Slovansko slovstvo.
* Na slovstvenem polji slovanskem slovi sedaj knjiga: „De contiguarum consonantium mutatione in linguis slavicis", ktero je spisal učeni prof. Martin Hat tal a v Pragi in jo na svetlo dal v Gregrovi tiskarni s pomočjo češke znanstvene družbe. Pisana v latinskem jeziku obsega v 4° str. 104. Najprej kaže, kako imenitni so v slovanskih jezikih ravno soglasniki, kako je to vednost razlagal že Dobrovskv, in doklej je dospela sedaj zlasti po Schleicheru in Miklošiču. Pisatelj se v mnogoterih rečeh, na pr. o prvem književnem jeziku slovanskem, o njegovi razmeri proti sedanjemu itd. s poslednjim ne vjema, po prvem pa časi kar udriha. Da-si je knjiga v tej obliki nekako težka, vendar razodeva pisatelj veliko učenost, posebno marljivost, in marsiktero besedo in pisavo verjetno razloži, primerno pojasni, ali pa nasprot ovrže itd. Ozira se tu in tam tudi na našo slovenščino, in priporoča se knjiga sama po sebi posebno takim, kterim je mar vzajemno slovansko jezikoslovstvo.
Iz tega vzroka, da se pospešuje vzajemnost slovanska, priporočamo danes Slovencem tudi »Slovnico češkega jezika", ktero je spisal g. Franjo Marn, slušatelj modroslovstva na vseučilišču v Pragi. Prišla je ravnokar na svetlo iz Gregrove tiskarne v 8° in šteje 152 strani s primernim berilom in potrebnim slovarčkom. Založila jo je Matica slovenska v Ljubljani, in prodaja se pri g. Giontini-ju in vseh slovenskih bukvarjih po 70 sold., dijakom pa, kterim potrdi Matičin tajnik g. prof. A. L6sar, da so dijaki, po 60 sold. Namenjena je Slovencem sploh, posebno pa šolski mladini, ktera je, kolikor se spominjamo, pred nekaj leti že sama prosila, naj se ji razlaga češki jezik na ljubljanski gimnaziji, toda deželna vlada tedaj te prošnje ni vslišala iz dozdaj neznanih vzrokov. Sedaj menda ne bode nobene opovire več tem menj, ker tudi na naših srednjih šolah nismo brez učiteljev, ki so popolnoma sposobni slovenskega pa češkega jezika. In kako je silna potreba, da se naša mladina upi tudi druzih jezikov slovanskih, to je iz naših razmer jasno kot beli dan. Da či-tatelji bolje spoznajo, zakaj in čemu je prišla na svetlo omenjena „Slovnica češkega jezika", naj posnamemo iz predgovora to-le:
»Bridka osoda in zatiranje ošabnega tujca spametovalo in zmodrilo je tudi Slovane; podučeni vrh tega še
245
z zgodovinskimi in jezikoslovnimi preiskavami, spodbujeni z odkritjem dragocenih spominkov slovstvenih in z razglašenimi narodnimi pesmami navdušeni jeli so premišljevati in spoznavati sami sebe, svoje brate, svoja narečja in slovstva, svoje prednosti in slabosti, svojo minulost in bodočnost. Jeli so se Slovani spoznavati in kmalu so čutili, da so udje enega telesa, veje enega drevesa. Megleno, stoletja zaduševano slutenje spremenilo se je v jasno zavest. Iz tega prebujenega čut-stva, iz te zavesti rodila se je slovanska vzajemnost.
Kdor že kaj ima, ali vsaj meni, da ima, ta se ne poprijemlje tako nestrpljivo, kakor revež, ki nima ničesar, vsake priložnosti} kjer se da kaj pridobiti. Mi Slovenci smo imeli do nedavnih časov slovstva ubogo malo in zatirani in potuj čevani smo bili med vsemi Slovani najbolj. Zato smo pa tudi koj željno razprostrli roke k objetju vseh bratov slovanskih. Saj nam je tako ukazovalo naše srce, naša zgodovina, skrb v našo prihodnost, zlasti tudi naše narečje in prebivališče, po kterih smo tako rekoč središče Slovanov.
Kakor pa spričuje ne le naše slovstvo, ampak tudi vsa naša narodna delavnost, nagnili smo se zlasti k onim bratom na severji, kterih prednji možje so zbudili v nas zavest narodnega življenja in z učenimi izdelki svojega duha pred celim svetom dokazali ne le eksi-stencijo, ampak tudi bodočnost slovanstva. Kdo bi ne želel, da bi se ta zveza in vzajemnost utrjevala in množila , da bi se med nami v našo veliko korist bolj in bolj razširjalo poznanje bratovskega naroda, ki vzbuja pozornost cele omikane Evrope, ki ni le velika veja debla slovanskega, ampak tudi narod slavne zgodovine, ki so vpričo cele Evrope neprenehoma bori za svojo kulturno in politično samostojnost! Kdo bi si zlasti ne vošil, da bi se vedoželjni mladini slovenski odprla pot do duševnih izdelkov onega naroda, ki nima le čestite in prevažne slovesnosti stare, ampak tudi v sedanjem stoletji med Slovani stoji na prvem mestu literarnega, zlasti pa znanstvenega razvoja! Naj bi v tem oziru moje delce kaj koristilo!"
* Naznanilo družbe sv. Mohor a. Da-si ravno se je letos družbinih bukev 2000iztisov več napravilo, zmanjkalo bode vendar vsacih bukev skoraj čez 1000 iztisov, ker je število letošnjih družnikov od 3980 naraslo na 7086. Da vender vsak družnik petero knjig dobi, dala je družba še ene „Veeernice" in povest „Utopljenci" v naglici natisniti; drugi natis ^Življenja svetnikov" pa bo dovršen konec mesca septembra t. 1. Naj blagovolijo torej čast. dekanijski in farni predstojniki letošnje bukve, ki se okoli 20 t. m. razpošiljati začno, tako razdeliti, da dobi vsak družnik: 1. „Koledarček za 1. 1868," 2. „Življenje svetnikov in svetnic božjih" (samo nektere dekanije, posebno po mestih in ki so med zadnjimi došle, naj blagovolijo na to knjigo do konca septembra t. 1. počakati); 3. ene „Večernice" (15. ali pa 16. zv.); 4. „Fabiolo" ali pa namesto nje povest ^Utopljenci" (ki naj se posebno daje kmečki mladini in drugim manj izurjenim bralcem) in 5. „Vinorejca," po Koroškem in Kranjskem, kjer vino neraste, pa „Sad-jerejo v pogovorih." Pri tej priložnosti prosimo vsa-cega družnika, naj plača vsak za prejete bukve po 4—5 nkr. čast. gg. dekanijskim ali farnim predstojnikom ker se nikar ne more zahtevati, da bi voznino za bukve iz lastnega plačevali, družbi je to pa tudi nemogoče storiti.
Prejemnikom „Utopljencev" naj se da tudi „Sadje-reja" z „Vinorejcem" vred, da dobe ti udje šestero bukev. Na 2. natis „Življenja svetnikov" prosimo, da počakajo do konca septembra: na Koroškem celovška, kanalska in pliberška dekanija; na Goriškem in v Primorji:   komenska in tržaška  dekanija;   na Sta-
jarskem: mariborska dekanija in fari Lotmerk in Veržeje; na Kranjskem: 300 udov ljubljanske dekanije; in mesto Zagreb.
V Celovcu 15. julija 1867.      Družbin odbor.
Pri priliki, ko si. odbor Mohora družbe oznanja razpošiljatev družbinih bukev, izrečem jaz, kot poverjenik ljublj. dekanije željo, ki čast. družnike reši skrbi, poverjeniku pa polajša težavni posel, in ta želja je: naj bi častiti družniki plačilo za prihodnje leto odrajtali tedaj,   ko sprejmo knjige.                   Anton Lesar.
*   Car Murat II. i Republika Dubrovačka — se veli drama v 5 činih, ki ga je na svetlo^dal znani pisatelj jugoslavenski gosp. Juri Matija Spor na Reci leta 1861. — Ker od dne do dne Jugoslavenstvo dobiva večo važnost, ni napak, da ponavljamo oglas zgo-dovinsko-zanimive drame „Cara Murata." Na prodaj ima knjižico tudi bukvar J. Griontini v Ljubljani.
*   Znani srbski starinoznanec S t. Verkovic je našel v Macedoniji 822 stihov Orfejevih pesem v slovanskem jeziku. Slog je neki prav skladnoglasen in veličanstven. Ce se ta najdba popolnoma potrdi, bil bi to naj starši spominek starega jezika slovanskega in na poezijo slovansko enacega upljiva, kakor rokopis kralj edvorski.
*  Ni dvombe, da postane obiskava narodopisne razstave v Moskvi jako vspešna za razvitek književne vzajemnosti slovanske. Kot prvi sad te vzajemnosti se napoveduje „vseslavjanska matica", ki se bo neki v Moskvi ustanovila in skrbela za zbliževanje slovanskih jezikov.
*  „Drageljub" naznanja, da se je Matica ilirska združila z jugoslovansko akademijo.
246