Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva ©k mesto Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva ]e vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št 60-KB-16-2-24 Stev. 40 (343) Leto VIL, NOVO MESTO, 4, OKTOBRA 1956 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva ln uprave: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 25 Tost. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva tn uprave: št, 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casoplsno* raložnisko podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel Skrb za družino področje družbenega samoupravljanja Zares še ni prepozno Pred skupno sejo obeh zborov okrajnega ljudskega odbora Organizacija svetov za var-ttvo matere in otroka oziroma bolje za vprašanje družin je spočetka ob organizaciji novih občin naletela na precejšnje nerazumevanje, in tako so jih večinoma občine ustanavljale pozneje. Prevladovalo je nazlra^'e, da taki sveti pravzaprav nimajo pravega dela, da vse socialno varstvo lahko izvajajo v enem samem svetu za socialno skrbstvo, da ni ljudi za toliko Svetov itd. To stališče je zdaj v Sloveniji že zdavnaj premagano. Zdafj v občinah po večini prav dobro razumejo, da je ravno podmč.ie socia'neza skrbstva tisto, kjer je največja možnost in potreba imeti več raznih organov, ki omogočajo, da je čimveč ljudi vkh-učenm v reševanju številnih in različnih nalog. Za te naloge namreč ni treba imeti samo — in v prvi vrsti— materialnih sredstev, ampak marsikje ;ahko pomagajo tudi dobra volja, tovariška, hitra in konkretna pomoč, nasvet in boljše razumevanje in pa toplo človeško razmerje do reševanja vseh na videz tudi drobnih vprašanj. Zato imamo žedalje več tudi svetov za vprašanja družin. Marsikje ž» zelo aktivno ln komfiio de4uieJo, nekje pa Se- Koroški absolventi kmetijske šote na Grmu se bodo udeležili njene sedemdesetletnice »Slovenski vestnik« poroča, da se bo Društvo slovenskih absol-vftntov kmetijskih so\ v Celovcu po svejih zssto-p. udeležilo prosja-ve 70-letnice kmetijske šole na Grmu. Na proslavi bo sodeloval tu-
  • služek izve« doma. V-elika družina, ki ni štela samo več otrok istih starSev, ampak Je bila sestavljena tudi Iz več generacij, se spreminja v O7ko družino "staršev in otrok. Nikakor ne idealiziramo stare patriarhalne družinske skupnosti, ki j." navadno pomenila brezobzirno predpravico, varovati koristi zasebne lastnine in gospodarstvo gospodarja nad vsemi, predvsem pa nad Ženskami člani druž'ne, vendar je taka družina b'Ja tudi svojevrsten sistem socia'nee* skrbstva. Otrok v nje.f ni nikoli ostal brez vsaj minimalne skrbi tega ali onega družins/kega člana, taka družina je bila zmožna oskrbovati svolejra člana ob bolezni itd. življenjska raven In zahteve so #e povečale — toda mala mestna druž"na vsega tega ne mor* več nuditi svojim članom. Zato s* ?e od začetka rfciVtoJ* kapitalistične družbe poitavVajo zahteve po ustanovah, ki'ni»i npriomeste df^pda-njo sicer priru'+ivno družinvito s'užho 7 novimi ustanovami, kot eo: otroSke vzgojne ustanove, zdravstvene ustanove, razne ustanove za invalide ln starce, ustanove za družbeno prehrano in udobno, d* o razvohi industrije in tr*ovfn» v shtžbi preskrb* družin niti ne govorim-Kapitalistični družbeni sis+»m r«e t* ustanove da Je pod pritiskom al' preračunano: nastaja-'»> večinoma kot karitatK*n» ustanove. V tem delu nastopajo cerkev in razni dobrotniki. ki obenem dopovedujejo sirotam in uživalcem osKrbe, kako jim morajo biti vse življenje hvaležni za drobtinice z bo-gatinove mj/Je. V modernem razvoju državno-Kapitalistične države, v kateri sama država prevzame organizacijo dotlej privatne socialne službe, postaja državna mreža teh ustanov vse večja in strokovno popolnejša. V mnogih državah skušajo s posebno organizirano indi- nih odnosih kot so naši, in ima tudi druge družbene namene Skrb za družino je sestavni del sistema socialistične demokratične družbene ureditve Tudi pr[ nas je pospešeni raz. voj industrializacije posebno zaostril spredaj omenjena vprašanja, kako obdati družino s primernimi socialnimi služ- Republiško prvenstvo invalidskega tekmovanja v kegljanju in šahu bo na Dolenjskem ' Športna tekmovanja na.ših invalidov vzbujajo iz leta^ v leto vec zanimanja tako med člani inva-Ikttfce organizacije kakor med ostalimi Športniki- Udejstvovanje invalidov v plavanju, smučarju, kotrlanju im ostalih panogah OgO-dno vpliva na zdravstveno stanje in na odpravljanje telesnih h'.b, vključevanje v telesno vzgojno VREME ZA CAS OD 5 DO 14. X. Prehodno poslabšanje vreme-na s krajevnimi aH kratkotrajnimi 'pp.davintml in ohladi' ■ pričakujemo v ».ačetku prihodnjega tedna (okoli 8. oktobri) in v začetku drtige uolovice prihodnje-v tedna (okoM U nkto bra). S?«*cr pa bo "eno ln (■vi dan toplo vrtine Irailal« fte da l J o. življenje v družbi pa tudi moralno zelo ugodno vpliva na razpoloženje invalidov. Športna komisija pp. Cr I a vnem odboru Z V VI Slovenije je letos razpisala republiško prvenstvo v streljanju ln namiznem tenisu, ki je bilo preteklo nedeljo v Kopru. 7. oktobra pa se bo 99 tekmovalcev . invalidov iz 9 okrajev Sloveniie udeležilo tekmovanja v kcjjlaniu ln šihu na Dnleivskcm. Invalidi -kegl-aći bodo tckmovj.li na novem kegljišču pri Vrhovniku v Novem mestu. ..Šahisti pa v šmarjeških Trticah ZakrnicVk MitioVani ho v ne,ie''0 popoldne ob 15. uri v (lcjvorneflti novi kavami, kjer bodo rudi razdelili zmagovalcem na^ride in d;p;omp. Kakor smo /vedeli, se ie tek-movirva v Kooru udeVžilo 5 do-len^'dh sfrrlcev-irc'flilidov, o njihovih uspehih pa bomo še poročali. Posvetovanjem, kj so Jxh »me. li v zadnjem času okrajni svet za finance, svet za industrijo in obrt, predsedniki občinskih ljudskih odborov z OLO, okrajni s-ndikalnj svet in industrijska skupina okraj nega zoora proizvajalcev, se bosta prihodnji torek pridružila (tudi oba zbora okrajnega ljudskega odbora. Izvoljeni predstavniki Ljudstva- našega okraja, naša okrajna skupščina, bo na torkovi seji razpravljala o enem izmed vprašanj, ki v zadnjih tednih vidno stopa v ospredje vsega gospodarskega življenja: kako izpolnjujemo okrajni družbeni plan za leto 1956? Odborniki obeh okrajnih zborov so medtem dobili1 v roke podatke, kaj smo in Kaj nismo dosegli v I. poLlatju 1956. Tudi v Dolenjskem listu smo o teh vprašanjih že pisali, zato številk ne bi ponavljali. Radi pa bi vnaprej obrnili pozornost odbornikov OLO na nekaj vprašanj, mimo katerih, tako sodimo, torkova seja obeh zborov nikakor ne bi smela iti, V prvem pollertju, pa tudi v poletnih mesecih vse tja do srede septembra, opažamo v našem okraju (kakor drugod v re- publiki m zvezi), da se proizvodna podjetja razen redkuh izjem, za postavljene planske naloge niso borila. Nič ne kaže izgovarjati se zdarj na pomanjkanje električnega toka v zimskih mesecih, niti ne na kasno sprejet družben] p.an, ko pa hkrati vemo, da Je bilo prav v prvem polletju vse preveč lagodnega poslovanja, neresnosti v izpolnjevanju družbenih obveznosti, strahu pred sproščeno, široko proizvodnjo in vse premalo resnega prizadevanja, da bi izbo1 jšali delovno storilnost, povečali izbiro blaga za trg in ustvarjali primerne zaloge. Podjetja zdaj sama priznavajo, da je biLa njihova prva skrb za plače, ob čemer Je upadala proizvodnja, ■storilnost pa je bila— razen izjem! — celo nižja kot lani v tem času. Celokupen družbenri proizvod vseh panog gospodarstva državnega r..n zadružnega sektorja je bil ustvarjen do 30. junija z 42 odstotkov, amortizacija s 43 odstotkov, pLače s 44 odstotkov ln dobjček s 38 odstotk' letnega plana. Okrajni družbeni J>l»n za 1956 Pa je positavil pred nas pomembno nalogo, da dvignemo dejanski obseg proizvodnje v VSE ZA ZDRAVO RAST MLADINE Društvo prijateljev mladine v Novem mestu za Teden otroka Vesel in srečen naj raste otrok v ljubečem okolju družine, da bo postal dober državljan socialistične skupnosti. (Fototehnika Novo mesto) vidualnii skrbjo zmanjšati število ljudi, ki so fizično in še bolj psihično prizadeti, a se sami ne morejo dvigniti. Z napredkom modeme clviiisacije, če ta pozablja na človeka, se njihovo število vse bwlj vrča. Posebno pa skušajo razne države organizirati in pospeševati skrb za otroka, ki ne živi v popolni družini. Pri prevzemanju njihovih izkušenj pa nr smemo prezreti, da je taka organizacija nastala v drugačnih družbe- bami. Twda 9 organ *;acijI naše. ga dela za družino izhajamo iz drugih osnov kot v kapitalističnem družbenem sistemu. Skrb za posameznika in družino ni in ne more biti miloščina v družbi, ki priznava, Ca sloni vse njeno bogastvo na proizvajalnem delu defc>vnih ljudi in kjer je vsak državljan prispeval k skupnem bogastvu že svoj del oziroma ga bo prispeval jutri. Prav +^k" ^v^i -ni +reb^ ri*. (Nadaljevanje na 4. strani) Kakor vsako leto, tako bo Dru-st-*o prijateljev mladine v Novem mestu tudi ietos v počastitev Tedna otroka izvedlo poleg rednega dela nekaj novih oblik dela z našimi najmlajšimi. Odbor se za-^veda, da geslu »Vse zz zdravo rast nase rmadine« ustreze n^jbolje tako, da ne samo v Tednu otroka, ampak stalno in sistematično dela na tem, da nudi vse; mladini vzgojo, zabavo in razvedrilo. Nekaj nalog: 1) Ena pomembnih oblik dela ,so tečaji. Društvo bo organiziralo kar dva (za nemški ^ezik in risanje). ]?od vodstvom strokovnih moći si bodo naši najmlajši v kon-verzacijski obliki in po novih metodah priborili osnove tujega jezika in tudi pravilne osnove risanjaj 2) Pionirji bodo v Tednu otroka gledali poučne filme o prometu, prometnih nezgodah itd. Pozneje bo društvo v sporazumu z organi LM organiziralo nastope uniformiranih pionirjev, ki bodo v mestu urejali promet. 3) Nova naloga društva je ustanovitev Pionirske knjižnice. Upamo, da nam bo letos to uspelo. 4) Kakor lansko leto, bomo skušali tudi leios organizirati revnim dijakom hrano ves dan aii vsaj kosilo, vsaj v zimskih mesecih. 5) Upamo, da nam bo uspelo vsa? enkrat- povabiti iz ..Ljubljane poklicno lutkovno gledališče in sicer marionete in prirediti predstave za vse cicibane in pionirie. 6) Vzgoma svetovalnica začenja v tem Tednu otroka 3. leto obsto--ja in bo Kakcrr doslej redno tedensko dajala vzgojne nasvete staršem jn odgovore tudi v »Dolenjskem listu.« Vzgojna svetovalnica v Novem mestu Vzgojna svetovalnica v Novem mestu pos'uje redno VSAKO SREDO OD 16. DO 18. URE NA UČITELJIŠČU, kjer «e starši lahko pogovore o vseh vzgojnih problemih otrok. Tudi na dopise odgovarjamo. Naslov: Vzgojna svetovalnica, Novo mesto, Učiteljišče. VODSTVO SVETOVALNICE Tehnična miselnost mora prevladovati v celotni vzgoji, tako da bo Ljudska tehnika postala zares široko vseljudsko gibanje in organizator dela za produktivnost in kvaliteto v proizvodnji Odveč bi bilo še posebej predstavljati organizacijo Ljudske tehnike, njen pomen, deio in naloge. Zato ob okrajnih proslavah 10-letmce njenega deia v novi državi in ob 10D-letnici rojstva našega velikega učenjaka N'kole Tesle raje nekaj razglabljanj, da bi se tudi na Dolenjskem čimprej uresničila misel, ki jo je letos tzrekel predsednik Centralnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije bov. Franc Leskošek — Luka. ko je dejal: »Kaf pomeni Socialistična rveza v političnem delu z ljudmi, to mora pomeniti Ljudska tehnika za njihovo tehnično Izpopolnjevanje in izobraževn-nje«. Kaj smo dosegli na tem področju doslej v našem okraju? 880 članov je v 24 društvih Ljudske thenike v novomeškem okraju, od slednjih pa jih ie šest v mestih, 10 na vaseh, 3 •> podjetjih in 5 na Šolah. V zadnjih letih je število članov ln društev LT padalo^ šele zdaj pa spet raste Motorizem goje AMD v Novem mestu. Črnomlju In Mokronogu, radio kluoi 80 v Črnomlju. Semiču »n Novem mestu, medtem ko ga v Šentjerneju pripravljajo. Fot>v k'ubi so v Črnomlju, Novem mestu (bi-ez prostorov t) Priprav-Ijajojih v Šentjerneju, Kostanje vic' in Trebnjem Aero klub « Novem m. vzgaja padalce, modelarje, letalce, svojo organt-zscijo pa imajo tudi traktoristi in strojniki. Različne panoge tehniko goje društva LT v Sentjprneju. # Sentrupertu, Kobianjevici, Metliki in Semi- ču, okrajni odbor LT pa je razdelil svoje delo na kmetijska -ttrcJHO, šolsko in elektrostroj-no komisijo. Največ uspeha so imela društva in klubi na vasi, kjer za tehnično izobraževanje več zanimanja kot v mestih. Povsod v okraju pa bo treba temeljiteje skrbeti za vzgojo naraščaja, skratka za tehnično izobraževanje, ki naj da ljudem splošno, osnovno tehnično znanje. Brez splošne tehnične izobrazbe, ki je pogoj za u-spešno produktivno delo slehernega državljana, pa naj dela' v industriji, kmetijstvu, obrti, prometu aJl kjerkoli drugje v družbenem življenju, si danes sploh ne moremo več predstavljati sddobnega človeka. Ob tej ustanovitvi se nam številka 880 članov v društvh in klubih Ljudske tehnike v našpm okraju zdi yge prej ko zadovoljiva, niti ne odgovarj« našim potrebam število dosedanjih drušev LT, posebno ne, če pomislimo, da mora Dolenjska ujeti korak z že prej bolj razvitimi ostalimi našimi pokrajinami. Gledano v tej perspektivi . je treba pozdraviti prizadevanje okrajnega odbora Ljudske tehnike v Novem mestu, ki je s pravkar zaključenim' proslavami in s prireditvami ob 10-letnicl dela LT začel novo obdobje svojega dela. Uspelo ia/.-tave, posvetovanja in pr'-ip Utve so pokazale živahno zanimanje pristojnih činlteljev za nadaljnji razvoj organizacije Ljudske tehnike v okraju Zlasti pomembno je bilo posvetovanje odgovornih prosvetnih delavcev m prcdiccUriJiCiV ob* črnskih svetov za šolstvo o ročnem delu in tehničnem izobraževanju na šolah, o kateri bodo zaradi njegovega širšega pomena še posebej poročali. Razstave in prireditve so daie vtis, da bomo na Dolenjskem kmalu priče vsestransko dobro organiziranega in živahnega tehnično—izobraževalnega dela in vzgoje, tako v šolali kot izven njih, pri prostovoljnem izobraževanju. To pa nI naloga samo Ljudske tehnike. Tehnično izobraže- vanje je dobilo atomskem stoletju in sedanjem veku tak pomen, da morajo odbori ljudske oblast;, politične organizacije, šole, društva in vsi, ki imajo za to kakršno koli priložnost, pomagati mladini in vsem delovnim ljudem pri osvajanju tehničnega znanja v vsakdanjem življenju. Z osnovami tega dela in znanja se moremo izobraziti tudi s sorazmerno skromnimi finančnimi sredstvi, z večjo naslonitvijo na naša podjetja, delavnice in kmetijske zadruge. Ljudska tehnika pa je organizator tega prepotreb-nega in za socialistično skupnost tako zelo koristnega dela. okraju za 5 odstofoov v primerjavi z letom i!955. V prvem polletju smo dosegli komaj 1,3 od. stotka te naloge, kar postavlja pred nas v drugem polie>tju za-htevp, da dvignemo fizični' obseg proizvodnje za pribl. 10 odstotkov. Ce dodamo k temu š« ugotovitev, da zaloge v podjet« jih v primerjavi z lanskim letom padajo, dotok surovin pa je bal na splošno boljši kot lani, nam mo.ra biti razumljivo, da ustvarjamo s tem zeio škodljiva nesorazmerja med doseženo proizvodnjo in obstoječimi možnostmi, k-; nam jih že oud* naši zmogljivost. Številke in nezavidljivo fi» nanćrro slanje OLO ter obči« povedo, da'smo v okraju v pir-vem polletju grobo odstopali od postavljenih planskih naiog. Se več* Zelo smo kršili znana načela, sprejeta na lanskem septembrskem posvetovanju o ekO'Horrtiik'ih vprašanjih pri tovarišu Titu, ko je bilo razločna poudarjeno, na kakšnih temeljih, naj se nadalje razvaja naše gospodarstvo, da bomo dosegli postopno ■ izboljšanje življenjska ravni delovnih ljudi. In vse premalo smo naredili, da bi ta načela v praksi podprli z večjo in pestrejšo proizvodnjo blaga za široko potrošnjo (čeprav ima vsa industrija Dolenjske izra* zit značaj za tako proizvodnjo!) Nemalokrat so v zadnjem letu vodstva političnih organizacij v • okraju %i OLO poudarili, da nt dovolj v besedah soglašati z načeli nove gospodarske politik«, v praksi pa ostajati na starih, dosedanjih stališčih. Vse kai% da sindikalne organizacije, delavski sveti, upravni odbori podjetij, občinska politična vodstva i-n zUsti tud* okrajni cdbar proizvajalcev v prvem polletju niso storil; vsega, kar bi lahko v znatni meri pomagalo, da ne bi imeli v pro-'zvodnji in doseganju nalog družbenega plana v okraju takega izpada. Odstopanje od načel IV. plenuma Glavnega odbora SZDL Jugoslavije in neizpolnjevanje naleg okrajnega družbenega plana prinaša novomeškemu okraju še eno nevarnost, ki j« za zaostalo dolenjsko gospodarstvo lahko dzredno kritična. Ce namreč ne bomo izpolnili letošnjega družbe nega plana, s« nam kaj lahko zgodi, da bodo ostre mere v varčevanju §• ostrejše (čeprav okrajne ceste, komunalne naprave, obnova sol in ,pod. že zdaj kriče po pomoči). Kar pa je še važnejše, j« upravičena bojazen pred zaostajanjem Dolenjske za" napredkom naših ostalih pokrajini. Neizpolnjene planske naloge v letu 195« bodo bistveno vplivale na. sestavljanje družbenega plana za 1&57, ki bo slonel, kakor vs* kaže, na načelih letošnjega plana. Ce si z vsem našim delom in gospodarstvom ne borno gradil; trdnm stopnic v bodočnost, bodo brezplodni vsi lepi načrti hi že zastavljeno, pa tudi v precejšnji meri ie opravljeno delo za dvig našega okražja i« niergove dosedanje izrazite nerazvitosti. . . O teh Ln ostalih vprašanj ih naj bi v torek razpravljali odborniki obeh zborov OLO; kot člani Socialistične zvez« da kot komunisti naj sprejmejo učinkovite sklepe, da bo novomeški okraj v drugem polletju dohitel, kar smo v prvem polletju e»-mudili ln izgubili. - Tone Goinflc JjBjtfO&tt juUP v »arku pred novomeško uusia fetran 2 »DOLENJSKI LIST« Stev. 40 (843? Rdeče strehe na zelenem krasu in zaloška beretija z opeko Metlika na s e m a n j i dan Čeprav poteka komaj poldrugo leto po največjem požaru v novomeškem okraju, ki je upepolil skoraj polovico Dol. Sušic, je veliko pogorišče že popolnoma iz-premenilo v>dez- Južno polovico vasi, ki se je desetletja skrivala pod očrnele, z zelenim mahom porasle slamnate »trene, prekriva zdaj bleščeče rdeča opeka. Dolnje Susičani so «i postavili lep^a trdnejša in vezja gospodarska poslopja, kakor »o jih imeli pred požarom. Vsi pogorele! so »i na- POTOVALNI KMETIJSKO-GOSPODINJSKI TEČAJ se poslavlja od Suhe krajine 7 Te dni odhaja is Suhe krajine potovalni kmetijsko - gospodinjski tedaj. Dve leti je tečaj potoval po tem delu našega okraja, vzgajal mlada suho-krajinska dekleta, širil minovo strokovno in kulturno -politično obzorje. Svoje poslanstvo v tem delu ie opravil, zato odhaja v Belo krajino. Z novim tečajem bo pričel 1. oktobra v Podzemlju. Tudi to se zgodi v Novem mestu Kdaj pa kdaj pride v Novo mesto vendarle malo spremembe. Tako je bilo tudi pred tednom. V najožji bližini klrurpičnepa In porodniškega cddelka Splošne bolnišnice se je utaboril potujoči cirkus, kot da nikjer na Strnih neza-Z'danih ploskvah, travnikih cli sprehajališčih ni priklad-nejšega prostora. In pričele so se predstave. Brez »primerne* godbe taka stvar seveda ne gre. Zato so iz hripavega. zvočnika vreli zvoki starih obrabljenih šlagerjev. Zares prijetna zabava za operirance in porodnice, ki so v bolečinah. 9 suhimi ustnicami prosili bolniške sestre za poiirek hladne vode ... In kar je najprijetneje: ta zabava je trajala vse popoldne in tja do 23. vre ponoči, da so morali bof-Tufci ležatf ob zaprtih oknih. Če pomislimo, da so z uredbo mestnega Ijvdskega odbora prepovedani vsi slušni efekti, zlasti v bližini bo'nisnice, da ne motijo miru bolnikov, pa kljub temu prav ta odbor dovoli dostaviti cirkus v najožjo bližino bolnišnice,-potem človek res ne ve, kako in kaj,.. -r- Pet strnjenih tromesečnih tečajev v raznih krajih Suhe krajine je stodvajsetim dekletom nudilo kmetijsko in gospodinjsko izobrazbo- Poleg rednih tečajev so bili tudi tečaji za konzerviranje sadja in zelenjave poietj in v jeseni.. Najtežje je bilo v teh • krajih dobiti zelenjavo. Dekleta in go-. spodinje so trdite, da paprika, paradižniki, por itd. na njihovi zemlji ne ustpevajo. V tečajih pa so pri pouku vrtnarstva slišale, da se da s pravilno obdelavo zemlje in skrbno ne^o rastlin tudi skopo zerrvljo prisiliti, da rodi. Ko je Zavod za pospeševanje gospodinjstva iz Novega mesta poslal še sadike, so dobila dekleta, veselje. V preteklem mesecu so pri tečajih za konzerviran ie že vlagale doma pridelane plodove paradižnikov, paprik, kumar itd. Zdaj vedo, da marsikaj nemogočega postane mo- to goče, če človek zna in hoče narediti. Mislim, da bi letos težko našli gospodinjstvo v Suhi krajini, kier ne bi imeli za zimo čisto nič vloženega. To pa tudi ni čudno, saj je bilo samo v letošnjem septembru 13 tečajev za konzerviranje: v Hinjah, Lopati, na Selih, v Prevo-iah. na Dvoru, v Žužemberku, Ajdovcu, Šmihelu, Križu, Podli-scu, na Kalu, Dobravi in Gor. Kamenju. Te tečaje je obiskovalo 162 gospodinj in deklet. Vse so se z dobro voljo in željo pO znanju marsičesa naučile. Potovalni tečaj se poslavlja in odhaja v nove kra;e. Vsem suho-kranskim dekletom, ki so tečaj obi-kovale pa želimo, da bi vse pridobljeno znanje vnesle * vsakdanje življenje in svoje domove. Štefka Janežič pravili gnojnjčne jame, nekatert celo po dvoje. Domačiiie, ki so bile pred požarom brez električne luči, so si jo napeljale zdaj; pogo-relci so po vseh gospodarskih poslopjih razpletli električne žice. Skratka: vsakdo, kdor pozna stare Dolenje Sušice, bo občudoval sedanje, ki so zrasle po požaru. Novi kozolci, svinjaki, kašČe, podi, hiše. Seveda bi pogorelci nikdar ne mogli sami z.graditj pogorišč - pomagali so jim skoraj vsi okoličani, predvsem pa ljudska oblast. Tudi uprava za dohodke je lani črtala pogoreicem večino davčnih obveznosti. Ne samo na Dol. Sušicah, rdeče strehe bieste tudi drugje. Tako raste na# Vršnih selih Šest novih hiš. Nekatere so že pod streho, nekatere še pri temeljih. Ko zapisujemo, da so gospodarji in delavci v otožnem, med nami že kar udomačenim vzdihovanjem o draginji in težkih Časih, le podjetni, ne smemo pozabiti vseh t i— «iih, ki vztrajno dan za dnem, kot mravlje pridni, z drobnimi prezidavami in dozidavami izboljšujejo svoja gospodarstva. In teh je v topliški, sušiskl, poljanski in obhoški dolini mnogo veČ kakoi posestnikov, ki puste, naj pomagata dež in veter preperelim gospodarskim poslopjem pri zadnji uri. Še nekaj besed o zaloški opeki. Kmetje in delavci naročajo opeko za zidavo vsepovsod, tudi v Zalogu. Ko na vršenski postaji preštejejo zaloške oošilike. pa vedno znova ugotavljajo, da je v vagonih opeke premalo, čeprav mnogi naročniki opeko plačajo ^naprej. Tako je prejel Drago Puterle ti Gor. Sušic 200 kosov opeke premalo, kasneje pa še Ozimljenje čebeljih družin Bliža se čas, ko bo treba misliti na prezimljenje čebel, da ne bodo trpele lakote v zimskem počitku in da bodo spomladi spo-sobn* razvijat: se v_ močne družine, 2e nekaj let imamo, posebno po Dolenjskem, zelo pičlo ajdovo pašo in smo primorani nadomestiti manjkajočo zimsko za'ogo s sladkorjem. Da si Prihranimo vsaj nekaj stroškov z nakupom dragega sladkorja, ai lahko pomagamo tako, da prezimimo družino čebel namesto na devetih, le na šestih satih, names+o v vališču, jo ozimirno v medišču. Prazni prostor ločimo z desko in napolnimo z ota-vo. S tem načinom pr^zimlje-nja prihranimo pri vsaki družini najmanj 3 kg hrane. V času Zbirajmo lickanje Lickanje, aH kakor mu pravijo v Belj krajini tudi »peru-lica«, je danes valna surovina, ki jo je treba upoštevati ln zalo tudi pripraviti za uporabo. Iz Hrkanja delajo pletarke veliko ramih eekarjev za izvoz, zlasti v PnmurJu. Tudi drugod znajo delati razne izdelke iz ličkanja, vendar ie vse premalo. Tako imamo na primer v Beli krajini pletarke, ki delajo prav lične in svojevrstne cekar.ie, od katerih so posebno zanimivi majhni otroški. Vendar delajo vsega te-jta premalo, domače zadruge pa sploh ne skrbijo, da bi organizirale odkup. Druga zadrega pa je v tem. da pleiarkam prav kmalu zmanjka ličkanja in jim mine zima brez zaslužka. Zato jih opozarjamo, da si pripravijo dovolj materiala za zimo. Kdor ne zrna sam plesti, Iičkanie lahko proda. Treba pa je pripraviti material v' reda. Takoj, ko poberemo koruzo, je treba iztrgati notranje, popolnoma belo lickanje In ga posušiti, najbolje na soncu. Zvečer te mora lickanje spraviti pod streho in pokriti. Cez nekaj dni Je lickanje suho. Najholje ga Je spraviti takoj v popoldanskih urah, ko je Se toplo od sonca. Damo ga na suh prostor Na območiu metliške občine, v kakšno sobo aH pod streho, slasti v va*eh proti Gorjancem, da nanj ne pade rosa aH meje lato« precej lepega sadia, kot ga gla. Prostor je dobro tudi za-ie dolgo n- biio. Orehi so v bliži- žveplati, da lickanje ne spletni, ni Kolpe pozenli, nekoliko vi*je Iz tako pripravljenega llčkan.ia pa ne m v takih krajih so letos po;- lahko naredimo prav lepe iz-ni iladkega sadu. Na suhorskem delke- Pikčasto aH plesnlvo lič- BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE ČRNOMELJ sprejme večje število NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV in 15 DO 20 ZIDARJEV Orehi so dobro obrodili prevesanja je treoa prestaviti le iz medišča, kjer je družina prezimila, sat z matico in en ali dva sata odprte zaloge (jajčk), vse ostalo »ostane v medišču in prevešanje je končano. V vališču, kamor smo presitavili matico, ostalj prazni prostor dopolnimo z dobrim in čistim praznim satoviem. kamor matica zalega. Razvoj družine je s tem načinom prezimljenja isti, če ne še boljši. , S takim ozimljenjem imamo nekoliko več dela, toda dobiček ie večji. Družina na devetih satih potrebuje za z:mo 16 kg, družina na šestih satih pa samo 12 kg hrane. Ako odbijemo tri prazne sate, ostane čistega 3 kg medu ali sladkorja za čebelarja. Prj ozlmljenju v medišču ostane vsa toplota v panju in družine ni treba tako močno opižiti, tudi hrane.porabi veliko manj. Dobro pa je zožiti plodi-šče, ker'se družina na manjšem prostoru l.fže premika za hrana in ni ' nevarnosti, da bi v hudi zimi čebele pomrle pri polnih satih medu. Sedaj po ajdov; paš; moramo skibeit-i, da bomo čebele pripravili za zimo. To moramp sto-bUj vsai do srede oktobra. Ce je potrebno krmljenje,« jih moramo krmiti, ker poznejše krmljenje, zlast; v zimskem času, ni pravilno. Takrat čebele razburjamo, kar je za družine zelo nevarno. Tud; glede opažitve družin bi omenil, da nj pravilno, kar delajo nekateri čebelarj.i. ko napolnijo vse panje v medišču in zadaj « pezdirjem ali čem podobnim, zunaj tudi s pezdirjem in deskami, pred panje postavijo deske, da so žrela zaprta itd. To m pravilno, ker tudi Čebela potrebuje zraka. Najbolj«, je, da opazimo panje okrog skladovnice z otavo ali slamo, na panje položimo stare vreče, na okenca pa damo nekaj plasti papirja- S tem je prvo opa--ženje končano. Kq začutimo, da matica v januarju aH februarju že zaleg«, damo v panj zadaj papir v večjih plasteh, ker sedaj čebele potrebujejo več toplote. Tako opazimo čebele vsako zimo. Ako ozimirno čebele v medišču, pustimo rešetko odprto, da čebele čez zirno odmečejo skozi rešetko v spodnji prostor mrt-vice. Ko smo čebele ozfmiH. očistimo čebeljnak vse navlake; prazno satje, če je uporabno, spravimo in zažvepljamo, vse staro satje pa pripravimo za kuha-nje. Čistoča v čebeljnjaku je zelo važna, tudi čebele terjajo snago. Razni odp**Xi ln razmetano satje je leglo raznega mrčesa in nevarno za razne čebelje bolezni. ■ . Vsi čebelarji se morajo zavedati, da mora biti v čebeljnjaku in panju največja čistoča, če hočemo, da bodo čebele lepo uspevale in bo pridelek medu dober, Franc Habjan. ra^un za vso opeko, eeprav je vso plačal vnaprej. Tudi Kmetijska zadruga Vršna sela je prejela 50 kosov op*ke premalo. Prav tako mnogi drugi. Ljudje se sprašujejo, kakšna je statistična služba zaloške opekarne. Kdo opeko prešteva? Kdo jo odprem! ja? Sa-ljivci menijo, da je verjetno železničarji odnašajo v kapah domov, največ prevaranih naročnikov zaloške opeke pa resno zmajuje z glavo, Če kdo omeni zaio-ško opekarno. V Prečni se bore za plan V opekarni Prečna letos spe*, izdelujejo opeko. Proizvodnjo je omogočila nova žičnica, po kateri dovažajo glino. Do 25. septembra so izdelali že okoli 1,800.000 kosov zidne opeke. Prizadevajo si, da bi letni plan v celoti izpolnli. To bo mogoče, če bodo dobili kredit za postavitev sušilnih lop. Ker pa kredita še niso dobili, jih pomanjkanje sušiln h naprav močno ovira. Se večja ovira je po_ manjkanje električnega toka. Prav zdaj, ko je vreme še ugodno za izdelavo opeke, imajo zelo omejeno dobavo toka. Treba je priznati, da tako lepe in gladke zidne opeke kot v tej opekarni, nismo videli nikjer drugje, kar kaže na skrb za kval teto. Sicer pa sledovi starih slabih razvad še niso povsem izginile iz kolektiva in tudi g temi se morajo boriti v opekarni. Ne vemo ne ure ne dneva... Tako napoveduje star pregovor smrt. Prav tako bi lahko napovedali kakršno koli že nalezljivo bolezen, ki jo bo prijaznim Vršničanom posredovala nesnaga okrog vaškega vodnjaka. Ž'fino napajajo ljudje kar iz škafov, komaj dva metra od vodnjakove črpalke, zato je tudi »napajaV-šče« pred \*odnjakom temu primerno: kupi hlevskega gnoja, potoki gnojnice, roji mušic in obadov, soparen zrak. Iz zanesljivih uirou smo izvedeli, da sta si vodnjakovo okolico želela ogledati sama gospa Otroška paraliza in gospod Trebušni tifus... (?!) Samomor v Krki V soboto dopoldne je skočila z ograje lesenega mostu na Loki v Novem mestu v Krko 17-letna dijakinja A.2., doma z Raven pri Krškem. Ko so jo čez 'krajši čas našli, ji prva pomoč ln zdravniški ukrepi n'so ve5 mogli vrniti življenja. V smrt je. šla verjetno zaradi duševne neuravnovešenosti. Veliko njivo za rešitev duš3 50-letna Kata Bendekovič iz Zumber.ka je po lastni izjavi v mladosti grešila. Ko je hudu zbolela, se je obrnila za pomoč na grškokatoliltkega duhovnika Matijo Jezerinca in njegovo mater Dragico, naj bi ji pomagal rešiti dušo po smrti. To )e bil pop takoj pripravljen, toda ne zastonj, tudi reševanje duš je treba plačati. Dogovorila s'a ■e, da bo imel pop po njeni smrti "30 maš za rešitev njene duše. ona pa naj njemu prepusti oral veliko njivo za plačilo. Več seveda ni imela. Da se Kata, če ozdravi, ne bi premislila, jo je peljal k advokatu v Jastrebarsko, kjer sta sklenila 3 ■ O ■ C3 ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD i Naročajte in berite DOLENJSKI LIST! ID ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD 1 kupoprodajno jtogodbo. Kata le ozdravela in menda prišla do prepričanja, da njene duše še ne bo treba reševati, pa je hotela pogodbo razdreti. Ker Je-zerinc ni hotel o tem nič slišati, je zadevo predala sodišču. Dokaz, kajko tudi grškokatoliški duhovniki grdo izkoriščajo versko prepričanje preprostih ljudi. NAS ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V čigavo korist? Kakor Je bilo pričakovati, se Je poloVJ na Srednjem vzhoda, ki Je bil ie tako in tako zapleten zaradi sue&ke krize, «U,i Se bolj zapletel zaradi novih spopadov na izraelskih mejah, med katerimi Je baje padlo 150 vojakov. Kakor so- aapovedevali, je Izrael »v povračilo za Jordanske napade« izvedel maščevalni napad. To v bistvu ni nič novega, toda v zvezi * ,Suezom lahko to povzroči nov položaj oziroma vojno, ki si jev najbrž nihče ne želi. Ni mogoče trditi, da bj bila za torkovim izraelski«* »povračilnim napadom« neposredno britanska roka, ker so se kakor rečeno — take reči že prej dogajale. Pravzaprav je težko\dan-danes dokazati, kdo je vse povzročitelj raznih spopadov. ^}*rka misel se lahko rodi v Londonu in se v nekoliko spremenieMi obliki izvede drugje. Angleži dobro vedo, da je Egipt, ki je najrevnejši nasprotnik Izraela, trenutno preobremenjen z obrambnimi ukrepj oh Sueškem prekopu in da je večino svojih rednih sil umaknil s področja severnega Sina.ia in Gaze. Ce bi res prišlo do česa resnejšega na izraelsko-jordanski meji, bi se ta najbrf; obotavljal poslati večje število vojakov in orožja v Jordan, ker of k tem oslabil svoje poloaaje ob Suezu. Hkrati — in to je Ironija britanskega j>oloža.ia — Anglež; utrjujejo svoje oporišča v Akabi. Akaha pa leži v Akabskem zalivu na jordanskem ozemlju, stisnjena med Saudovo Arabijo, Izraelom jn Egiptom. Res je, da britanski vpliv v Jordanu (po odhodu Glubb pa&e) nenehno slabi, loda očividno je še toliko močan, da skušajo Britanci s preostalimi položaji v Jordanu in s svojim človekom Nurj Saidom. ki je ministrski predsednik v Iraku, tako zaplesti položaj, da bi se potem razpletel v njihovo korist. 7alos(na resnica je namreč ta. da je bila pred Izbruhom! sueške krize edina re« močna vez med arabskimi državami — sovraštvo do Izraela. Ta vez je še danes močna in v imenu sovraštva do Izraela oziroma obrambe Jordana pred Izraelom zbira Irak na jordanski meji čete. Te čete naj bi pomaga)« Jordanu v primeru izraelskega napada, »mimogrede« pa naj h\ storile vse. da se Jordan, ki se že nevarno nagiba na egiptovsko stran, ne bj popolnoma nagnil tja. Ne smem0 pozabiti, da je Irak član bagdadskega pakta, ki ga je Egipt že iz vsega srca preklel. Bagdadski pakt pa je hkrati sredstvo, s katerim j« Velika Britanija precej neuspešno skušala razbiti arabsk« enotnost, ^daj Ka P<>*kuša ponovno razbiti. Zato je Srednji vzhod danes naravnost klasičen primer — kakor sta bila takšen primer Indokina ln Koreja — kako drago morajo narodi tako imenovanih zaostalih in malih držav plačevati račune velikih. Plačeval; so jih v preteklosti z bogastvom svojih dežel, plačevali pg so jih tudi s krvjo. Sueški spor je zdnj prišel pred Varnostni svet, to se pravf pred Združene narode. Upanje je, da bodo tam spor mimo poravnali. Toda tistemu, ki danes položaj na Srednjem vzhodu zaostruje, očividno ni dn iega, da bj bil spor tako poravnan. Arabci danes preeej naravnost kažejo na Veliko Britanijo, ki jo> dolžijo spletkarjenja za kulisami. Vseh postojank Britanija še ni izgubila. Narprotno. krčevito se jih drži, ker ve, da bi z njimi izgubila morda še tista področja na Srednjem vzhodu, k.ier meni. da je danes š? trdno zasidrana. Ta področja so Adenskf protektorat in tako imenovane arabske kneževine ob perzijskem zalivu, ki imajo bajne zaloge nafte. Zato poskuša vse, da bi se še obdržala. Izraelci sami pa ne dvomijo o svoji vojaški premoči, zavedalo pa se. da hi nova vo.ma veljala Izrael murnto mladih življenj in vsaj za eno generacijo zaustavila napredek mlade republike. Toda nevarnost «r»le(karjenja je v tem. da utegne ustvarit! take pogoje, ko bi ljudje izgubili razsodnost. Ta po navsezadnje* ne bi koristilo nit: pravim interesom britanskega ljudstva, da ne govorimo o interesih Arabcev in Izraelcev. % Po obisku v Jugo&iavi-ji se š6ita koristi članov združenja* uredite-v taks ifl načina izpLa.j^L taks za uporabo prekopa ter druga tehnična vpra*an,;3. Egiptovska vlada Je že takoj v za-' če'ku povedala, da tega združenja ne priznava. % V Blackpoolu v Angliji se* je začela letna konrerenea laburistične stranke. Predsednic konference je ob otvoritvt' dejal, da je zaradi politike konservativne vlade padel ugled Velike Britanije v s'v?tu. V >terrt smislu so delegati sprejeli tudi. res'C'lucijo. Na programu letna konference so pereča vprašanja, k' stoje p>red srranko. , ^ It zavezniških zaporov v Spandau so izpustili nemiikegi vojnega zločinca bivšeg* admirala Doenitza. Na nurnberškern, procesu je bil obsojen na W '** ječe. V zaporu Spandau so ostali še štirje vojni zločinci: bivši minile;- za gospodarstvo FunlC in Hitlerjev namestnik ZftUj oba obsojena na dosmrtno Ječo, bivll nv ni s ter za nborož>ev A', ber.t Speer h\ v^d.ia jmladin^o organ i za c i ie Baldur \\>n SchH rach, obsojena na po ZOuat zapora. je Nikita Hruščev vrnil s predsednikom Titom in nekaterimi njegovimi sodelavci v Sovjetsko zvezo. Predsednik TUo je tako >vrnl& prijateljski obisk sekretarja CK KP Sovjetske zve/.e v Jugoslaviji. Oba obiska so državniki izkoristili za. oddih in za razgovore o meektoriu pri Metiiki, kjer inujo precei orehovega drevja, bodo letos pospravili prav lepo orehovo 3eti«o. Prav te dni orehi dozorevajo in ponekod jih tudi že pridno otepajo. Trgatev lola po 10. oktobru Občinski i;udski odbor Metlika jo določil za pricetek letošnje tr-^atve 10. oktober. Grozdje izredno !<-po zori in je zdravo, kot iedo'-f'O ni bilo. Vinogradniki, ki j-eli-10 imeti čim kakovostnejši pridelek menijo, da bi lahko počakali s trgatvijo še del j kot do tfgs roka, zlasti Čt bo še naprej vrtine tako ugodno, kot je sedai. Nekateri pa so ie tako nestrpni, da bi .*!i najraje trgat takoj, kar pa Ki bila neodnmtliiva gotpoda^ka napaka. Ttotl, ki ne W upoštevali odilofca ljudskega o<.i!r>ora, bodo ka-inov.mi. • Smrt pri obiranju siiv Franc Lovše, posestnik z Vrha prt Mokronogu, je pred dnevi obiral slive Nesrečen slučaj je hotel, da je pri delo padel 7. drevesa, ai zlomil hrbtenico in umri. kanje ni za rabo. Prav bi bilo, da bi zadruge in šole seznanile ljudi in Šolske otroke s to važno zadevo, da bi pozim] Imeli pri rokj dovolj lickanja za delo. B. R. Obračun dragatuških zadružnikov V nedeljo 30, septembra so ss zadružniki 'z Dragatuša pogovorili o delu zadruge v letošnjem prvem polletju. Kljub raznim težavam je bilo de.o zadruge zadovoljivo. V Draga-■ tušu bi morali ustanov.ti Vodno skupnost, ki bi skrbela za regulacijska dela prt po'oku od Breznika do Lah/nje, poleg tega pa bi b'lo opraviti v*i melioracijskrih del v okolici Go-leka. Sel in drugih vasi. kjer je močvirje. Nekateri kmetovalci so proti temur nekaj jih ie zato ln prav zato lahko upamo, da bodo'dosegli zaželeni cilj, ko bi regulirali močvirja in potok« ter pr'dobili večje površine kmeti) k.:h in travnatih površen. Posebno se za regulacijska dela zavzema kmetijska zadruga Dragatus. (o.) POUBrNt PTan Kamuflaža pa taka -J ..........■tint' /mmimwff'umii-i »Tovariš direktor, če vam gre čistile grafikon na zidu toliko na /ivtc, ga pa pokrijte s tole prijetnejšo sliko, ki smo jo pravkar dobili...« (Po Celjskem tedniku) čelt prenavljati prostor za nova projektorja. Vsa dela bodo končana v enem mesecu. Upajo, da bo prva predstava v obnovljenem in moderniziranem kinu že za mestni praznik 29. okt. Ker bosta projektorja imela sodobno opremo za predvajanje filmov sistema vista vision ter oinemasrope in je podjetju obljubljeno, da bo iz pomoči UNESCA dobilo dodatno pripadajočo opremo, bodo Novo-me.ščani lahko gledali te filme že prihodnje leto. POVEČANA GRADBENA DEJAVNOST V zadnjem času v Novem mestu vidno nara.sča gradbena dejavnost. Občinski ljudski odbor gradi 24-stanovanj.-;ki bloK v Kandiji, okrajna Zadružna zveza, okrajna Gozdna uprava ln Novoles svoja upravna poslopja, Pionir 'n Novoteks dokončujeta stanovanjske hiše, Uprava stanovanjske skupnosti pa se Je resno lotila popravljanja svojih zgradb. S tom pa gradbena dejavnost na področju Novega mesta ni končana, kajti ObLO je za letos odobril iz svojega stanovanjskega sklada Vi posHnie/.iuin graditelj« m st:i-DOvVnJlfcih hišic nad 20 milt-dinarjev kredita. OBNOVA GRADU OTOCEC Tudi letos se nadaljujejo obnovitvena dola na Otočcu. Grad naj l>| b'H obnovljen v ivoj > ■tarUuricO oblik«i In mimenjen turizmu in gostinstvu. Pred De-kaj dnevi so že začeli graditi most, obnavljajo pn .stolpe 'n glavni del gradu ter urejujejo park in napade. FARMACEVTSKI LABORATORIJ »KRKA« SE RAZVIJA V TOVARNO FARMACEVTSKIH IZDELKOV S prostori, ki Jih je laboratorij dobil od bivšega gradbe-npga podjetja »Gradnje-«, mu j« dana osnova za razširitev proizvodnje; kaže, da bo podjetji že letos lahko doseglo nad 101] milijonov dinarjev vredno brut-to proizvodnjo. Ko bodo ure-jemi novi prostori in organizirana nova proizvodnja, se z<4 •drugo leto obeta nadaljnje povečanje proizvodnje za preko< 100'' • in bo laboratorij predel na povsem industrijsko proizvodnjo zdravil in ostalih far«* macevtskih izdelkov. V TEM TEDNU NABIRAMO: Cvet jesenske rese (100 din). List volčje češnje-beladons (!.io ti:n). ockoliatnegi trpotci (80 din), pekoče koprive (40 din)« Korenine volčje češnje- bela-done (120 din), trobentice (IM| din), malega divjega janeža) (300 din), velikega divjega janeža (220 diin), gladeža (65 din), bodeče neže-kompava (100 din), baldrU,ana (260 din), habata-srdljiv! bazag (3:-. d in). plodove jerebike (ino diin)« Klom (40 din). Sipka celega (M) <>m Umrl je JC»iE LAVRIČ Veliko Število ljudi ^ v petek popoldne 28. /eprembrn spremilo k zadnjemu počitku it a novomeškem pokopališču Jožeta Lavriča, upokojenega bančnega ravnatelja. Moški pevski zbor »Dušena Jereba« mu je občuteno zapel tri na-grobnice, v imenu novomeškega planinskega društva pa se je od rajnika poslovil Jože Moretti. V svojem nagovoru je poudaril, kako velike za-diige ima rajni Lavrič za novomeško planinsko društvo, kot njegov dolgroietnt blagajnik in podpredsednik, prisrčno je orisal njegovo ljubezen do Gorjancev in dolenjske jemlje in do Novega mesta, ki mu je, notranjskemu rojaku, postal resnično drugi dom in kjer je preživel veliko let, .si s svojim vedrim značajem, naprednim mišljenjem in delom tako v službi kot v družbenem ži pijenju, s svojo od-kritostjo in poštenostjo nabral številnih, iskrenih prijateljev. Zahrtna bolezen pa je strla v njegovem 58-letu. Preteklo nedeljo je Društvo za napredek gospodinjstva v Novem mestu v dveh novomeških izložbah razstavilo nekaj kosov jesenske in zimske kolekcije otroških oblačil. Opazili smo, da so žene z zanimanjem ogledovale okusno izdelane oblekice, spalne vrečke za dojenčke in pidžame za naše najmlajše, kakor tudi lepe vetrne jopiče, deske srajce in dvodelne obleke za šolarje in šolarke. S pomočjo tovarne NO-VOTEKS, ki je dala na razpolago razne ostanke blaga po zelo zn žanih cenah, je Društvu za napredek gospodinjstva uspelo vsa oblačila izdelati po takih cenah, da so zmogljive tudi za družine z manjšimi dohodki. Seveda je to šele začetek in takoj ni bilo mogoče izdelat: toliko posameznih kosov kot bi želeli, Vendar j« deških srajc že sedaj dovolj na razpolago. Vsega, kar je bilo videti, pa bo v enem mesecu dovolj za vse, ki bodo hoteli kupovati narejena otroška oblačila. V delu so tudi z:mski plaščki, šolske halje za deklice jn kavbojke za dečke. Težave so le v tem, ker društvo nima dovolj denarja, da bi lahko takoj nakupilo več- je količine blaga in izdelalo dovolj posameznih oblačil, ki bi j h lahko prodajala tudi v Črnomlju, Metliki, Kostanjevici in morda še kje v okraju, temveč lahko nakupi blaga največ za 40.000 din. Ko so izdelki iz tega blaga prodani, lahko kup zopet blago. Upajmo, da bo društvo po zgledu tovarne NOVOTEK.S Še kdo pr skočii na pomoč in da bo lahko v dog'ednem času izdelalo toliko otroških oblačil, kolikor so jih žene pripravljene pokupiti za otroke. Ra Na Grabrovcu bodo rigolali Kmetje iz G.abrovca pri Metliki so »e odločili, da bodo preorali steJinike med cerkvijo in Slam-no vasjo, skupno okoli 30 do 40 hektarov. Ta zemlja donaša seda) zelo malo- Preorane površine bodo preuredili v travnike in deloma v sadovnjake. Primer zrigoia-nja Malega vrha nad Hueinjo vas-io s težkim: obdelovalnimi stroji vzpodbuja k naporom za večji donos zemlje bodi kmetova'ce v drugih vaseh. V#s bomo o tem pisali v drugem članku. P0RT IN TELCSNAVZG03A KINO DOM JLA —NOVO MESTO: od S. do T X.: smer. barvni film »Klic divjine«. Od 8. do 11. X.: ame-rjšk.1 barvni film »Poslednja želja . KOČEVJE: od 5. do 7. X.: ameriški barvni film »Lepotica za milijon dolarjev«. 10. in 11. X.: ameriški film »Sonce nag grele«. ŠENTJERNEJ; C, n 7. 10. angleški film »Ugrabitelja«. TREBNJE: 6 in 7. okt.: ameriški ,fllm »Borec*. Predstava v nedeljo ob 15. uri. KOSTANJEVICA: 7. X.: ameriški film »Sestrična Rahela«. GRADAC: 6. in 7. X: mehiški film »Vedno tvoja«. DO!.. TOPLICE: 6. in 7 oktobra: ameriški barvni film »Bledotič-nikov sin«. MOKRONOG: 7. 10 : italijanski film »Ni nvru med oljkami«. METLIKA: 6. in 7. X.: jugoslovanski film »Krvava pot«. Potujoči kino Novo mesto Predvaja amerišk: barvni film »Veselo in brez »krbi«: v soboto, 6. X. ob 19. uri v Straži; v nedeljo. 7. X. ob iS uri v Skocjanu in ob 18. uri v Smarjeti. Obvestilo Kmetijska zadruga v Skocjanu prireja 7. oktobra ob 8. uri zjutraj na sejmišču v Skoclanu svojo prvo živinorejsko-piašičjo razstavo. Razstavljali bodo elani KZ Skoc-Jan in KŽ Smarjeta. Po razstavi prosta zabava. Vabimo vse kmetovaice in ostale, da si razstavo ogledajo! Pripravljalni odbor KZ Skoejan OBJAVA Najdeni »o bili moški čevlji — gojzerice v Kočevju in 3 kroglični avto ležaji v premeru 12 cm. Lastni! predmetov naj se javijo na TalniStvu za notranie zadeve v Kočevju, »oba štev. 30. ZAHVALI Učiteljskemu kolektivu na Glasbeni šoli v Novem mestu se zahvaljujemo za 800 din, darovanih namesto venca pok. dr. Milanu Rcpasu. Dijaška kuhinja Novo mesto Opozorilo oddajalcem mleka . Krmljenje krav-mol7nic z zeljnim, korenjeviin. pesinim in re-pinim listjem povzroča pri živalih prebavne motnje, posebno *c. če je tako listje uvelo In nagnito. Zaradi tega nastajajo pri kravah močne driske, posledica prebavnih motenj pa je shujšanje molznic. Mleko takih krav ima manj tolste, pa tudi namolzemo ga znatno manj. Poleg vsega tega je tako mleko močno okuženo In za predelavo v sir nI uporabno. Zato opozarjamo odrtaiaice mle-kn. fla molznic ne krmijo z navedenim listjem. Z:>lr.r!ri so dolini zavrniti vsako mleko, ki bo imela vonj po navedenih" krmilih, mlekarne pa takega mleka ne bodo zbtralel Odlični rezultati IV. atletskega prvenstva Dolenjske 2e četrtič so se zbrali v nedeljo naši najboljši atleti, da dobe prvEfce ln rvajbeljše društvo na Coleniskem. Tokrat je bilo to prvenstvo okrnjeno, saj so nastopih pclrg domačinov samo atleti az 'Novega mesta. Manjkali so atleti iz Črnomlja ln Stične, ki so se udeležili zadnjega prvenstva, ki Je bilo v Novem mestu. Crno-maijčant so bili pred leti zelo uspešni v atletiki, zdaj pa ao se boi: navdušili za rokomet. Rezultati: Moški: 100 m: 1. Torkar (Koč.) ll.o, >• Biial (Koč.) 11,8, 3. Žagar (N. m.) &1.8. 6. Skufca (N. m.) 12.3. 200 m: 1. Torkar (Koč.) 23.6, 1. B.Zal (Koč.) 24.0. 3. Žagar (N. m.) 24.S; 4. Skufca (N. m.) 24.9. *W m: l. Kenig (Koč.) 33,7. S. Doki (N. m.) 55,8. 3. Zauar (N. m.) B5.fi. 4. Smola (Koč.) 50,3. «00 m: Vesel (Koč.) 2:03,1 2. Lt-par (N. m.) 2:0»,3, 3. Strmšek (N. m.) 2iiR.fi. Um m: J. Bresar (Koč.) 4:16.8, 8. Vesel (Koč.) 4:17,4, 3. Lipar 6 točk. Na prvenstvu, ki Je trajalo dva dneva, so bili postavljeni nekateri odlični rezultati ter izboljšani številni društveni In dolenjski rekordi. Omenimo samo skakalca s palico Adamiča iz Kočevja, ki je FU2INAR si je zagotovil prvo mesto ' PARTIZAN (N. ni.) : RD FUZINAR (Ravne) 2:3 (15:12. 10:1V Utfa, 15:«, 7:U) Pričakovanja, da bi novome-škl rdbojkarji premagali goste s Koroške in si t«>ko povecaM upanje na prvo mesto, *e niso »uresničila. Res je, da so Novomcščan tcfcrat xaIgral; bolje kot na vseh doseda. njih tekmah, pokaaill so ludt pn. merno borbenost, toda vse to ni Mdostovalo za zmago. V ekipi so bile velike luknje, ki so na. ►tale predvsem zaradi ner^dne«a tremn^a posameznih igraicev. Prav teZko s- le predstavljati, da bi odbolk^r, ki ne tren!ra. zdržal pet. napornih nizov, čeprav je b;l v ču«! h še taka *klasa«. Prav ta tekma je pokazala, da Partizan nujno potrebuje dobrega in ener-jl i enega ti'hn'čnega vodjo, kj bi menlal icralee Ek p j sta nastopili v postavali: Pari'znn: Dolenc. Med'e, Lapaj-ne, Gole*, inž. Beraant, Sonc. Pučiko. Rerger m Pre.ščak ružlnar: Antekolov č. Geršik, P pun. Parui. Puše. Zuppnčič. Vr_ niK n Be: tu. iRva je potenjtala nekako takole: V pivni nhEU so No vonieščanl fi e. hal II /. dobr..m blokom in t dubro igro n« mreži. M!sl'h smo *e, da »e Fu.\ < r i, v k «.r- ne .bo moge] ćoi*o uništi nahrtfrft! domač ^ n da Je /ni**a ze v Ze. pti. toda \ diur'-m nhTU to rostle ured!,i svoie vrste in zenač'1: r'»nie v altih oh |i Pr1 stan|u J3:!2 za goste v 3. nzu so bile aievhie menjave, toda končno te je tehtnica nagnila na stran gostov. V četrtem .nizu so goatje popustili, kar so domači ;/.kori-sHi in stanle v nizh izenači na 2:2 Peti niz Je odločal. Novome-sčsnom le pošla sapa, kar Je po_ ■ladiea nerednih treningov. go«tje pa so izkoriščali napake in ,zmu-čenost domačih, osvojili niz m dve v8?n ločk; Tako si j« Fu_ tlnar t.e zagotovil prvo mesto ker bi tudi v pnmeru poraza /. ZOK LJubljano še vedno imel dve točki prednosti pred zasledovalci. Tekmo je I manjšim; napakami pred pribl.žno 5(W> gledalci sodil Slanina iz Ljub!lane. Ob zaključku še nekal be«ed o. primerih nr hortiicga in nekulturnega ve. dini.i nnsnnir/n'h gledalcev, Ze na zadnji nogometni tekmi smo opazili nekaj živčnih prenapete. ?.ev, ki pri ivojin umazan h zpe' doma to sio*M' /, mo. v.vom) ljubljanske 01ymp'je. kije na flatrtam ineslti v lemibl *ki r. •i- Olymp!1a le nevaren nasprotnik In če bodo Novomeščani rrt nSUtapiH brez neknter'h bolj* h gralcev. bodo *p**t težave. t, M. trenutno na petem mestu v desetorici najboljših skakalcev v Sloveniji; med ženskami pa mlado Goršnovo iz Novega mesta, ki Je izboljšala pet let stari rekord Dolenjske v teku na 800 m ter Je skupno z drugoplasirano Podpeča-novo, prav tako iz Novega mesta, med najboljšimi desetimi v Sloveniji. 0 organizaciji In ostalih rezultatih prvenstva bomo fte nekaj napisali v naslednji Številki našega lista. J. G. Sprernostne vožnje motoristov AMD Novo mesto V počastitev 10_letnice Ljudske tehnike v Novem mestu je AMD preteklo soboto sodelovalo s spretnost« i mi vožnjami na Glavnem trpu. Ob lfi. url je bila propagandna vožnja po Novem mestu, nato pa so vsi motoristi prišli na Glavni trg. kjer so bile ravne, vožnje po začrtani poti. vožnja osmice, vožnja Skozi namišljeni ognjeni kros. vožnja po vi*in«tk! 4-metrski d", »ki ter vožnja skozi nagradni krof. »j Vsak motorist je imel tudi hitrostno vožnjo na too m doi^i progi. Vsi motorsti so nastopili v vseh d.sciplinah in so se plasirali po slndečih rezultatih in meslh: 1 Matko Miloš (Java) 1 min.: 2. Zalokar Franc (Mo^ito) 1.5 min.: I, Cvelbar Martin (BMW) 1,11 min. Pri prireditvi so sodeloval) tudi pion.rj: s skiroji. Na prog.,'dolgi 100 m. je bil prvi pionir Franci Krh.n ml. Spretnostn* vožnje so bile 1o-krat v Novem mestu prv č. Na Glavnem trgu se je zbralo veliko ljudi, ki so se najbolj zabava:* ob izhodu motorista pr! nagradnem krogu, na katerem je visela kranjska klobasa. Ob zaključni točk; je motorist tov. Zalokar izpeljal zelo lepo moto.stojo na motorju Moški to. Po ra/.giasltvi rezultatov je tov, Sorn razdelil prvim trem motor -stom denarne nasrBde ter jim želel novih uspehov, društvu pa se Je zahvalil za sodelovanje. M. B. V nedeljo veslaško prvenstvo Novega mesta Letos ni bilo veliko veslaških prireditev, na katerih so sodelovali Novomeščani. Prireditev Je bilo sicer dosti, No\ome*čanl pa ■f jih zaradi pomanjkanja denarnih sredstev niso mogli udeležiti. Tako niso tekmovali na istrski regati v Portorožu, na karlovškl regati v Karlovcu in na drža\-nem prvenstvu v Vukovaru. Sodelovali so le na slovenskem prvenstvu na Bledu. Na tem prvenstvu Je dosegel vidnejši USptfc sklflsl Leon Bele, kl Je dote gel t. mesto. Bele nastopa v loj disciplini šele prvo leto In ima \ s* pogoje za dOMjra še boljših rezultatov. NOVOjneiranJ- tO v ekipnem prvenstvu zasedli 5. mesto pred \e«l.«M iz Pirana in Izole. Na klubskem prvenstvu, ki bo hkrati zaključno tekmovanje ve-slafev v se/oni. bomo vldeii drlo posameznih ekip in njihn\lh trenerjev, ki so se za svoji' del« usposobiti na pomladanski in tičalo v Izoli. I>:i ho prireditev- še pestrejša, ho V'K Krka vključil v pro«r-.un še tekme sa ndolinov In drimlh čolnov, zato vabimo mladince in mladinke, da se t.h ta tekmovanja pri lavi In, Program In nOBOji tek-nioianl.n so razvidni I/ razpisa v klubski omarici ln Colnarul. Svetujemo vsem živinorejcem, katerim primanjkuje dobre in zdrave krme, da tako listje raje nokrmijo ostali živini. Polagajte >4 obroka listja, ostalo pa naj bo seno. Nujno pa dodajte taki krmi približno po 10 dekagramov klaj-nega apna ali zmlete krede, računajoč na glavo živine, da bodo s tem vsaj delno uničene škodljive sestavine navedenih krmil. Zadružna mlekarna Novo mesto MALI OGLASI PRODAM NOVO ZAKONSKO SPALNICO in star šivalni stroj: Novo mesto, Mej vrti 8. SPREJMEMO gospodinjsko pomočnico, srednjih let, ki bi opravljala vsa hišna dela. Stanovanje in hrana v hiti. Pismene ponudbe na naslov: Prešernov hram, Kranj, Titov trg 13. PROSIMO tovariša I. Br. iz Ljubljane, da pošlje uredništvu Dolenjskega lista svoj točen naslov. Nujnol MLAJŠEGA MOŠKEGA, vslene.ga konj. sprejmemo v službo. More Emil, Ljubljana - Smartin-ska c. 11. PRODAM RAČUNSKI STROJ ^In-zadlj« tn špecerijski trgovski inventar. Ponudbe na upravo lista pod štev. »150«. (430-56) PRODAM HlSO z gospodarskimi poslopjem in vsem inventarjem, 80 a vinograda, 1.04 ha sadovnjaka in orne zemlje, bukov in kostanjev gozd za drva :n kolje. Posestvo leži v Globoedolu štev. 9, nedaleč stran od nove avtoceste Zagreb—Ljubljana. — Ogled in podatki do 15. oktobra na posestvu pri Alojzu .Mervar-ju, kasneje v Zagrebu, Me dve d-gradska 47-b pri Martinu Pirko-viču pismeno ali osebno. KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK odkunuje vsako količino čebule, česna, zelja, jajc, krompirja in ostalih poljskih pridelkov, nadalje les, oglje, hrastove jezice, klavno živino ln prašiče. ZA JESEN IN ZIMO smo pripravili bogato izbiro zimskega blaga in obutve. Preden se odločite za nakup, obiščite nas! Stalno imamo na zalogi okensko steklo, cement, železnlno in zidno opeko. — Kmetijska zadruga Žužemberk. SLUŽBO DOBE TAKOJ: 1 gradbeni tehnik, 1 strojni tehnik in 4 uslužbenci s popolno srednjo solo. Prednost imajo moški. Ponudbe n?. Državni zavarovalni zavod — Podružnica Novo mesto. IZ MATIČNIH URADOV Novo me*io v času od 22. do 29. septembra je b'lo rojenih 15 dečkov in 14 deklic. Poročila sta se; Murgelj Jože, sin - kmeta iz Daljnega vrha in Bevc Ana, kmetovalčeva he-i s Hudega ■ Umrla 1e Ravnik Ana, užit. 23 let. z Vrha. Gotna vas Umrla je Ravnik Ana, užit-karica, 83 iet, z Verduna. IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNIC? Pretekli teden so v novomeški porodniinici rod,le: Drmaz Justina iz Dol. Prekope — dečka, Gliha Terezija iz Dečje vasi — dečka. Pavlovi* Vida \i Vapče vasi — dečka, Kambič Marija iz Cerovca — dečka, Lužar Antonija % Kala — deklico. Kocjan Štefanija 'Z Novega mesta — dečka, Medved Jožica ;Z Bršljina — deklico, Lokar Jožefa s Stana — dečka in deklico, Bešter Terezija iz Tržiča — dečka. Progar Ana iz Bjike vasi — dečka, Simec Kristina iz Novega mesta — deklico, Koncili a Danica iz Vrbovca — deklico. Bevc Marija iz Ti-haboja — deklico, Smrdu Nuša iz Novega mesta — deklico. Darovec Jože/a jz Dol. Straže — deklico, Zupančič Terezija Iz Dragomlje vasi — deklico, Kebelj Justma iz Novega mesta — deklico. Foisček Marija |Z Praproč — deklco. Klobučar Veronika i z Gor. Mraževe-ga — deklieo. Kvas Antonija s Prelesla — dečka, Kovač:č Karo. lina :z Dol. Mahtrovca — deklico, Debevc Jožica iz Dol. Kamene — dečka. Skapar Terezija \z Podgo« zda — dečka, Zupane Marica ia Dol. Toplic — dečka, Jamiek Silva z Gabrijel — deklico, Erjavec Antonija j z Kočevja,— dečka. Arh Hermina iz Kočevja — deklico, Smrke Jožefa jz Vel. Lcke — dedka, Rifelj Ljudmila iz Zdmja vasi — dečka. Kroniko nesreč Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novotnešk; .bol-n »nicj: Veselic Ivan , posestnilc z Vrbovcev. je -padel pod voz in si poškodoval zgornji del telesa. Gazvoda Ivan, delavec \z Malih Brumuc, si je pri prekladanju gliv poškodoval pists desne reke Rau Peter, tesar iz Gsja pr: Trbovijah si Je v kamnolomu poškodoval telo, ker ga je zasul pesek. EJini Silvo, sm gozdnega delavca is Koblerjev. je padel v vrelo vedo in se opekel po hrbtu in spodnjem delu telesa. Božiču Francu, delavcu iz Dol. S-uhadola. se je zrušil pesek na desno nogo. Ra. do« an Frančiška, hč po;e?tn:ka iz Dobravic. je padla z voza in si poškodovala glavo. Lopatec Olga, hči posestnice \z Dobrave, s: je pn ekspicz j: bombe poškodovala obe noH: in trebuh. Lukič Stane, posestn.k z Beleča gr.ča, J« padel m »i po-Skodoval levo noi?o. Lakner Marijana, hč: po-sestrska iz Speharjcv, je padla S kole«a in si polkodovaia desno noso. Turk Vinko, mimarjev sm s Sel, s« je v ml;nu poškodoval levo mito Maioha Ivana, sina priložno#tnega delavca :z Dol. Nemške v?ci. je podrl avto n mu poškodoval desno roko. Vrhovški Ivana, rudarja z Rudnika, so na poti domov napadi: neznanci js /35;.'de in mu z nožero poškodovali prsn. kos. Huda nesreča z bombo Klubski prvaki ln prvaki Novega mesta bodo dobili diplome in nagrade ob letošnjem mestnem prazniku, ko bo klubska slovesnost, na kateri bodo tekmovalni čolni dobili svoja imena. Prireditev bo v nedeljo dopoldne ob 9.39 url na Loki s stanom prt lesenem mostu In ciljem pri perlšču pod Bregom. Novomeščane vabimo, da si zanimivo prireditev ogledajo z obeh bregov Krke! -ir- KOŠARKA NOVOMEŠČANI SO RAZOČARALI PARTIZAN (Skofja I.oka) ! PARTIZAN (N. m.) »0:«l (43:2«) Zadnjemu trcštevllčnemu porazu v Ljubljani z ZKK Llu-bljann B se je to nedeljo pridtužjl še en poraz, k je bil povem nepotreben. Košarki rji jz Škofje Lo«ke niso poktzali nO poseoneg« in Novomeščani b; jih moral; gladko premagat', če bi igrali vsaj malo več r. slavo. Vsi brez razlike so igrali zelo slabo, b'li so zelo neprecizni, nekateri pa so b.l. ne. borbeni (Golež), Moštvi so nastopili v postava-h: (v oklepaju število doseženih točk) Partizan — Skofla Loka: Kolen-da 17, KsUn 13. Mi č 13, Kafol 1«, ?Iafner 7 in Homan 12. Partizan — Novo mesto; Med'c 18. Fujs 10. Bele m Medle i. Se-tjna 7. Golež 10, Vidmar 0. Pred maloStevMnmv. gledalej je 1ekmo dobro sodi Varoga it l.iubl.ane. Po tej tekmi, ki je b -'a z.rdnja v lelošnjem prvenstvu, so Novomeščani ostali na zadnjem mestu brez točke Tega nikakor ivso z.asluljll, saj so etiakn. vr-dn! Vrhničsnom !n košarkarjem r. Škofje Loke. toda kot po pravilu ravno proti slabšim nasprotnikom zaigrajo najslabše. Potreboval, b dobrega trenerja in sirii izbor Igralcev, kajti * sest, ml igralci (od teh sta dva šB od-bojkarja) se ne da do«ti doječi. F. Mi. Studentske športne igre bodo v Kočevju Po dosovoru med predstavn:ki novomeškega študentskega kluba šKO\ in Zveze v sokošolcev okraja Kočevje bodo letošnje fret1e študentske *portne Igre v Kočevju iradl oktobra. Sodelovali b vsi dolenjski Rtirdentski klubj. Tekmovanje bo v odbojki. ko*ar_ ki. atletiki. nsnvznem ten'4«uT streljanju in v šahu. Podrobn'e;e bomo o tem tekmovanju poročali prihodnjič. Bela krajina : Elan 5:3 Na nedelj«ki nogometni tekmi v Crnomltu ie domača -Bela krali na« piemagala novomeški »Elan« s 5:2. ŠAH V PKTf K BO BRZOTT1RNIR ZA PRVENSTVO Sl> NOVO ME. STO IN ZAČETEK PRVEGA POLFIN AI.NEC. \ TURNIP.JA ZA MESTNO PRVENSTVO V oetek ob 19. ur /večer bo v kpvarm Metropol redni mesečni brgotura r /.a prvenstvo Si) No. yo mesto ni- .i1 bo v petek se. »tanek VSetl tret|ekiitenorn:kov. W ln želeli sodelovati nn prvem nol-rinalnatn turnirju za letoinje mestno prvenstvo. Brzoturnlr bo Dfiprava za o>ra|no nrveinstvc, kt bo v ivočastltev občinskega praz. nika Novega mesta v nedeljo, 28 oktobra. Sahlst . udeležite se po /loštevilno brzotu'-n:Ha! •D Novo me*to V nedeljo 2-1. septembra se jo na Dobravi ob Krki zgod.ia huda nesreča. Dva fantiča sU dopoldne veslala Po Krki in naJJa v strugi precej veliko še neraz-fctjaljeno bombo, Franc £nidar-š r, učenec osnovne šole na Dobravi, j« popoldne bombo prinesel na pašo i-n jo skušal razstaviti. Trinajstletna Olga Lo-paLčeva ga je svarila, vendar pa j« ostala v njegovi bližini ifi giedala. Na istem travniku je s starim očetom pasel kravo sedemletni Naci. sinček učiteljice Kraljeve :z Šentjerneja. Prejinje popoldne se je z očkom na kolesu pripeljal na Dobravo in oital za en dan pri dedku in tetkah. Ves čas se je držal starega oVts. v usodnem trenutku pa je stekel k Olgi, ki Je prav tedaj zaslišala v bomb-; neko šumenje in zakričala: »Počilo bo!« Bezati je b:.Jo prepozno. Strahovita eksplozija je oba otnika zavila v črn dim in ju strašno razmesarila. Naci se je *r?di pota obrnil in .-*ekel nazaj, vendar so ga drobci bombe zadeli in ga ranili po glavi, životu in nogah. Zdravnik iz Skocjana jp nudil nesrečnim otrokom prvo pomi^č, nakar so vse tri z rešilnim avtomobilom odpeljali v novome- Iz Dol. Toplic Glavna kopališka sezona v Dol. Toplicah se bliza h koncu, vendar je na zdravljenju ie precej gostov, verjetno zaradi lepega vremena. Sicer pa nudi zdravilišče tudi v zimskem času gostom vso udobnost, da sa jim ni treba bati prehlada. Letos" so preuredili centralno kurjavo, ki bo ogrevaia v»e prostore v kopališkem domu 'n uredili še posebne priprave za čiščenje zraka po ogrevanju. XXX Šolsko leto se )• pričelo 15. septembra. Malčki, ki »o letos prvič prišli v lolo, »o bili pogoščeni s h'ebčki in malinov-rem, priredili pa so jim tudi lutkovno predstavo. Z novim •šolskim letom so zopet nastali problemi R'ede učnih prostorov. Dotok učencev je vsako leto večji, tako da šolsko pos-slopie, ki je staro skoraj 70 let, žo dol»o ne ustreza več svojemu namenu. Sol«,ke prostore moramo iskati i/zven šolske atavbP, kar ovira učni uspeh. Knkor povsod je tudi v Dol. Toplicah težko dobiti stanovanje. Zaradi pomanjkanja stanovanj, posebno družjn/ciih, stanujejo učitelji v neprimernih stnnovanj;h Z zgraditvijo nove šole bi lahko rešili tudi stanovanjski problem učiteljstva. D.G. ško bolnišnico. Nacijevo stanje je zadovoljivo, Franc; in Olga pa sta operacijo sicer prestala, vendar j« njuno stanje zelo kritično. Žalostno je, da se kljub tozadevnemu pouku po §?lah take nesreče leto za letom ponavljajo. Orožja in razstreliva otroke privlačijo, zato je treba po-kr-beti, da otrokom ne pridejo v roke. doma in v šoli pa jim mo, ramo ob vsak: priložnost; prikazovati žalostne posledice igranja z razstrelivom. Baje leži v strug; Krke ia tudi drugod po jarkih in gr-movjih še mnogo nerazstreljenih bomb. Kdor ve zanje, naj to javi najbjifžji posrtaji Ljudoks milice, ki bo.poskrb-la, da bodo bombe varno odstranjene in, ne bodo terjale vedno novih žrtev. Edina sreča v nesreči je, da imamo v zadnjih letih zavarovane otroke prc'.. nezgodam in, bo DOZ v tej hud; nesreči nesrečnim staršem in otrokom vsaj denarno pomagal. V. Tečaji za konzerviranje sadja in zelenjave Zavod 7a pospeševanje ?ospo-dmjstva v Novem mestu si že nekaj let v5*'to poletje in jesen prt-zadVva prirediti ć'm več tečaiev. Novomeški drobtini »čaja ni« Stopim v nnvnmeško kolodvor, sko resta.vr3rj.j0. Precej Hudi j« tam In večina žutj »ta krak«aa« a'i liker. Povprašam, če bi mogel dnbitij kai gorkoga, morda — mleko. N». odgo-vorl nata.knriea. Morda čaj — ne, nintimn; morda kavo, tuđi ne... Za žga.Tite in liker mi ni. Pa po*nram. kaj d3jo maiteri z olrokcm, ali tudi tej po-nud:|o žganje in liker. Malo po. »t ran t me Je mič«a natakir'r? po. gledata In delata: matere nr« • pa za otroke no« nomlju ia v Straži-Toplicab, j Stev. 40 (3«) QT>r"h Hni7inrk področje družbenega U1X1 .U £Cl Ul U^ULU samoupravljanja (Nadaljevanje s prve strani) bi ta skrb bila organizirana »od zgoraj* in od državnega aparata samega. Človek postaja iz objekta soeJ3.!»n»Ta varstva «am njegov subjekt. Skrb za družino ni torej već področje kaiilativ-nega dela, ampak področje družbenega samoupravljanja, sestavni del sistema socialistične demokratične družbene ureditve. Družina se pri nas iz že spredaj omenjenih razlogov iz-premjnja iz patriarhalne v novo družino, v kateri sta ua zakona oba roditelja enakopravna. Posebno pa vel ta nafta skrb otroku. Družba »i lasti pravico, da f korist otroka poseže v praviaja staršev, To pa je zelo odgovorna naloga in družbeni organi jo morajo vršiti z največjo skrb/i o. Široko in nadvse odgovorno področje dela Področje dela svetov za vprašanja družine je torej zelo široko, Za uspešno deio pa je potrebno ugotoviti, katere so tiste naJoge svetov za družino, ki se jih neposredno tiče.\>. Po ra-konu spada med neposredne naloge svetov * izvrševanje konkretnih zadev nft podlagi določb temeljnega zakona o skrbništvu, temeljnega zakona s razmeitju med starši in otroki in zakona o zakonski- zvezi, zakona o posvojitvi, vseh pravnih predpisov za varstvo matere, otroka ln mladoletnikov ?n aodobno. Mnog« naloge iz teh zakonov in predpisov na I se C?nes izvršujejo v občinah in to so neposredne, operativne aiolcge na-fib svetov. Seveda ne terjajo te naloge samo poznavanje posameznega primera, ampak dosti drobnega dela, pa tudi usta-nai Ijanje in razvcij ustanov in ■ocianih elužb ter šolanje pri- mernih uslužbencev, 4a bi mogli določene ukrepe učinkovito zavajati. Pravočasna pomoč lahko prepreči mnoge pereče probleme Vendar bi lahko imenovali naštete naloge sveta kot nekakšno družbeno kurativo glede socialnih potreb družin, t. j. družbeni poseg pri nastalem socia1-nem vprašanju. Toča prav tako kakor v zdravstvu — kjer si prizadevamo čimboij preprečevati obolenje, to le, krer skrbimo za preventivo, je podoben naš namen tudi glede socialnih vprašanj. Pravočasna pomc/3 družini naj kolikor mogoče preprečuje nastanek težjih socialnih vprašan«. Zato ne bomo reševali samo vprašanj, b; nujno terjajo takofmjo rešitev, temveč moramo svoi» delo na tem področju u«meriti r Široko preventivno delavnost, da v primeru, ko mora družba poseči v družino, pride čim manikrat. To. ra. pomeni, da skrb za družino obsega skrb za pravilno reševanje vseh vprašanj, kj na ta ali oni način vplivajo na družino. Sem spadajo vprašanja s področia zdravstvenega varstva, boi proti umrljivosti otrok, za dobro varstvo matere, za dober razvnl celotne zdravstvene službe itd. Tudi tu le težišče na širokih preventivnih ukrenfh. Dalle je živ'ien.ie druž'ne dares v prvi vr^.ti odvisno od stanovanja: torej se sveta ne tiče politika stanovanjske Iztrrađm'e samo glede števila stanovanj, ampak tudi slede tega. kako naj bodo stenovanja koristno opremljena za boljše življenjske pogoje družine. {Odkloniti moramo na primer račun, ki ga deiaJo neki graditelji: da je cenejše eno petsnbno stanovanje kot dve dvosobni in da bodo to veliko stanovanje že primerno zasedlj z dvema družinama. Račun Je samo računsko točen — le malo pa takšni ljudje pomislijo na silno težko življenje sostanovalcev!) Ni treba, da omenjam, koliko je družini do sodelovanja in do tega, da se do«cže pr?.vil-na skladnost dela med šolo in domom. Sveta za družino se torej tiče prr»v tako število šol- odbor zahtevo po družbeni skrbi za otroke zapsslenih mater. To pomeni razvoj šo.5ke kuhinje, otroškega vrtca in podobno. Oboroženi s takimi podatki bodo potem predstavniki svetov znotraj ljudskega odbora s pridom lahko nastopali jn uveljav. Ijjali koristi družine. Ne sme'v> hiti samo zagovorniki 0bče skrbi, ampak hrvj poskuša'« dc!-1- »...Zdaj, ko si napredni ljudje t? vseh deželah prizadevajo, da bi pripravili mladim rodovom srečnejše :n lepše ž'vljenje. lahko ponosno poudarimo napore vaše socialistične skupnosti v skrbi za otroka. Naj bo Teden otroka pregled naših uspehov ter nova mobihzacija za nadaljnje in teiavnejše naloge.« Iz proglasa Sveta društev za skrb za otroke in mladino Jugoslavije Samotno drevo na košenicah pod Trdinovim vrhom it ii i skih 'n izvenšols»kih ustanov za vtKOjo otrok kot tudi vsebina čV'-a v nlih. Kako nrtf delajo sveti za vprašanja družin In l«i«vo t*i lahko nasie'.aii še vrsio vprašanj, ki so za našo družino življenjsko važna in ki bj jih naj sveti za vprašanja družin na neki način reševali. Postavlja, pa se OD vsem tem vprašanje, kako naj sveti delajo. Pri nalogah, ki spadajo naravnost v pristojnosi svetov — to je predvsem skrbništvo za otroke — in kjer ni nobenvga drugega organa, ki bi jih opravljal, mora teren" svet nastopati ket operativni izvrševalec. Za vsa d rusa vprašanja, gospodarska, zdravstvena, prosvetna, so pri občinskem odboru prav tako drugi sveti, ki iih rešuiejio v svojem področju. Zato bi se paorali sveti za vprašanja družin v vseh vprašanjih, ki ne spadajo v mjihovo pristojnost, šteti v prvi vrsti kot tis M družbeno politični organi, ki naj pri odločanju pristojnih organov zastopstvo koristi družine — ne zato. ker bj si smeli lastiti monopolno stališče glede tega zastopstva (sal se vsi organi družbene samouprave enako zanimajo m. ustvarjanje rogoiev za boljše življenje ljudi!) Sveti za vpraSanja družine naj bi si svoje delo, predvsem pa skrbništvo, zastavili tako, da bi se spjoznali z vsemi drugim? potrebami družine in da bi Jih tako laže uveljavljali. Koordinacija z drugimi svetj znotraj ljudskega odbora bo lahko uspešna le, če se bodo sveti čimprej seTnanili s temeljnimi štpvilkami ln podatki o dosedanjem življenju družin v svoji občini aH v okraju, kot so: socialna struktura družin, odstotek zaposlenih mater, rojstva in umrljivost, lobolevanja. raven šolstva. Število otroških za. vodov, število (zdravstvenih zavodov, dalje otroci pod varstvom države in žrtve fašističnega terorja. Zanimati ve morajo na seveda predvsem tudi za pojave, M "osebno teze d-mžine oziroma družbo. Vot «»» alkoholizem, mladinski kriminal, ločitve zakopov, nerakonski otroci in podobno. Številke s vprašanju alkoholizma oa primer omogočajo svetu ,da zavzame stališče glede odpiranja gostiln, načina njihovega poslovanja, zahteve za n«-ve brezalkoholne m mlečne restavracije hi podobno. Analiza, kolikii poročenih Žena in mater je zaposlenih izven doma. postavlja pred občinski ljudski vati čimbolj konkretno. Naše geahs mera biti: čim manj skrb; sa pristojnosti in čim več kontrole pomoči družinam in otrokom! Uspeh? bo zagotovila samo tesna povezanost svetov z družbenimi organizacijami Iz nekaterih poročil 0 dosedanjem delu svetov izhaja, da imajo uspehe predvsem takrat, kadar so najože povedani z ljudmi. Tako Je obst zdaj smo govorili o pomenu svetov v delu za družino pri določanju splošne politike ljudskega odbora. Svet za družino kot družbeni organ ima poseben pomen tudi za družbene organizacije, ki delajo na Istem področju. Danes pn nas že imamo in bomo še razvijali razna dnjjtva, ki se ukvarjajo z eno alt drugo vrsto pomoči družini, posebno pri njenem vz.gojnem delu. Nemogoče Je seveda misliti, da je svet za družino po- . klican, da daje naloge tem družbenim organizacijam etei-r'oma, da se v svojem delu osla. nja samo narije. Vendar morajo biti svetj in društva ua tem področju ozko povezani in si medsebojno pomagati. Posebno, dokler še nimamo ne đ»v«lj socialnih delavcev ne flovolt s'u/b, bo za UApeb dela na tem področju odločilna tesna povezanost svetov z družbenimi organizacijami pri delu ja boljše življenje družin. Boj preti ostankom preteklosti zahteva jasno socialistično moralo 2e nekajkrat smo v zadnjem času ugotovil, da je potrebno na področju družinskih razmer, posebno glede uveljavljanja ženske enakopravnosti in glede odpravljanja dvojne morale, voditi odločnejšo bitko proti ostankom pretek'os ti. Le v boju za novo moralo socialističnega človeka bomo lahko uspešno vzgavali mladino. Z ostanki preteklosti pa l»»dn sveti za družino imeli veliko opravka. KoHko tega odkrivajo ločitvene obravnave, primeri nezakonskih otrok, pa tudi prostitucija in podobno. Z vsemi temi družbenimi napakami se moramo spoprijeti — toda ne na stari način ali samo na pol! Nismo odgovorni samo za ureditev primera (n. pr. oddaje nezakonskega otroka v rejo), ampak tudi za to, da se otrok, človek vključi v družbo, cla se spremeni, da se tudi družbena morala vzgaja ob tem. Zaradi potepu-štva ia prostitucije tu in tam 73pro mlado dekle. Tisti, ki jo je izkoriščal, nikomur ni odgovoren. Nezakonsko mater družba še vedno bolj obsoia. kol pa Ji pomaga. Ločitve zakonov odkrivajo dostikrat brezdna trpljenja —■ alkoholizem, poniževanje žene, otrok. Tu ne pomaga samo en ukrep. Tu se postavlja vnVašanje vzgoje celotne družbe, da bo ostreje obsojala take postopke in jih preprečevala, potrebne so zato posvetovalnice raznih vrst, predvsem tudi za zakonce in za tiste, ki bodo zakonci šele postali, potrebna je propaganda in p ndobno. Vse to pa terJa tudi čim jasnejšega socialistKnega pogleda na razmerja, ki jih želimo uresničiti. Zato bo uspešno delo na področju pomoči družinam še posebno odvisno od politične pomočj Zveze komunistov in So. cialistične zveze delovnega ljudstva pri pravilnem vrednotenju pojavov ln usmer.ianju celotne družbene akcije. Takšno vsestransko delo je tem potrebnej-še, če hočem«, da h«do človeška razmeria obi'latlcvjile globoke v ljudi VSa Tene norme socialistične morale, ne pa samo strah pred zakoni in prisilnimi ukrepi. Sveti za vprašanja družin imajo torej v današnjem obdobju na vseh področjih v mestu in na vasi veliko konkretnih nalog in še večJe vzgojno delo. Sčasoma bom»o razvili mno- M L A DIN A POT R E B CJE ZABAVE RAZVEDRILA Važno področje vzgojnega dela z mladino je tudi njena zabava in nazvedrilo. Ž,al se se pogosto dogaja, da gledamo na to uveljavljanje v najboljšem primea-u ž velikim nezaupanjem, sprejemamo ga pač kot nujne zlo, o katerem je treba želeti, da bi ga bilo čim manj. So tudi tovariši, ki vidijo v zabavi in razvedrilu mladine glavno tievarnoSt zđ njeno pravilno vzgojo. Misliti tako je navadna neumnost. Tudi tu nas spomini na naša otročka, leta zelo hitro pripeljejo do sektaštva in nerazumevanj^. Ni moč zanikati gotovih nezdravih pojavov v zabavnesa življenju mladine kot so: pijančevanje, nemoralno obn?J'anje. pretepi, zanemarjanje dfflovnih dolžnosti, pojavi raznih demo-raliziranih modernizmov itd. Vseh teh negativrnih pojavov pa ni mogoče odstraniti^ tarnanjem in z admUnistrativnimi ukrepi. Tud! ni mogočei.z odklonilnim stalliš^m do zabave in razvedrila mladine usmeriti pravilmo in pozitivno. Vedeti je treba dvoje. Prvič — tako boljše eikonomske prilike in joogoji, k! jih je prinesla za delovne množice in tudi za mladino naša borba, kakor tudi dosedanje spremembe v družbenih odnosih — ustvarjajo »zdaj širše možnosti zabave in razvedrila za mladino, ktot je bilo to v preteklosti. Mladina se tega zaveda' in vzporedno s tako njeno zavestjo rastejo tudi njene želje in zahteve glede razvedrila. Zato dvomim, če je možno sedanje zabavno življenje mladine usmerjati po nekda&jih kolesnicah. Nikakor ne mislim, da je treba tu prepustiti vse samo toku in izpolnjevati vse želje in zahteve mladine. To bi bilo enako mevzgojno in škodljivo, kakor je tudi nevzgojno in . neučinkovito poskušali trmasto vztrajati, s palico v roki in v pridigaivskem oblačilu na pozicijah preteklosti. Drugič — sedanji raziTiah zabavnega življenja mladine se dogaja v času, ko so mi>Cge oblike in tudi vspbina takega zabavnega izživljanja ostale" iste, kot so bile včeraj v kapitalističnem in meščanskem sv^Ju, In vse dotlej, dokler socialistična družba nekdanjih načinov, navad, oblike in vsebine razvedrila in zabave ne ix> začela nadomeščati s svojimi in novimi, bodo živele stare. Mladina in vsi ljudje potrebujejo zabave in razvedrila. Teh Življenjskih potreb ni mogoče nadomestiti recimo z moralnhru' teorijami. V tem oziru nekdanjih navad, čeprav so neka*ere take. da že kvarijo duševni lik današnjega mladega človeka, ni mogoče odstraniti samo s kritiko in z zgražanjem":.ampak jih lahko vržemo v staro šaro tako, da namesto njih" postavimo nove, sedanjim družbenim razmeram in vzgojim zahtevr, ustrezne. Iz referata Staneta Kan'čiča na plenumu SZDL Slovence go socialnih služb, razširili vrste in število ustanov. Imeli bomo posebej za socialno delo šolane ljudi, vendar bo vse to še vedno terjalo kolektiven družbeni organ. Tesno povezan z ljudmi in z drugimi p'odročji državne uprave, mora tak ciNjan predstavljati enotnost družbenih koristi in koristi posameznika' pri njegovi želji p0 topli družinski sreči. (Iz »Ljudske uprave« et 3—4 lij\56) Starši, ali poznate »MLADI SVET'? Nedvomno velja, da je vzgoja, pravilna vzgoja, neprecenljivega pomena tako za vsakega posameznika kot za vso družbo. Velja pa tudi, da starši le preradi zanemarjajo vzgojo otrok, da ne poznajo pravih smernic in »prijemov«, ki jih vzgojno • terjajo spoznanja in dognanja sodobne pedagogike. Tolikokrat še vzgajajo starši po napačnih in zgrešenih metodah, k: že davno več ne ustrezajo sodobnim plimovanjem, še manj pa načelom in duhu naše socialistične, družbe. Marsikdaj je temu kriva ne-poučenost, toda prav v tem si vsi starši, bodi v mestih ali na deželi, prav lahko pomagajo. Saj prav zanje, za izvenšolsko vzgojo, že šesto leto izhaja posebna revija, »Mladi svet«, ki bi morala prihajati res v sleherno hišo, in bi tudi lahko prihajala, kajti vseh dvanajst številk velja letno le SSI din, po svoji vrednosti in koristi je pa vsekakor vredna tisočake. V nji najdete vse mogoče, kar zadeva otrokovo vzgojo v domači družini. To so predvsem vzgojeslovn.i članki, tehtne razprave o duševnem življenju in razvoju otroka n.n mladostnika, o raznih pojavih, ki jih moramo pri otroku prav razumeti in pametno odstranjevati (trma, r.eubogljivost, odgovarjanje in podobno), in spojnem pouku ln drugo. Sleherna številka Sma tudi članke zdravnikov o otroških boleznih in higienski vzgoji, praktične nasvete o krojenju in š-ivanju raznih - otroških obleke in perila, pomenke s starš., nasvete o knjigah in fHmih, ki so mladini primerni ali neprimerni. Prenekatera razprava je posvečena tudi vzgoji staršev samih. Razen tega objavlja »Mladi svet« tudi leposlovne stvari naših vidnih pisateljev in pesnikov, krasijo pa vsako številko mnoge slike in risbe. Skratka: »Mladi svet« je res revija naših staršev, saj gotovo žeiijo, da ho njihov m I u a! rod duševno in telesno zdrav ia čvrst. Za dosego tega cilja vz-> goje vaših otrok vam bo ^Mladi svet« izredno koristen. Naročite ga #iahko na domaći šoli aH pa v upravi (»Mladi svet«, Ljubljana, Tomšičeva ul. 10/11). Poudarjamo, da ' je celoletna naročnina Ie 350 din! Grobarji — ogabni tatovi Za kvaliteto in širino izetRnoinego delo Kako poglobiti zimske tečaje — Vskladenje dela — Prešibka vloga sindikatov — Gospodarstvo in prosvetna dejavnost — Občine potrebujejo kulturno-prosvetne referente — Prosveta ni le zadeva društev, ampak vse družbe ' Odbor Zveze Svobod in pro-ir*ztnih društev okraja Novo mesto je sklical pred dnevi sestanek zastopnikov politič-tiih, forumov in gospodarskih VStanov, da bi skupaj pretehtali, kako se čim uspešneje lotit' letošnjega zimskega izobraževanja. Odziv povabljenih sicer ni ustrezal namenu posveta, vendar so navzoči dali nekaj tehtnih nasvetov, smernic in sklepov glede zimskega izobraževanja, kakor kulturno-prosvetnega dela na sploh. Posvet, ki ga je uodU predsednik Zveze Svobod in prosvetnih društev tov. Tone Bele, je ugotovil predvsem nekatere dosedanje hibe in napake izobraževalnega dela, ki so vplivale, da uspehi niso mili zadovoljivi, oziroma povsem zadovoljivi, kajti poudariti moramo, da je b>lo le veliko storjenega, da je bilo v to delo vloženega ?>e!iko truda posameznikov in družbe, da pa je. največkrat lepota orannizn-cijska, plat. To je pokazala zlasti šibka vsebin.- te^n^-r. .gospod'ni.>'-;h. kmetijskih, zdravstven h in r>0'.'o!?no, ki so b\u strokovno dobro pri-prdvljrni. manjkala H-rn i* pc ideološka osnova, oziroma je bda ,p:*r cia. vrhu feg'i i' izobraževalno -Vr^n- f^1«**' kutevrjMtunrtfvetno dtM (prav zaradi šibke idtoloikt nvme-ritreA le preveč lokali stično, zaprto v pokrajino ali celo samo v področje. Posledica je, da imajo ne samo naši kmetje, drmpttk celo delavc* (pa tudi nameščenci) večkrat kaj medle pojme o naši socialistični stvarnosti, o državni ureditvi, o delav-sk'h svetih. Skratka o našem novem življenju, političnem., gospodarskem, kulturnem in podobno. Pri tem zanemarjajo svojo izredno tehtno vlogo sindikati, tudi Socialistična zveza ni vedno in pousod žiuo, neumorno gibalo, kakor razna društva ostajajo le preveč v svojih lastnih, ožjih mejah, pozabljajoč, da so fdeoIofir:ja, poltttčno življenje, gospodarstvo, kultura in ostale razne dejavnosti le posebna imena, posebni činitelj' in izrazi naše skupne socialistične stvarnosti. Skodli*v je tudi prepad, ki je odprt še vedno med gospodarsko m kuZtumo-prosv.etno dejarnosijo. Kot je dejal v svojem nagovoru tov. Bele, naša sodobna kulturna dejavnost silno zaostaja za gospodarsk iša. organska rast, mod tem ko sodobno in-dus*--ija r razvniem- moderne 'chn'ce dela velikanske skoke ^Iasti pri r?a« (sai smo se v "i' r)rrmakn'li vtaj ta petdeset ls4), vač pa ravno za eno njenih vej' prosvetro-izobra-zevalvo delo, ki za našim gospodarskim razvojem res ob- čutno zaostaja, toda (priznajmo) večkrat prav na krivdo gospodarstvenikov (ozko zaprtih v svoj gospodarsko-industrijski krog) in prav v škodo našemu gospodarstvu — strokovno, ideološko in splošno izobražen delavec je podjetju vsekakor koristnejši. Izobraževalno, prosvetno in kulturno delo pa pač ne terja samo požrtvovalnih ljudi, am.pak tudi materialne osnove, to atitfttto lohko nudi le gospodarstvo. Njega dni so bilt razni petičm mogotci (klerikalni, l-beralni in še kakšn>) ali razne stranke, razpolagajoč s kapitalom, meceni raznih pro-srefn'h društev, serpda za svoje kapitalistične, strankarske tn protiljudske cilje. Danes, v socializmu, je pa t-rau potope naloga gospodarskih poijrtij v kraju, da so meceni Ijudskonrosvetnega dela, kajt' vse. to delo je v prid 'iudstvu in je stvar vse naše ■Iružbe. Prav zato so bih .« oosvetovanje porabljeni tudi zastopniki gospodarskih •■sta-nov in organi zaci j. da spozna in tovrstno problematiko in da s tudi prosvetna dejavno*1 »skladi z naglim razvojem so-^>alističnega aospndarstva. In kar je še motilo dosedanje liudskni-obražeralno in prosvetno delo: slaba povezana med >)rnanmernem panslavizmu raznimi Hej Slovani, Buči morje ...) Težko je z vprašanjem primernega kadra na terenu, feei ga manjka. Vsekakor bo treba skrbeti, da občinski odbori dnhijo posebnega referenta tA kulturo \irnt)-p><>*r<'!-no 'de'o mora bi t i tudi razve-sel jevahm Lepa zabava je pomenljiv činitelj za naša ljudsko prnsvlna druitva, za naše množ'Tovariši,« pravi direktor zbranemu kolektivu, -svto, ki ga imam na razpolago, j$ tako zastarel, da mi je res treba kupiti novega.« - Kaj pa straMk ljudi, lame k I«