Anketa Sodobnosti VII
134
KARL KROLOW, Nemčija
Kari Krolow je star štiriinpetdeset let, po rodu iz severne Nemčije. Dolgo je živel v Gottingenu, od leta 1956 pa v Darmstadtu. Je najreprezen-tativnejši lirik povojnega časa. Začel je kot pesnik narave, bil je, kot Peter Hunhel in Giinter Eich, učenec Wilhelma Lehmanna. Potem je pod vplivom Francozov in Špancev obrnil tej šoli hrbet. Krolow je prevajal Apollinaira,
Evropska poezija danes
135
Superviella. Eluarda, Reverdyja ter Špance Machada, Jimeneza, Altolaguirra in veliko drugih. Njegov slog je pridobil nove podobe in metafore. Opustil je rimo.
Vse te tendence in melodije najdemo tudi v pesmi Jabolka, ki sodi v kratek ciklus Pomološke pesmi, ki so nastale 1966. leta. Iz nje lahko izluščimo razvoj Krolowa samega: začetek z jabolki v vrtu severnonemškega pastorja; »učna« dopolnitev znanja s pomočjo leksikona; mitološki pomen v smislu Wilhelma Lehmanna in dvoumno namigovanje na izgubo religioznih motivov »na zahodni strani«. Zadnja kitica se spet povrača na začetek pesmi: otrok vgrizne v jabolko. Toda pesnikovo jabolko je »spesnjen sad«. Zreli pesnik ustvari pesem, jabolko, naravni red. In potem dodaja: »jesen je blizu«. Pesem je objavljena v zbirki, ki ima naslov Vsakdanje pesmi. Pesnikov jezik se vrne v vsakdanjost, k otrokom, k mitu. V tem je vrednost te pesmi, ki šteje med najlepše v novejši liriki.
Curt Hohoff