š 1 l v. 7. L J U B L I A N t. DNE 17. FEBRUARJA 19 3 2 L L 1 O 45 Cena W Diu za celo leto. Za inozemstvo hO Din Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja rsako sredo, bpisi in dopisi nai Se poSilioio Uredništvu »Domoljubu«, naročnina reklamacije in iiiserati Uprovništvu »Domoliiih.t« v Ljubljani Kako bo gospodarila naša banovina? Te dni zborujejo v Ljubljani člani bonskega sveta, katerih glavna naloga je, da pripravijo proračun, na podlagi katerega bo ban-ska uprava eno leto gospodarila. Zaradi splošne gospodarske stiske so letos proračun nekoliko skrčili, tako da izikazuje letošnji 111 milijonov 951.978 Din dohodkov in ravno toliko stroškov. Prvotni lanski proračun je znašal 110 milijonov 352.699 Din, a je bil 81. avgusta lanskega leta znižan na 104 milijone 661.899 Din. Glavne postavke v proračunu so sledečo: Izdatki 1. Splošni oddelek in glav. pisarna 7,392.620 2. Upravni oddelek 283.356 3. Kmetijski oddelek 13,503.040 4. Prosvetni oddelek 9,290.021 5. Tehnični oddelek 38,147.918 ó. Oddelek za socialno politiko in narodno zdravje 26,129.314 7. Finančni oddelek 10,690.676 8. Oddelek za TOI 2,805.152 9. Komisija za agrarne operacije 1,047.308 9. Rezervni kredit 2,662.573 Skupaj 111,951.978 Dohodki 1. Banovinske doklade 31,440.000 2. Trošarine 41,300.000 3. Banovinske davščine in takse 18,010.000 4. Prispevek avtobusnih podjetij 1,500.000 5. Državna dotacija 11,933.747 Razni dohodki 7,768.231 Skupaj 111,951.978 Bilanca [ Skupaj potrebščine Din 111,951.978.— Skupaj kritje Din 111,951.978,— Iz navedenega je razvidno, da bo banovina 1 »ajveč izdala za narodno zdravje, za ceste, mostove, elektrifikacijo in za kmetijstvo. Večje vsote bodo porabile tudi banovinske pisarne in °sobje, prosveta ter odplačila dolgov. Za kritje teh izdatkov bo poleg državne j podpore v znesku skoro 12 milijonov prispevalo prebivalstvo banovine v obliki banovinskih do-klad, trošarin, davščin in taks. • Naj navedemo nekatere banovinske dav-sune: doklade na drž. neposredne davke, davčne na plese in podaljšanje policijske ure, 'aksa na sečnjo gozdov, taksa na živinske pot-nc »ste, trošarina na porabo premoga, troša- Mohorjeve knjige za leto 1932 n. V poslednji številki smo govorili o povesti Beli menihi, ki bo namenjena predvsem odraslim. Danes se pa hočemo ozreti na knjigo, ki je bila napisana v prvi vrsti za našo mladino. Naslov ji je: PRAVLJICE IN POVESTI. Dostikrat čujemo, da imamo Slovenci premalo res dobrih knjig za otroke. Otroci so dostikrat prav pridni bravci, včasih še pridnejši nego odrasli. Zato pa vsi narodi polagajo uaj-večjo važnost na to, da ima mladina na razpolago dovolj knjig, primernih mladi duši, našim malčkom v zabavo in v neusiljiv pouk. Saj za mladino ne storimo nikdar dovolj. Največja žalost za starše je, če nimajo za svoje otroke dovolj živeža ali Če jim ne morejo oskrbeti primarne obleke. Toda otroci ne rabijo samo telesne hrane; tudi zanje velja Kristusov izrek, da Človek ne živi samo od kruha. Otroci rabijo tudi dušne paše. Naj vam tu povem, kaj je pripovedoval skrben očka o svojih otrocih I Poslušajnio ga! >Jaz imam hlače prav tako odrgnjene po kolenih kakor po — zadnji oplali. Kajti ko pridem zvečer domov z dela, imam skoraj ves prosti čas otroke na kolenih in jim odgovarjam na stotera vprašanja. Ko otroci vidijo, da imam zanje čas, se gneto okrog mene in prva želja jim je: ,Povejte storijo!' Še preden morem pričeti, vpraša eden: ,Ali bo dolga?', drugi pa: ,Ali bo smejavna?' (Ta izraz si je malček kar sam skoval, ker še ne pozna književnega izraza ,smešen'.) Povest namreč ni nikoli ne dovolj dolga in ne dovolj smejavta. Po pravici povem, da sem mnogokrat malo v zadregi, kaj naj otrokom povem. Večkrat vzamem v roke kako knjigo s povestmi — zlasti šolske čitanke, iz katerih sem se sam učil kot otrok — in listam po njih. Toda dostikrat ne utegnem, df bi pravljico tudi le površno prebral. Samo laslove pregledam — potem pa pripovedujem, kakor vem in znam; to se pravi: nekaj pravljice ali povesti znam še iz svojih mladih let, nekaj si pa sproti izmišljujem, rina na porabo električnega toka, trošarina na vino in alkoholne pijače, davek na šmarnico, taksa od prenosa nepremičnin, davščina na lovišča, ribolove in lovske karte itd. Zasedanje banskega sveta sedaj še traja. Koliko bodo predložene proračunske postavke gg. banski svetniki izpremetiili, ne moremo še povedati, vendar ne bo bistvenih izorememb. tako da je povest dolga iu ,smejavna*. Pa se mi je zgodilo, da sem bil ves dan tako zaposlen, da sem zvečer prišel k otrokom popolnoma ,nepripravljen*. Kaj sedaj? Nisem se mogel ustavljati želji otrok, ki so se s planite-čimi očmi že ves večer veselili povestice — pa sem si začel sam pravljice in povesti izmišljati. Ne vem sicer, kakšue so bile, ker sem jih sproti pozabil — toda otroci so se jih spominjali še par let! Semtertja sem porabil svoje povesti tudi v ta namen, da sem v tej zabavni obliki naučil otroke marsikaj poučnega in lepega, kar jim bo morebiti v življenju še prav prišlo.« No, poglejte, takegale očka, ki pripoveduje svojim otrokom pravljice in povesti, ki si jih je sam izmislil, imamo tudi v naši knjigi pred seboj. Prav brez šale in po pravici povedano: Janez Rožencvet — kakor se podpisuje pisatelj naše knjige ^Pravljice in povesti« — je skrben očka v Ljubljani, ki je svojim otrokom pripovedoval vse polno pravljic, ki si jih je sam izmislil. Mnogo si jih je tudi napisal. Opazoval je otroke, katere povesti so jim bile najbolj všeč. Tiste je potem zbral v posebno knjigo — in to knjigo bo izdala letos v jeseni Mohorjeva družba. Vidite torej, da je tudi Rožencvetova knjiga vzeta iz življenja in preizkušena.' Kakor so bile te pravljice všeč Rožencvetovim otrokom, tako bodo bržkone zabavne tudi ža drugo deco, tudi za vaše otroke. Prebirali jih bodo pa tudi odrasli, ne samo radi tega, da bi jih pravili otrokom, ampak povesti so take, da je v njih skrit kos življenjske modrosti, ki ga morebiti otroci ne bodo opazili, pač pa bo viden odraslim. Saj je pisatelj izrečno namenil svojo knjigo >za otroke in odrasle«. Knjiga bo opremljena s slikami. Sprožili smo pri uredniku mohorskili knjig pisatelju Finžgarju to misel; da bi bil ua naslovni strani naslikan tudi — Janez Rožencvet, kako pripoveduje svojim otrokom pravljice. Če se bo to zgodilo, bo pa kmalu marsikomu jasno, da je Rožecvet samo izmišljeno ime in da se pisatelj v resnici drugače piše. Kako, tega pa še ne smemo povedati. Počakajmo, da knjiga izide! Med. unir. dr. Janez G*nt*r je sntet s privatno prakso in ordiaira vsak da« od 11 ure naprej r Stari Loki Vila > Elica« V PO SVETU Katoliška cerkev s Delo Cerkve pri reSevaaJ» svetovne kriie. Madžarski škof Mikes je te dni izrazil svoje globi ko prepričanje, da bo človeštvo prej ali slej sprejelo tisto socialno podlago, ki jo najlepše te t največjimi vtisi oznanja katoliška Cerkev. Katoliška Cerkev bo pri novi ureditvi sveta imela cdtočuječo besedo, kakor še nikdar. Rumunija s Razdolžcnje malih kmetov. V tolminskem parlamentu je bil te dni sprejel zakonski načrt o razdolženju malega kmeta, oziroma o pretvoritvi kmetskih dolgov. Dolgovi posestev do 10ha se znižajo za 50 odstotkov. Pretvorba se vrši 30 let in se obrestuje po 4%. Izvzeti so oni kmetje, ki so obremenjeni samo do 300 lejev. Razdotženi kmetje morajo obdelovati posestva po gotovem načinu, ki ga določi poljedelski minister. Kmetje s posestvom nad 10 ha se morejo razdolžiti le s privoljenjem upnikov, iu se njih dolgovi znižajo za 25%. Tudi drugi pogoji so d rugami: 20 let in 8'A %. Vsak kmet, ki ga razde!že, sme presiti za poravnavo, ki jo izvede sodišče brez ozira na upnike. Rusija s Uuip.len dei. Sovjetska vlada je ustanovila poseben zavod za proučevanje novih načinov za povzrcčevnnje umetnega dežja. Kakor poročajo sedaj sovjetski listi, .,se je znanstvenikom posrečilo stisniti ved^e pare v zraku in jih izpremeniti v oblake. V ta namen so se uporabili aeroplani, ki so razsipali elektriziran posek. Praktično se bo umetno povzročanje dežja uporabilo že lefps v osreitoji ruski Aziji. ' s Koroški deželni zbor je zboroval te dni. Sprejel je nov občinski volivni red- Župan se voli po večinskem volivnem načinu, člani predstejništva za po sorazmerju glasov. Začela se je že tudi razprava o ustanovitvi kmetske zbornice. Govornik koroške slovenske stranke poslanec'Stare-je izjavil, da tvori'kupčka zbornica napram sedahjcmii 'položaju velik napredek. Kako-veliko moč "Ima Koroški deželni zbert s 20 kilometrov v zračne višave. Dunajsko časopisje poroča tole: Na Dunaju živeči ogrski grof Teodor Zicby, ki je znan avtomobilski dirkač in iznajditelj novega višinskega merila, ing. Ivan Braun,' sta izdelala načrt za polet v stratosfero, ki bo uresničen leto3 koncem marca z denarno pomočjo ameriške družbe. Dvig v zrak se bo izvršil v bližini Dunaja in nameravata letalca doseči višino 20 km. Zrakoplov dunajskih višinskih raaiskovalcev gradi tvrdka Riedinger v Augsburgu v Nemčiji, odkoder je bil tudi balon profesorja Picearda. Gondolo balona izdelujejo na Dunaju. Način gradbe gondole se razlikuje od Piccardie v toliko, da ima novejša dve «leni. Gondola bo na ta način pritrjena na balon da se bo ločila avtomatično (sama) od balona prt pristanki? s pomočjo padata. Padalo bosta uporabila raziskovalca za slučaj, da bi bil balon uničen v nepredvidenih viharjih. s To in ono. Do 1400 poslušalcev je prisostvovalo v Borovljah lepemu nastopu slo- venskih pevskih zborov iu boroveljsklh igral-cev - V Radišali «> *»vesno no- vega inpnika g. Orafa. - Pesno K*0 « je zlomil kimoni k g. Janez VMmric. - Od 18. do oo jaBiuria se je vršil v Celovcu tečaj «• "dilelje nemških ki^u^ društev Zad.,-dan so predavali prelat dr. SeipeJ, bn:» n -nister Miniti itd. Došel je tudi eelovšk knezoSkof. Tudi za koroške Slovence bi bil podol>en tečaj zelo ume-ten. češkoslovaška s Slovaki v boju za pravice svojega naroda. Predsednik slovaške Ljudsko stranke Hliaka je izročil vlacji spomenico, ki obravnava gospodarsko krizo Slovaške. Spnio gospodarske stiske uaj bi država milo postopala pri izterjevanju davkov. Ustavile naj bi se do jeseni jub/ežui, ki s.o,v teku, in gavki naj bi te ne pobirali 'pri kmetih, ki so jih zadele vremenske nezgode. Vlada naj bi dala na razpolago kmetijske kredite po nizkih obrestih iu podprla naj bi zadružništvo. Da se dvignejo cene živini, naj se uvoz tuje živine kiatkoiualo prepove. Prav tako je treba prepovedati uvoz tujih. vin. Železnice uaj se po-državijo in pri državnih dpbavalbi naj se da prednost Slovaški. Da se omili brezposelnost, naj se razpišejo javna dela. Občinam naj se nakažejo posebne državne potlpore, da lahko izvedejo zimsko pollicino akcijo. Nadalje zahtevajo slovaški poslanci naj še ustanov i slovaški šolski svet ui da se wlatvo uredi po bolaudskem načinu; v smislu tega plačuje vlada versko šolo. Vrnejo naj se podržavljene veralte šole in odpravi naj se številčna zapora v razredih, Na izpraznjena mesta v državni službi morejo priti v bodoče samo Slo. vaki in za Slovaško naj se osnuje poseben uradniški red. Končno zahtevajo Slovaki, uaj se razpišejo volitve pri bolniških blagajnah- s Razno, Nadškof olomiuški dr. Leopold Prečen je naslovil katoliški mladini pastirsko pismo, v katerem povišuje poštenost in čisto življenje. — 25. let je minulo, odkar obstoj» visoka poljedelska šola v Pragi. — Na ustanovnem občnem zboru županske zveze za okraj moiavsko-kriaulovski je bil izvoljen za predsednika pristaš ljudske stranke. Od 25 županov jih je 14 glasovalo zanj, 8 je oddalo glas agrarcu, trije pa fašističnemu kandidatu. ~ 34 eksakuoij na en dan je izvršil« oblast v Rikovicih pri -Prerovti. — Oloinuški nadškof je dovolil, da se vpelje na račun cerkva telefon, po vseh mestnih {arah in na sedežih dekanijskih uradov. - Nobenih doklad ne bo treba letos plačati prebivalcem občine Bačo-va pri Hoskovicih. Amerika s «amo. V Clevelandu se umrli: Janez Vider vol iz Dolenje vasi pri Ribnici, Franc tfttdan iz žužemberske fare, Marija Gregorčič iz vasi Kumpolje v bosanski fari in Marija Japel iz. tomišeljske fare pri Ljubljani. _ V Denver, Colo, živeči Earl Martin, se je obrnil na policijo, da mu pomaga izslediti 32 La,u-ki rie te dai iz 22 odne^l koveeg, kjer je imel Martin sbrauje- mh sest svojih reber. Rebra somu nedavno v neki bolnišnici odvzeli, ker je bi PoC dovan pri avtomobilski vožnji; okradenec zasuje da bi ue dal teh reber za nibendena - V neki tovarni v Pittsburgu, Pa so „„ redih prvi poskusni železni Aomi \a*on » samega aluminija, ki je za Ì0 tflO laž« ko Pn sedanji železniški vagoni, tai^g čilo večjo naglico pri tovornem pro molu ? vlak s 60 vagoni bo namreč treUi u fltw ,1' manj malerijala. Drobne novice Hiiidenbturf bo zopet kandidiral z, Ml, Jkega državnega predsednika. Nemški mu bodo postavili protikandidata. V Bolgariji so bite te dni občinske volih» Komunisti so veliko pridobili. Atcniat na ekspmni vlak so neznaM «t«, rilci napravili blizu francoskega Marseilla Pe klenski stroj je en vagon uničil. Smrtnih žrtev nič, pač pa več ranjenih. V cerkvi sv. Petra v Rimu so našli skrito bombo, ki so jo še pravočasno odstranili Juponci prodirajo veduo globlje v Kitajsio, Groze s strupenimi plini. Kitajci so se obrnili do, »neža, naj ou posreduje zanje in Oa ^ molil zaujr. . Velesile so poslal^ Janc#ski pismo,' m pioiKka z 1>rjem j>»o?l Kfiijukl. Japonjty ne sluša. Kitajci so naklcstili Japonce prod trdnjavo Vusung. Od 1500 Japoncev se je erntlo samo 300. Zaradi pretilirtevukili nemirov m „,,„, za nekaj dni vseučilišča na Dunaju, v Pragi in Bratislavi. &U0 milijonov frankov posojilu u (lobo petih let je dobila v Franciji če^fcosh republika. Pees'ribt je — vztte Milijardam alata — tudi gospodarska kriza v Franciji. Velike množine železa in svinca v vojne namene kupujejo Japonci v Belgiji. Poljsko premogarstv» ne dobiva vcf drž, podpore. Zato bo poljski premog v towern-siv il težje konkuriral. Obtok bankovcev je btt krit 81. januarja v Avstriji 25 % v zlatu (teden prej s 26%). Zaradi težkoč v izvozu hočejo skrčili svoje obratovanje mlini v inadžar.-,' 1 Budimpešti Denarni položaj Bolgarije bo preiskala le £ui posebna komisija pri Društvu narodoy, Rožno olje gre s,labe v predaj« v M-gariji, etotiscčein ljudi preti izguba kruh», 50,000 Iti vina so spili čelu.dovaki več v lelu 1031 kot v letu 1930. 33.872. slušateljev štejejo letos čehosio-vaške .vispke šole. ; M.53Š milijonov parev čevfjcv je le pp-s'ala češkoslovaška ìepublika v iuozeBjil« Nad 15 iniftjard franke v je že — po včjni Francija raznim državam. Umrl je znani poljski pisatelj Do-mbrovski. 80.000 ljudi jo obolelo na močni bripi ' Tttrčijl. Sam si je vzel življenje japonski admir«' Šiozava, ker je bil razvezan dolžnosti poveljnika japonskih vpjtjgh ladij v kitajskih vodeS. Je», japonski denar na borzah iiepruta» pada. 22,314.000 to« petroleja so proti utirali « preteklem letu Rusi. 3000 slučajev Spauske bolciui so sab»' ležili v januarju n« Duuaju. Patres je" porušil tretjino mesta (okrog 500 hiš) Santiago na otoku Kubi. Prvi razred so odpravili na štovih# »* lezniških progah v Italiji. Posaemauja vredno varčevanje! Skoraj 28 milijonov ton sladkorja prit letno ves svet. Najmanj 90% domače pšenice bodo Durali porabiti pri mletju francoski »lini. O'iaki pred sodiščem. Zadnje dni so se na berlinski univerzi vršili veliki dijaški nemiri, ki so imeli politično ozadje. Pridobivajte novih naročnikov! De.ui Uiizev še wtrav in èli nosi g. Vaiemin Schüller, posestnik in bivši župan v Krčevini pri Mariboru. Še na mnoga leta! Udčnn Anica Lazarjeva, vzorna učiteljica v Domžalah, je te dni zapustila svoje me.„>. Domžalah in odšla službovat v Čemšenik. Vzorni prosvetni delavki in iskreni ljudski prijateljici želimo v čemšeniških hribih obilo sreče 1 že nad 2 m anega je padlo v Romuniji. | Za 426 milijonov rubljev blaga so naku- | pili Rusi v preteklem letu v Nemčiji. (En ni-belj je okrog 20 Din.) Ameriški in angleški bankirji so sklenili, da nič ne posodijo za japonsko-kitajsko vojno. — Kaj pomaga, ko so pa Se drugi bankirji na svetu! Avtobus se je prevrnil v jarek pri avstrijski Iglavi. 28 ranjenih . 35 milijonov radio-naroènikov je na sve-[U) od teh 15 milijonov v Evropi. V Rim je prispel predsednik bolgarske vlade g. Mušanov. Zvesta zaveznika Italije sta Madžarska in Bolgarija. Ženska volivna pravica v parlament je priznana ženskam v Franciji. Komunistični nemiri so bili ob priliki otvoritve narodne skupščine v grških Atenah. Uporno gibanje v Indiji baje pomehuje. Ce ni to mir pred viharjem? Do krvavih spopadov je prišlo med na-rodnjakarji in komunisti v avstrijskem Hal-leinu. Za ameriškega državnega predsednika bo baje kandidiral tudi katol. duhovnik p. Cos. Vodi 8 milijonov brezposelnih. Velik potres je bil na otoku Kubi. Vos obtok bankovcev — okrog 80 milijard — bo v Franciji kmalu krit z zlatom. Organizacija katoliških žena na Čehoslo-vaškem je poslala razorožitveni konferenci v Ženevo spomenico za mir in svobodo. Protižidovske demonstracije so bile na dunajski univerzi. Cene železa so ppdle v Belgiji. Italija pravi, da hoče imeti tako veliko armado, kot najmočnejša država v Evropi. Držama železnica v Čehoslovaški šteje 177.600 oseb. Za 10% so znižali mezde premogokopi v severni Franciji. 10 otrok ima že četrtič za švicarskega državnega predsednika izvoljen veren katoličan Motta. Okrog 68 milijard zlatih mark je doslej plačala vojne odškodnine Nemčija. Zlato poroko sta obhajala te dni v Mariboru g. Blaž Fischer in njegova zvesta družica. Se na mnoga leta! Peter: »Vaš oče je pa menda malo naglušen.« Pavel: >Kaj, naglušen? Oni večer je cel rožni venec klečal na mačkovem rep«, p« mačka ni slišal.« Sedanja zima je pravi raj za smučarje. Nedavno so se v Kranjski gori vršile velike smuäko tekme, katerih eo se udeležili tudi nekateri inozemski športniki, ki jih vidimo na sliki. KAJ JE NOVEGA Osebne vesti ■d Svoj 90. rojstni dan je obhaja! 13. februarja bivši dolgoletni župan cibčine Krče-vin® pri Mariboru g. Valentin ScMffer. Bog daj «dravje do skrajnih mej žhdjeajal d 75 feiuieo porok« praznujeta 3.7, februarja g. Ivan Jurca i» njegova žena Marija v Gorenjah pri "Postojni. Soprog štetje 84, soproga pa 98 let Naj ju Gospod .ohrani do sfcrajnth mej fcivljenjal d Zlato poroko sta obhajala oni dan Blaž Fischer, nočni čuvaj pri Želez, nabav, zadrugi v Mariboru, In njegova zvesta družica roj. Krcjsova. Bog ju živji še mnoga leta ! leta! d Premeščeni .sodniki. Premeščena sta od mariborskega sodišča i^pr, sodniški pi pr, sodišču na Vrhniki in sod. pripravnik Leopold Rupnik na lastno prošnjo k deželnemu sodišču v Ljubljani. d I« Domžal Je «4M» pretekli teden vrla učiteljici-. Ja vzgojitelja gdč. Anica. Lazar jeva. Otroci in starši žalujejo .za ,njo. Gospodična je prestavljena v Čemšeuik za Zagorjem. da »temenska teleta morajo m*ati od 8 do 4 mesece. Polagoma jih privajnmo na eeno. Ive zabimo pri ton na zdrobljen oves *n fcnene tropine. Zanemarjena vzreja mlade živine se ne more nikdar več popraviti. Vrtnarstvo: Pripravljamo gnoj 1a tem]» » tcP'° greto ta preskrbimo ei semena, fcvjšimo po-trelflie poprave pri oknih za toplo grede. Na-ii i a žimo lesene dele z laneuini oljem ali fir-liežem! Gnoju zsi toplo gredo prlmeSajmo ne-kolfico listja, ki povzroči, da se toplota bolj vzdp. Strižemo žive meje, popravljamo piatevi Sad j ar s tv.o: Zadnji čae je, da naročilu» v priznanih -dd'evee»i«ah sadne daevje, ker-bomo sicer ddbili maajvredne «Ranke. Na «jHiik; cepiče priznanih in j« naš kraj primernih sort! Istofako kutine polivKn'énce! V pesek z njimi! Na sadno drevje valilnice za iraviilk dr. Teodor Tominšek k okrajnemu I ptiufe! Kletarstvo: Pozor na mlada vina I Pretakanje dc>en'čujemo. Zmerno žveplamo I ludi zdrava vina. Kisla vina pretakamo šele koncem .februarja. Pretočimo sadjevec. Dopolnjujemo »ode. d Banovinski svet je v petek 3 2. februarja nadaljeval z razpravo o proračunu in sicer so se gospodje svetniki rasgovarjali o soci-jalni politiki m aiaradnem zdravju. Prihodnjo styo je ukaaai g. bati «a torek 1<5. februarja. d Ukinjeni pefeiški «dolci. Z dnem 20. fe-hruarja preneha na vseh progah «oziti nekaj vlakov.'Omni jutranji in večerni vlaki ostanejo. d 45409 IWn izda zdaj vsak tjan za kida-»je enega mestna občina ljubljanska. wm d Cenenim naročnikom, ki doslej niso poslali nare&jiae «iti za prvo četrtletje tekočega leta, tem patom naznanjamo, da pričnemo te i3ai x ustavljanjem lista. Kdor se nemudoma roikaie — fte ne ««£ — vsaij sek 10 ©in, «ko äioJe, da mn »Domoljuba« še dalje pošiljamo. — t^m p. m. «aw6mki, ki v teh dneh ludi te malenkostne vsote «c bi zmogE pa imajo resne valgo posla« naročnino, čimprej ho mogoče, lo takoj sporoče po dopisni« upra-vji »amaa1juna<-, da jim lista sedaj ie oe incavi. d Gospodarski nasveti za prihodnji teden. Poljedelstvo: Kar je Äinadel sneg, so na njivah onemogočena »«a dela. Vendar latt-ko vozimo gnoj in gnojnico na njive in trav-nike in sicer na saneh. Čistimo in pripravljamo senieam. rfiiriev seme ile nekaj w as>e4i, draga z®nja porabimo ssa ferme. f@b euMU 4néh ara&mo ßtnica, vejemo «»o, tor je i, sta atar-«ffirak sosede, /n»kar m poparji «bežali d «paiiÖMm m namShe «sporednu« «' «.teštea Ijud^fcäi MA po otre&A miai-'r-^Ka pEoswte, teer je -obisk premajheu. Vi tröje «ädeiki ua treh i< BfrtwJ^ na kakšen „»čin- te denar ia^iii d: Nap««!1. JDfe* m fetwiaairjii Je v J«M na jfvaru (primorska fe«HHwina)& neki neznanec položil pod1 spomenik Sike- Bubofeovskega dina mit, ki se je raapočii i» poraSi* spomenik do tal. d 1% le gre sap««Ü V splMbka- prist&niSče je pripfal grSki parnift »Petro» Sfo-mfci« i» naložil 110' vagonov pšenic» sai Gfrčijtfc Grifex paratt«# »Mifiaifiwt j» naložil 5500> ton premoga. d Stare krnšne cene •ataiM}» r veljafi če nadalje v Osjetoi vzlie pružaji pe&ovsfciH mojstrov xa »višanje. Tsfert miaistraifee ©d-redbe morajo bi« ceno kcatrep isto kat moki torej: beli krak. 4- poOUä *?$ Črni 8 ESi*. d m.«» mm,- » porabljen» * «rage immmw* PreBfasM « WnjaeiB t* z obéinsìkimf sfefelBdanà vpla-i ali doslej »di. -tmdHF Dm. im aow eerltev. Občina pa je ta denar porabila za druge potrebe. Cerkvena uprava se je pritožila. Podobne uporabe rednih občinskih dohodkov v neproračunjene svrhe se dogajajo tudi drugod, kar ni prav. d Šolarsko kuhinjo so otvorili v Korčuli, ina otoku istega imena. Obed dofeiva 40 siromašnih otrok. d Pod vodstvom previ*, šlnta je bil nedavno dekanijski sestanefe v Dubrovniku. Pretresala so »o razna* cerkvena vprašanja, za katoliško- akcijo je bil' izvoren osrednji odbor. Gospodje so končno sklenili, da se osnuje po mogočnosti v vsakem kraju Vin-cencijeva konferenc» za prehrano revežev d Prva hrv-afelta štedioeie* je ime hranilnici in posojilnici' v Dubrovnitau Vdic težkim časom je ta zavod zaključil1 preteklo leto z 9 800.000 Din dobička. d Prvi valjčni mttn v Osjeku bo- te dni prenehal obratovati: Tudi drugim, zlasti mlinom v Sloveniji,, se zelo slabo godi, fe itaše presfofifce d Sej» vlade se je vršilk 13, februarja. |V pretres je prišel zakonski predlog finančnega ministra o izpremembah in dopolnitvah zakona o katastru zemljišča, o neposrednih davkih in o davku na samce ter o davčni oprostitvi oseb z 9 otroki. Sklepi, ko to pi-jšemo, še niso'--*■ d Bivši; ruski poslanik v BMfcradu, sedanji predsednik. Društva za- varstvo ruskih beguncev gospod V. N. Strandmann odločno zavrača razširjeno vest, da- pride v Jugoslavijo novih 6OÌ0QQ1 ruskih beguncev. d Kako je drugod' po Jugoslaviji. Dne 12. februarja je bil! Sušak ves v snegu. Mra-'f je bilo že 5 stopinji Avtomobilski promet ja čisto nemogoè. Vlaki prihajajo z vedno [večjimi zamudami» Pod železniškim nasipom P" Sv. Ani' nad SuSakom so- naš« zmrznjenega človeka,, ki jb Bil ves- žameten, v snegu. Ugotovili so,. d& je ponesrečenec neki Rudolf Kašelj, ki se- je v vlakom vračal; s Sušaka ter izstopil na postni Brag«i Bofeo k Sv. Am. Med potjo je najBrze padel', nezavesten obležal iu zmrznil. — V Slavoniji je do 1 meter snega. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo teko visofeeg» snega v Sfovonijii 1 "imet' že- tri dhl' počiva, — V Bosni besne ^ehki snažtai viharji. Ponekod leži po več. «etrov globoko sneg; tod je seveda uetav-n V6S Womet in naselja- so čisto odrezana od sveta. — TiKfi. v Hrvatskem Zagorju je toliko snega, dia je avtobusni promet čisto nemogoč. nesreč« posestniku pri Celju. Ivanu 10.000 d Kozolec je' »gorel Hriberšku na Ostrožnem dinarjev škode. d Veliki kéisotee-dvojnifc je zgorel posestniku g. Vincencij« Hribarju, v Tfin» pri Domžalah, ©ftreg 70 jurjev škode. Ogenj je bil najbrže podtaknjen. d Na, kezofeu-dfeojaiia je msM peäar pri posestniku Jerman« PraMcu, tesarju prt Nov vem nisstu,: d Hiša j« zgorela posestniku g. Matiji Drobničui v Ribnici. d Dve im&ci »I jc Mamil, k« se je vračal iz nočne službe delavec Osolin Anton v Trbovljah. d Usodfe rudarja. V rudniku- Lepavina pri Koprivnici je 44 letni rudar Josip Kofa-rič kopal premog. Nenadoma se je utrgala piaefc zemlje- in zasula Kolariča. Rudarjem iz sosednjega rov» se jte paerečilov da so Kolariča še živega o&fcapali in g» jrepeSali v bolhiSnico. Njegov«- rane1 so ®aib bude-, dia bo> težko ostal pei fiirtjenju. è Potegu» je fo šap» mm pogore&i do> tal. d Do smrti- je pov»^ avta» trgovca Pranja- PodBpnik« iz Tezms pri Maribora. • d Deklica v plamenih. V Zlatarju na Hrvatskem je postala žrtev strašne nesreče 4>letna deklica. V hiši Ivana Pozaiča, M je uslužben v zagrebški železniški delavnici, se je zbralo več vaških otrok. Otroci so Mi brez vsakega nadzorstva, ker je- Pozaičeva žena v zagrebški bolnišnici, drugi odrasli so pa delali- izven hiše. Otroci- so- zakurili peč in se pri fem igrali » zažganim papirjem. Naenkrat je Bila vsa v plamenih sosedov« hčerka' Blaženka, Na- strahovito vpitje otto» so prihiteli sosedje ia pogasili ogenj' na d'e> klici* ki je kakor živa baklja priletela na-dvorišče: Takoj so poklicali zdravnika, ki s» ubogemu otročičku nb mogel! ve? pomagtrtK Dekletce je čez par ur umrlb v stìaSndh bc-lečinah. MM rn nfrwi\ri I EU p* pMvn m V Račnl je umrla v starosti: 8». fei ga. Mi^ rija B'-o r iìfi, mati ge. MjUtoM- JP bila «fcftra niatfj zato jo vai>,albati pa njig vit» ki, zelò- pegpeäajoi Naj ji bo žemljica^ &8kaf' \T £jnftijani i» nmrt g; Bragotln B«ič. — V Ljubljani je-preminul! g, profesor A-vgušffit-Wester. — Istotam je odšla v veiflnost ga. Marija Babnik. — V Marija Reki sta zapu« stila solzno dolino 271etna Helena- Hribar in 75 letni Janez Dolar. — Na Jesenicah so pokopali ravnatelja meščanske šole g. Ivana NI l$ra na koto (razrede)! Enkratna vfogal 5vooo.ooo Din maša gliivni dobitek SR^i 28 Ü8#l tefaèfàfà . dobrodelöeg» »v. Vinoeaeija ri Ttffts&tt ■■fcaftiwfì'M rfiliffliflK ftfa^fe PVI-HV Wwrl,»» OwWIW P wwl * vIo^k 6tn ä00'— (Pvoja» «wUia> Mi četrituk«- MWtta- adi » OIHII: SmrMff «poli» w&m n**- = m imm** tx&ukt % M& 932 Cene srečk: Dvojna srečka Din 200'—, ih Din 106'-, \ SHil 50>—, % Wn 23"- Prodajajor val Župni uradi, katektUrc, denarni «vodi, eetkvene in dijUeodelne ustanove i. ti di Glavna uprava : Beograd Uiiea JofSni 2«. Prodajna podružnica: Zagreti, TrrtlfittVft dE 5 V Vojniku je octìa* v vtónosf »fettta- Kristina SSdolŠek, čhiBfca Bivšega ftroärn. — 9*l> Sv. Rd^ort« v Slov. gorietA a» pokopali 05 letno BÉffe velepo-seatfii«0 v GoSovi go. Katarin» Ki-auiBerger. ,'— V ®»tpBci prt Kamniku je «mrte ga. H&rjéta %a*wit — Sa Jesenicalk je preminul fimt*mt fifimt Marti«' te - V Ljubljani g» položili r hladni groB mizarja ttvtte Eolairjm počivajo v « T KWfev* pri tepik* je W»pal r «o-83ltófti' župnik- g. Stjepan Kalamari. Zclb s» je zanimal za- fanettjstVo. Mnogo je sbgefes- fiiipEì^^ix Kb' so ott- prevrata fe» vm umi v ätepaifife raz-grajä&i, Ja Bi plenili, jih jè sivolasi župnik pcičakeval s sv. razpelom v roki m kassoč na knjižnico- dejal« »To j» moj denar, f Vse pri» h ranke je zapustit revnim di jakom: Tffrj po« čiva v miru! 5r Kemika tu-ri lad no poveljstvo je odredilo ravno za časa -razoroži' ven i konfarcn«ivwe etošnje v.-.;e Nemška vojska opremljena z najmodernejšimi pripomočki je na ;eh vajah dokazal,». ' poelale odlične katoliške politike in strokovnjake. Razno d Vedno bele sobe obdržite s «talno upo rabo Chlorodont zobne paste (tuba 8 Din) m ako obenem uporabljate pripravno Chlorodont zobno Metko. (Posebna oblika.) Poskus Vas bo prepričal. d Izvoz živine v Italijo. Kmetijsko ministrstvo je uredilo v sporazumu z italijanskimi oblastmi promet z živino iz naše države v Italijo in obratno preko obmejnih postaj Bohinj. Bistrica in Podbrdo. Po teh dogovorih bomo lahko živino preko obmejnih postaj izvažali in uvažali samo ob četrtkih. Opravičenci so dolžni, da javijo pošiljko živine vsaj 24 ur prej italijanski carinarnici v Pod-brdu. d Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josei« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Josei« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. »Frant-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. d Dražba kož divjadi se bo -vršila dne 21. marca t. I. v prostorih Ljubljanskega vele-sejma. Dosedanji kožuhovinarski sejmi, ki jih prireja lovsko - prodajna organizacija »Divja koža':, so pokazali vso veliko važnost te skupne prodaje. Tudi letošnja januarska dražba kcž divjadi je navzlic neprilikam, ki jih povzroča sedanja splošna kriza, dobro uspela. Kože, prodane na dražbi, so dosegli za 20 in še več odstotkov boljše cene od kož, ki so jih posamezniki predali v prostem kupčevanju. Kdor ima kože, naj jih pošlje nemudoma ali najkasneje do 15. mairca t. i. na naslov »Divja koža*, Ljubljana, vel esejem. d Znani trgovski dom Stermecki v Celju je izdal veliki novi ilustrirani cenik, ki je umetniško tako na višku, da dela jugoslovanskemu tiskarstvu, slikarstvu in trgovstvu samo čast. Natis cenika je oskrbela Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. d Vzajemna cavarovalnica. Nekateri brezvestni agent je tujih družb in neuki ljudje spravljajo naš zavod v zvezo z Vzajemno pomočjo v Ljubljani, pri kateri se je vršila pred kratkim preiskava. Naše zavarovance vljudno opozarjamo, da naš zavod z Vzajemno pomočjo in sličnimi ustanovami nima ničesar skupnega. Vzajemna zavarovalnica je redna zavarovalnica in sloni njeno poslovanje na zavarovalno tehnični podlagi. d Domače delo in krisa. Opozarjamo na as Domače pletilne industrije Maribor, Trubarjeva 2. Pletilni stroj »Regentin« nudi vsem, ki imajo veselje do dela, možnost le-P*ža zaslužka. d Sumski delavci za šumsko industrijo Zingal v Turčiji se več ne potrebujejo. Izse-Ijeniški komisarijat v Zagrebu sporoča, da je cd potovanje za enkrat nemogoče. Odstranitev neokusnega sobnega obložka? o enostavno: Najprej očistite zobe z znano -ntorodont zobno pasto in nato jih izperite rgraje z Chlorodont ustno vodo. Tuba Din 8. Sodnik: »Ali ste v vaši rodbini pri kom 'Pazili znake duševne omejenosti?« Zena: »Da, pri mojem možu. On namreč e danes misli, da je on gospodar v hiši.« Preddelavec: »Kaditi ne smete, kadar Delavec: »Saj zdaj ne delam.« PO DOMOVINI P. n. upravniStvo »Domoljuba«, Ljubljana. Podpisani se toplo zahvaljujem za podporo v znesku 1000 Din, s katero mi bo olajšana Skoda, ki eem jo utrpel pri požaru dne 24. januarja pri Sv. Valburgi St. 1. Smlednik, dne 11. februarja 1932. Jernej Potočnik, s. r. Kriza. (Davču.) Gospodarska kriza — mnogi pravijo kar griia — ima res silno moč tudi na planinah. Bllzn Šestdeset družin nas je in imamo le eno krčmo s trafiko, pa smo lani popili vina za skoraj skoraj 15 jurjev manj kot predlanskim. Pri tobaku smo pa v istem času Sli nazaj kar za celih 17 jurjev. Do na-Sih listov pa kriza Se ni mogla: lani smo celo napredovali m tudi letos ne zaostanemo znatno. Vse to je Davčarjem v čast in ponos! Popravek. (Naklo.) Zadnjič smo se prezgodaj pohvalili, da so se za letošnji predpust vsi spametovali. Pa žal ni bilo res. Kar na dveh krajih so imeli na pustni torek bal: v Strahinju in v Naklem. Čudili smo se temu. Bog ve, ali je oblast kaj vedela? Bi bilo dobro po-izvedeti. — Toliko kot popravek na zadnjo notico. — Pa morda drugič kaj bolj veselega. Prosvetno društvo. (Preska pri Medvodah.) , Pustni čas je minil brez kričečih maärkerad in plesov. Nismo pa bili zato otožni in kisli. Nasmejali smo se parkrat prav pošteno v naši dvorani. Se na krizo smo pozabili, ki nae tare. Pa kaj bi tarnali, najhujši meseci so menda že za nami. Bliža se vesela pomlad, katera nam prinese dela in jela. V postnem času je naša gospodična režiserka začela pripravljati prelepo pasijonsko predstavo. Videli bomo apostole, Marijo, Jeruzalemske žene, Juda Iškarjota, rimske vojake in farizeje in od mrtvih vstalega Zveličarja, ko se prikaže Magdaleni. Predstavo uprizorimo prvič na tiho nedeljo ob 3 popoldne. Društvo. (Dev. Marija v Polju.) Dramatični odsek našega prosvetnega društva vprizori v nedeljo 21. febr. ob 4 pop. Jalenovo igro »Dom«. Režijo vodi g. pisatelj sam. Že ime igre pomeni, da je nje vsebina vseskozi ljubezen do domače grude. Igra je bila pred več leti na naSem odru z velikim uspehom igrana. Med odmori igra Sodba na pihala. Vstopnina navadna. — V pone-eljek 22. febr. ob 8 zvečer ima društvo delavski prosvetni večer. Na sporedu je poleg petja, godbe tudi predavanje o delavskih aktualnih vprašanjih. Predavatelj pride iz Ljubljane. Delavski prosvetni večer poselijo tudi člani zaloške Krekove mladine s svojim tamburaškim zborom. Člani prosvete vstop prost. Nečlani 2 Din vstopnine. Vabijo se predvsem delavci, da poselijo obe prireditvi. Tabor. (Dol pri Ljubljani.) Ker sem letošnje Mohorjeve knjige že vse prebral, poseženi rad po starih letnikih in jih nanovo pregledavam. Prav zanimiva je »Zgodovina slovenskega naroda«. Pri poglavju o taborih v turških časih sem pazil, Če bo tudi naš tabor omenjen, a nisem nič našel. Seveda, vsi ne morejo biti opisani. Zanimivo je, da tabor, ki se še danes ndiaja med vasmi Kleče in Gostinca, še prav nič ni izgubil svojega obsega, Čeprav je Sava na obeh straneh večkrat strugo menjala. Se pred nedavnim časom se je moglo videti jarek, po katerem je bila voda izpod vasi Gradolje okoli tabora napeljana. Na severnf strani je stala cerkev sv. Martina, tako pravi ustno sporočilo. Prejšnja leta so okoličani tod večkrat kopali, da bi naSli zaklad. Zaželjeni lonec cekinov se ni hotel pokazati. Res je, da so danes hudi časi, ali vendar so bili takrat, ko je svet moral iskati zavetja po taborih, Ce mnogo hujši. Misijo». (Hotič.) Po prizadevanju našega g. župnika se je pretekli teden vrSil pri nis sv. misijon, ki sta ga vodila dva čč. oo. jezuita iz Ljubljane. Lepo vreme je pripomoglo, da so se tafani v velikem številu udeleževali govorov in misijonskih pobožnosti. V četrtek zvečer se je vrSila sklepna pobožnost. Zares krasna je bila procesija z gorečimi svečami. Kresovi na bližnjih gričih, slovesno zvonenje, petje pevskega zbora, vse to je v naših srcih budilo iskreno hvaležnost do Boga, za vse prejete milosti Bog daj, da bi sv. misijon imel trajen uspeh! Novo pokopališče in druge taaimiveeti. (Šmarjeta.) Pri »Domoljubu« «te gotovo že zgrešili ime »šmarjeta«. Pa kljub temu nismo taki. da bi nas vrgli v koš! Kaj hočem povedati? To pred vsem, da hočemo imeti novo pokopališče. Res, da beseda pokopališče ni tako privlačna, kakor cerkev, katero smo pred par leti zgotovili in jo tujci občudujejo in je naš ponoe. A na gmajni pa vendar nočemo biti pokopani. S prižnice je najprvo padlo bodrilo, da naj nakopljemo peska. 62 nas je en dan bilo v »pongih«. Za srédo po Svečnici so bili naproéeni vozniki. Nič več in nič manj kot 39 voznikov je dovažalo pesek na farovško dvorišče. To ti je bil semenj in vpitje: »hat« in jhajsu bruci Kmalu bomo začeli iždelavati cementne bloke za pokopališki zid. Za cement smo se že priporočili Trboveljski premogokopni družbi. Upamo, da nam bo šla na roke z znižano ceno. Delali bomo vse v lastni režiji, samo da ne bo toliko stroškov, katerih je že itak čez glavo. Denarja ni od nikoder, ker ne moremo prodati vina, zastonj ga pa tudi ne damo. Toliko moški smo pa šel — Bali smo se, da nam bodo naprtili novo šolo. Pa so vendar oblasti spoznale, da v tehčasih ni misliti na milijonsko stavbo, zato so poslale sporočilo, da se zidava nove šole odgodi dotlej, dokler ne bodo nastopile boIJSe razmere? — V ponedeljek pred Svečnico je na Koglem zgorela Jurčičeva stanovanjska hiša, med tem ko sta šla gospodar in gospodinja v Novo mesto. Orožniki so menda požigalcu že na sledi — V Holandiji v Limburgu se je smrtno ponesrečil naš rojak Vrtačič Janez iz Sel. StariSi so od on-dotne zavarovalnice prejeli 500 holandskih goldinarjev. — Do svečnice je naša fara narasla za 17 novorojenčkov. Najbolj se postavi Kupljenikova družina iz Toplic, ki je te dni sprejela v svojo sredo že sedmega fantka. — Ženimo se pa stra šansko malo, Se bolj se pa branimo umirati. Pač pa radi beremo. Kljub vsej denarni »griži«, nas je pri poverjeniku naročenih 137 na »Domoljuba«, 82 na »Bogoljuba«, 28 na »Glasnik S. J.«. Na Mohorjeve knjige, katerih je za 20 Din cel kup, se bomo E a ta mesec naroČili. — V nedeljo smo začeli z du-ovnimi vajami za dekleta. Upamo, da bo se jib prijele besede in navodila g. patra Otona iz Novega mesta in da bodo v zanaprej Se bolj pridne Smrt kosi. (Smihel pri Novem mestu.) Nedelja 7. februarja ostane našim taraaiom v spominu. Ta dan smo imeli kar pet mrličev v župniji. Dan pozneje pa tudi ne bo tako hitro pozabljen v podružnici Smolenja vas. Trije pogrebi naenkrat! Morebiti se kaj tacega v Smolenji vasi še ni pripetilo, odkar pokopavajo ranjke na Rmolentsko božjo njivo. Pač se oglaša prepogosto sestra smrti - V ponedeljek je bil prežalosten pogreb Mavsarjeve matere iz V. 'ikega Slatneka. Se pred enim tednom zdrava in krt pka mati je zbolela nenadoma na malem zastrupljenju. Kljub zdravniški pomoči Je morala umreti mati 18 otrok. Naj bodo te skromne vrstice napisane v Domoljubu v spomin Mavsarjevi materi in v tolažbo številnim preostalimi Saj je bil »Domoljub« vedno hišni prijatelj Mavsarjeve hiše! Vesel Je moral biti vsakdo, kdor je imel priliko opazovati lepo družinsko življenje pri Mavsarjevih. Vesel posebno še takrat, kadar se je mnogoštevilna družina zbirala okrog Mavsarjeve matere, katera je bila svojin otrokom takorekoč vse: veselje, zdravje, solncel .Naj bi bila prišla kaka moderna mestna dama, ki se tako boji otrok, pogledat na Mavsarjev domi Našla bi bila, kako blagodejno vpliva na zdravega Človeka vera in življenje po krščanskih načelih. Tu je bilo doma zdravje, zadovoljnoet, pa tudi ljubezen, katera ee Žrtev ne boji. M&vsarj6v! materi bodi ohranjen Časten in hvaležen »pomin! 3 sv. wkramanti, ko je, UJUri ijW zavesti. Drug samo srednji poseshiik in powfc še 70% ...val d brez v«ake podpore, se je vendar potrudil, da onz \..Hit I i , 'u-,1»,-, „V Iiiernn l?0b- Rod stari liira. peia, gina — kodufiMwt i® mladine. (Bučka na Boltmjskeim) Na farnem pokopališču bomo akoi aj zaSeli pokopavati — na razširjenem oddelku, ki smo ga predlanskim blagoslovili. Zato je primerno, da se vsaj kratko poslovimo od starih grobov, zlasti od teh, ki so še sveži. V večnost se je preselil naš najstarejši in vedno značajni mož' v fari, 86 letni Uoninžinov oče iz Colnišč. Za njim nas je zapustil Janez Selak iz Čepa. zavntau iu- marljiv farni ključar, v življenju velik, boguvdan trpin. Mnogo-spoštovana med ljudstvom sta imela pri pogrebu jako »teviino udeležbo. K Bogu so odšle po plačilo tudi žene, še- lani poloti je umrla mamma mati Jožefa Hočevar iz Dui, stalna žitateljica sobotnega »Slovenca«. Kar na polju med jesenskim delom je izdihnila skrbna Gorenčeva mati iz Lazov. Pljučnici je nepričakovano podlegla zvesfa, šele 32 let stara žena Karolina Opalkova iz Zaboršta in zapustila 5 otrok in moža brez dela — v Ameriki... Naštetim in še mnogim drugim - našim dragim pokojnim,- sveti večna> luč. -- Za sv. zakon oklicanih je bilo v zadnjih mesecih 12 jprov, 5 pred adven-toni, 7 pred postom. »Šunmih svatbenih zabav« ni bilo. —- Naši sosedje so v zadnji številki »Domoljuba.: oznanili svetu razveseljivo piskanje in pozvanjanje pomladnih jegličev in zvončkov, te dui pa so uam poslali ostro burjo in. sneg, opaseu mraz iii led: — Več »tarili, bolebavih je obolelo. Oh ta zima! (ft Metlike.) Včasih smo se držali za ušesa, kadar je bila najhujša zima, sedaj pa. tako-le zjutraj, kaviar je —25 stopinj ali pa še huje, kakor v nedeljo, ko je bilo celo —30, ušesa enostavno «krijemo. Toda kam z nosom, tem nebegjjeučkom, ki si je svoj tron postoril sredi obraza! Kar ne veš, kaj bi z njim in. nehote ga moraš sem pa tja otajati s to-plfejžo- roko. Snaga so nami nadrobili kar za debela zimo. Gaje 40cui, pa kakšnega snega! Pod nogo poje kot vse ptiffice,. kot jeklo in bron, da are skozi ušesa, na le mraz, ampak tudi sneg. — Cez Kolpo nam ai: več treba nikakih mostov. Lepa, slovesnost (Metlika.) Na Svečnico popoldne je korakala cela procesija otrok — 180 jih je bilo — iz društva v cerkev, kjer so bili sprejeti v Marijin vrte«. Iz cele lare- so se zbrali, da bi jih Marija posadila v skupno gredico, da bi jih varovala pred nevarnostmi, ki jih življenje naslavlja človeku na. pot. Ko bi le vsi vedno ostali cvetke v tem vrtcu. Kino. (Iz Metlike.) Bn, tu pa to! Saj smo kakor v velemestu. Santo še radia-oddajne postaje bi nam bilo treba — pa tudi tags nam ne manjka, celo več jih je in z jako pestrim in zanimivim programom — tako je uganil nek hudomušnež, le da delujejo tudi brez elektrike. No, pa res, kino pa imamo, prav za res, "Treba je samo, priti in pogledati. No, tudi plačati je treba malenkost. Tri diuarje boš že kje dobil? Ne bo ti žal. Ali pa pristopi k »Prosvetnemu društvu« kot član, pa te stane vstopnina samo 2 Din. V nedeljo 21. februarja ob 8 popoldne nas bo učil Napoleon, po kakšnih potih je postal gospodar vsega sveta. Kdor bi rad videl nekaj lepega, naj su kar požuri. Ne bo ti žal. In še nekfrj si jih s seboj za druščino vzemi,, da ti ne bo dolgčas na Votta domov. Novice, (Petrova vas.) Nase gasilno društvo leto» prav pridno delujo tali na prosvetnem polju. Na našem novem odra, ta ga- ja okusno poslikal domačin Anf. Drnovšek, •smo videli že vai lepib iger. - Gospodarska «tiska je vsak dan hujša. Naše.vinarstvo je doživelo polenu Koliko se trudimo po naših vinskih goricah, pridelka pa ne moremo spraviti v denar. Kaj bi ne kazalo ozreti ae po kaki. drugi, dobičkanosneiši ßin,?!4? NaS» »S Bela ~a jè kot, nalašč ustvarjena za sadjarstvo, katerega- pa pri Ma tóomj nič, ni In vendar bi hilo lahkf sad*" MdlM»e.tHò ™ propadajoče vino. moram» v sospoda^em oziru » časom, kajft čas nas ne bo čakat Smrtna kosa. (TòmaSkai vas pri Slovenjgjiadcu.)- V »«tókjfce 12, februarja 1«32 smo pokopali »33É W^fr v. 88. letu ataroHti! Fljujfoio* nur j» končali» &vljft«je. Niliče od do- I! atoaboT- 'ura ~ »•«»' Uvodi v - <*> ^ pravidoll- | tfeè ÄÄ^ffÄ^ * ie nreskrbel vsem svojim otrokom primerno lzob-azbo? Zato so ga m> ludi ljubili iz vsega » Kako ie HI Kafpriljubljen, e pričal njegov pogreb Predsednik gasilnega društva je miei Poslovilni govor. Mnogo krasnih vencev so prinesli sorodniki in sosedje, spremljali so ga tudi gasilo., Iter ie bil njihov član. Nepozabnemu očetu in sosedu blag spomin, preostali ženi in otrokom pa naše sožalje! Prosveta. (Sv. Lovrenc na Pohorju.) Tukajšnje bralno društvo ponovi v nedeljo, 21. februarja ob 3 pop. v društvenem domu lepo ljudsko igrb »Revček Andrejček?.. Vsi. ki «le bili na pustno nedeljo zadržani, ne zamudite prilike sedaj, da ai igro cglednte. Vljudno vabljeni tudi oni, ki so igro žo videli, kajti scenarija odra bo spremenjena. Pozdrav iz hrvatskih gozuuv. (Suma Garjevica.) Že ime pove, da tukaj ne more bili ravno prijetno... Stirie slovenski fantje smo prišli v te gozdove, da bi si prislužiti, kak dinar. Pa smo se zmotili. Imamo silno težko delo. Garamo od jutra do večera, a zasliif.eik je neznaten. Pritrgujemo si pri hrani Ul delamo pozno v noč pri lunini svetlobi. da bomo vsaj za vožnjo proti domu prihranili; Velikonočni prazniki lotos ne bodo tako lepi, kot druga leta, ko smo se v domači- kraj vrnili z lepimi denarci v žepu. Kje so oni lepi časi, ko smo se za praznike veseli pozdravljali s sorodniki in prijatelji in pripovedovali, da smo dobro zaslužili v tujini?! Bog daj, da bi se ti lepi časi skoraj vrnili I — Pozdravljamo vse čitatolje »Domoljuba', posebno znance iz Loškega potoka! Jos. Türk, Jos. Mohor, Lud. Mohor, Rud. Ruparč.č. Pismo iis Balanitij«r. (Eygelshoven.) R. k. jugoslovansko društvo sv. Barbare v Ey-gelshovea-Limburgu je nakazalo v ruke preč gosp. kanonika dr. Tomaža Kl nar.ja v Ljubljani svofo 100.— Din za Dóni slepih v Ljubljani. Toliko v pojasnilo onim, ki so se zanimali če Je bil neki drugi denar odposlan v nameu, za katerega je bil izročen. — Predsedtailt. Vsak delavnik: 12.15; Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13.00: Čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 22.00: Oas in poročila — Četrtek, 18. februarja: 18.90 O prašičereii — 1COO Itali ja né črna — 19.30 SrbolirvaSriusi — 20.00 Vzso-jeslovjo — 20.30 Komorni večer — 21.90 Duetni večer ge. Beraot-Golobove in gdč. Mezetove. — Potek, 19; febru n "'ja: 11.30 Šolska ura: Nastop meščanske šole iz äiÄke - 18.30 Gospodinjska nra -19.00 francoščino — 19.80 Narodi zemlje — 2000 Prenos iz Varšave. — Sobota, 20. februarja- 17(10 Salonski kvintet — 18.00 «umberaSki uskoki — J5Ü2 0?im"."sUÌne Ta3e - 19-00 Angltäfina -19.30 Stroj m človek - 20.00 Mladina, šola, narod m cerkev _ 20:30 Kvartet »Glasbene Malice« _ 41.15 Rahmaninov op, 18: koncert za klavir In orkester na plačah - 2215 Salonski kintet. -Nedelja, 21. iebrnarja: 8.00 O sadjarstvu - 9.00 Esperanno predavanje - 9.30 Cerkvena glasba T^m P™Ha,ljohQ]nega kongresa - Poročila, plošče _ 1S.15 Dekliška ura — 10.40 »Sroe in denar-«, spevoigra — 1&45 Sn-Sl^tet - 20.00 Čajkovski:. D-ko„cart L vijolino solo m orkester na ploščah - 20.90 Sa- rerevÄ rio ?oiobiis - »■» »Ä »„„Jti E»r°r«ki prenos iz Londona,- 22.45, fenÄt ~ PonB?fi«<<> 22. februarja; 18.80 O- 91 Ä, Urf. 7 -20-00 Ko"u«t Radio kvarteta l7<Äd 1 kvm,el' ~ 2»- ifehmwja" 11.30 šolska ura - 17.30 OteoMrf- kotiček kalonakd kvintet - 1)9.00 Nemščina -1S30 ("ny ns razvojne fazo v umetbostnl zgodovini _ Ä Eksperimentalno fonetični studtj-S r^J^ Brez tretjega, drama- (Levar in/BaniS -^aiis Salonaki kvintet. - Sreda,, at feCa^' toJfiČ aW »rogram. oilj^e - 18:30 0 nS, ~ Ruščina - W.W Literarna um - 20 W- Uvod v Listnica uredtfWife I. V. &t. jurij~*" Kuincm. Zalibog Vaäega • ck frisa ue priobčiti. J. R., nerticdoh Stvar je bila dovolj po|,s„i», že v nekem,rivugem tedoHiu, zato ne kaže o t,'»? ponovno razpravljati, Ubito sreČB-t « M. »t. Para: Osebnih iri žaljivih stvari ne „k. občujemo. ' •"» u Zaaiuijuva. Ustčah»«. Na. razna vpraša.» opozarjamo, da. prenehajo biti. tisočaki, ki nim^ natisnjenega novega znultit, plačilno sredMvo-koitcu. tega meseni. Ce imu towj kdo še Uak s' tisočak, iinj gW«, da ga ta- mesec »tmouja m to, vega. Kusiit-je bo mogače zamenjati, sisr ti-očak le v. Narodni banki. Najbolj pripravno je, {e JJ vsakdo giare tisočake v dbm^čo Hranilnico fan tam zamenja. Sedaj je itak že minil tisti i!eniir radi katerega »o ljudje nnd.ževalt denar vpraševali za adi prod1 je srebrnog», ji zlatega denarja. Za te ponavljamo, da sedaj kinali Sorodna banka »rebra de-iar po tej-le ceufe to. made po 5 kroa po 11.60 Din, po 2 kroni » 4.n0 Din, komade po 1 krono po 2 23 Din, ko-mmfe po 1 fb:iht po 5.90 Din, komade po 1''tolti po 12.50 Din. Za zlati denar plača: za nsjtnv ogrski cekini po 2» »»ion. okrog 220 Din, za ameriške dolarje po 10 dolarjev okro:; 567 Din.. Tudi ta denar, če ga kdo hoče p odati, lahko nese v domačo posojilnico, ki mu posreduje to prodajo pri N? rodni banki. n .smart«»- prib I»itiji. V nedeljo 28. februarja ob 7 zjutraj se bo vršil v Društvenem domu 12. redni občni zbor »Kmetijske nabav, in jicsrctl. zadruge, r. z. r. o. z., a dnevnim redom: 1. čilanje zapisnika. 2. Poročilo odbora-. 3, Odobritev račun, zaključka. 4. Volitve odbora. 5. Slučajnosti. Zlasti v času današnje Krize, ki zadeva, possono kmeliki stan. je pomen kmetijskih zadru? 5e večji kot kdaj prej. V skupnosti je moč in rešitev. Člani, pridite na ebčni zbor poinužtBviliio in pokažite, da vam je pri »reu obstoj in napredek zadruge, ki je vaš» n Občni zbor mlekarskega fraina za i jubljnt in okolico se Bo vršil v nedeljo 21. febr. ob 9 dopoldne v dvorani Mestnega doma v Kjutiii-at n Kamnik- Dne 21. februarja ob pol 10 ne ho vršil v gasilnem domu sostimele živinorejskih in mlekarskih zadtug. Vabljeni so vsi oni, ki se za-uimnto za Kmetijsko zadružništvo. u Blaž PotomiReT« CHalnw» v i*t. Vid« »al Ljubljano priredi v nedlaljo 21. februarja v Ljud« skem domu javno predavanje o vojnih strupih v prošli svetovni, vojni in zaščiti zaledja proti njim. Predavanje pojasnjujejo skioptičiie sl'ke. Predava sanitetni polkovnik dr. Matej Jiislin. Začetek «DJ popoldne. Vsltrpnina 2 Diu. n Pevsko društvo »Danica« v Hrošici vpn-zori dae 21, Februarja v Gasilnem domu na Barju igro v štirih dejanjih: »Ollča it. 13-, K omilili ufr' i ležbi odbor. n Pni. »r.. Primožu,- nad Kamnikom bo trelA i četrto in pelo amleljj». v postu, (28, febr., 6. i» tt-marca) ob M), cerkveno opr b dalmatinski obali, kakor Šibeiiik, slapove eke Krke, Split, Dubrovnik. Lokrum, Koior, letin jo ter otoke Korčula, H v ar, Bab itd. — roški za to poiovauje so 1700 Diu. Priglasiti e je treba do 1. junija, plačati je treba 250 inarjev za prvi obrok. 5. Binkošlni izleti so predvideni na Ko-oško z avtobusom čez Jezersko, k Gospe Sve- ti, v Celovec, na Vrbako iu Osojske jezero, Ranselberg, Podkorenska sedlo, Kranjska gora, Ljubljana. Vsi stroški za ta izlet znašajo 400 Din, izv^emši vožnje na Kanzelberg. 6. Binkoštuo romanje na Trsat in izlet i ladjo na otok ,Krk. To potovanje je mišljeno za široke ljudske sloje. Podrobni načrt tega romanja objavimo, ko bo dovoljena polovična vožnja. Spolna zdržnost ni zdravlu škodtiivai Nravna propalost v spolnem življenju, ki znači in prepaja novodobno književnost in umetnost, gledališče in druge zabave, večkrat opravičujejo svoje protinaravno početje, češ, da je spolna zdržnost protinaravna in zakonska čistost nemogoča in da obe nasprotujeta zdravstvenim zahtevam ter svobodnemu pojmovanju življenja. Kaj pa pravi k temu resna medicinska veda? On ne pozua nobene resne bolezni, ki bi izvirala iz spolne zdržnosti, pač pa je nepregledna vrsta hudih in najhujših bolezni, ki nastajajo zavoljo spolne razbrzdanosti. Tako beremo pri svetovno znanem profesorju Fo-relu (ki ni krščansko orientiran po svojem svetovnem nazoru): »Mlade ljudi treba navajati (»trenirati«) na delo in vzor ter pomisliti, da se pri mladeničih izravnava spolna zdržnost na neškodljiv način tako, da narava sama po sebi zadosti v sanjali, dokler ni mogoča poroka; to je daleko najbolje in tako se prepreči okuženje družin s spolnimi boleznimi.« Isti učenjak svetovnega slovesa pravi na drugem mestu: >Močna spolna dražljivost pri-naša neskončno več zla kakor nedostajanje ali slabotnost spolnega nagona. Zategadelj velja kot glavno zdravniško navodilo čim največ možne zsfironje ali vsaj čim največja zmernost v zadovoljevanju .«polnega nagona in n» vračanje h koristnejšim toriščem življenja.«— Za pričo pokLičime še drugega moža, odličnega Američana-A> jleža, profesorja «a notranjo medicino v Orfordu W. Oslerja, M piše v svojem klasičnem učbeniku: >Osebna čistost življenja je ona prepričevalno vodilo, 'ki je moramo priporočali mi kot zdravniki. Spolna zdržnost utegne biti težka — temu težja ko drugemu — teda da se prenašati, In naša dolžnost je, to zabičevati mladim in starim, ki iščejo pri nas sveta v spolnih vprašanjih. Gotovo je, kakor pravi sv. Pavel, bolje se poročiti, nego zgorevati v ljubezenskem zublju, če pa prvo ni mogoče, so poleg oltarja .Nečistosti še drugi cltaa-ji, ki more -aa njih mladina darovati svoje žrtve. Dve xeöi sta od petih sredstev, ki jih je priporočal zdravnik Bondibilis tPamorge, (posebno sposobni, da krotita ,čutno elo; trdo delo telesa ia trdk) delo duha. Lenoba je mati vseh grehot.« Da, i'esn» del», duševno ali telesno je poleg nadnaravnih sredstev (molitev in sv. zakramenti) edino uspešno sredstvo -proti po-mehkužeuju in poltenosti. Ne le mogoča je -sveta čistost, ampak za •telo naravnost zdrava; nečistost pa pokvari telo, izpodkopava zdravje in je vzrok groznim boleznim. Zdravnik Hhrfekwid pripoveduje o mladeniču, ki je trdil, da je nemogoče čisto živeti. Prepustil se je nečistosti, — in kaj se zgodi? Ko je bil star šele dvajset leti je bü kakor starček, v petindvajsetem letu je že umrl, ait življenja. Dunajska otroška bolnica je 1. 1929 zdravila 139 spolno bolnih otrok; mestni skrbstveni zavod v berlinskem predmestju Neuköllnu je v 1, 1985 oskrboval 97 takih otrok pod 14 letom. — Nasprotno «o profesorji na vseučilišču v Eriangenu pisali že 1. 1903 visokošoleem v odprtem pismu; sZdrž- mzNo Prebivalstvo trakih JMt Od 33 čeSkib mest, S imajo nad 20.0(10 pre-ivalcev, sta zadnjih let osebno dve močno «a-8tii: Moravska Ostrava c- ZIhi. Prebivalstvo Mor. stravc ee jo pomnožilo 447 odstotkov, prebi-tfslvo Klina pa, kjer ima ata svoje podjetje, a» fS odstotkov. V treh -nie-;itl « je Število pnebi-»Istva od leta .1880. ila'je btrojtio jn ,,.je(,r v gor-«w :(270 odstotkov), v ablovcu (266 odstotlrov.) 1 v «odanbachu (222 od-iMoyU'rebivalstvo P,n-» «o ie pontnožilo v asd-"" lotili zu 170 od-Wkov, -v Bniu 14ii Bratislavi ssa 156 in v ™ '« 179 -odstotkov. *»t!etna «ama Mcva'f- h čngreba pa ™ do ameriške :Ghica-f )e popoltiama sama wavita potovanje festina Helena «uhanak. Na ««skein kolodvoru jo je ^kovala njena «mti, ■J>uvjak, -in njen «očim. f" «'»1. 'ki je -deklice tako Wfltì, jeekor «»' sama, je povedal, "m sprva -deklica ari w pregovoriti, .tla «i aJ»n«stila svojo sts-' mil«i že zopet iztaknfla kakega norca v hribih, ali arečala na oesti kakega ničvrednega .potepuha, ki ti je natveaal vse mogoče,« ji je odgovoril, a se kmaht p^rfirll. »®oS že «otfflal« Stopil je k nji in ji Ijubez-riivo ;glad® lase. Nenadoma se imi je glas spremenil. s Lačen sem kot volk. Bittra, ali bi mi ne prinesla nekoliko čaja?«" Vstala je in odšla v kuhinjo, da bi wm i »polnila željo. Ko je njena visoka, vitka, lepa postava odhajala iz sobe, je dejal sam pri sebi. »Moj Bog, kako j® podobna svoji materi. Dólg, nizek otok je vstal «red rifegovhni e&nf. Palmova drevesa so krasila nMti grfčeft in Šepetata svoja pesem spodaj ob obali, kjer so še penili beli valovi mod koralnimi grebeni in se zaletavali vanje in se mešaJi t ttmajsamo vodo, ki je dotekala Iz močvirja. Sredi palm je stala ob oba« hišic«, v oknih so se bohotile magnolije, okrog hišice so cvetele orhidije in mlada trta je prepletala palmove veje. Pripekajoče solnce je »shajalo za pomarančami 1n "hera^zlnom. Od morja je pihljal prijeten vetrič, ki fe razgibal palmove veje in neurejene kodre deklice, ki je «edeia na ozkem travniku pred hišico. Pri nogah J! je sedel mlad mornariški častnik, ki se je v preteki«» poletju poročil z njo na nekem grado la jo pripeljal sem na južno obai, prepričan, -da je te »aH košček sveta vee svet in nebesa, pačijo fe pustil v pristanišču, ?am pa je prišel, da se ponredi t« nek«j tednov, morda tudi meBecev, daleč pro? od kaWtsrwga sveta In njegovih nemirnosti, v samoti, z naravo in njenimi "©trOlri, katere jè privedla ìftìbeaen do plemenite gospe, ki je bila tako prijazna do njih in njihovih otrok. Uboga zemeljrika srečal Le kratko leto ki fe je sam t malim dojenčkom. »Nisem imel ravno prijetno mode,« jé vzdihnil sam pri sebi, »in zato sem jo v svoji ljubezni imenoval Bittró^Grerite). Ime ni nejlepše.« Vide! je, dà se odpirajo vT«ta. "Vstal je, Vstopfia je Bittra in za njo služabnrk, ki je nesel čaj. nost je mogoča, nikdar ne škoduje zdravju, marveč koristi duši in telesu.« Tudi zdravniški odsek na vseučilišču v Kristianiji je p«dal »le-dečo izjavo: >Po naši izkušnji je popolnoma kriva in napačna trditev, da čistost in zdržuost škodujeta zdravju. Mi ne vemo za prav nobeno bolezen in za prav nobeno slabost, k>: bi nastala iz deviško čistega življenja.« Človeške žrtve na čast bogovom Kako srečni smo kristjani, ker imamo tako vzvišeno daritev sv. maše! Človek gre v cerkev, je pri maši pobožno pričujoč in skaže Bógu dolžno čast, katero stvar mora skazati svojemu Stvarniku. S kakimi daritvami pa so skazovali in še skazujejo čast svojim bogovom poganski narodi? Višek njihovih daritev so bile človeške žrtve. Izmed mnogih zgledov vzemimo iz zgodovine samo en primer, to je Indijance v Ameriki, posebej rod Aztekov v Mehiki. V začetku so žrtvovali le malo ljudi bogovom, pozneje vedno več in pred prihodom Špaucev v Ameriko so jih klali kar trumoma. Leta 1486, ko so v glavnem mestu Mehike posvetili bojnemu bogu Huicilopthli novi veliki tempel, so baje zaklali do 70.000 ujetnikov. Sprevod teh nesrečnih žrtev je bil dve milji dolg. V mestu Kolula so na leto žrtvovali nkrog 6000 ljudi, v vsej državi pa letno najmanj 20.000. Kadar so Azteke zadele velike naravne nesreče in nezgode, so klicali duhovniki, češ >bogovi so žejni« in začelo se je klanje. Človeka so položili na vzbočen kamen, da so bila prša napeta. Pet duhovnikov je držalo glavo, obe roki in nogi, višji duhovnik — to-pilcus — v rdečem škrlatnem plašču pa je s kamnitim nožem, >ictlte imenovanim, prerezal nr4fl iztrea| se živo srce iz človeka, je še gor-Kv£nT proti solncu in je vrgel k nogam božanstva Telo so potem razsekali in meso pojedliV državi Inka (Peru) so iztrgali poleg srca t di pljuča in še z gorko krvjo so poma-zal? podobo malika. Meso malih otrok je bite posebna slaščica na mizi .neh.kanskega ce-sarja Montezuma, katerega je L 1520 prema-«al španski vojskovodja Ferdinand Kortez. -španski zgodovinar Bernal Diaz P"P >e sel «e stali. Daj nato iteklenico v miren kot, . a ie ohladi Vrži sedal zrn» * Irue fiksira« »olj. Teko-ma v steklenici se magona sfrdi, steklo se pa tako «greje, d» ga boš komaj ibdral v roki. Isto tako «Maja zmrzujofa vóda vojo toploto it) sicer med "semi snovmi največ. Zaupanje v zdravnika. - Bilo je na bojnem poln, Vojaški zdravnik Je M od vojaka do vojafca, so ležali ubili na po-|a,ll> ter jih je zaznaiuo-ai s kredo. Sanitejci pa' 0 nosili te zaznamovane «kupen grob. Ko so zo-enega prinesli do '""«•s« je ta nenadoma S'isil, ker se ie zbudil ; nezavesti: Nikar, jaz mi vendar živi _ Toda nite ci so mu odgovo-Kaj. to na« doktor bolj« ve, _ p(( ,0 ga S'1 v grob. — kar vpričo svojih tovarišev-; iu male deklice s svojimi lepimi, nedolžnimi obrazi, katere go skrivale za robove svojih ogrinjal In plahe, začudene oči otrok in stari sivi možje, ki ao «e »klanjali nad ognjem r- zakaj morate biti ravno vi najsrečnejši na zemlji, narod, za katerega bi bil človek pripravljen tudi umreti. Dobro, preidemo k stvari. Tisto Jutro sva v elencarmi doživela lepe reči. Kot miroljuben, star človek ne ljubim razburljivih prizorov » se jim najraje izogneta, a takrat je bilo prepozno. Jutro je bito temno in rahlo je pršil topel dež, deževne kapi je «o nama eurljaje po obrazu, silile ni cvrtnik, premočile dežni piašfc in predrle do suknje. |>ež naju je delal zaspana, ogrel in utrudil. Hiše nisva videla, dokler nisva stala pred njo. In ko sva vstopila sva najprejf zagledala Bittro Campion. Klečala je na ilovnatih tleh in pestrežljivj ljudje so ji ponudili vrečo, da »i jo je položila pod kolena. Zavita je bila v dežni plašč, katerega rob, ckrašso z modrim blagom ji je skoro popolnoma zakrival obraz. Klečala fe »redi preprostih gorjancev. Ce bi se danes prikazovali svetniki v telesnih postavah, mislim, da bi jim ne mogli izkazovati večjega spoštovanja kot eo ga ta uboga hvaležna srca izkazovala Bitfri Campion. Mene njena navzočnost ni prav r,K vznemirjala, ker sem jo že verrat opazil pri sveti Urši, oče Letueby pa se je z začudenjem ozrl nazaj in me vprašujoče pogledal. Jaz se za to nisem zmenil, ampak odšel spovedovat v sosedno sobo. Zvončkanje malega zvončka je bilo edino znamenje, po katerem sem mogel zasledovali potek svete maše. In ko sem menil, da je končana, sem opazoval nejasne slike ameriških znancev in prijateljev, ki so bil« pritrjeno na surovo ateno. Iznenada preseka tihi molk jezni gias očeta Lethebyja. j. 1'ckleknite vendar! Ali nimate nobenega spošto-: vaoja do Njega, ki se je ravnokar zopet ymif v vaša i srca in je |»ed vami na oltarju?« Ljadfe eo poSa«i I vstajali po zadnjih molitvah in so bili zelo nwoìjni 1 nad obnašanjem mladega dulvnmika, ki je — kot sem kmalu ugctovfl — z velikim navdušenjem častil pre-sveto Evhai-istijo. Počakal sem še nekoliko, nato »ern »topil mod ijndi m dni sveta maša. Po tem kratkem ožnanijn ^em ^gMet Vstopili le ^^difeia - Cainpion in nania ' s^M^Ia c£etoyo povabilo. Z velikim veseljem sva se ji zahvalila za povabilo in obžalovala, ker ji ae moreva ustreči, ker bi morala ofcrniti hrbet svojim gpstitójem in bi jih morda užalila. Mirno lahko priznam, da sem bii mnego bolj zadovoljen na teh ilovnatih Heh in poslikanih stolih kot bi ni! V òbèdniei gospoda Campion«. Res je sicer, da je Janez Casey narezal kruh v zelo široke, velike kose in neprestano v zadrogi vrtel svoj kozarec, toda na te senčne strani nisem obračal nobene pozornosti. Zajec je bil svež in dobro pripravljen, maslo «vrstno in domača dekleta so se z fpaterjo potrudila, da je bilo vse v redu in dostojno kakor na dvoru. Govorili smo o najrazličnejših stvareh, o vremenu, o žetvi, o sosedih... Zabavali ano se a starim Danom Downeyem, ki je zelo dobro poznal sveto pismo, spraševali smo ga o Jeroakimovih ofaekih in skušali izvleči iz njega njegovo skrivnost,, kje je največ zajcev v teh lirifoßi. Neprestano si je moral «»šili usta s kruhom, da bi ohranil skrivnost zase in je ne izdal drugim: Mali otroci so boječe prosili sladkorč-kov. Sosedje so potrpežljivo čakali, dokler niso postregli nama, vato m prišli na vrsto tedi oni. Blago» slovila sva jih in zapustila hišo hvaležna kakor mor« biti le . irski duhovnik hvaležen svojim ovčicam. Gramofone, radio-aparate, plošče, šivalne stroje in kolesa vam dobavi najceneje tvrdka ,AP0L0 IJUBUASA, MikloMieva e. (Palača »GRAFIKA«) Iirt&l« se je. Ona: »Joj, joj, moj prstan se mi je snel z roke in zgubila sem ga.« On: »Nič ne ne skrbi, se je ze našel. \ mojem hlačnem žepu, kjer imam denarnico, je bil.« __ Velika noč in pomlad se bližala! Marsikomu j* treba nove obleke in čevljev. Slabi časi pa marsikatere«» ovirajo pri nakupu potreb-ulh stvari. Da po možnosti olaliam te neprtlike, sem ponovno znilal do skrajne meja cene manu-fakturi, leaju, ielezu, cementu, opeki, umetnemu gnojilu itd. Posebno sem pa raiiei cene kamgar-nom ze moike obleke in volnenemu in drugemu hliju ta ženske obleke, ter klobukom. Pridite in prepričali se boste, d» kupite pri meni dobro in poceni. Dobite p« v moji trgovini vse, kar rabite i* dom. Vpeljal sem na novo betonsko železo. Ivan A. Grosek. trgovina z meš. blagom, Trebnje. 14. dražba »Divfe Rože« so vrši 21. m** rea nt velesejmu. Kote pošljite na naslov DIVJA KOŽA« Ljubljana. Velesejem. Najavljeno je mnogo inotemskih kupcev. V nekem oknu stanovanjske hiše se je naenkrat pojavila tablica t napisom: ? Klavir naprodaj.« Dobro uro nato pa se je v sosedovem oknu prikatal lepak, na katerem je stalo: 'Bravo, živijo! « Ugoden nakup Najboljše noj« v ice, rokavice, srajce, ovratnike, bravate, trikoperiio, li-eča mila in vezenine, vse potrebščine za čevljarje, Šivilje in krojače, itd. itd. pa »«jatiji rtai debite Ir pri tvrxlki Josip PETELINC, Ljubljana St. Pelra tt»-ip 7 (u rode). Dora je prišla z mesta k stricu na deželo. »Stric, zakaj pa kokoši tako kokodakajo?.-JNajbrž da so lačne..: Dora je nekoliko pomislila: : Hm. če bi bile lačne, pa bi si niesle par jajc zase. Mali oglasnik r*HÖv,co -KO kupu,e o kmetje P° trebbine aH prodni« « svoje pndolke ah ičejo posiov oziroma obrtnik, pomočnikov „li -va nc-v In narobe Mosa molili Bin 1- Prvovrstne korune iz-delce |H) ze'o ugodni ceni, od 25 k® naprej, raz >ošilja Pavel Sedej, ume.ni mlin. JavorniK, Gorenjsko. Služba CBrtoPiha se odda pri podružnic na Trški gori Morebitni prosi ci na se zgia-ijo iti žapnern uraitu v Št. Petru pri Novem mestu ifslik zašili delovanje kreme za . evi e. masti ta usnje, čistila za *ov>ne, sveč i. t. d., poceni prodam. Po-ljiie znamko za odgovor na H. Bati'. Ljub Ijana, poštni preda) 276 lanent twlM po Din 2.25 kg, laneno o'je n firnež nudi A. Trampui, Golobrdo-Medvode. Maaaadai ali v zameno noT0DC' dobro posestvo v bližini Novega mesta je dob oidoia gostilna s traf'ko, na prometnem kraju, pripravno in obrtnika »li trgovca. - Pismene ali usimene ponudbe e poslati na Anton Barbo. Gorenje Kam nce ali na iastaika Janera Barbo. Češnjice obč. Trebelno lim Malia ^ sladke mrve ter 500 kg otepov in 800 kg krompir,a sa seine proda Ivan Koci. Ravne H tič pri Litiji. Bants 0,1 14 do 17 rflnlB star ga za kmečka dela spre meni. Jožef Avsec g Ka-el' 22 D. M. v Pol u. Ui.nr, pridnega, p> ninoiic sjfnega na posestvo bUze L ubljane in dekUci 13 do 14 letno sprejmem. N slov pod štev. 1897 mta iik.0 SSŽ vajeno kmrs-ih del. Pl 'a po dogov ru ali pismeno. Naslov Franc F>jfer, pose tnik L ub-no št. 8 pusta Podnarl Gorenjsko. (anta ,d P°- • šteoiti kmetskih staršev sprejmem za vajenca mesarske ebrti. Anton škerjanc, mesar O e arska e sta št. 38, L ubi p na. PfmJmm 10 da 15 A. rrBQSiH i panjev čebel vse z mlsdimi nn-ticami; panji so ve i-nomi novi. Cene po Din 450 d < 500. Matija Jaien. Rodina 13 po^ta iirovn ca, Goren s'-;o. P za lian 200 mernikov "9H«R1 ajdovih plev. JaV-ob Avsie K eče p. Jciica pri Ljubljani. Pradiialci v ^ dravske baco«ireiščemo zi naš tednik >Za-b>vni liste. L "hkn proda a. ker ep ceni:Lep stranski zaslužek! Ponudbe ii i Upravo Za-b vni lis r, Stražišče pri Kranju. Rlk^PfCB vanni"'" olro' oüubna gospodinja se spre me mali družini na dež li; pia-lilo p» diigovoru. nastop takoi. P nudbe na upravo Dt mul ub i p -d šifro : obrtni k,- št. 1728. Ure, zlatnino in srebrnimi kupite poceni In ,uk pri tvrdkl "S H. SUTTKEI Lubiiana 1 Pr*ftPravite. da bi mnogo ljudi rado videlo, ako bi vi poročili mojo hčer?« __Snubec (hitro): -Da. vsi moji upniki.« HRANILNICA IN POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v KAMNIKU (Suina St. 22) Prva misel. On: -Sinoči se mi je P« tebi sanjalo.« Ona: >Kakšno obleko pa sem sebi?« imela »rad v lastni hISi „Pri KriSlotu" blizu poslale Izdajatelj: Dr. Fra er Klieve, Obrestuje hranilne vlooe neje, vtzane podogovoru-Rentni«* plačue posojilnica sama. JaB"l,° J sega večkratno vrednost vseh »«J Daj« poso,ila n» vknjižbo, Pr0V P, roštvu. Otvarja tekoče računi Urednik: J «I t Koäifek. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Celi.