni, zdaj pa moramo kupovati po občutno zvišani. Zato jo pa v naših hlevih zdaj pretežno m'1-ada živina, ki je bila cenejša za nakup na dolg. /Oblastva bi morala tako razmere upoštevati in storiti primerne ukrepa, da »se ne bi izrabljala stiska ubogega dolenjskega kmeta. bi morala poroditi »leto črez ali 4 dni. Gabinov meč je do-letel tudi njen trebuh in postavil piko njenemu življenju, obenem ko je bil ključ novorojenemu detetu. To je plavalo v materini krvi in bi gotovo našlo smrt v njej, če ne bi slučajno opazil starejši brat kaj se je godilo s sestro. Blizu nje se je hlinil ranjenega. Padel je ob strani sestro v lužo krvi in medtem ko so španski pobjo klali sovražnike je ta Kivaree uporabil priliko in rešil ubogo dete—svojega nečaka. Bitka je trajala še pozno* Samo par Kivarcev so jo rešilo, med katerimi so jo nahajal tudi stric z nečakom. Nad sla- BALTIŠKO MESTO, KI GA JE RUSKA ARMADA ZASEDLAf stojanko. Je žalostno to, da se mnogo korespondenco zgubi. Vas vljudno prosim, da od sedaj naprej pošljete časopise na naslov sledeči: Sr. Efren Tomšicli, Muelle de Aduana, Guayaquil, Ecuador, S. A. — Istotako Vas prosim, da bi blagovolili obvestiti vse, ki mi želijo pisati, potom Vašega lista "Glas Naroda". Bliža se konflagracija, kar pomeni kriza. Zgraditi bo treba cerkev in dve šoli, toda. sredstev je malo. Vaš še enkrat prav vljudno pozdravljam in ostajam Vam vodno prevdani Milko Trampuž. Guayaquil, 2. junija, 1940. tfsiAaVg^W mesto Litv%- tenor j zgodovinski romani SVETOVNOZNANEGA POLJSKE- , GA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza ■ PO POSEBNI CENI ( KRIŽARJI | L in II. zvezek, broš.... $3.75 MALI VITEZ | Vezano $3.25 POTOP | I. in 11. zvezek, broš. . . $3.50 QUO V A D 1 S in II. zvezek, broŠ. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenie Publishing Company 216 W. 18tH Street ' New York Kratka Dnevna Zgodba "BLXB NAROD A" — New Yorfi T Tuesday, July 16, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Skrivnostni TUDENE^J Roman: Spisal P. Keller. — Poslovenil I. D. Pri.šleo je pi i po vedo val: *'Bil t-t-iii v krmni na lirihu. Jernej je bil tam in še nekaj družili. Bilo je že pozno. Tedaj »eni ne odpravil proti domu. Blaga nisem imej s seboj, zato ceni bil varen. Peljal sem «« v nižavo proti meji. Med potjo sem opazil na tleh nahrbtnik. Pobral sem ga in si ga naložil. Komaj pa sem se )H»|»eljal !»ialo dalj«', t-em slišal v dolini spodaj >tre-!e. Pet ali šest. Priplazil simu se bliže. In zagledal stan stražnike okrog moža, ki je ležal na tleh. Eden je rekel: •Jeras je. Se obraza nima počrnjenega. Setrelil z revolverjem proti nam." **Saj ni imel revolverja; v mestu ga je bil zastavil," je oporekal e«len izmed tihotapcev. 44Povej! Povej" so silili vanj drugi. ***Mislili so ton j. da je mož litrtev. Toda Jeras je začel govoriti. Govoril je tiho, da ničesar nisem mogel razumeti. Tem glasneje pa so govorili -stražniki. Skoraj vpili rv): "Jerra- Jeras, kaj je z Medenom in s slu-dencem?" Vsi so se ozrli na Medena, ki je kakor mrlič bled sedel na «?tolu in se tresel po vsem životu. Toda takoj so se obrnili zopet proti pri-šleou. ■"Povej! Povelj!" 114Ponovno so vprašali po Medenu in studencu. Nato je rekel eden: 'Utihnil je sedaj je gotovo mrtev.* Po kratkem posvetu so položili Jerr.sa o bpot. Eden je ostal pri njem za felražo. Druga dva pa sta zavila proti gozdarju. Mene je zeblo neukimi jeno; toda niacin se smel ganiti. C'akal sem. Ni traja To dolgo, saj je le pet minut od tam pn o nosila in odeje. Tudi gozdar je prišel. Naložili so mrtvega na nosila, ga pokrili in odnesli. Tedaj fem jo urno pobral proti domu. Senlaj pa n|i dajte piti; ie malo sem še živ." Sedli so zopet vsi okrog mize in nekaj časa mislili na mrtvega Jerasa. Nenadoma je eden zavpil: Poglejte vendar Medena, saj bo umrl! — Meden, Meden, kaj pa ti je?" J Meden je trudno rekel: I Zelo — zelo -^m bolan. — Španska! — Trese me!" Sklenili so, da talroj Medena spravijo domov. Blažun je dal hitro napreči sani. " 'Dve stekleniei ruma ti bom dal slomov, Moden. Rum je najboljše sredstvo proti špaiv&i. Dobrega starega dve steklenici ti bom dal. Plačal boš pozneje!" (Eden tihotapcev je sedol z njim nn sani. Medena so zavili do vratu in ga odpeljali domov. Ker je ostal Mm, si je Meden donta hitro opomogel. Je ras ji* mrtev. 1'rv, ki mu je izpodjedal življenje, je bil pohojen. Meden je pil veliko. Velikansko zmagoslavje je napolnjevalo -ree. Sovražnik je bil mrtev. Krvoses, ki je sesal njegovo kri, se je iztegnil. Dobro tako! ' Seveda blelntal je nekaj o »studencu. Toda kaj velja to? Kaj dokazuje to? Bi'e so le smrtne blodnje, .spomin na do-iivljeni umor dekleta o katerem ^ta oba izpričala. Tudi revolver. ki .so ga našli pri mrtvem Jeram ni dokazal ničesar; nihče ne more potrditi, da je njegov. Saj je bil čisto navaden browning, kakor jih izdelajo na tiroče brez kakega posobnoga znamenja.: (Meden je bil prav zadovoljen. Pil je še in še. Stopil je tudi k oknu., pogledal proti studencu, ki je vrel iz tal tam na Čolnarjevem vrhi. Para se je vlekla po belo pokritem vrtu. Meden se je ■zasmejal: 44Le čakaj, ti earovni vrelec, ogenj v tmegu! Dobim te, dobim te kljub visemu!" (Spal je do poldne. Nato je dal vpreči bani in se je odpeljal proti mestu. Rešil se je nekaj kupčijskih poslov v *vojd veliko zadovoljno^*. Njegov pravni zastopnik je bil na primer iztirjal veliko vsoto., o kateri je že midil, da je izgubljena. Tega je bil Meden zelo vesel. Sel je v vinarno, si naredil sekta ia povabil k mizi knčmarja. . 44Gotovo -ste napravili dobre kupčije, gospod Meden." "Da," je zadovoljno odgovoril Meden, 'Mahko sem vesel." Pila sta in bila dobre volje. "Nekega tihotapca iz vaše vasi po bili ustrelili, gospod Meden. Anton Jerai> se piše." I 4'•Da, da," je reke' Meden rovnoduKno. "slišal sem praviti. Prejšnje čase je večkrat prihajal k meni. Toda kmalu t-e je črsto zapil." (Raznašalec časopisov je prinesel večerni list. Gostilni čar ga je preletel z očmi. "Ravno tukajlc berem: Anton Jerap, o katerem, smo po ro6«ili, da je bil zadnjo noč na meji ustreljen, ni mrtev, kakor *mo zvedeli m mestne bolnišnice .ampak le težko ranjen. Sicer pa tudi ni dokazano, da je mož tihotapil, ker niso našli pri njem nikakršnega utihotap'jenega blaga." Ko je krčmar prebral, se je ozr> v Medena. "Gospod Meden, kar naenkrrit a nam prihranite nepotrebnegn delu In stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati, i ošljite naročnino uaruviios: nam ali jo pa plačajte našemu zastopn-ki: v VaSem kraju ali i>a kateremu izmed ■astopnlkov, kojib Imena so tiskana z debelimi črkami, ker *o upravičeni obiskati tun; druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naw< ljenih. Zastopnik bo Vam izročil polniUo za plačano naročnino. s srcem — al ABITTTRIBNT. t iPretekla »-o teta. Nesrečni Čolnar je že vedno sede* v ječi. Niti enkrat ni več pt*al svojcem. Učitelj je poskušal da bi posredoval. 1 Neka jkrat je poskusni govoriti z zaprtim, kar so H|u brez vssega drugeg* dovolili. » Toda Čolnarja niso mogli pripraviti do tega, dc bi pričel v govorilnico. Najpotrebnejša pojasnila mu je donašal ravnatelj kaanHnice. (Nadaljevanje prihodnji*.) ' OALIFOUN1A: San Francisco, Jacob Laushin JOLOKAJJU: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftM Walaenburg. M. J. ttayuk INDIANA: Indianapolis: Frank Zuiiančič ILLINOIS: Chicago, J Cicero, J. Herat akiaa (Chicago, CTearo In Illinois) Joliet, Jennie Bamblcb La Halle. J. Spolhb Mancočtab, Frank Auguatln North Chicago la Wankecao. WMk IVI MARYLAND: Kitami!ler, Fr. Vodopivw MICHIGAN: Detroit. L. PlMkw MINNESOTA: Chlsholm, J. Lukanlcb Ely, Joa. J. Pen bel Eveleih, Lou la Goni« .Gilbert. Ixmlo Vemet Hlbblng. John Porie Virginia, Prank BrratSck MONTANA: Ronndnp, 11. Wa attorn, L C NEBRASKA: ObuUul P. M. Panlaa (TEW YORK: | Brooklyn. Aiilhwg Bret Karl HhuMto .Littfta Falia, Pna* Mmat OHIO: Barlierfon, Frank froba Cleveland, Anton K<»bek. linger, Jacob Iteanik, Jo»»« Siapnls Glranl, Anton Nagode Lorain, Louis Balant. John Kumto Youngstown, Anton Klkall OREGON: Oregon CHy7 J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jernlkar Conemuugh. J. Brezovec Corerdale La okolica. Mra. Rupnik Ex|»ort, Lauia 8u»an«i Farrell, Jerry Okora Forest City, Matk Kaada Fr. Blodnlksr Greensbnrg, r'rank Novak Homer City. Fr Ferenchak Johnstow n. John PalanCa Krayn, Ant. Tautelj Lnaerue, Frank RaUoch Midway. Joud 2nst Pittsburgh In okolica, FMlip Pragar Steel ton, A Hren Turtle Creek, Fr. BcMfrar West Newton, Joaepb Jovaa WISCONSIN. Milwaukee, West AIUs, Fr. Sheboygan, WZOMINO: Rock Sprlnga, Dlamondvllle, Joe Solha ■da potrdila sa a*« Rojstni dan Nikole Tesle Dne 11. julija je bil rojeni dan znanega ueenjaka svetovnega -Idvosa, dr. Nikole Te^le. ki jo ril in zdrav stopil v 88. !<•{<> svoje starosti. K tej |»ri-!iki je prejel veliko število ee-sliik iz vs. h krajev *veta, a lepo število tudi ta ravnili krajev svoje h lome v i ti o .Jugo^lavi-j«'. Med temi je bila tudi iVstit-ka ]»redsednika ministrskega svdta kralj. Jugoslavije, Dragi-še CVdfkoviea, Teslovega zavoda v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, mjiogili kulturnih ustanov in znamenitih oseh. Iz Zlnr/eijili držav ameriških je pejel (V-1 i tke o.l džavnih zastopnikov kralj. Jugoslavije in skoro vs:ike kulturne uranove odlienih znanstvenikov, kakor tudi od predstavnikov ameriških krajevnih, državnih in zveznih oblasti. {Po izjavi Nikole Tesle samega rta poleg onih od njegovih bližnjih sorodnikov najbolj razvest liii eestitki, ki ju je prejel od liana banovine Hrvatske, dr. Ivana Suhašiea in svojega iskrenega prijatelja, uglednega našega rojaka iz Gani'. Ind., g. Miliajla Dueiea. Kakor je znano, je bil Nikola Te la rojen dne 11. julija leta 1856 v skal ovit i in ponosni Liki v vasi Smiljanih pri Oo-spiieu v banovini Hrvaški v Jugoslaviji. ZAVOLJO NOGOMETA JE ZAMUDIL PNROKO. Y majhnem loti(šlkem mestu bi se morala izvršiti oporoka. Nevesta, starši in s vat je so bili že zbrani v cerkvi, samo ženina ni bilo, eeprav so njegovi Starši rekli, da je že davno odšel zdoma. Po dolgem iskanju so ga koneno odkrili na nogometnem igrišču, kjer je sodeloval -pri neki tekmi. Dejal je, da je v t?voji vneani *za igro popolnoma pozabil, da se mora ta dan poročiti. Seveda so ga potem na&nali, da je pohitel v cerkev. GLAVNA POSTA ▼ VARŠAVI OBNOVLJENA. (Glavno pošto v Varšavi so IKjpolnonia obnoviti in deloma povečali. Poslopje so leta 1914 začeli graditi med svetovno vojno so ga dokončali Nemci. V lanskem septembru ga je vojna skoraj porušila. cena .75 GROFOV JAGEE Spisal Albin Hrovatin. r»TMl i7. doinaiMli hribov, ali invest o grofoveiu ja~ grii Juufzii Kresniku. cena 75c HUBERT Spisa! Paul Keller. It*>tniiu Iz lovskega življenja. cena JARA GOSPODA Spisal JANKO KERSNIK Lepše jKiv^sti. kot je Jura ffosfMMla, skoro ni mogoče najti. cena $ 1. JARI JUNAKI Spisal RADO M URNIK Knjiga vsebuje 12 kratkih, suiešnli iw>vesti in bo vsakemu v vt-liko razvedrilo ln zabavo. cena $ I. JERNAČ ZMAGOVAC Spisal sloviti poljski pisatelj HKNKIK SIENKIKW1CZ Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zi'lo zanimiv. cena $ I.— JUTRANJA ZVEZDA Iz angleStfne prevedel P. M. lERNICO.1 Roman f»e vrši v Kgiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljubezni mul velikimi ovirami in nevarnost ml. KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JURAČ Mladi koroški Slovenec zelo jasno in zanimivo popisuje življenje kmetov ii. rudarjev. KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Strachvvitz. Zelo zanimiva povest iz domačega življenja. cena 75c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski pripovedni in pisatelj je Cankar, ki ▼ tej knjigi prijioveduje marsikaj zanimivega iz svojega Življenja. cena 75c. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, pod katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj popisuje Čudovit svet med iarkostjo Južnega solnca in senco bladne severne noči. cena $ \.— ROKOVNJAČI IZPOD TRATE Spisal Kazimir Przervra-Tetmajer. Zelo zanimiva |>ovest o divjem lovcu (jrimitunkem. cena 75c ROŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki J»» iK«b'g Joslfia Jurčiča naš uajlioljšl prijto-ven-a. cena $ I.— SAMOSTANSKI LOVEC Spisal U Ganghofer. <>anghoferja prištevajo lued najboljše sodobne pisatelje. Samostanski lovec je naj-MJ niojstersko njegovo delo. cena $1.50 SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta naših pisateljev ln pravzaprav oče pravilne slovenščine v tem svojin romanu živo in zanimivo (»opisuje življenje na deželi. cena $1.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAYORNIK Pisatelj v knjigi ]>ove isto, kot pove naslov: srečal se je z ljudmi. med katerimi so nekateri že mrtvi, drugi še živi. Njihova usoda j«» bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pred vsem l»a popisuje resnično življenje posameznih. cena $ 1.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZUPANČIČ Najboljši in še živeči slovenski pesnik {todaja s to zbirko zii|*'t nekaj umotvorov. 1'esml so iHrsvečene njegovi ženi Ani. cena $ 1.— cena $ 1.— cena $ 1.— V LIBLJSKI PUŠČAVI Spisal A. Conan I>oyle. Zelo zanimiv roman, Čegar dejanje se dogaja v Kgiptu, v deželi hajuega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO ŠORLI Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi i>odaja zelo zanimive pod*Oke o svojih doživljajih v Kogaškl Slatini. cena $1.— ZNANCI Spisal RADO MURNIK Pozuani humorist ▼ tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti ln orisi." cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah rise dogodke na kmetih in iiosehuo v gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisal Rene Bazin. Francoski roman zelo napete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisa! J. F. Cooper. I»ejanje se vrSi v letu 17i»7, ko so še Indijanci kraljevali r lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York In Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že j, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih je težko dobiti v tem času dokladek. m*. ■ >!-.»' i