d.o.o. Iv,
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod • centralna kuijava •plinske Instalacije •kopalniška oprema •keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
HIŠA
feflDARIL ▼^•ii t •
Kjer vsa darila so doma!
Panap d.o.o., Supermesto, Ormoška 30, Ptuj
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
Aktualno Sp. Podravje •
Obrobje države in podeželje zaostajata O Stran 3
Cirkulane •
Cesta za nabiranje političnih točk?!
O Stran 6
Ptuj, petek, 18. aprila 2008
letnik LXI • št. 31 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski T
Prometna varnost
Ptuj • Motoristi umirajo prepogosto O Stran 32
Spodnje Podravje • Čas vrtnega veselja
Vse zeleni, cveti in dehti ...
V aprilu ali malem travnu smo sicer muhastega in nestalnega vremena že od nekdaj vajeni, a je letos še posebej izrazito, zelo aprilsko, saj včasih doživljamo menjavo dežja, sonca in vetra tudi po nekajkrat na dan.
Hvala bogu, bi lahko rekli, saj je to za naravo pravi balzam, kajti na vrtovih, ki so v glavnem že skopani, vse zeleni, cveti in dehti - tako kot na posnetku vrt v haloškem Hrastovcu, ki pridni gospodinji plačuje njen trud z radostjo in veseljem. Tudi trava raste kot gobe po dežju, tako da so ponekod opravili že drugo košnjo ohišnice.
Našim kmetom sicer nestalno vreme še malce nagaja, a imajo kljub temu dela čez glavo, saj so polja in vinogradi iz dneva v dan bolj živahni in obdelani. Velja pa prisluhniti staremu pregovoru, ki pravi: Malega travna presuho, kmetu nič kaj ni ljubo, dež če večkrat prirosi, vse se tega veseli!
-OM
Foto: Martin Ozmec
Dornava • "Telekomunikacijski" denar J Ormož • Izredna seja nesklepčna
Zakaj zamuda Razmišljajo o razpustitvi sveta
Nogomet •
Tekma pomembna za obe ekipi
O Stran 15
Občane Dornave in Mezgovcev je že kar nekaj časa pestila radovednost, pa tudi malo jeze, kdaj bodo na vrsti za izplačilo vlaganj v telekomunikacije. Nestrpnost je bila še toliko večja in morda tudi razumljiva, ker so njihovi sokrajani s Polenšaka denar dobili že pozno jeseni v lanskem letu.
Tako sploh ni bilo čudno, da so se okoli vprašanja izplačila denarja začele napletati najrazličnejše zgodbe; med
Ker se župan Alojz Sok ni odzval na pobudo opozicijskih svetnikov, da skliče izredno sejo občinskega sveta, menda jim niti odgovoril ni, so to storili sami, kakor jim omogočajo občinski predpisi.
Vabilo naročnikom Štajerskega tednika:
»OMOOOŠU MA
jut
24. maja 2008
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov:
Radio-Tednik Ptuj Raičeva ulica 6 p.p. 95, 2250 Ptuj
Med prijavljenimi naročniki bomo izžrebali 350 potnikov. Vstopnica za vlak bo posebna majica po ceni 6 EUR.
njimi je zakrožila tudi ta, da naj bi do zamude pri izplačilih prišlo zato, ker se občina za svoj delež denarja nikakor ne more dogovoriti z državnim pravobranilstvom, da je menda celo v tožbi in da zaradi tega stojijo tudi izplačila posameznikom.
O Stran 5
Na dnevnem redu je bila ena sama točka, razprava in ponovno sklepanje o projektu rekonstrukcije in novogradnje grajske pristave za potrebe muzejske zbirke in glasbene šole. Vendar se je pozivu na izredno sejo odzvalo le devet svetnikov, mag. Bojan Burgar se je opravičil, kakor tudi župan Alojz Sok, ki je menda na bolniškem dopustu, čeprav je nekatere svetnike motilo, kako lahko nekdo, ki je na bolniškem dopustu, nastopa na televiziji, kar po njihovem mnenju še enkrat lepo dokazuje, da zakoni in predpisi pač ne veljajo za vse državljane enako oziroma kako nekateri izpolnjujejo delovne dolžnosti.
Sklicatelji so pričakovali, da bo župan v svoji odsotnosti vsaj pooblastil podžupana, da vodi sejo, ker pa tega ni storil, je mesto predsedujočega zavzel Miroslav Tramšek. Kaj dosti dela ravno ni imel,
saj je lahko le ugotovil, da je prisotnih le devet od skupno 20 svetnikov in da seja zaradi tega ni sklepčna.
Po neuspeli seji je sledila tiskovna konferenca, na kateri je Slavko Kosi povedal, da gre za preveč pomembno temo, da bi kar tako prenehali. "V Ormožu bi končno morali najti soglasje o tem, kaj je dobro za Ormož, stojimo si na
popolnoma nasprotnih bregovih, zato naše delovanje ni produktivno in to ni dobro za Ormož. Poskušali smo vse, da bi župana in koalicijo pritegnili k dialogu, pa očitno ne gre. Če bodo seje nesklepčne tudi v prihodnje, se postavlja vprašanje smiselnosti obstoja takega občinskega sveta," je povedal Kosi.
O Stran 4
Foto: MS
Foto: vki
Ormož • Podelili priznanja
Obrtniki so proslavljali
V teh pomladnih dneh so se na slovesnosti ob podelitvi priznanj za 10-, 20- in 30-letno delo v obrtništvu sestali ormoški obrtniki. Kljub veseli naravi sestanka, ki je potekal prav na dan, ko se je zbornica preimenovala v Območno obrtno-podjetniško zbornico Ormož, pa se vabilu ni odzvalo pretirano veliko članov.
Najprej so podelili priznanja za 10 let dela v obrtništvu, ki so jih prejeli Milan Bru-men, s. p., Jožef Dragarič, s. p., Slavko Hrnčič, s. p., IGD Holermuos, d. o. o., Nives Petek, s. p., Stanislav Štuhec, s. p., in Franc To-mažič, s. p. Priznanje za 20-letno delo sta prejela Majda Ozmec, s. p., in Franc Vuk, s. p., najvišji jubilej, 30 let, pa sta slavila Jožef Švegl, s. p., in Olga Kopše Vukelič, s. p. Posebno darilo pa so ob upokojitvi namenili tudi Jožetu Špandirju, obrtniku mojstru, čigar delo je marsikateri kraj naredilo lepši in modernejši. Razveseljivo je, da njegovo delo nadaljujejo sinovi in prenekateri vajenec.
Predsednik Ivan Babič, ki je priznanja tudi podelil,
Uvodnik
je obrtnikom pripravil krajši nagovor. Povedal je, da je marsikateri član presenečen, ko dobi pošto, v kateri mu sporočajo, da bo dobil jubilejno nagrado zbornice. V obrtništvu čas beži še hitreje, saj ni osemurnega delovnika, ampak je marsikateri dan za obrtnike prekratek. Po drugi strani pa tak način dela omogoča, da se lahko pokaže inovativnost in ustvarjalnost obrtnika. Marsikomu pa je dovolj že to, da je sam svoj šef. "Od tega dne ste postali tudi člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Ormož, saj je skupščina sprejela sklep o preimenovanju na podlagi nove zakonodaje. V tem zakonu je določeno, da je članstvo obvezno in članarina je enotna za vso državo, kar pome-
Staranje je problem sedanjosti
Medtem ko se v času predsedovanja Evropski uniji Slovenija ukvarja s stavkovnimi grožnjami in bojem malih za dostojne plače, ko se politični veljaki prerekajo okrog pokrajin, ekonomske nadvlade in jesenskih volitev, nam med prsti uhaja problem, ki sicer pesti tudi Evropo in ves svet, a mu zaradi politično in gospodarsko "aktualnejših" tem ne posvečamo dovolj pozornosti. Gre za problem staranjaprebi-valstva, ki je zaradi nebrzdane pogoltnosti za dobički kljub toliko opevani socialni državi še vedno odrinjen na stran.
Finančni minister sicer pogumno ugotavlja, da je Slovenija primer staranja prebivalstva, ki pomeni velik izziv naši družbi in bo v prihodnjih desetletjih vplival na večanje pritiska na javne finance. Nekoliko povečana rodnost je sicer zanj dobra novica, a dolgoročno nas tudi to ne bo rešilo pritiska na državni proračun. Do neke mere ima prav, kajti po demografskih napovedih bo v Sloveniji leta 2050 že več kot 40 odstotkov ljudi starejših od 60 let in več, a za to je potrebno učinkovito ukrepati že sedaj in družbo organizirati drugače ter jo na to pripraviti, da bo sposobna preživeti in tudi starejšim privoščiti človeka dostojno življenje.
Že danes so kapacitete naših domov za starejše daleč premajhne, trenutno je v vrsti čakajočih na sprejem okoli 12.000 takih, ki si kljub nizkim pokojninam dom še lahko privoščijo. Resorno ministrstvo sicer obljublja, da se bodo še letos kapacitete domov za starejše povečale za okoli 2000 novih mest, a to še zdaleč ne bo zadostovalo. Tudi napovedi, da se bodo do leta 2010 zmogljivosti domskega varstva povečale s sedanjih 14.400 na 16.800, ne bodo zalegle, čeprav bi bila s tem dosežena načrtovana petodstotna vključitev starejših v domsko varstvo.
V Sloveniji imamo sicer dva strateška dokumenta, ki govorita o skrbi države za starejše, a žal sta oba nastala, ne da bi pri njihovi vsebini sodelovali tudi starejši, torej uporabniki storitev. Pri prvem iz leta 1998 se nesodelovanje uporabnikov še ni tako poznalo, pri drugem z optimističnim naslovom "Strategija razvoja varstva starejših do leta 2010 - Solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva" pa je to nesodelovanje uporabnikov zelo občutno, po mnenju predsednice zveze društev upokojencev nedopustno in do neke mere do starejših celo žaljivo, saj jih obravnavajo le, kot da so eno veliko breme družbe. Ali bomo sposobni ustvariti družbo za vse starosti, še zdaleč ni le problem sedaj starih ljudi, ampak predvsem problem tistih sedanjih in bodočih (zaenkrat še) mladih politikov, ki sedijo na ministrskih in drugih stolčkih ob vladnem koritu in na starejše pozabljajo. Ti ostajajo v nemilosti, kajti že sedaj je položaj starejših nezavidljiv, kaj bo šele čez nekaj desetletij, ko bodo stari tudi oni - če bodo starost seveda dočakali.
M. Ozmec
ni, da se je za večino članov znižala. To za zbornico pomeni sicer manj prihodkov, vendar se bo vodstvo potrudilo nuditi enake usluge kot doslej. V pravilnikih piše, kaj dobi član za svojo članarino, katere storitve pa so posebej plačljive. V OOPZ Ormož smo doslej vse usluge opravljali brezplačno in upamo, da bo tako tudi vnaprej," je povedal Ivan Babič.
Število obrtnikov na Ormo-
škem že leta ne raste in ne pada, vedno je okrog 260 obveznih in nekaj prostovoljnih članov. Njihove dejavnosti so različnih velikosti, od samo-zaposlenih pa tudi do večjih podjetij, kot so IGD Holer-muos in Komunalno podjetje Ormož. Generalni problem obrtništva so po mnenju Ivana Babiča plačilna nedisciplina in administrativne ovire, ki se sedaj počasi odpravljajo, vendar ne dovolj hitro.
Zbornica pokriva vse tri občine upravne enote Ormož in opaža, da na tem območju ni nekega razvoja, ni klime, ki bi vzpodbudila bodoče obrtnike ali jih pritegnila iz drugih okolij. Večinoma obrtniki iz Ormoža odhajajo. "Povezanost, trg, ki ga ponuja ormoško zaledje, ni veliko. Upam, da se bo spremenilo, ko se bo meja odprla in Ormož ne bo več v slepem žepu. Le 18 kilometrov stran imamo dve veliki hrvaški mesti, ki se obupno razvijata, podjetja iščejo povezave in starejši obrtniki se spominjajo, da so nekoč veliko delali za podjetja na tem koncu. Problem so seveda tudi ceste, saj dejavnost, ki je vezana na prevoze, težko prenaša prevozne stroške. Manjka nam večje podjetje, ki bi dajalo možnost kooperacije, nekaj, kar bi vse potegnilo za sabo."
Obrtniki so ob tej prilož-
nosti povedali tudi, kakšne cilje so si zadali za tekoče leto. Vzpostavljati želijo stike z njim primernimi zbornicami doma in v tujini, pripravili bodo projekt sejma KOVI-TO 2008 za kandidiranje na razna sredstva, organizirali bodo tradicionalni kulturno-jubilejni dan, na katerem podeljujejo jubilejne nagrade in izkažejo pozornost ob upokojitvi svojih članov, nastopili bodo na raznih sejmih, za katere bodo naredili plan po objavljenih razpisih sejmov in po predhodnem dogovoru z morebitnimi partnerji. Občina Ormož je letos za promocijo obrtništva namenila 5.800 EUR, ki jim bodo prišli prav pri organizaciji sejma KOVITO 2008 - obrt, turizem, vino in kletarska oprema, organizaciji raznih predavanj, izobraževanj, organizaciji izleta in piknika članov, izvajanju vseh del, ki jih predpisuje zakon, gospodarjenju s počitniškimi zmogljivostmi, zastopanjem obrtništva na lokalni ravni, obveščanjem obrtnikov in predstavitvi obrtniških poklicev osnovnim šolam, ki jo soorganizirajo skupaj z Mladinskim centrom Ormož.
Viki Klemenčič Ivanuša
Nekateri od obrtnikov, ki so za svoje delovanje prejeli priznanje Območne obrtne zbornice Ormož. Ob predsedniku Ivanu Babiču (v sredini) nagrajenca za 30-letno delo na področju obrtništva Olga Kopše Vukelič in Jožef Švegl (tretja in drugi z desne).
Opravičilo
Pri zapisu o obnovi Doma krajanov Breg, poročilo je bilo objavljeno v 28. številki Štajerskega tednika, je prišlo do napačnega zapisa o tem, daje ČS Breg - Turnišče za obnovo strehe sklenila pogodbo o delu s PGD Turnišče, šlo je le za dogovor o prostovoljnem delu čiščenja in varovanja, je še posebej poudaril predsednik ČS Breg - Turnišče Vladimir Koritnik. Za neljubo napako se opravičujemo.
MG
Sedem (ne)pomembnih dni
(Ne)prijazna država
Zdajšnja ugibanja (in prerekanja) o tem, koga in kako je prizadel novi davčni sistem, pravzaprav samo še aktualizirajo večno dilemo, kako funkcionira država in do koga je (bolj) prijazna.
V prvih letih slovenske osamosvojitve so nekateri kar naprej govorili o "prijazni" državi in tako hoteli povedati, da mora biti prednost nove slovenske države tudi v takšnih vsesplošnih odnosih, ki bodo ljudem prinašali zadovoljstvo, da živijo v urejeni državi, ki misli nanje in jih vsestransko spoštuje. Pomemben, ali celo najpomembnejši sestavni del spoštovanja pa je tudi vladanje in upravljanje države z odprtimi kartami. Na vseh področjih in ob vsakem času.
Seveda so nekateri državni posli še posebej izpostavljeni in tako rekoč stalno na očeh državljanov. Med takšne prav gotovo sodi tudi davčna politika - v ce-
loti in v sovjih posameznih delih. Še zlasti, če zaznavno velik krog politikov vseh političnih barv še posebej izrazito uporablja prav davke, se pravi finančne obremenitve ljudi s strani države za nekakšno splošno dokazilo in potrdilo "izjemne skrbi za pravičnost" in "naklonjenost do ljudi".
Ob zadnjem spreminjanju slovenske davčne zakonodaje, katere učinke čutimo zdaj, je bilo izrečenih veliko najrazličnejših besed. Tako pozicija kot opozicija sta dopovedovali, da jima je glavna preokupacija želja, da bi bil ta sistem "čim bolj pravičen", da bi jemal več tistim, ki imajo več, in manj tistim, ki živijo v pomanjkanju, hkrati pa naj bi celotni davčni instrumentarij zagotavljal vsem, tudi bogatim dovolj spodbud za še boljše delo in za še večje zaslužke, ki lahko edini zagotavljajo tudi plačilo še večjih davkov. Očitno s takšnimi zaobljubami že tedaj nekaj ni bilo v redu, to pa se potrjuje tudi zdaj. Na svetu pač ni sistema (in čudežne paličice), ki bi
bila hkrati (najbolj) naklonjena vsem. Vprašanje je torej, kdo je v boljšem položaju in - zakaj. Pri nas je bil glavni konkretni spor glede tega, ali bo novi davčni primež favoriziral bogate, da bi bili še bolj bogati in na drugi strani zaradi tega dodatno kaznoval tiste s "povprečnimi" dohodki, tako imenovani srednji sloj, ki je hkrati tudi najštevilčnejši. Vladajoči so na očitke in vprašanja opozicije odgovarjali, da ne gre za kaj takšnega, še več, po novem - ne da bi to prepričljivo pojasnili - naj bi bili tako rekoč na boljšem vsi ...
V takšnih razmerah bi bilo naravnost nujno, da bi država (vlada) po prvem letu (praktičnega) funkcioniranja novega davčnega mehanizma poskrbela za objektivno in podrobno predstavitev njegovih dejanskih učinkov in posledic. Zdaj je namreč najbolj ustrezen čas za potrditev ali zanikanje posameznih tez (in strahov) iz časov pripravljanja nove zakonodaje. Bilo bi normalno, da bi predlagatelji nove zakonodaje "triumfirali", če je praksa zares potrdila njihove napovedi (in obljube), pa tudi, da bi (samo)kri-tično priznali svoje zablode (ali zavestne odločitve?), če se je pokazalo, da so imeli s svojimi
napovedmi prav opozicija in drugi kritiki. Vsekakor pa letos ni bil čas zgolj za "tehnična pojasnila" direktorja davčne uprave.
Namesto jasnega odgovora (in pojasnila) vlade imamo zdaj spet opravek z vrsto (starih in novih) vprašanj, nove politične prepire, ob katerih državljanom ostaja, da bolj ali manj verjamejo zgolj takšnim ali drugačnim besedam. Kje so argumenti?
Prav pomanjkanje argumentov, pomanjkanje občutka, da je treba za prepričljivost vsakokratne politike (in vsakokratnih odločitev) skrbeti tako rekoč samodejno, brez dodatnih pritiskov in vprašanj, po svoje najbolj kaže, kakšen je dejanski odnos vsakokratnih upravljavcev države do državljanov, kakšna je dejanska odgovornost in zavezanost vsakokratnih vladajočih do tistih, ki so jih izvolili, kako prijazna je skratka država. S politiko, ki se ji ne zdi samoumevno, da polaga račun (in pokaže tudi vse posledice nečesa), kar je sprejela ob pomislekih in celo nasprotovanjih drugih političnih akterjev ali večjega dela javnosti, je nekaj narobe. Ali je arogantna ali pa preplašena in zavajajoča ter podcenjujoča do ljudi!?
Jak Koprivc
Foto: vki
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Spodnje Podravje • Obisk poslanske skupine SDS
Obrobje in podeželje zaostajata
V začetku tedna so se poslanci poslanske skupine SDS v okviru svojih popotovanj za spoznavanje problematike posameznih delov države mudili v Spodnjem Podravju.
Obisk poslanske skupine SDS v predvideni Ptujsko-Ormoški pokrajini je minuli ponedeljek poslance mag. Tomaža Štebeta, Mitja Lubeljška, Franca Sušnika, Bojana Homana in strokovnega sodelavca Tomaža Lisca pripeljal tudi v občine Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž.
Najprej so se želeli srečati z župani na neformalnem, za javnost zaprtem kosilu, vendar je bil od treh županov prisoten le župan Središča ob Dravi Jurij Borko. Mirka Cvetka je zamenjeval Aleš Luci, podžupan občine Sv. Tomaž, Alojza Soka, ki je trenutno po operaciji hrbtenice na zdravljenju v Zrečah, pa podžupan Branko Šumenjak. Slednji je bil tudi gostitelj na Občini Ormož, kjer so se, poleg Gimnazije Ormož in Centra za starejše občane, gostje oglasili. Predvidene teme pogovora so bile komunalna infrastruktura, hitra cesta Ptuj-Ormož in odlagališče komunalnih odpadkov.
Mitja Lubeljšek je povedal, da je namen njihovega obiska seznanitev s problemi na terenu. To je že osma bodoča pokrajina, ki so jo obiskali, in povsod so se prepričali, da je Slovenija preveč centralizirana, obrobje in podeželje pa zaostajata. Kot je povedal Lubeljšek, koalicija na rešitvi tega problema dela, vendar je opozicija blokirala sprejem ustrezne zakonodaje. Osrednja Slovenija se enkrat hitreje razvija od naše regije in je v zadnjih desetih letih BDP na prebivalca povečala za 10 milijonov, v naši regiji pa le za 5 milijonov. Po trditvah poslanca potrebujemo 16 let, da jih ujamemo, in zato naj bi bilo potrebno ustvariti regije.
Franc Sušnik je pohvalil storjeni napredek pri financiranju občin, ki sedaj dobivajo vsaj 30 % več denarja kot prej. Poudaril je, da se bo za črpanje sredstev iz kohe-zijskih skladov, katerih tretji
S pogovora na ormoški občini.
razpis je pred vrati, potrebno bolj združevati in začeti uresničevati načrte. Pri vprašanju o napredovanju hitre ceste Ormož-Ptuj pa je povedal, da pričakujejo pobudo za revizijo območja Natura 2000. Pri tem je nerealno pričakovati, da se bo v to vmešala Ljubljana, potrebna je akcija lokalne skupnosti. Za naše kmetijsko območje se mu je zdelo pomembno tudi to, da so bila v lanskem letu izplačana vsa izplačila, tudi vsa zapoznela, vezana na nitratno direktivo iz leta 2004. "Tako smo prvič po dolgem času ali pa prvič v obdobju izplačil kmetijske politike konec 2007 zabeležili stanje brez zamud v plačilih. Po zagotovilih agencije pa bodo vsi ukrepi kmetijske politike izplačani do konca junija." Omenil je še aktualno obdavčevanje subvencij, za katero meni, da bo v prihodnosti potrebno obdavčiti le del subvencij, ki so bile realno izplačane. Poslanska skupina SDS je tudi prepričana, da je treba težiti k obdavčitvi po dejanskem dohodku. Z vidika davčnih obremenitev pa je razmisleka vreden tudi podatek, da kar 60 % zemlje ne obdelujejo lastniki, ampak zakupniki. Sušnik je poudaril prizadevanja za skladen razvoj vseh 210 občin in še en poizkus koalicije v tem mandatu za ustanovitev regij.
Jurij Borko, središki župan, je ob tej priložnosti opozoril
na to, da je ob pogovorih o hitri cesti Ormož-Ptuj potrebno razmišljati tudi o odseku Ormož-Središče, saj gre ves tovorni promet potem proti Središču ob Dravi. Hrvati so v reševanju tega problema že pred nami, saj je avtocesta zgrajena do Ča-kovca, narejeni pa so že tudi prostorski načrti za navezavo do mejnega prehoda. Omenil je tudi možnosti črpanja sredstev iz kohezijskih skladov za izgradnjo komunalne infrastrukture, kar občine od Gorišnice naprej in proti Ljutomeru že počno, tri občine na Ormoškem pa so od vsega odrezane.
V popoldanskih urah so gostje iz poslanske skupine SDS obiskali tudi novonastali občini Središče ob Dravi in Sv. Tomaž.
Ptujčani na državni proračun trkajo s številnimi projekti
MO Ptuj so obiskali predstavniki poslanske skupine SDS Jože Tanko, Eva Irgl, Robert Hrovat, Andrej Bručan in Franc Jazbec. Seznanili so se z nekaterimi odprtimi problemi Ptuja in okolice, pri katerih računajo Ptujčani tudi na sredstva državnega proračuna.
Pri OŠ dr. Ljudevita Pivka, naložba bo veljala tri mili-
Foto: Črtomir Goznik
Poslanska skupina SDS, s predstavniki mestnega odbora SDS Ptuj
jone evrov, naj bi polovico zagotovila država. Ptujčani želijo tudi čim prej postati lastniki Mestnega gledališča Ptuj, ki se je obnovilo na podlagi stavbne pravice, če ne bo šlo drugače, bo MO Ptuj dolg odplačevala celih petnajst let. CERO Gajke, ki je urejeno kot vzorčna deponija v slovenskem prostoru, se hitro polni, projekt bo potrebno smiselno nadgraditi, pomembno pa je, da se obdrži tudi že pridobljeni rejting, ugotavlja predsednik MO odbora SDS Ptuj Rajko Fajt. Na področju srednjega šolstva nastajajo številne spremembe, uvajajo se novi programi, potrebno bo pridobiti nove prostore, predvsem za delavnice in laboratorije. Ideje in papirje imajo, potrebujejo le še denar. Na Ptuju ves čas govorijo tudi o regijski knjižnici, ta status ji bo potrebno tudi zagotoviti, samo občinski proračun ne bo dovolj. Poslance SDS, ki so obiskali Ptuj, so popeljali tudi v okolico Ptuja, tudi po zelo prometno obremenjujoči cesti skozi Podvince in Rogoz-nico - Novo vas, slednja pa je obremenjena še posebej zaradi gradnje odseka proti Lenartu. Ob izgradnji avtocestnega odseka bo potrebno
zagotoviti tudi popravilo tega dela, potrebno pa bo zgraditi tudi pločnike in kolesarske steze na teh vpadnicah. Poslanci, ki niso samo poslanci določenega ožjega okolja, temveč poslanci vseh nas, so se na kosili v gostilni Ernest (od tam je tudi fotografija) srečali tudi s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom. Župan je tudi predlagatelj občinskega proračuna, ki pa je še kako vezan na državni proračun. Pri tem pa je dobra komunikacija s poslanci še kako pomembna. Upati je, da bo obisk, na katerem so načeli tudi nujnost členitve Slovenije na pokrajine, prinesel določene pozitivne rezultate.
Nekateri poslanci slabo zastopali interese ljudi
Člani poslanska skupina SDS so se ustavili tudi na Destrniku, kjer jih je gostil župan občine Des-trnik in poslanec SDS v državnem zboru Franc Pukšič.
"Naš moto v tem mandatu je bil, da podeželje postane podobno mestu in počasi se ta želja tudi uresničuje,"
je uvodoma dejal Pukšič. V uvodnem govoru je izpostavil nekaj pomembnih zadev, ki so jih uspeli uresničiti v iztekajočem se štiriletnem mandatu. Med najpomembnejšimi dosežki je Pukšič izpostavil zakon o financiranju občin, dotaknil pa se je tudi regionalizacije, pri čemer je dejal, da bi ta lahko že bila v veljavi, če bi Lidija Majnik glasovala za, saj je pri sprejemanju le-te bil odločilen le en glas. "Izgubljena priložnost se dolgo ne vrne," je dejal Pukšič, s čigar trditvami se je strinjal tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, ki je še dodal, da so ljudje na našem območju imeli smolo, ker so nekateri poslanci slabo zastopali interese ljudi. "Ta koalicija je koalicija velikih odločitev," je še poudaril Tanko. Srečanja na Destrniku se je udeležil tudi poslanec Branko Marinič, ki je v prvi vrsti izpostavil infrastrukture pridobitve, ki smo jim bili priča v tem mandatu - od vlaganj v železniško in cestno infrastrukturo do posodobitev mejnih prehodov in turističnih objektov.
Viki Klemenčič Ivanuša, Dženana Bečirovič, Majda Goznik
Poslanci SDS so se z lokalnimi politiki srečali v kulturnem domu na Destrniku.
Foto: vki
Ormož • Izredna seja nesklepčna
Razmišljajo o razpustitvi sveta
Ker se župan Alojz Sok ni odzval na pobudo opozicijskih svetnikov, da skliče izredno sejo občinskega sveta, menda jim niti odgovoril ni, so to storili sami, kakor jim omogočajo občinski predpisi. Sklicatelji so bili Slavko Kosi, Ana Pevec, Veronika Vrbnjak, Miroslav Tramšek, Bogomir Luci, Zlatan Fafulic, Stanko Pignar, Stanislav Podgorelec in Jožef Hergula.
Foto: vki
Sejo se je v odsotnosti župana namenil voditi Miroslav Tramšek ob pomoči občinskih služb, vendar je lahko ugotovil le, da je seja nesklepčna.
Na dnevnem redu je bila ena sama točka, in sicer Razprava in ponovno sklepanje o Dokumentu identifikacije investicijskega projekta za rekonstrukcijo in novogradnjo Grajske pristave za potrebe muzejske zbirke in Glasbene šole Ormož s pripadajočo zunanjo in komunalno izvedbo. Omenjeni dokument je občinski svet namreč sprejel na svoji 14. redni seji, kljub temu da je opozicija opozarjala, da za predloženi dokument ni pravnih podlag in da je sprejetje navedenega dokumenta škodljivo za občino Ormož. Opozicijski svetniki so sprejeti sklep primerjali z Odlokom o lokacijskem načrtu središča mesta Ormož, Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi in Območnim razvojnim programom za območje Prlekije 2007-2013 in so mnenja, da sprejeti sklep ni v skladu z omenjenimi akti.
Vendar se je pozivu na izredno sejo odzvalo le devet svetnikov, mag. Bojan Burgar se je opravičil, kakor tudi župan Alojz Sok, ki je menda na bolniškem dopustu, čeprav je nekatere svetnike motilo, kako lahko nekdo, ki je na bolniškem dopustu, nastopa na televiziji, kar po njihovem mnenju še enkrat lepo dokazuje, da zakoni in predpisi pač ne veljajo za vse državljane enako oziroma kako nekateri
Gre namreč za dokaj neugodno sofinanciranje, saj je za posamezni projekt potrebno zagotoviti polovico lastnih sredstev. Skupna ugotovitev je, da velja denar pripeljati v regijo, potem pa se dogovoriti za prednostni vrstni red pri njegovi porabi. Letos bodo prleške občine lahko porabile okoli 700 tisoč evrov, prihodnje leto
izpolnjujejo delovne dolžnosti. Sklicatelji so pričakovali, da bo župan v svoji odsotnosti vsaj pooblastil podžupana, da vodi sejo, ker pa tega ni storil, je mesto predsedujočega zavzel Miroslav Tramšek. Kaj dosti dela ravno ni imel, saj je lahko le ugotovil, da je prisotnih le devet od skupno 20 svetnikov in da seja zaradi tega ni sklepčna.
Občinska uprava je omogočila vse pogoje za izvedbo seje, sklicateljem pa so posredovali tudi svoje mnenje k sklicu izredne seje, v katerem so podrobno predstavili črpanje evropskih sredstev, Zakon o zagotavljanju sredstev za nujne programe RS na področju kulture, Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ in Odlok o lokacijskem načrtu središča mesta Ormož. Podrobneje smo o tem že pisali, saj so bili pogledi predstavljeni na nedavni tiskovni konferenci.
Nadaljujejo Trofenikovo tradicijo
Po neuspeli seji je sledila tiskovna konferenca, na kateri je Slavko Kosi povedal, da gre za preveč pomembno temo, da bi kar tako prenehali. Ker ne ve, zakaj se člani koalicije seje o tako pomembni temi niso udeležili, ker niso prejeli vabila ali ker sejo bojkotirajo, jo namerava sklicati še enkrat, in sicer z vabili s povratnico. Takrat si bodo lahko vsi povsem na jasnem, zakaj nekaterih svetnikov ni na sejo. V tem času si je opozicija pridobila tudi dokument, ki govori o tem, da je občinska uprava že v juniju 2007 prija-
1,1 milijona evrov in leta 2010 2,7 milijona evrov.
Sicer pa je že pripravljen odlok o ustanovitvi javnega podjetja, ki bo v stoodstotni lasti občin iz upravnih enot Gornja Radgona in Ljutomer. Podjetje s sedežem v Ljutomeru bo bdelo predvsem nad vodovodnim sistemom, vse občine pa imajo do 25. aprila čas podati strokovne pripombe na predlagani osnutek
vila razvojni agenciji Maribor projekt za pridobivanje sredstev, ki govori o tem, da se bo na grajski pristavi gradila tudi glasbena šola. To naj bi bilo v nasprotju z vsaj dvema dokumentoma. Kosi je želel s tem argumentirati, da je bil sklep nezakonit in da je bila njihova zahteva po razveljaviti sprejetja sklepa pravilna. Koalicija pa naj bi kasneje po legalni poti počela, kar si je namislila. Pojasniti je želel tudi nekaj dezinformacij, ki menda krožijo po medijih. V oddaji Med nami povedano na Kabelski televiziji Ormož je župan Alojz Sok menda izjavil, da se je na podlagi pregleda projekta glasbene šole na Ptujski 12 odločil, da
odloka. Občine bodo te dni prejele projekt za C-sistem pomurskega vodovoda, ki ga je treba uvrstiti na dnevne rede prihodnjih sej občinskih svetov, kar bi pomenilo možnost, da se še do poletja letos prijavijo na razpis za sredstva iz Kohezijskega sklada. Večina občin z desnega brega reke Mure je pred kratkim že podpisala pogodbo o združevanju sredstev za izgradnjo
tam ne bo vlagal, ampak raje na Grajski pristavi. V oddaji Vroča linija na Radiu Ptuj pa je baje izjavil, da takšen projekt sploh ne obstaja in ga nikoli ni videl. "To pomeni, da so informacije, ki jih daje, nasprotujoče same sebi. Za to pa obstajajo dokazi. Dokument, ki ga je dal na agencijo, pa je potvorjen, saj ga ni nihče sprejel, odobril. Območni razvojni program Prlekije je podpisalo sedem županov in sprejelo sedem občinskih svetov in po takšnem postopku, ko je nekaj sprejeto, je treba zadevo tudi razveljaviti ali popraviti. Referenduma na podlagi zbranih podpisov Ormožanov in prebivalcev primestnega naselja Hardek
C-sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo v porečju Ščavni-ce in notranje Mure. Skupna vrednost projekta je 40,5 milijona evrov. S projektom bi uresničili izgradnjo sistema na svojem območju, vodovodno omrežje bi povezali z večjimi skupnimi vodnimi viri in ob tem zagotovili rezervne vodne vire na večjih vodovodnih sistemih.
NŠ
ne bo, ker lahko tak referendum razpiše le občinski svet. Župan pa očitno ne bere, na koga je pobuda naslovljena, in sedaj govori, da se to ne da ali da je pobuda napačno vložena. V Ormožu bi končno morali najti soglasje o tem, kaj je dobro za Ormož, stojimo si na popolnoma nasprotnih bregovih, zato naše delovanje ni produktivno in to ni dobro za Ormož. Poskušali smo vse, da bi župana in koalicijo pritegnili k dialogu, pa očitno ne gre. Če bodo seje nesklepčne tudi v prihodnje, se postavlja vprašanje smiselnosti obstoja takega občinskega sveta," je povedal Kosi.
Njegovemu mnenju se je pridružil tudi Zlatan Fafulic, ki izredno sejo podpira, ker sprejemanje projekta ni v skladu z lokalno zakonodajo. Po mnenju SD bi bilo treba projekt peljati tako, da bi najprej pristopili k spremembi lokacijskega načrta, pri kateri bi k vsebinski debati pritegnili širšo politično sfero,
zainteresirano in strokovno javnost, saj ne gre za projekt, ki bi se delal z danes na jutri, ampak za močen poseg v trenutni izgled Ormoža. Na tak način bi lahko dobili vsebinske pripombe. Obnašanje koalicije se mu ne zdi pravo in ne modro, ker brez dialoga in konsenza ne bo v nadaljevanju moč sprejeti nobene pomembne odločitve. SD ne vidi rešitve v referendumu, ga tudi vsebinsko ne podpira, ga pa spoštujejo kot najvišjo instanco demokracije.
Buldožer politika
Bogomir Luci je mnenja, da koalicija ni pripravljena na pogovor, ampak nadaljujejo buldožer politiko, kar je zanj vredno obsodbe. "Takšna arogantna drža politikov, ki nosijo v imenu stranke besedo demokracija, ni sprejemljivo. Čas je za pogovor. Na tak način nadaljujemo delo, ki je za Ormož značilno več mandatov," je bil zelo jasen Bogomir Luci.
Stanko Podgorelec je povedal, da se pobudnike izredne seje v javnosti prikazuje kot zaviralce razvoja in tiste, ki trošijo denar in ki bodo povzročili rebalans proračuna. Opozoril je, naj počakamo, pa bomo videli, kakšne in kolikšne bodo vsote, ki jih bo rabila koalicija na rebalansu. "Opozicija trdi eno, koalicija drugo, ljudje pa naj odločijo, kaj je za njih pomembno." Spregovoril je tudi o legitimnosti večine v občinskem svetu, ki izvaja določeno politiko, saj vsaj trije svetniki niso bili izvoljeni na listah, ki bi te programe zagovarjale, ampak ravno nasprotno.
Za konec je Kosi povedal še to, da izrednih sej ne sklicujejo zaradi sejnin, ampak zato, da bi razrešili pomembna vprašanja, o stroških naj se po njegovem sprašujejo tisti, ki jih silijo v to. Vsi so odgovorni svojim volivcem in nihče jim ne more preprečevati, da jasno izrazijo svojo voljo.
Viki Klemenčič Ivanuša
Prlekija • Sredstva za razvojne programe
Za osem občin pet milijonov
Za regionalne razvojne programe v obdobju do leta 2010 bo osem prleških občin imelo na razpolago skoraj 5 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Župani občin so se na minuli seji Območnega razvojnega sveta za območje Prlekije dogovarjali o uskladitvi dinamike črpanja namenjenih sredstev in si bili enotni v medsebojnem sporazumevanju pri uresničitvi projektov.
V zvezi z referendumom o muzeju so pobudniki od župana Alojza Soka prejeli drugi sklep, s katerim razpisuje 35-dnevni rok za zbiranje podpisov, saj je upravno sodišče razveljavilo rok, ki ga je sprva predpisal. Pri tem pa je prišlo do novega zapleta: župan namreč pričakuje, da bodo z novorazpisanim rokom tudi zbiranje podpisov začeli znova. Slavko Kosi je v imenu pobudnikov povedal, da so doslej zbrali okrog 500 podpisov od 550 potrebnih. Zato so se odločili, da zberejo manjkajoče podpise in jih predajo županu ter počakajo na njegovo odločitev. On pa ima potem možnost to sprejeti ali zavrniti. Če bodo podpisi zavrnjeni, napoveduje Kosi sprožitev upravnega spora, ker je mnenja, da bi bili s takšnim načinom novega zbiranja podpisov oškodovani. Upravno sodišče je namreč zahtevalo le razveljavitev roka, ne pa tudi doslej zbranih podpisov.
Dornava • "Telekomunikacijski" denar prihaja
Zakaj je prišlo do zamude pri izplačilih
Občane Dornave in Mezgovcev je že kar nekaj časa pestila radovednost, pa tudi malo jeze, kdaj bodo na vrsti za izplačilo vlaganj v telekomunikacije. Nestrpnost je bila še toliko večja in morda tudi razumljiva, ker so njihovi sokrajani s Polenšaka denar dobili že pozno jeseni v lanskem letu.
Tako sploh ni bilo čudno, da so se okoli vprašanja izplačila denarja začele napletati najrazličnejše zgodbe; med njimi je za-krožila tudi ta, da naj bi do zamude pri izplačilih prišlo zato, ker se občina za svoj delež denarja nikakor ne more dogovoriti z državnim pravobranilstvom, da je menda celo v tožbi in da zaradi tega stojijo tudi izplačila posameznikom.
Kaj je dejansko res in kje se zatika, smo povprašali župana Rajka Janžekoviča, ki je najprej povedal, da je bila poravnava pravkar podpisana in da o kakršnikoli tožbi ali nasprotovanju pravobranilstvu ni bilo nikoli niti govora: "Občina je lani prejela štiri poravnave za bivšo KS Polen-šak in ves denar smo v skladu z zakonodajo ter na podlagi odločitev komisije tudi razdelili posameznikom. Izplačila so se izvrševala v oktobru in novembru lani, seveda tistim, ki so sklenili pogodbe s takratno KS. Vsi občani, ki so imeli sklenjene individualne pogodbe s Telekomom, so morali te zadeve reševati sami, tako kot povsod. Enako bo veljalo tudi za Dornavo, pri čemer pa moram poveda-
ti, da smo ravno zdaj šele dobili predlog pobota, ki sem ga takoj podpisal in poslal nazaj. Zamuda pri dostavi pobota za Dornavo ni naša krivda; razloga za to sta dva: te pogodbe sona Državnem pravobranilstvu obravnavali kasneje kot iz Polenšaka in potrebno je bilo poslati še dodaten dokument, ki je manjkal, sicer bi kar lepo število občanov ostalo brez odškodnine!"
Predlog poravnave je občina tako prejela 11. aprila, gre pa za eno poravnavo po treh sporazumih: "V tej poravnavi je sporazum 11/82 iz leta 1982 v znesku 74.413 evrov, drugi je iz leta 1988 z dvema aneksoma in skupno znaša 80.136 evrov za 313 občanov, tretji sporazum je po pogodbi iz leta 1997, znaša pa 60.000 evrov, kar je bil že prispevek takratne občine za telefonsko centralo.
Skupno bo torej zdaj na vrsti za poplačilo 450 upravičencev iz Dornave, Mezgovcev in dela Borovcev iz občine Markovci, ki so bili tudi vezani na naše pogodbe."
Lahko bi ostali brez 80.000 evrov!
Denarja sicer ni pričakova-
Zupan Rajko Janžekovič je minuli petek podpisal pobot za izplačilo skupno 215.000 evrov vračila v telekomunikacijsko omrežje za območje bivše KS Dornava. Občani bodo svoje deleže dobili izplačane jeseni letos.
ti takoj, saj je postopek še kar precej dolg; zdaj je namreč šele podpisana poravnava, ki jo je občina odposlala nazaj, v roku 30 dni mora biti ta poravnava posredovana Slovenski odškodninski družbi, ta ima pa nato še 60 dni časa,
da pošlje znesek na občinski račun, potem pa ima občina še 30 dni, da ta denar razdeli med posameznike. Kako se bodo zneski razdelili, bo odločala že imenovana komisija. Nato pa imajo občani, ki se s predlogom pobotajo oz. s
sporazumom in zneskom, ki jim ga bo posredovala občina, ne bodo strinjali, možnost pritožiti. Tisti, ki se ne bodo pritožili, bodo denar prejeli v roku 30 dni, pritožbe pa se bodo reševale sproti oziroma po prejemu in pritožbeniki
bodo denar dobili, ko bo pritožba rešena.
"Informacije o tem, da denarja ni, ker je občina v tožbi za svoj delež denarja (60.000 evrov, op. a.) nikakor ne držijo. Ne, ne vem, od kod to. Občina se ni na nič pritožila, nikoli. Zakaj je prišlo do zamude pri izplačilih za ta del občine, bi bilo bolj umestno vprašati bivše občinsko vodstvo, saj pri posredovanju dokumentacije niso bili poslani vsi dokumenti oz. sporazumi. Kakšen mesec nazaj je bilo namreč ugotovljeno na pravobranilstvu, da manjka konkretno dokument za 80.136 evrov, torej za izplačilo odškodnine kar 313 občanom! Mi smo ga našli, na srečo ga je imel pri sebi takratni predsednik gradbenega odbora Fabijan. Če tega dokumenta ne bi posredovali oziroma našli, bi velik del naših občanov ostal popolnoma brez izplačil. Je pa tudi res, da so Dornavo obravnavali proti koncu in se je manjkajoči dokument tudi pozno odkril. Če bi nas obravnavali prej, bi se vse to pač uredilo nekoliko prej. Nikakor pa ne drži, da bi bila občina v tožbi s pravobranilstvom za svoj delež denarja. To so spet govorice!"
SM
Ptuj • Sestali so se predsedniki četrtnih skupnosti
Brezplačna uporaba prostorov tudi do pet let
Konec marca so se letos prvič sestali predsedniki četrtnih skupnosti MO Ptuj. Na dnevnem redu so imeli dve vsebinski točki, imenovanje predstavnikov četrtnih skupnosti v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj in o brezplačni uporabi prostorov v upravljanju četrtnih skupnosti, ko gre za daljšo uporabo.
Seje se je udeležil tudi dosedanji predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj Franc Kozel, ki je izčrpno predstavil delo sveta in glavne preventivne akcije na tem področju v letošnjem letu. Predsedniki četrtnih skupnosti so za svoja predstavnika v svetu imenovali Franca Kozela in Dalibor-ja Markeža, dipl. inž. na področju prometa. Seznanili pa so se tudi z gradivom o organiziranosti, vlogi in vsebini preventivnega dela na lokalni ravni, ki zajema tudi podatke o izkušnjah in rezultatih dela v MO Ptuj. Franc Kozel je tudi povedal, da bodo gradiva, povezana z delom Sveta za preventivno in vzgojo v cestnem prometu v MO Ptuj že v kratkem na spletu, da bodo dosegljiva vsem občanom, ki bodo s tem dobili možnost hitrejšega komuniciranja. Ptujski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v MO Ptuj je vzorčni primer za delo svetov v srednje velikih občinah, v
Sloveniji in v okviru EU pa za prostovoljno delo v lokalni skupnosti na področju delovanja sveta.
V okviru brezplačne uporabe prostorov v upravljanju četrtnih skupnosti se ponuja možnost uporabe le-teh tudi za obdobje petih let na podlagi sklepa mestnega sveta. Prostori, ki jih začasno ne potrebuje noben uporabnik, se lahko oddajo v brezplačno uporabo z neposredno pogodbo osebam javnega prava za izvrševanje javnih nalog, razen javnim podjetjem in nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu za izvajanje dejavnosti, za katere so ustanovljene. Vloge za brezplačno uporabo prostorov bodo četrtni sveti posredovali mestnemu svetu, ki naj bi že na majski seji odločil o prvih brezplačnih najemih teh prostorov. Društva in organizacije, ki delujejo v javnem interesu, pozivajo, da svoje vloge oddajo čimprej.
Mestno jedro se prazni
Branko Brumen, vodja referata za četrtne skupnosti in lokalno samoupravo, je predsednike četrtnih skupnosti
seznanil s potekom priprav na izdajo publikacije o ptujskih četrtnih skupnostih, ki bodo vsebovale tudi plane posamez-
nih skupnosti do leta 2010. Podprli so tudi pobudo tem, da se ponovno preuči možnost pokritja območja ČS Ro-
Foto: Črtomir Goznik
Na prvem letošnjem sestanku predsednikov četrtnih skupnosti MO Ptuj so govorili predvsem o kadrovskih zadevah in o brezplačni uporabi prostorov v upravljanju četrtnih skupnosti.
goznica in Grajena s signalom kabelske televizije. Tudi na teh območjih bi radi gledali lokalno televizijo, na Ptuj pa naj bi pripeljali tudi program SIP TV, ptujsko televizijo pa povsod tam, kjer je to mogoče. Za občane, ki so zamudili rok prijave za vračilo za vlaganje v telekomunikacijsko omrežje, velja, da se še vedno lahko oglasijo, če imajo dokumente, s katerimi bodo lahko dokazali, da so upravičenci do vračila.
V ptujskem mestnem jedru je vedno več praznih lokalov, to še posebej skrbi svetnike mestnega sveta s tega območja, Jožeta Glazerja, Albina Piška, Janeza Rožmarina in Vlada Čuša, ki so ČS Center tudi predlagali, da o tem skliče razširjeno sejo oziroma javno tribuno, podobno tisti o javnem redu in miru. Na njej bi soočili različna mnenja o tem, kako mestno jedro ohraniti in oživiti, s čimer se bodo tudi izboljšali pogoji za življenje in delo.
MG
Foto: SM
Cirkulane • Županu je prekipelo
Cesta za nabiranje političnih točk?!
Potem ko smo v našem časopisu objavili članek o neurejeni cesti v Brezovec, kmalu zatem pa še zahvalo občana Romana Kokola, ker je bila sporna cesta očiščena v nekaj dneh po objavi, je očitno prekipelo cirkulanskemu županu Janezu Jurgcu, ki je celotno zadevo glede ceste razložil precej drugače, kot je izgledala navzven.
Foto: SM
Županu Janezu Jurgcu je ob javni zahvali za očiščenje ceste v Brezovec dokončno popustila potrpežljivost: "Če si nekdo želi nabirati politične točke za jesensko poslansko kandidaturo, naj to počne na drugačen način!"
"Vsa zadeva z javno zahvalo za očiščenje ceste je šla vseeno nekoliko predaleč, zato želim pojasniti nekaj stvari, ki naj bi ostale prikrite. Kot sem že povedal, bi bila ta cesta očiščena takoj po dokončanju asfaltiranja dveh odsekov drugih cest, ki se navezujeta na cesto v Brezovec. Ker zaradi muhastega vremena ni bilo možno natančneje predvideti končanja asfaltiranja omenjenih odsekov, na sporni cesti v Brezovec pa je bilo res nekaj več laporja, nikakor pa ne 200 kubičnih metrov, sem nalog za čiščenje dal že pred dokončanjem del in preden je bil sploh objavljen prvi članek! Če že komu, potem gre zahvala za predčasno čiščenje te ceste našemu podžupanu Jožetu Klincu, ki me je opozoril na to težavo. Dejstvo je, da cesta zaradi nekaj sesute zemlje na nekaterih mestih ni bila nevarna, kot so poskušali predstaviti nekateri, res pa je bilo na njej nekaj več zemlje kot dober mesec pred tem, ko sem si cesto tudi osebno ogledal. Nikakor pa ni za čiščenje ceste razlog objava članka in nezadovoljstvo enega občana, še manj pa je bilo to čiščenje izvedeno zaradi gospoda Milana Žumbarja. Zakaj se gospod Kokol javno zahvaljuje gospodu Žumbar-ju, nimam pojma, saj se slednji kot občinski svetnik nikoli ni niti z eno besedo zavzel za ureditev te ceste. Ne na naših sejah občinskega sveta, kjer redno sodeluje, o tem se ni nikoli niti z besedico obrnil name osebno, izven sej! Čeprav ima kot svetnik možnost in celo dolžnost, da na svetu daje pobude! Menim, da je tu šlo za zakulisne igrice, da je na tovrstno javno zahva-ljevanje vplival kar gospod Žumbar. Kaj je razlog za to, lahko samo ugibam. Morda nabiranje političnih točk pred jesenskimi volitvami, saj se med našimi občani že pojavljajo anketni listi, s katerimi se ugotavlja možnost izvolitve za poslanca tega območja, in kot je slišati, je med kandidati tudi Milan Žumbar. S tega vidika se mi zdi skrajno podlo, neresno in žalostno, da se spodbuja strankarske kolege za to, da se na tak način nabira politične točke. Kaj mu bodo te točke, ne vem; morda pa resno namerava kandidirati za poslanca, čeprav je to v nasprotju z njegovimi izjavami, da se po-
litike 'ne gre rad'. Mene osebno njegova kandidatura niti malo ne moti, moti pa me, da si na tak način nekdo nabira politične točke zanjo!"
Jeza župana Janeza Jurgca, ki je prepričan, da gre pri cesti v Brezovec za zakulisne politične igrice, nikakor pa ne kritično stanje vozišča, ni majhna: "Ne vem, zakaj mi svetnik Žumbar sam ni nikoli omenil, da je cesta nujno potrebna čiščenja, če je bilo to res?! Poleg tega na ta način nesmiselno razmetavamo denar, saj bomo zdaj, po končanju asfaltiranja, cesto spet počistili, čeprav bo dela nekaj manj. Je pa to dvakratno plačevanje enega dela, in to iz občinskega proračuna, kar je po drugi strani nepošteno do ostalih občanov, čeprav ne gre za velike cifre!"
Cesta v Brezovec ni potrebna modernizacije!
Županova jeza in ogorčenje pa letita tudi na samega Romana Kokola, ki da ga je le enkrat telefonsko obvestil o stanju na cesti, nikoli pa se ni osebno oglasil pri njem, čeprav bi se lahko: "Že v telefonskem pogovoru sem mu povedal, da bomo cesto počistili takoj po končanju del, kar pa očitno ni zadoščalo, saj je potem iz tega nastal cel halo! To ne bi bilo potrebno, razen če je komu to v prid pri nabiranju glasov oziroma
političnih točk, kot sem že omenil."
Janeza Jurgca pa ni ravnodušnega pustila niti Kokolo-va izjava, da se bodo zavzeli za uvrstitev ceste v štiriletni program občine za obnove cest, saj si v prihodnje želijo urediti plazovito udrtino in preplastiti cesto: "Glede tega bom kar naravnost povedal, da cesta v Brezovec ni niti malo dotrajana, bila je asfaltirana le nekaj let nazaj in je gotovo še lep čas ne bomo preplaščevali, ker to ni potrebno! Nikakor zdaj ne bo uvrščena v noben program modernizacij! V naši občini imamo še od 30 do 40 kilometrov neasfaltiranih cest in potrebe so pri teh cestnih odsekih gotovo nujnejše in večje kot pri cesti v Brezovec! Menda je jasno in tudi veliko bolj pošteno ter humano do občanov, da bomo najprej asfaltirali ostale odseke cest kot pa se šli nepotrebnega pre-plaščevanja! Kar se tiče vzdrževanja cest, pa bi gospodu Kokolu tudi priporočal, da si malo ogleda in se pozanima, kako za to skrbijo sami občani drugje po občini!"
Za plaz je kriv tisti, ki je nepremišljeno posekal drevesa
Tudi temeljite sanacije pla-zovitega udora si Brezovčani ne morejo obetati kaj hitro: "Ta udor se sploh ne bi zgodil, če ne bi nekdo nepremiš-
ljeno posekal več dreves tik ob cesti, ki so s koreninami zarasla v bankino ceste. Ko so se ta drevesa podrla, se je bankina pač ugreznila, in ko bodo odmrle še vse korenine, se bo res popolnoma sesula. Kdo je torej kriv za takšen udor?! Občina?! Ali nekdo, ki brez razmišljanja in vprašanja, kakšne posledice bo povzročil, nekaj dela po svoje?! Zdaj je res cel odsek ceste zaradi tega poseka nevaren. Ljudje preveč delajo po svoje in na pamet, malomarno, potem pa s prstom kažejo na občino. Sicer zdaj ta začetni plaz že urejamo, vendar to ni edini plaz, na našem območju jih imamo kar nekaj, najhujši je v Gruškovcu in Okiču; denarja za to pa ne. Celovita sanacija plazu namreč stane od 100.000 evrov navzgor. Naenkrat vseh ne bomo mogli urediti, postopoma pa že. Prav tako so zelo drage zamrežitve nabrežin ob cestah in realno ne vidim možnosti, da bi si to lahko privoščili, sploh pa se to ne da izvesti v gozdnatih področjih."
Župan Jurgec je svoje nezadovoljstvo nad dogodkom sklenil z besedami, da mora kot župan skupaj z občinskim svetom, skrbeti za enakomeren razvoj celotne občine in za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje za vse občane, ne pa za uresničevanje nadstandardnih želja določenih ljudi.
SM
Od tod in tam
Dornava • Razstava Rozalije Hojnik
V novi dornavski občinski stavbi so konec minulega tedna z manjšo slovesnostjo in kulturnim utrinkom odprli razstavo domače slikarke Rozalije Hojnik s Po-lenšaka. Na otvoritvi je spregovoril tudi dornavski župan Rajko Janžekovič, kije med drugim poudaril, da občinska hiša ni le prostor politične debate, ampak predstavlja tudi center življenja na področju kulturne oziroma umetniške dejavnosti. O delu Rozalije Hojnik pa je več povedal nekdanji predsednik sekcije in njen mentor Franc Simonič. Roza-lija Hojnik se s slikarstvom ljubiteljsko ukvarja že dobrih 14 let, na tokratni razstavi pa si obiskovalci lahko ogledajo več njenih olj na platnu s krajinsko tematiko, tihožitji in portretnimi deli. Razstava bo na ogled do sredine junija.
SM
Dornava • Praznovali dan šole
Za dornavske osnovnošolce, njihove starše ter učiteljski kolektiv je bilo petkovo popoldne, 11. aprila, še posebej slovesno, saj se je v športni dvorani odvila osrednja proslava ob dnevu šole. Pričakovanega častnega gosta, predsednika države Danila Turka, ki so ga pompozno najavili na vabilu za proslavo, sicer ni bilo, kar je verjetno marsikoga, ki je res verjel v njegov obisk, neprijetno presenetilo, so pa v pričakovanju obiska njegove ek-scelence okolico šole in njeno notranjost počistili in uredili, daje kar sijalo. Proslava seje začela z uvodnim nagovorom ravnateljice Marte Tuš, ki je pozdravila vse prisotne, še posebej nekaj visokih gostov, nato pa se podrobno zahvalila vsem sponzorjem, ki so prireditev omogočili. Kot slavnostni govornik je nato nastopil predsednik ustanove dr. Antona Trstenjaka Milan Lovrenčič, ki se časovno ni dal omejiti in je v precej dolgem nagovoru predstavil pomen, delo in življenje Primoža Trubarja ter izjemen pomen slovenske domoljubne vzgoje s ciljem ohranjanja slovenske identitete ter zraven zamešal še malo pomembnosti ohranjanja ter ustanavljanja maistrovih društev. V drugem, kulturnem delu proslave, so se nato izkazali domači osnovnošolci ter otroci iz vrtca, ki so se predstavljali s poezijo, recitali, skeči, plesom in pesmijo.
SM
Šturmovci • Obnova križa
Naselje in krajinski park Šturmovci ima, kljub temu da je v naših krajih to zelo pogosto, eno samo nabožno znamenje; križ, ki stoji na obrobju parka, že tik pred centrom Vidma. Križ datira v leto 1913, zakaj je bil postavljen prav tam, pa danes ne ve nihče. Kljub temu oziroma prav zato, ker gre za edino tovrstno znamenje v celotnem naselju, so se ga Šturmovčani odločili po dolgih letih obnoviti, predvsem je potrebno ponovno zaščititi leseno konstrukcijo, nadgraditi pločevinasti nadstrešek, ki je bil ukraden, ter nadomestiti prav tako ukraden kip Device Marije. Obnovo križa so začeli v teh dneh, ko so okrog njega najprej uredili okolico in zasejali travo ter mlado lipo, zaključek celovite obnove pa bodo obeležili s krajšo slovesnostjo.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Podlehnik • Skupna vaja slovenskih in drugih evropskih policij
Za večjo učinkovitost ob izrednih razmerah
Slovenska policija je v sodelovanju z agencijo za vodenje operativnega delovanja na zunanjih mejah Evropske unije Frontex na območju Slovenije od 7. do vključno 11. aprila uspešno izvedla skupno vajo pripadnikov skupin Rabit (Rapid border intervention teams) za hitro posredovanje na zunanjih mejah Evropske unije. Na njej je sodelovalo 30 policistov iz 20 evropskih držav.
Kot je med potekom vaje na novinarski konferenci v prostorih policijske postaje v Pod-lehniku v četrtek, 10. aprila, poudaril Drago Menegali-ja, uradni govorec MNZ za evropske zadeve, je bila izvedba prve tovrstne vaje na zunanji meji EU v skladu z dogovorom z agencijo Frontex namenoma umeščena v čas slovenskega predsedovanja svetu Evropske unije, saj sta boj proti ilegalnim migracijam in nadzor zunanje meje EU ena od prioritet slovenskega predsedovanja. Vaja, na kateri je sodelovalo 30 pripadnikov skupine Rabit iz 20 evropskih držav, je potekala na območju policijskih uprav Maribor in Celje, ki skupaj nadzorujeta več kot 160 km zunanje meje in sta med vsemi policijskimi upravami na področju nadzora državne meje najbolj obremenjeni. V lanskem letu je bilo na območju teh dveh policijskih uprav odkritih več kot 18 % vseh ilegalnih migracij in več kot 23 % vseh v Sloveniji odkritih ponarejenih dokumentov.
Daniela Lorbek, vodje
Foto: M. Ozmec
Potek mednarodne vaje evropskih policijskih enot RABIT so si ogledali tudi številni novinarji, ki so imeli največ vprašanj za predstavnika Frontexa, sira Gila Ariasa Fernandeza (levo).
sektorja mejne policije v upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi, je povedal, da je bil glavni namen te vaje predvsem preveriti izvajanje pooblastil pripadnikov za hitro posredovanje v praksi, pripadniki agencije Frontex pa so ob tem preverjali tudi njeno logistično izvedbo. Število ilegalnih migracij sicer zadnja leta upada, samo lani so zabeležili 38 odstotkov manj ilegalnih prebegov kot leto poprej, še vedno pa so najbolj obreme-
njena predvsem obmejna območja ob južni Schengenski meji s sosednjo Hrvaško.
Tudi poti ilegalnih migracij so se nekoliko spremenile, čeprav je še vedno najbolj aktualna Balkanska pot, ki vodi iz Turčije, Albanije in Makedonije prek Srbije in Koso-vega v Črno goro, od tam pa v Bosno in Hercegovino ter prek Hrvaške v Slovenijo.
Sicer pa so 30 pripadnikov mednarodne skupine Rabit med vajo razdelili tako, da jih je šest izvajalo mejno kon-
Foto: M. Ozmec
Številnim novinarjem so v Podlehniku potek mednarodne vaje skupin RABIT predstavili (z desne) Drago Menegalija, Danijel Lorbek, Gil Arias Fernandez in Michael Parzyszek.
trolo na območju mednarodnega mejnega prehoda Gru-škovje, štirje na MP Zavrč, 10 jih je skupaj s slovenskimi policisti varovalo državno mejo na območju PP Ormož, štirje na območju PP Podlehnik, šest pripadnikov pa je bilo na območju PP Rogaška Slatina. Vsi so delali tako kot slovenski policisti v treh izmenah, v času vaje pa so skupaj s slovenskimi policisti ugotovili tudi več prekrškov.
Namestnik izvršnega direktorja agencije Frontex Gil Arias Fernandez je potek vaje ugodno ocenil, pohvalil je odlično organizacijo in delovanje slovenske policije, posebno zadovoljstvo pa je izrazil tudi nad dobrim sodelovanjem slovenskih policistov s policisti iz drugih držav. Ob predstavitvi mednarodne obmejne vaje pa je povedal, da so bile skupine Rabit za hitro posredovanje na zunanjih mejah EU ustanovljene lani in so namenjene hitri pomoči državam članicam, ki bi se soočale z nenadnim porastom ilegalnih migracij na zunanjih mejah in jih same ne bi mogle učinkovito zajeziti. Seveda odgovornost za nadzor meje ostaja v pristojnosti držav članic, zato je pomoč pripadnikov Rabit mišljena predvsem kratkoročno.
Po Fernandezovih besedah ima agencija Frontex na seznamu okoli 600 pripadnikov policijskih enot, ki so bili izbrani v posameznih državah članicah EU, med njimi so tudi štirje pripadniki slovenske policije, visoko usposobljeni za različne oblike nadzora državne meje, v primeru potrebe in izrednih razmer pa lahko pripadnike skupine Rabit iz večine evropskih držav aktivirajo v najmanj 10 do največ 15 dneh.
"Kadar država članica na agencijo Frontex naslovi
prošnjo za pomoč v obliki posredovanja pripadnikov enot Rabit, agencija izbere policiste z ustreznimi znanji, ki so tudi ustrezno usposobljeni in zagotovi učinkovit odgovor na trenutne razmere glede na krizno situacijo. Te skupine Rabit, ki so zelo prilagodljive lokalnim zahtevam, bi lahko brez ovir imenovali tudi mednarodni gasilci, saj so v primeru "požara" v kateri od držav članic EU vedno pripravljeni priskočiti na pomoč," je dejal Fernandez in ob tem poudaril, da morajo pripadniki Rabit v državi gostiteljici vedno spoštovati osnovna načela človekovih pravic ter njeno in evropsko zakonodajo.
Zanimivo je tudi, da so v
sedmih mesecih, odkar so slovenski policisti pričeli uporabljati schengenski informacijski sitem, torej od 1. septembra lani do konca letošnjega marca v Sloveniji z uporabo SISone4all sistema na zunanjih mejah opravili 9,56 milijona najrazličnejših preverjanj oseb, listin in vozil, od tega je bilo "zadetkov" za iskanimi osebami 4.661, pri čemer je bilo prijetih 76 oseb, 3187 oseb je bilo zavrnjenih oziroma je bil zavrnjen dostop v državo, izsledenih je bilo 31 odraslih pogrešanih oseb, 9 mladostnikov, zaseženih je bilo 196 ponarejenih dokumentov, odkritih pa je bilo tudi 369 iskanih, pretežno ukradenih vozil.
M. Ozmec
V Sloveniji je bilo v letu 2007 obravnavanih 2.479 ilegalnih prehodov državne meje, kar je v primerjavi z letom poprej, ko je bilo obravnavanih 4.026, zmanjšanje za dobrih 38 %. Večina ali več kot 71 % ilegalnih prehodov je bilo odkritih na južni meji EU, torej na meji z Republiko Hrvaško. V lanskem letu so na območju Slovenije odkrili 999 ponarejenih in preurejenih dokumentov, predlani pa 1.161, policisti pa z zadovoljstvom ugotavljajo, da se trend padca števila ilegalnih prehodov in ponarejenih dokumentov nadaljuje tudi v letošnjem letu.
Foto: M. Ozmec
Pripadnika skupine RABIT, slovenski policist Elvis Marinič in policist iz Latvije, med nadzorom zelene meje s sosednjo Republiko Hrvaško pri gozdarski hiši Tisovec v Varvaselah pri Žetalah.
Žetale • Z zadnje seje občinskega sveta
Klonili pri podražitvi smeti in razpisu RRP
Občina Žetale je med zadnjimi oziroma zadnja, ki je klonila pred zahtevo Čistega mesta po podražitvi odvoza odpadkov. "Točka s to tematiko je pri nas že tradicionalna točka dnevnega reda; in kakšna bo vaša odločitev danes," je s prikritim nasmehom vprašal župan Anton Butolen svetnike v sejni sobi.
Gorišnica • Občni zbor Gasilske zveze
Gasilec je vsak četrti občan!
Gasilska zveza (GZ) občine Gorišnica združuje kar osem prostovoljnih gasilskih društev, kar je rekordna številka glede na velikost občine, s skupno okoli 1000 člani, kar pomeni, da je vsak četrti občan tudi gasilec. Zvezo od lani vodi predsednik Jože Bratuša.
Po skupni, dokaj težko sprejeti odločitvi občina Zetale letos ne bo kandidirala za pridobitev denarja iz naslova RRP za cesto, saj nikakor ne morejo zagotoviti lastnega deleža sredstev, pač pa bodo poskušali na naslednjem razpisu, do takrat pa bodo trdno držali pesti, da bo razpis še možno kandidirati s cestnimi projekti.
Foto: SM
Predsednik odbora za infrastrukturo Janez Vodušek je na takšno županovo iztočnico povedal: 'V našem odboru, pa tudi sicer, menimo, da sploh več ni smiselno in ni potrebe razpravljati o tej problematiki, ker vedno obvelja zahtevek Čistega mesta. Doslej so podražitev potrdile praktično čisto vse občine, razen ene, zato ni videti alternative. Predlog sklepa našega odbora je, da se podražitev pač potrdi s pogojem, da se v naši občini čimprej uredijo ekološki otoki, izpelje akcija odvoza nevarnih odpadkov in predvsem odvoz salonitnih plošč, ki čakajo pripravljene!"
In tako je žetalski občinski svet, po krajši debati, iz katere je bilo sicer čisto jasno razbrati, da povišanja cene nikakor ne marajo, vendarle z večino glasov potrdil zahtevek Čistega mesta ...
Večino aprilske seje pa je oblikovalo sprejemanje in potrjevanje poročil in nagrad za uspešnost pri delu različnih javnih zavodov; od zdravstvenega doma, preko knjižnice Ivana Potrča, ptujskih lekarn do glasbene šole in šole Lju-devita Pivka. Kaj prida vpliva
"Večje število gasilskih društev je dediščina naših prednikov, ki jo cenimo in nikakor ne mislimo v smeri morebitnega zmanjšanja števila društev. Sicer nas, gasilcev, ni nikoli preveč, kar se najbolj vidi in občuti ob akcijah in nujnih intervencijah. Na Primorskem se, recimo, srečujejo s hudimi težavami zaradi pomanjkanja gasilcev-opera-tivcev, pri nas, na Štajerskem, pa nas je ravno prav in s tem zaenkrat še nimamo težav."
Konec prejšnjega tedna so se člani zbrali na rednem 12. občnem zboru, kjer so pre-
na ocene delovne uspešnosti svetniki seveda niso imeli, česar so se jasno zavedali in to tudi povedali; v "nos" pa sta jim šli predvsem dve zadevi. Prva je bila plačilo obveznosti do Knjižnice Ivana Potrča, saj so iz podatkov o realizaciji videli, da nekatere občine sploh niso poravnale svojih finančnih obveznosti, nekatere le v višini nekaj odstotkov, le nekaj (med njimi tudi Žetale) pa so poravnale vse "dolgove". Z županom na čelu so menili, da so občine glede na tovrstno samosvoje plačevanje potem v zelo neenakopravnem položaju in sklenili, da bodo od knjižnice zahtevali dodatna pojasnila.
Megalomanske nagrade direktorici Lekarn Ptuj
Drugič se je oblak nezadovoljstva zakadil ob potrjevanju delovne uspešnosti direktorice Lekarn Ptuj. Čeprav so lahko svetniki potrjevali le en sklep, po katerem bo direktorica dobila nekaj čez 4000 evrov nagrade za delovno uspešnost, je bilo iz prilože-
gledali minulo delo, dosežene rezultate in se seznanili s planom dela za letos. "Lani smo imeli volilni občni zbor in izvolili novo vodstvo, realizirali pa smo tudi vse cilje in aktivnosti. Sodelovali smo pri gašenju sedmih večjih požarov, nekaj je bilo tudi travniških. Lanske naložbe pa so bile namenjene predvsem nabavi osebne zaščitne opreme. Za letos pa imamo v planu nabavo novega gasilskega vozila za PGD Zagojiči, gre pa za vozilo za moštvo z avtoprikolico s celotnim orodjem za intervencije, ki ga bo 50-odstotno
financirala občina, razliko pa naša gasilska društva. Ob tem je v planu še sodelovanje na kongresu GZ Slovenije, mladinke iz PGD Gorišnica pa se bodo maja udeležile državnega gasilskega tekmovanja. Seveda pa smo dolžni braniti še tri naslove prvakov medobčinske lige, tako da bo leto na tekmovalnem področju za nas zelo zanimivo. Prav tako bomo izvedli že tradicionalni gasilski tabor za naš podmladek in dan gasilcev GZ Gorišnica, ki bo letos v Gorišnici v sklopu praznovanja njihove 80-letnice delovanja. Jeseni bomo spet izvajali mesec požarne varnosti, precej bo tudi predavanj in posvetovanj," je povedal Jože Bratuša ter ob tem dodal, da so zlasti ponosni na številen gasilski podmladek, ki dosega tudi odlične rezultate na tekmovanjih.
Sicer pa se tudi v GZ Go-rišnica na letošnjem občnem zboru, podobno kot v Dorna-vi, še niso odločili za sprejetje novega statuta, napovedujejo pa, da ga bodo sprejeli na prihodnjem občnem zboru naslednje leto.
SM
nega poročila razvidno še zanimivo dejstvo, da direktorici pripadata še dve ločeni nagradi za uspešnost, in sicer druga v višini 9037 evrov in tretja v višini 6025 evrov. Skupno (seveda v skladu za zakonodajo) si bo tako lahko direktorica Lekarn Ptuj na račun treh vrst nagrad izplačala kar dobrih 19.000 evrov! Žetalski svetniki sicer niso posebej oklevali pri soglasju k nagradi, imeli so pa nekaj pripomb, ki je jih povsem razumeti. V prvi vrsti, kot je povedal župan, naj bi bil cilj vsakega javnega zavoda omogočati čim boljšo dostopnost storitev po čim nižjih cenah in nikakor ne s ciljem ustvarjanja dobička: "Res pa je, da tu ni krivda v Lekarnah, ampak pri tistih, ki določajo cene zdravil!" Plajnškova je pripomnila, da jo motijo tri vrste nagrad, ki skupno prinesejo res enorm-no visoko cifro, vsi skupaj pa so se nato strinjali, da je takšen znesek nagrad veliko več, kot zasluži povprečno dobro plačan delavec skozi vse leto. In še dodali, da bi bilo skorajda bolje, če jim takšnih zahtev po soglasjih sploh ne bi pošiljali. In potem je na koncu padel še zanimiv predlog, da bi direktorica lahko tako visoko denarno nagrado morda namenila za kaj drugega, morda za nakup ali opremo kakšne manjše lekarne v bolj odročnih krajih ali pa ga donirala. Sicer pa so svetniki potrdili oz. soglašali z izplačilom na-
grad pri vseh točkah za vse javne zavode.
Poskušali bodo raje drugo leto ...
Župan Butolen pa je svetnike seznanil tudi s poteki projektov in razpisov v teku. Kot je povedal, so s projektom izgradnje ceste Kočice-Nadole objavili razpis za izvajalca del, odpiranje ponudb pa bo 20. maja. Na isti dan, z uro razlike, bo potekalo tudi odpiranje ponudb za izvajalca izgradnje pločnikov in razsvetljave v centru Žetal. Komisijo za šolske prevoze (ki je ostala v isti sestavi kot lani) je opomnil še, da naj pazi, da bo razpis pripravljen in končan pred koncem šolskega leta. Po informacijah Stanka Skledarja, predsednika te komisije, trenutno preverjajo možnosti, kako vse učence prepeljati z 18-sedežnimi minibusi.
Zataknilo pa se je pri vprašanju prijave občine na tretji razpis iz naslova RRP. Žeta-lam namreč za letošnje leto iz tega naslova pripada samo 59.000 evrov, naslednje leto 85.000 evrov, leta 2010 pa dobrih 225.000 evrov. Vendar pa, glede na to, da mora biti projekt za prijavo vreden vsaj 600.000 evrov, Žetale za letos ne morejo nikakor zagotoviti svojega občinskega deleža, sicer pa bi želele kandidirati s projektom modernizacije ceste na Prekože. Butolen je
svetnikom natančno pojasnil pravzaprav samo dve možnosti, ki jih imajo: da se letos vseeno prijavijo na ta razpis, nato pa z nekoliko sreče in ustreznim aneksom prenesejo denar in začetek izgradnje v naslednje leto, ko poskušajo pač zagotoviti svoj lastni delež. V tem primeru, če bi šlo "dobro" skozi, bi drugo leto iz RRP dobili skupno približno 144.000 evrov, sami pa bi morali zagotoviti okoli 50.000 evrov. Leto 2010 finančno naj ne bi bilo toliko težavno. Druga možnost je, da letošnji razpis izpustijo in se prijavijo na naslednjega, ki bo predvidoma naslednje leto (morda pa že letos jeseni), saj jih bo predvidena dodeljena vsota denarja počakala, vendar je veliko vprašanje, ali bo razpis še vključeval možnost projektov s področja cestne infrastrukture. Pri tej drugi možnosti bi se jim torej lahko zgodilo, da s cesto ne bodo mogli več kandidirati, lahko pa bi namesto tega morda z dvorano oziroma domom. Svetniki so bili postavljeni pred precejšnjo dilemo, kako se odločiti in kar nekaj časa ni bilo slišati nobenega pravega odgovora. Na koncu so se vendarle odločili tvegati in se bodo prijavili na naslednji razpis; če bo še obstajala možnost dobiti denar za cesto, bodo modernizirali to, če pa ne več, bodo sredstva pač vložili v dvorano.
SM
Ptuj • Zdravstvo v urejanju plačnih razmerij
Zdravniki so slabo plačani in utrujeni
Sporazum med vlado in Fidesom je dodelan do zadnjih podrobnosti, v četrtek se je z njim seznanil glavni odbor Fidesa in tudi odločal o stavki. Če ga bo potrdil in bo stavka odpovedana, bosta pogajalski strani dogovor podpisali danes.
Kljub veliki možnosti, da bo stavka zdravnikov vendarle odpovedana, so se tudi v ptujski bolnišnici in zdravstvenem domu pripravljali na spremenjen način dela med stavko. Če splošna stavka zdravnikov in zobozdravnikov ne bo odpovedana, se bo pričela danes zjutraj ob 8. uri in bo trajala, dokler ne bo prišlo do izpolnitve stavkovnih zahtev zdravnikov in zobozdravnikov.
Stavke si zdravniki v nobenem primeru ne želijo, zato tudi pozivi, da se čimprej uredi ustrezno zvišanje plač, sklene poseben tarifni del h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike zaradi uveljavitve zakona o sistemu plač v javnem sektorju skladno s predlogi sindikata Fides, ker bo le tako mogoče preprečiti nadaljnje razvrednotenje zdravniškega dela, kar že danes nevarno slabi zdravstveni sistem in s tem pravice bolnikov. Trenutno v Sloveniji primanjkuje 2000 zdravnikov, breme zdravstvene oskrbe prevzema zgolj 4500 zdravnikov, ki so izjemno obremenjeni, saj morajo delati 230 in več ur na mesec. Zaradi preobremenjenosti in velikega števila imajo le še dobrih sedem minut za pregled enega pacienta. Zdravnik začetnik dobi na uro 7,5 evra, najbolje plačani specialist pa le 10,5 evra.
V primeru stavke bodo poskrbeli za vse mlajše od 18 let in starejše od 65 let (to sta po novem kategoriji, pri katerih se stavka sploh ne bo poznala), zagotovljeno pa bo tudi celovito zdravstveno varstvo za nosečnice in porodnice. Delo bo potekalo skladno z zakonom o stavki in zakonom o zdravniški službi. Prav tako bodo izvajali prve preglede bolnikov v ambulantah, zdravniki pa bo odločili o nadaljnji diagnostiki in zdravljenju. Le v nujnih primerih bo bolnik dobil izvide takoj, sicer pa šele po stavki. Nujna zdravniška pomoč bo delovala nemoteno. V času stavke bodo izvajali tiste zdravniške storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt. Zdravili bodo tudi vsa vročinska stanja in infekcije, poškodbe in zastrupitve, kronične bolezni.
O vzrokih za stavko in problemih zdravništva smo se pogovarjali s predstavnikom Fidesa v ptujski bolnišnici Darkom Jazbecem, dr. med., spec. kirurgom, in Tatjano Kolar, dr. med., spec. ginekologinjo, predstavnico
Fidesa iz JZ Zdravstveni dom Ptuj.
Zgodba zdravniških plač je dolga, problemi se dejansko vlečejo že iz leta 2000, zdaj so se nakopičili, napoved stavke pa je zadnji izhod v sili, česar pa si slovensko zdravništvo ne želi. Stavka (v času, ko je nastajal naš pogovor, to je v sredo, se še ni vedelo, ali bo do nje prišlo, op. avt.) ni naperjena proti bolnikom, temveč gre za množični protest slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov, v katerega sta se vključila tudi Zdravniška zbornica in Zdravniško društvo, je med drugim povedal Darko Jazbec, in tudi zasebni zdravniki. Slovenski zdravniki niso samo slabo plačani, so tudi preobremenjeni.
V ptujski bolnišnici je trenutno zaposlenih sedem kirurgov in ena specialistka. Vsi kirurgi oddelajo okrog 300 ur mesečno; če želijo, da se tudi v dopoldanskem delu opravlja redni program operacij, morajo po dežurstvu ostati v službi, kar pomeni 32-urno neprekinjeno prisotnost, čez vikend pa celo 48-urno. Zdravniki so povsod po Sloveniji obremenjeni preko zakonske obremenitve.
Utrujen zdravnik je nevaren zdravnik
Po zakonu bi lahko delali osem nadur tedensko, kasneje pa jim je bilo omogočeno, da se z njihovo privolitvijo ta obremenitev lahko poveča.
"Ne gre samo za zakonsko dovoljene stvari, pacientom želimo sporočiti, čeprav nihče ne verjame, da stavkamo tudi v njihovo korist, kajti ko si utrujen, si dejansko že ne-
Foto: Črtomir Goznik
Darko Jazbec, dr. med., spec. kirurg: "Kirurgi v ptujski bolnišnici delamo v povprečju 300 ur in več na mesec."
varen zanje. To tudi sami opažamo, če si priznamo ali ne. Meni se je že večkrat zgodilo, da sem se odločil, da pacienta ne bom operiral, ker sem bil preveč utrujen. Kakšnega so že peljali v operacijsko, ko sem mu povedal, da ga ne morem operirati zaradi utrujenosti. To ni bilo le enkrat, vprašanje pa je, kdaj se za to odločiš. Zaradi pomanjkanja zdravnikov in utrujenosti že prihaja ne samo v ptujski bolnišnici, temveč povsod po Sloveniji, do različnih improvizacij, ker poskušaš pacientu, ki je pripravljen na operacijo, ugoditi, pa čeprav jo izvaja en sam kirurg, a bi jo morala dva," obrazloži Darko Jazbec.
S povišanjem zdravniških plač se problemi v sloven-
skem zdravstvu ne bodo rešili, pa tudi zadovoljstvo ne bo preveliko, ker se bo realizacija zavlekla do leta 2010. Z dogovorjenim povišanjem plač bodo morda lovili stopnjo inflacije, da ne bi potonili še globlje. Razmerje zdravniških plač je trenutno 2,08, na Portugalskem na primer, ki se lahko po BDP primerja s Slovenijo, pa znaša 3,3, a se pripravljajo na stavko. Vlada je sicer razmišljala, da bo problem začasno rešil "uvoz" zdravnikov. Slovenija ni več obljubljena dežela, tudi iz bivših jugoslovanskih republik se zdravniki več ne zaposlujejo v Sloveniji, ampak jo obidejo, ker so pogoji za delo in plače drugje veliko boljši. Velike možnosti ponujajo Irska, Anglija, Švedska, kjer
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Kolar, dr. med., spec. ginekologinja: "Večji problem kot same plače je obremenjenost zdravnikov."
se zdravniki po zelo kratkih postopkih lahko zaposlijo. Dogaja se, da si nekateri slovenski zdravniki svoj standard že izboljšujejo z delom ob vikendih v tujini, to pa jih še dodatno izčrpava.
Za paciente vedno manj časa
Čeprav je po zadnjih pogajanjih, ki so privedla do sporazuma, že bolj verjetno, da do stavke ne bo prišlo, so v zdravstvenih zavodih priprave nanjo vzeli zeli resno. Oblikovali so stavkovne odbore in scenarije za delo v času stavke. Tatjana Kolar, dr. med., spec. ginekologinja, je sodelovala že v stavki leta 1996, takrat je bilo tudi uzakonjeno, kaj je potrebno delati v času stavke. Stavka je trajala tri tedne, bilo je zelo neprijetno, se spominja. V ženskem dispanzerju v ZD Ptuj, kjer dela, bodo v času morebitne stavke morali poskrbeti za vse mladostnice in ženske, starejše od 65 let, in za vse, kar je povezano z nosečnostjo. Ženske med 18. in 65. letom starosti pa predstavljajo čisto preventivo, torej ženske, ki jih vabijo na preglede. Vse nujne primere oziroma urgentne primere bodo obravnavali, kot če stavke ne bi bilo. Obstaja pa možnost, da se bo v času stavke zaprla katera od zunanjih ambulant, njene pacienti bodo v tem primeru preusmerili na Ptuj, pojasnjuje Kolarjeva.
V ZD Ptuj dežurajo v glavnem družinski zdravniki, ostali pa le, če želijo, zato nekih dodatnih možnosti, da bi si z dežurstvi popravljali plače, ni. "Naše plače so res-
nično slabe, od leta 2000 so padle. Ampak plače niso edini problem. Res je, da živimo od plače, včasih sem žalostna, ker se vedno izpostavljajo plače. Večji problem kot same plače je obremenjenost. Če se osredotočim na svoje področje dela, za katero še vedno velja stara knjiga normativov, zelena knjiga, za katero sicer pravijo, da je zastarela - ta ginekologom predpisuje časovni normativ, 15 minut za eno žensko. Glede na to, da imamo določeno, koliko opredeljenih žensk moramo imeti ginekologi na primarni ravni, se ta čas, ob upoštevanju nosečnic, prepolovi, v povprečju nam ostane le sedem minut za preglede ene ženske. To je absolutno premalo, saj pomeni, da delamo kot po tekočem traku. To ne pomeni samo obremenitev za zdravnika, to niti ni varno z vidika pacienta in tudi ni pošteno. Včasih smo zdravniki zato veliko raje, da opravljamo redne preglede, kot da nekdo reče, da bo prišel na pogovor, ta pa potem traja 20 minut. Pogosto se dogaja, da ljudje ne potrebujejo posega, potrebujejo pa pogovor," je povedala ginekologinja Tatjana Kolar.
Vse več je nasilja tudi v zdravstvu, jezni pacienti se znašajo nad zdravniki in medicinskimi sestrami. Tudi stavka lahko generira povečano nasilje, saj verjetno vsi ne bodo zadovoljni, ker bodo v zdravstvu, če bo do stavke prišlo, delali malo drugače.
"Mi smo naše paciente anketirali v vseh enotah lansko jesen, ko smo pridobivali certifikat kakovosti ISO 9001/2000. Nekega velikega nezadovoljstva iz odgovorov nismo zaznali, le tuintam kakšno pripombo zaradi čakanja. Zdaj pa je tako in tako tudi že v splošnih ambulantah uvedeno naročanje. V zadnjih štirinajstih dneh, ko se o stavki vse bolj govori, s strani pacientov nismo zaznali nobenega pritiska. Vse poteka tako, kot da se ne bo zgodilo nič, kot da stavke ne bo," je še povedala Tatjana Kolar, predstavnica Fidesa v JZ Zdravstveni dom Ptuj.
Če bo danes sporazum parafiran, se bo začel izvajati že 1. maja 2008. Dogovor z zdravniki pa dviguje tudi že druge javne uslužbence, ki so prav tako nezadovoljni s svojimi plačami. Vse kaže, da bo potrebno sistem plač v javnem sektorju vzpostaviti na novo. Sicer pa bo do jeseni, do volitev, še zelo vroče - pa ne samo zaradi plač.
MG
Središče ob Dravi • 54. občinski praznik
Podelili priznanja
Ta konec tedna so prireditve ob praznovanju 54. občinskega praznika dosegle vrhunec. Na sporedu so bile bolj množične in vsebine družabnega značaja, kot je pohod Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo po poteh generala Maistra, srečanje starejših občanov in 1000 kilometrov dolga 24-urna dirka s hrošči po petih deželah.
Najbolj slovesen del praznovanja pa je bila nedvomno proslava minuli četrtek, ki je bila izjemno dobro obiskana, saj je bila središka Sokolana polna. Slovesnosti so se udeležili številni gostje, med drugim župana sosednjih občin Alojz Sok in Mirko Cvetko. Zbrani so prisluhnili kulturnemu programu, ki so ga prispevali pevci in recitatorji OŠ Središče ob Dravi, ki so jih na nastop pripravile Nina Žnidarič, Simona Klasinc in Dragica Cvetko. Svečani ton pa je prireditvi dajala tudi glasba godbe na pihala, ki jo vodi Rado Munda.
Župan Jurij Borko je ob tej priložnosti po sklepu občinskega sveta Središče ob Dravi podelil občinska priznanja. Najvišje priznanje, zlato plaketo za izredne dosežke ali za dolgoletno uspešno delova-
nje pomembno za vso občino ali širše, so podelili Rudolfu Mlinariču z Grab. V obrazložitvi je bilo med drugim povedano: "Rudolf Mlinarič se je že v začetku petdesetih let vključil v delovanje občine in s svojim prostovoljnim delom veliko prispeval k blaginji in napredku. Deloval je v raznih organizacijah in društvih, sodeloval je pri vseh obnovah kulturnih spomenikov v kraju, tudi kulturnega doma v Obrežu. Aktivno je zastopal interese zadružnikov, saj je bil več kot 28 let v različnih odborih obreške, ormoške in središke zadruge. Rudolf Mlinarič je eden večjih čebelarjev, svoje bogato znanje pa prenaša tudi na mlajše kolege. Je naravovarstvenik, čigar veder in pomirljiv značaj zna pomiriti ljudi okoli sebe."
Srebrno plaketo občine Središče ob Dravi so podelili Borisu Kočevarju za dosežke na področju ekologije in pro-
Središčani so se odločili svoj 54. občinski praznik obeležiti s kar 20 prireditvami. Med njimi je bilo precej športnih, ki so potekale za pokal občine Središče ob Dravi. Na tekmovanju v streljanju s serijsko zračno puško je pokal osvojila ekipa TSO, drugi so bili mladinci, tretji pa člani Strelske družine Središče ob Dravi. Med člani posamezniki je bila najboljša Vesna Mele, sledila sta Saša Pra-potnik in Branko Veselko. Aleš Medik je bil najboljši mladinec posameznik, drugi je bil Uroš Šulek, tretji pa Žiga Podplatnik. Med pionirji je bil vrstni red Tina Novan, Andraž Cverlin in Marcel Kolarič. V namiznem tenisu je med moškimi zmagal Sašo Prapotnik (3. Milan Bratuša), med ženskami pa Vera Kolarič (2. Anita Novan in 3. Lea Rajh). Tudi šah so igrali. Med osnovnošolci je zmagala Maja Filipič (2. Nino Ploh, 3. Grega Rubin), v odrasli konkurenci pa so bila kar tri prva mesta, ki so jih zasedli Božo Hajec, Drago Marčec in Drago Novak. V vrtnem kegljanju se je pomerilo 19 ekip, 9 moških in 10 ženskih. Med moškimi je zmagala ekipa DU Kog (2. DU Središče in 3. DU Sv. Tomaž), med ženskami pa ekipa DU Ormož (2. DU Kog in 3. DU Središče).
mocije občine. Je član Lovske družine, Ribiške družine, Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije in Društva za dvoživke in plazilce Slovenije. Zaradi zavzetega dela so mu bile zaupane najodgovornejše funkcije. Z leti je razvil bogato sodelovanje z raznimi naravovarstvenimi organizacijami v Sloveniji in izven meja. Boris Kočevar je izdelal idejni načrt za štiri naravoslovne filme za RTV Slovenija in sodeloval pri snemanju šestih naravoslovnih filmov. Je avtor brošure Krajinski park Središče, koordiniral je tri mednarodne naravovarstvene projekte na
Zupan Jurij Borko (z leve) je po slovesnosti nazdravil z nagrajenci Rudolfom Mlinaričem, Borisom Kočevarjem in Tonijem Jelovico.
tem območju. Že 15 let je aktiven v vseslovenski akciji za pripravo sten za breguljko ob Dravi.
Bronasto plaketo pa so podelili Tomiju Jelovici za uspešno delo na področju gasilstva in v krajevni skupno-
sti. Toni Jelovica je dolgoletni predsednik PGD Središče ob Dravi. Kot rezultat tega uspešnega dela so se središki gasilci lahko veselili tudi mnogih uspehov na tekmovanjih.
Podelili so tudi dve priznanji Občine Središče ob Dravi.
Priznanje je prejel Franc Majč iz Središča ob Dravi za svojo dejavnost v društvu upokojencev, in Rado Marčec iz Središča ob Dravi za dolgoletno uspešno delo v NK Središče ob Dravi. Viki Klemenčič Ivanuša
Na osrednji slovesnosti ob 54. občinskem prazniku so bili nosilci kulturnega programa učenci OŠ Središče ob Dravi in domača godba na pihala.
Od 9. aprila do 8. maja v izbranih Mercatorjevih prodajalnah prejmete nagradni kupon, ki vas
z malo sreče lahko popelje na
izlet v neznano
nagradno žrebanje
10, maj, ob 10, uri
Mercator Center Pobrežje
Mercator Trgovski center Supermesto^^ Ptuj	^^^
Do 8. maja lahko nagradni kupon za akcijo Sodeluj in potuj prejmete v naslednjih izbranih
Mercatorjevih prodajalnah: SP City, Maribor • Market Brestemica • Market Urban, Maribor • SP Koroška vrata, Maribor • MC Maribor Pobrežje (Hipermarket, Modiana, Intersport) • MC Maribor, Tižaška 14 (Hipermarket, Modiana, Intersport, Pohištvo, Beautique) • SP Selnica ob Dravi • SP Prušnikova (M Tehnika), Maribor • SP Poljčane • Blagovnica Center, Slovenska Bistrica (SP, Modiana) • Supermarket Ruše • Supermarket Maribor, Tržaška 65 • TC Supermesto, Ptuj (Supermarket, Intersport, Modiana, M Tehnika in gradnja) • SP Breg, Ptuj • SP Blagovnica, Ptuj (SP, Modiana, M Tehnika) • SP Rimska peč, Ptuj • SP Živila, Ptuj • SP Kidričevo • SP Hajdina • SP Oskrba, Ptuj
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Projekt Job Rotation - vračanje brezposelnih v aktivno okolje
Kaj pričakujejo delodajalci od "nadomestnih" delavcev?
Projekt Job Rotation, ki v tujini že dalj časa pomaga pri aktivnem vključevanju in usposabljanju brezposelnih oseb, se uvaja tudi pri nas. Gre za način usposabljanja brezposelnih oseb, ki v podjetjih začasno nadomeščajo redno zaposlene, dalj časa odsotne z delovnega mesta. Nosilec pilotskega projekta za Slovenijo je Šolski center Ptuj, koordinatorica pa mag. Darja Harb.
Šolski center Ptuj se je lani prijavil na mednarodni razpis in si uspel zagotoviti sredstva, da v program Vse-življenjskega učenja vključi tudi projekt Job Rotation. "Gre za skupno nastopanje slovenskega šolstva, ki ga predstavljata ptujski center kot nosilec aktivnosti in TŠC Nova Gorica, ptujske območne službe Zavoda za zaposlovanje ter predstavnikov iz Finske, Nemčije in Avstrije. Pilotski projekt so med prvimi podprla tudi nekatera podjetja iz našega okolja, in sicer Senčar, d. o. o., Agis plus in mariborski STARCOM. Podporo pri izvedbi pa sta ponudila tudi Mestna občina Ptuj ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve," pojasnjuje Silvestra Brod-njak, članica skupine Job Rotation.
Koordinatorica aktivnosti na slovenski strani je v leto in pol trajajočih uvajalnih postopkih mag. Darja Harb. Ta je na srečanju s predstavniki gospodarstva orisala dosedanje delo in opisala nadaljnji potek dela. "Na osnovi analize vprašalnikov, ki jih je izpolnilo 22 podjetij, je razvidno, kakšne veščine in znanja bi delodajalci pričakovali od nadomestnih delavcev. Posebna strokovna skupina bo pripravila gradivo za andragoško usposabljanje mentorjev v zainteresiranih podjetjih, prav tako pa tudi za brezposelne osebe, ki bodo z liste čakajočih na Zavodu za zaposlovanje ponujene na izbiro podjetjem. Hkrati bo v
konkretnih primerih sledila tudi priprava učnega gradiva za zaposlene, ki bi na primer v Šolskem centru nadgrajevali svoje dosedanje znanje: študij na višji strokovni šoli ali pa udeležba na kašnem strokovnem usposabljanju - delo na specialnih orodjih, tečaji računalništva, komunikacije, tujih jezikov, usposabljanje za vodenje in timsko delo ipd. Vse te informacije bodo vedno na voljo na spletni strani www. scptuj.si pod rubriko Job Rotation. Poskrbljeno pa bo tudi za promocijski material, saj se vsi zavedajo, da gre za novost, ki je pri nas še dokaj neznana, v tujini pa že dalj časa pomaga brezposelne osebe vračati nazaj v aktivno okolje," je pojasnila Harbova.
V tujini že desetletja uveljavljen projekt
Začetki koncepta Job Rotation, ki v prevodu pomeni krožno zaposlovanje, segajo v konec osemdesetih let na Dansko. Gre za idejo, ki se je v skoraj 20 letih razvila in postala znana po vsej Evropi, končno pa se bo izvajala tudi v Sloveniji. Job Rotation je orodje, s katerim se razvijajo in nadgrajujejo profesionalne veščine, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih. Bistvo koncepta je usposabljanje brezposelnih, ki lahko nadomestijo zaposlene v podjetju v času njihove odsotnosti iz različnih razlogov, kot so nadaljnje usposabljanje, bolniška, porodniška ali dopust.
Mag. Darja Harb, koordinatorica projekta za Slovenijo.
Foto: Silvestra Brodnjak
Šolski center Ptuj, ki je v lanskem letu v okviru programa Vseživljenjskega učenja pridobil sredstva za pilotno izvedbo projekta Job Rotation - priložnost za brezposelne, zaposlene in podjetja, je postal nosilec projekta. Kot koordinator pa bo projekt izvajal s pomočjo osmih partnerjev iz štirih evropskih držav. "Koncept Job Rotation se je izkazal za zelo učinkovitega v veliko državah EU, saj je prispeval k povečanju konkurenčnosti in prilagodljivosti podjetij - zaradi izobraževanja odraslih - prav tako pa povečuje zaposlitvene možnosti začasno brezposelnih ljudi.
Cista toplina Plina.
Utekočinjeni naftni plin je energetsko učinkovito in okolju prijazno gorivo za ogrevanje vašega doma. Petrolovi pogoji postavitve plinohrama in dobave plina pa so prijazni do vas:
Priklop plina do vase hise je brezplačen
Raziskava v EU je pokazala, da 75 odstotkov začasno brezposelnih najde zaposlitev. Razlog za začetek projekta v Sloveniji je predvsem na trgu dela: visoka stopnja dolgotrajno brezposelnih, slaba izobrazbena struktura brezposelnih, visok odstotek brezposelnih brez izobrazbe ali z nizko izobrazbo, nizka stopnja zaposljivosti med starejšimi ljudmi, relativno visoka stopnja brezposelnosti med mladimi in rastoča stopnja brezposelnih z višjo ali visoko izobrazbo. Dodaten izziv pa predstavlja problem delavcev, ki izgubijo zaposlitev. Glavni namen projekta, ki ga bo do maja 2009 koordiniral ŠC Ptuj, je izvajanje Job Rotation kot pilotnega projekta s pomočjo ciljnih skupin in vzpostavitev pogojev za njegovo nadaljnje delovanje. S tem bomo pove-
čali možnosti brezposelnim v iskanju zaposlitve, poskrbeli za pridobivanje delovnih izkušenj brezposelnih ter povečali njihovo samozavest in vzpodbudili zanimanje brezposelnih za določene poklice. Nadalje pa je naloga projekta tudi zagotoviti kakovostno in varno pot poučevanja in nadaljnjega usposabljanja za zaposlene in brezposelne, kar bo moderniziralo in ojačalo njihovo znanje, povečalo varnost zaposlitve in karierne perspektive za zaposlene, povečalo konkurenčne prednosti podjetij, zagotovilo dobro izobraženo delovno silo za podjetja, povečalo in poglobilo sodelovanje med izobraževalno institucijo, trgom delovne sile in podjetji ter okrepilo koncept vseživljenjskega učenja," pojasnjuje Harbova.
Največ koristi za iskalce zaposlitve
V okviru projekta nameravajo v letu in pol vključiti 40 brezposelnih oseb, za katere bodo izvajali usposabljanja s poudarkom na motivacijskih vsebinah, ki naj bi vodile k povečanju zanimanja za določene poklice. "Razvijali bomo instrumente in učne materiale za pomoč brezposelnim pri doseganju in poglabljanju določenih veščin, ki so potrebne za določene poklice. Praktično bomo usposabljali brezposelne v podjetjih; pozornost bo usmerjena predvsem na področje tehnike. Istočasno bomo med projektom vključili v nadaljnje usposabljanje tudi zaposlene v podjetju, ki jih bomo usposabljali glede na potrebe njihovega delovnega mesta in tudi na področju 'mehkih' znanj," dodaja koor-dinatorica projekta.
Ob koncu lanskega leta je na Ptuju že potekalo prvo srečanje vseh partnerjev v projektu, na katerem so bili predstavljeni primeri dobre prakse iz Finske in Nemčije ter obstoječe stanje na slovenskem trgu delovne sile. V teh mesecih so izvajali različne ankete v podjetjih iz lokalnega okolja ter ugotavljali njihove potrebe glede nadaljnjih usposabljanj. "Pričakujemo, da bomo do sredine meseca aprila pripravili analizo anket, ki bo podlaga za nadaljnje aktivnosti v zvezi s pripravo učnih gradiv za brezposelne in zaposlene. Ob tem nam bodo v veliko pomoč partnerji iz Nemčije in Finske," je še dejala Harbova. Vlogo Zavoda RS za zaposlovanje pri izvedbi projekta je na srečanju predstavila mag. Vlasta Stojak, direktorica Območne službe Ptuj. Kot je dejala, je vloga Zavoda proaktivna, saj naloge zaposlovanja niso le v posredovanju zaposlitev ali zmanjševanju strukturnega neskladja na trgu dela. S projektom poskušajo zbližati in neposredno povezati sfero dela in izobraževanja. Ob tem je predstavila tudi razloge, zakaj je to povezovanje pomembno ter dejala, da vidi v projektu predvsem priložnost za iskalce zaposlitve, ki se lahko usposobijo za nova dela, pridobijo nove izkušnje, predstavijo delodajalcem na delovnem mestu in si s tem razširijo možnosti za bodočo zaposlitev.
Dženana Bečirovič
Ptuj • 100. obletnica septembrskih dogodkov
Razvoj narodne zavesti
V sklopu Viktorinovih večerov, ki jih prireja Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega, so minuli teden pripravili zanimivo predavanje Marije Hernja Masten, na katerem je beseda tekla o septembrskih dogodkih iz leta 1908, ki so pomembno zaznamovali zgodovino Ptuja in celotne Slovenije.
O 100. obletnici septembrskih dogodkov na Ptuju je predavala Marija Hernja Masten.
Predavanje, ki ga je pripravila letošnja dobitnica velike oljenke MO Ptuj, je bilo razdeljeno na štiri dele. V uvodnih dveh je na kratko orisala okoliščine, ki so pripeljale do septembrskih protestov. Predstavila je zgodovino našega mesta v začetku 20. stoletja in spregovorila o Družbi svetega Cirila in Metoda. Preostala dva dela sta bila namenjena konkretnim pojasnilom v zvezi s septembrskimi dogodki iz leta 1908 ter odmevom nanje. V zgodovinskem obrisu je predavateljica spomnila, kaj so bili razlogi,
Ptuj • Odprtje razstave Mirka Rajnarja
Odsevi prekmurske krajine
Po izredno dobro obiskani razstavi Klavdija Tutta, čigar umetnine so krasile Mi-heličevo galerijo nekaj več kot mesec dni, so minuli teden razstavili najnovejša del akademskega slikarja Mirka Rajnarja.
Na razstavi, ki nosi ime Odsevi prekmurske krajine, so prvič razstavljena najnovejša Rajnarjeva dela, ki jih je sam poimenoval Bele slike. Razstavljene umetnine izhajajo iz najnovejšega umetnikovega opusa, sicer porojenega že leta 2001 ter pogojenega z njegovo ustvarjalno krizo, ko je v svojih delih iskal smisel bivanja.
"Rajnar je umetnik, filozof in slikar, ki v svoje subtilne Akademski slikar Mirko Rajnar	slikarske zapise upodablja,
ki so pripeljali do protestov. Kot je dejala, je bilo vzdušje napeto že dalj časa, pika na i pa je bil napad Nemcev na slovenske zborovalce. "O teh dogodkih je pomembno govoriti, ker smo takrat prvič govorili, da smo Slovenci, na cestah smo prepevali slovenske pesmi, vihteli smo troboj-nico. Pa tudi nemška stran je jasno deklarirala, kaj želi." Po mnenju Marije Hernja Masten so imeli ti dogodki izreden pomen na razvoj slovenske narodne zavesti.
Dženana Bečirovič
vpleta in tke vedno znova naravo, pokrajino, svojo rodno prekmursko ravnico, ki s pomočjo slikarjevih občutenj in doživetij, prelitih na platno, postane neverjetno senzi-bilno, zračno in energijsko likovno polje. Je eden redkih slikarjev, ki ustvarja izključno v tradicionalni slikarski tehniki olja na platnu in pri tem uporablja nežne in zabrisane barvne prehode v sfumato tehniki, kar mu omogoča, da na slikah doseže učinke, ki jih s prostim očesom komaj zaznamo - občutimo pa jih," je ob otvoritvi razstave dejala kustodinja Miheličeve galerije Stanka Gačnik.
Ob razstavi Rajnarjevih del bo v začetku maja izšel tudi katalog, v katerem bodo njegove umetnine podrobneje predstavljene.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Letni koncert Moškega pevskega zbora Rogoznica
S pesmijo vabili pomlad in odpirali srca
V kulturni dvorani na Rogoznici je bil 13. aprila letni koncert moškega pevskega zbora Rogoznica, ki ga vodi Marija Stoeger. V goste so tokrat povabili mešani pevski zbor DU Ivanjkovci, ki ga vodi Jože Barin Turica. Ljubitelji ubranega petja so tudi tokrat napolnili dvorano kulturnega doma Rogoznica do zadnjega kotička.
Ob tej priložnosti je Nataša Petrovič, vodja Ol JSKD Ptuj, podelila dve bronasti Gallusovi znački za pet in več
let prepevanja v zboru, ki sta ju prejela Marjan Krajnčič in Ivan Krajnc, ter srebrno Gallusovo značko, ki jo je za
deset in več let prepevanja prejel Ivan Kekec.
Moški pevski zbor Rogoz-nica deluje že devet let, pri-
Foto: Črtomir Goznik
Moški pevski zbor Rogoznica, vodi ga Marija Stoeger, na letnem koncertu, ki je bil 13. aprila.
hodnje leto bodo praznovali prvo desetletnico delovanja. Že od začetka je njegova zbo-rovodkinja Marija Stoeger. V njem poje dvajset pevcev, ki so se na koncertu predstavili s priredbami ljudskih oziroma narodnih pesmi ter umetniškimi pesmimi slovenskih skladateljev. Ob nastopih zbor letno pripravi tudi dve tradicionalni prireditvi, s katerima se oddolži vsem ljubiteljem lepega petja, letni in božično-novoletni koncert.
Mešani pevski zbor Ivanjkovci je malo starejši, deluje že več kot deset let, izdali so tudi že prvo kaseto, prav tako tudi že CD-ploščo. Za njimi je vrsta uspešnih nastopov po Sloveniji, še posebej pa so ponosni na svoj nastop v Cankarjevem domu. Na letnem koncertu MoPZ Rogoznica so nastopili prvič. Tudi v njihovem nastopu so prevladovale ljudske pesmi.
MG
Tednikova knjigarnica
Nebesa v robidah in v knjigah
Prihodnji teden začenjajo že 13. slovenski dnevi knjige (21.-25. april), ki se jim tradicionalno pridružuje tudi ptujska knjižnica z otvoritvijo razstave ilustracij armenske pravljice Zlata vrtnica pred letom preminulega Toneta Žnidaršiča (19232007) in literarnim večerom mlade, trenutno v Berlinu živeče pisateljice Nataše Kramberger (1983). Avtorica, rojena v Mariboru, doma iz Jurovskega Dola, študirala je v Ljubljani in Utrechtu, je zmagovalka festivala mlade literature Urška 2006; njen roman v zgodbah Nebesa v robidah je minulo leto izšel v založništvu JSKD - revija Mentor z urednico Dragico Breskvar. Izdajo Nebesa v robidah je oblikoval Herman Pivk, spremno besedo je napisala pesnica Barbara Korun, knjiga pa je izšla s pomočjo Ministrstva za kulturo RS. Korunova je zapisala, da smo Slovenke in Slovenci dobili z Natašo Kramberger presenetljivo močno novo literarno ime, ustvarjalko, ki jo odlikuje humor, za Slovence preredka retorična figura.
Jezik je svet se glasi moto letošnjih aprilskih knjižnih praznikov (2. april je mednarodni dan knjig za otroke in 23. je dan knjig ter avtorskih pravic) in kot naročena je predstavitev knjige Nataše Kramberger, ki je nastajala na stalni poti med Slovenskimi goricami, Mariborom, Berlinom in morjem, morjem, ki gre od Pirana do Trsta in čez morje, čez Evropo, čez svet, prek jezikov, govoric in narečij. Kot pravi predstavitveni zapis na knjižni platnici: Na poti torej, ki ne zna govoriti le enega jezika in vendarle govori - en jezik.
Zlata vrtnica z ilustracijami Toneta Žnidaršiča je prvič izšla pred dobrimi petdesetimi leti z urednikom Nikom Grafenauerjem, ki je takrat urejal še danes eno najbolj pomembnih knjižnih zbirk za najmlajše bralce - vsem dobro znano Čebelico založbe Mladinska knjiga. Drobna slikanica z dvobarvnimi grafikami Toneta Žnidaršiča je bila po letu 1957 leta 1981 znova natisnjena (glavni urednik Borut Ingolič) v za današnji čas zavidljivi in neverjetni nakladi 15000 izvodov. Seveda so bili takrat povsem drugi časi, ko je bilo knjig in slikanic malo, družba in z njo knjigotrštvo pa daleč od povsem tržnih izdajateljskih zakonitosti. A za pravljice niso nikoli drugi časi, saj so brezčasne, kar je lepo doživljati ob dveh antologijah zbirke Čebelica, kjer je najti tudi Zlato vrtnico (Zlata čebelica 2: še petdeset najlepših. Izbral in uredil Andrej Ilc. Uvodno besedo napisal Pavle Učakar. Ljubljana. Mladinska knjiga, 2007. 505 str.).
Armensko pravljico Zlata vrtnica je prevedel in priredil Albert Širok. Takole začenja: To se je zgodilo v tistih časih, ko so dobre vile še rajale ob bistrih studencih, ko je črna kokoška še nesla zlata jajca in je rajska ptica še pela, da so ti ob njenem petju minili dnevi, leta, stoletja kakor en sam bežen trenutek... In zaključuje: Minila so dolga stoletja. Dobri kan je že davno pod zemljo in čudežne rože ni več. Ostal pa je spomin nanjo in že ta je nam vsem še dandanes svetal kažipot v lepše življenje.
Vabljeni torej v četrtek, 24. aprila, ob 19. uri v razstavišče (radi mu rečemo tudi slavnostna dvorana) naše in vaše knjižnice. Večer je namenjen tudi slavnostnemu zaključku slovenskih knjižnih akcij za otroke - Mega kviz in Moja naj knjiga 2008, ki ju vodita mladinski knjižničarki Andreja Rimele in Leonida Mesarič.
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Ormož • Razgrnitev problema zaposlovanja invalidov
Mladi invalidi se težko zaposlijo
V letu medkulturnega dialoga so želeli tudi v Mladinskem centru Ormož pripomoči k spodbujanju strpnosti, socialne kohezivnosti in spoštovanju drugačnosti. Javno so spregovorili o družbeni (ne)vključenosti mladih z manj priložnostmi, o invalidni mladini in njenih možnostih zaposlovanja. Prireditev je vključena v program Vsi drugačni, vsi enakopravni.
Kot je v začetku povedala Marijana Korotaj, programska vodja MCO, so s prireditvijo želeli destigmatizirati invalidnost, informirati in ozavestiti širšo javnost o problemih poklicnega in s tem posledično tudi družbenega izključevanja mladih z manj priložnostmi, ki imajo status invalida ali tudi ne, izpostaviti problem nezaposlovanja mladih invalidov, ki so zapo-sljivi in želijo biti zaposleni, ter seznaniti potencialne delodajalce s prednostmi zaposlovanja invalidov, oziroma obuditi njihov socialni čut. Socialnega čuta jim pri delodajalcih ni uspelo obuditi, ker za akcijo niso pokazali nobenega zanimanja, je pa bila predstavitev vsaj medijsko dobro pokrita.
Predstavitev problematike se je zgodila na pobudo Mojce Kosi iz Zavoda za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov Šentprima. Glavno vodilo pri njihovem delu je, da invalidnost naj ne pomeni nezmožnosti za delo, ampak ob podpori možnost za enakovredno vključevanje v socialno in delovno okolje. Pri tem izvajajo različne storitve zaposlitvene rehabilitacije, podporno zaposlovanje, psihosocialno rehabilitacijo, delovno okupacijo - usposabljanje na konkretnem delovnem mestu. Najpomembnejši cilj zaposlitvene rehabilitacije je invalidom nuditi ustrezno individualno pomoč, da bodo prepoznali svoje sposobnosti, aktivno sodelovali pri načrtovanju reševanja svojega problema s ciljem ohranitve zaposlitve ali pridobitve nove zaposlitve. Delodajalcem naj bi zagotavljanje storitev zaposlitvene rehabilitacije invalidom ne pomenilo le razreševanja socialnih in delovnih problemov, ampak tudi vlaganje v človeške vire in zadovoljstvo zaposlenih.
Gabriela Kodrič z Zavoda za zaposlovanje Ptuj, ki kot
Gostujoče strokovnjakinje so lepo pripravile prikaz možnosti zaposlovanja invalidov, žal pa med ormoškimi delodajalci interesa za to temo ni bilo.
rehabilitacijska svetovalka dela predvsem z invalidnimi osebami in težje zaposljivo populacijo, je predstavila številke. V njihovi evidenci brezposelnih oseb je bilo 31. 12. 2007 3500 oseb, od tega 2028 žensk, 1472 moških. 788 oseb je bilo mlajših od 26 let, od tega 498 žensk in 290 moških. V lanskem letu se je zaposlilo 2915 oseb, od tega 896 mlajših od 26 let, med njimi 16 invalidov (4 ženske in 12 moških). Februarja letos je brezposelnost padla, v evidenci je bilo 3337 oseb, 702 mlajša od 26 let in 19 invalidnih oseb. Iskalci zaposlitve do 26 let imajo najpogosteje V. in IV. ter I. stopnjo izobrazbe. Pri invalidnih pa jih je največ z II. in I. stopnjo izobrazbe. Večji odstotek je prijavljenih žensk.
Invalidnost ni nezmožnost za delo
Invalidi lahko do zaposlitve pridejo s posredovanjem zavoda za zaposlovanje ali brez. Kar nekaj zaposlitev se najde tudi s pomočjo ukrepa
aktivne politike zaposlovanja - klub za iskanje zaposlitve, delovni preizkus, usposabljanje na delovnem mestu, javna dela, institucionalno usposabljanje - tečaji, nekaj pa tudi s pomočjo Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Zakon je bil sprejet 2004, njegov namen pa je bil povečati samozaposljivost invalidov in vzpostaviti pogoje za njihovo enakovredno udeležbo na trgu dela z odstranjevanjem ovir in ustvarjanjem enakih možnosti tako invalidov kot neinvalidov. Ustanovljene so bile podporne službe, ki bi koristile invalidom in delodajalcem. S tem se prispeva k ustvarjanju enakih možnosti, da invalidi opravljajo delo, s katerim so sami zadovoljni, ustreza njihovi usposobljenosti in zdravstvenim sposobnostim. Rehabilitacija poteka po individualno prilagojeni poti posameznika glede na njegove zmožnosti in pod pogojem, da udeleženec sam aktivno sodeluje.
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji je uvedel tudi kvotni
sistem zaposlovanja invalidov. Ta določa, da mora vsako podjetje, ki ima najmanj 20 zaposlenih, zaposliti tudi določeno število invalidov. Glede na njihovo dejavnost je kvota različna, od 2 do 6 %. Kodričeva pravi, da se je s tem stanje zaposlenosti invalidov izboljšalo, saj so podjetja, ki imajo manj kot 20 zaposlenih in vseeno zaposlujejo invalide, deležna spodbud, kot so nagrada za preseganje kvote, plačilo subvencije, plačilo storitve stroškov v podpornem zaposlovanju in oprostitev plačila za prostovoljno invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov. Tisti, ki pa kvote ne izpolnjujejo, plačujejo prispevek v sklad. Ta znaša 70 % minimalne mesečne plače. V kvoto se štejejo tisti delavci, ki so zaposleni za najmanj 20 ur na teden, invalidi v podporni zaposlitvi pa se štejejo za dva zaposlena invalida. Kvoto lahko podjetja nadomestijo tudi tako, da sami sicer ne zaposlujejo invalidov, ampak sklenejo pogodbo z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom.
Tanja Pignar, vodja programov iz zavoda Vitis - centra za usposabljanje, izobraževanje in rehabilitacijo, je povedala, da v zavodu kontinuirano tečejo programi zaposlitvene in poklicne rehabilitacije, program socialne vključenosti, pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve, v katero sodijo štiri delavnice, namenjene invalidnim in težje zaposljivim osebam. Največ oseb je k njim napotenih s strani zavoda za zaposlovanje in zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na okrogli mizi sta sodelovala tudi Josip Po-točnjak z Medobčinskega društva invalidov Ormož in Andreja Resman iz društva Sožitje.
Viki Klemenčič Ivanuša
Svet je majhen
Na obisku pri predsedniku vlade
Prvič v življenju ne vem, ne kako začeti, še manj pa končati članek, ker želim po dolgem premisleku obravnavati popolnoma nenavadno temo.
Verjetno je najbolje, da obudim spomin na neko jutranjo oddajo ptujskega radia, v kateri poslušalci sodelujejo s svojimi mnenji. Včasih je res veliko zanimivega, preprostega in resničnega v kratkih sporočilih, ki jih naši someščani pošiljajo v eter.
Na temo inflacije, pred tedni, je en gospod vzbudil vso mojo pozornost v trenutku, ko je na kratko in jedrnato izjavil, daje za vse, kar se dogaja, kriva vlada.
Zagotovo je dejstvo, da nekdo mora biti kriv. Ni treba obravnavati visokih socioloških teorij za to, da razumemo potrebo človeškega bitja po utelešenem krivcu, istočasno pa pomembnost svobode izražanja za zdravo demokracijo.
Prvega aprila (naj vas datum ne pelje do napačnih zaključkov!) sem pa osebno moral odkriti - če mi spoštovani bralci dovolite malo šale - da Mariborčani verjetno pogrešajo enako možnost izražanja, ne glede na številne radijske postaje, ki so jim na razpolago, in da življenje ne teče vedno po racionalnih tirih.
Na koncu delovnega dne sem stal pred ljubljansko železniško postajo. K meni je prišla starejša gospa, suhe postave, z nežnimi belimi lasmi. S prijaznim nasmehom me je prosila, če jo lahko zapeljem v parlament na sestanek z gospodom pre-mierjem.
Glede na datum sem takoj pomislil na morebitno šalo, a ker je gospa, ki me v življenju ni nikoli prej videla, vztrajala, nisem več vedel, kako reagirati. Spoštovanje do starejših oseb meje zadrževalo pred smehom in me spodbujalo pri poglobitvi problema.
Odprl sem vrata svojega črnega, nizkega, športnega avta brez strehe in ji pomagal, da seje udobno namestila. Pričel sem s "turističnim" krogom, da bi pridobil malo časa. Seznanila me je z razlogom svojega potovanja. Dan prej naj bi v mariborski bolnišnici neprimerno ravnali z njo in z gospodom, ki mu je pomagala v hudi zdravstveni krizi. Prizadeta in razburjena je poklicala kabinet vlade in prosila za kratek sestanek s predsednikom vlade Janezom Janšo, ki naj bi ga pred leti spoznala v družbi dr. Pučnika. Za dokaz je imela s seboj stare slike.
Osebno sem se počutil kot sredi komičnega filma, ki pa v resnici ni imel nobene komične vsebine. Počutil sem se, kot da živim vzporedno življenje, jaz, navajen na red, racionalnost in programiranost, sem bil izbran od neznanke za to, da ji pomagam speljati do konca njeno osebno misijo, polno razočaranja, občutka ponižanja, istočasno pa upa in želje po pravici.
Priznam, nisem se prepričal do konca, v glavi sem si predstavljal vse možne črne scenarije, a vseeno sem se odločil, da moram gospe KMM (tako jo bomo imenovali) podariti vsaj kanček zaupanja. Vsi si ga zaslužimo. Še bolj oseba, kije imela v življenju veliko več izkušenj od spodaj podpisanega. Razložil sem ji, da če res želi srečati gospoda premiera, potem jo moram zapeljati do vlade namesto do parlamenta in da bo verjetno na recepciji naletela na veliko dvomov. "Na Vlado!" je bil odgovor. Na cesti, kjer se ne sme parkirati, sem se ustavil pred vhodom Vlade Republike Slovenije. Popolnoma presenečen policist je opazoval, brez besed, kako sem ugasnil motor, športno oblečen pomagal zelo elegantni gospe iz avta ter ga prosil z očmi za razumevanje. Rekel je samo: "Ampak ..."Jaz, pa sem mu odgovoril: "Vem..." in gospa KMM je bila pri predsedniku vlade.
Športni, črni avto brez strehe jo je čakal pred izhodom pod nadzorom policista. Med čakanjem sem fantaziral, da bi me predsednik Janša, ki mu verjetno tako in tako posredujejo samo moje kritične članke, imel za popolnega bedaka, če bi vedel, kaj sem mu "skuhal". A v tistem trenutku se je vrnila KMM. Nasmejana. Dobila je zagotovilo, da bo njen problem preverjen in nekaj galantnih komplimentov ... osebno od predsednika vlade.
Skupaj sva preživela še nekaj časa. Moje vzporedno življenje seje nadaljevalo. "Jaz vas ne poznam, vendar čutim, da se ukvarjate s politiko in da oblikujete misli," so bile besede, ki so sprožile ure, o katerih ne morem pripovedovati, ker cel roman ne bi zadostoval.
Pred mojo vrnitvijo "na Zemljo" se je gospa poslovila z besedami: "Otrok moj, midva se še bova videla."Ne vem zakaj, ampak ji verjamem.
Spoštovani bralec, vem, da te bo ta članek, če se vljudno izrazim, presenetil, mogoče si boš mislil (tipično po slovensko), da sem si želel pridobiti naklonjenost predsednika vlade, mogoče, da sem si vse izmislil, ker nisem vedel, o čem pisati, ali, v najboljšem primeru, da imam zanimivo fantazijo.
Vedi, da gospa KMM, ki ima za seboj veliko število pomladi, živi v Mariboru. Vse, kar si želim, je, če so ji res naredili krivico, da ji vrnejo spoštovanje, do katerega imamo vsi pravico, in da seji opravičijo.
Pomagam lahko samo tako. Me pa zagotovo veseli, da tudi državniki, ki se morajo ukvarjati z usodo Evrope, še vedo, kaj pomeni politično poslanstvo.
Za zaključek pa si želim sposoditi besede gospoda Sieyesa: "V Parizu se najdejo elegantne osebe, v provinci osebe s karakterjem."
Laris Gaiser
Foto: vki
Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije.
Projekt delno financira Evropska unija.
V •
CELOVITO VAROVANJE VODNIH VIROV PODTALNICE PTUJSKEGA POLJA I. FAZA
www.voda-ptuj.si
VABILO NA SIMPOZIJ
v ponedeljek, 21. aprila 2008 ob 10. uri v Projekcijski dvorani Šolskega centra Ptuj.
Izpostavila se bo problematika varovanja vodnih virov. Simpozij bo vključeval predavanja strokovnjakov ter predstavitve raziskovalnih nalog s strani šol. Organiziranje ogled čistilne naprave Ptuj.
VLJUDNO VABLJENI!	www.altius.si
Ptuj • Bistvene novosti na področju varnosti in zdravja
Četrtina Slovencev trpi zaradi bolečin v hrbtu
Na Ptuju je 8. aprila potekal seminar Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu, ki ga vodi Franc Stopajnik.
Ob tej priložnosti so predstavili bistvene novosti na področju varnosti in zdravja pri delu, zdravstvenega varstva (regresni zahtevki), varstva pred požari ter varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih. Na seminar so povabili direktorje, vodstvene in vodilne delavce, strokovne delavce na področju varnosti in zdravja pri delu, kadrovske delavce, pravne strokovnjake, zdravnike medicine dela in pooblaščene zdravnike ter druge strokovnjake, ki delajo na področju varnosti in zdravja pri delu ali varstva pred požari. Vsak strokovni delavec, ki se ukvarja s temi vprašanji, se mora v enem letu najmanj pet ur strokovno usposabljati. Seminarja se je udeležilo 73 udeležencev iz različnih okolij.
Franc Stopajnik poudarja, da je področje zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu zelo pomembno, zahteva zavzeto sodelovanje delodajalcev, delavcev in oblikovalcev politik. Stanje kaže, da bo potrebno na tem podro-
čju še veliko narediti. Nova Evropska strategija varnosti in zdravja pri delu je dobra podlaga za to. Poškodbe pri delu naj bi se v EU do leta 2012 zmanjšale za 25 odstotkov, je eden od ambicioznih ciljev. V pomoč so lahko tudi dobre prakse, ki so odličen vir informacij o tem, kako ob najracionalnejših stroških izboljšati stanje varnosti in zdravja pri delu, še zlasti v malih in srednjih podjetjih, kjer to področje dojemajo predvsem kot velik in nepotreben strošek. Ne zavedajo se, da lahko le pravočasno in pravilno preventivno ukrepanje na osnovi ustrezne ocene tveganja pomembno prispeva k zmanjšanju števila poškodb in bolezni v zvezi z delom ter stroškov za delodajalce, delavce in državo. Za dosego tega cilja pa je potrebno veliko pozornosti posvetiti povečanju ozaveščenosti ter krepitvi kulture varnosti in zdravja pri delu. Med najpogostejšimi z delom povezanimi zdravstvenimi težavami so obolenja, ki posledično vplivajo ne samo na kakovost dela, temveč tudi na kakovost življenja. Franc Sto-
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Borut Brezovar, glavni inšpektor RS za delo, je povedal, da je po novem zakonu o delovnih razmerjih posebej opredeljeno in sankcionirano trpinčenje na delovnem mestu, ki vključuje tudi vse žalitve in podcenjevanje, kar je v naših delovnih okoljih zelo prisotno.
pajnik navaja, da se četrtina vseh delavcev v Sloveniji pritožuje nad bolečinami v hrbtu in bolečinami v mišicah in živčnimi obolenji. Preprečiti in zmanjšati jih je mogoče z upoštevanjem veljavne zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu ter praktičnih smernic in rešitev, ki temeljijo na dobrih praksah.
"Prepričani smo, da bo evropska kampanja prispevala k temu, da bo življenje delavca na delovnem mestu
znosnejše, manj obremenjujoče in bolj zdravo ter da bo prispevala tudi k zmanjšanju števila poškodb pri delu in poklicnih bolezni," je med drugim v svojem nagovoru na seminarju o bistvenih novostih na področju varnosti in zdravja povedal predsednik Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj Franc Stopajnik.
Mag. Borut Brezovar, glavni inšpektor RS za delo, je predstavil bistvene novo-
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Na Ptujskem pred sedmimi desetletji
Na pragu II. svetovne vojne
Svetovni dogodki pred sedmimi desetletji so opozarjali na bližajočo se drugo svetovno vojno. In kako je teklo življenje na Ptujskem?
Ob pisanju tega sestavka se mi zastavlja vprašanje, ali so dogodki še ne tako odmaknjene preteklosti ohranjeni v naši lokalni in nacionalni zavesti. Ali se kdaj zavemo zgodovinskih prelomnic, v našem primeru dogodkov pred sedemdesetimi leti, ko je svet stal pred drugo svetovno vojno? Zgodovinske izkušnje takratnega časa bi nam lahko bile dragocen napotek v sodobnem, socialno in človeško brezbrižnem svetu. Vedno bolj prihajam do spoznanja, da bosta Slovencem narodno buditeljstvo in domoljubje, ki naj bi ju ohranjali v zgodovinskem spominu, še kako potrebna v veliki evropski družini. Zgodovina je spomin, a je pomembno, kje in kako ga hranimo.
Skozi najpomembnejša svetovna dogajanja in razmere na Ptujskem pred sedmimi desetletji skušajmo povzeti temeljna zgodovinska sporočila tega časa.
Medtem ko Stalinove čistke v Sovjetski zvezi še niso ponehale, so zahodne demokracije (Anglija, Francija) v dobro miru popuščale Hitlerju: svet se je soočal z vse agresivnejšim fašizmom (Japonske na Daljnem vzhodu, Nemčije in Italije na evropskih in afriških tleh. Bliskovito so tekla dogajanja, ki so govorila o ogroženosti miru: 12. marca 1938 je nemška vojska zasedla Avstrijo in že naslednji dan sta avstrijska in nemška vlada izdali ustavni
zakon o njeni priključitvi (anschluss), kar je bila kršitev versajske pogodbe, ki je prepovedovala združitev Nemčije in Avstrije. Nemčija je sicer v tem letu mobilizirala oborožene sile, v Rimu so stekli razgovori med Hitlerjem in Mussolinijem. Pogromu so bili izpostavljeni avstrijski in nemški Judi; antisemitske zakone je sprejela Italija. Bolgarija je podpisala z Grčijo nenapadalni pakt, Pod-karpatska Rusija je dobila avtonomijo. Britanija in Francija sta ostro opozorili Nemčijo zaradi ČSR in obsodili japonski vdor na Kitajsko.
Italija je povezala Libijo s svojim ozemljem in odpovedala sporazum s Francijo. Münchenski sporazum, sklenjen 29. septembra med voditelji Velike Britanije, Francije, Italije in Nemčije (SZ nepovabljena), naj bi rešil vprašanje Hitlerjevih zahtev po Sudetih (združevanje Nemcev) in preprečil grozečo nevarnost vojne: v naslednjih dneh si je Nemčija priključila češkoslovaške Sudete, predsednik ČSR Beneš je odstopil, Slovaška je dobila avtonomijo, njen južni del si je priključila Madžarska.
Političnega miru ni bilo tudi na jugoslovanskih tleh. Ob nerešenem hrvaškem vprašanju je jugoslovansko javnost razgibalo približevanje vlade Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ) fašističnim državam. Sklenitvi
jugoslovansko-italijanske trgovinske pogodbe je v septembru 1938 sledil še obisk Mussolinija v Planini pri Postojni. Hitlerjeva agresivnost ob marčni priključitvi Avstrije k nemškemu rajhu ni motila jugoslovanske vlade; ministrski predsednik Milan Stoja-dinovic se je podal na prijateljski obisk k Hitlerju.
Politika popuščanja Zahoda ni prinesla miru. Nemški nacizem in italijanski fašizem sta bila na pohodu, umik španskih republikancev in zmagujoči frankisti pa so naznanjali fašistično diktaturo tudi v Španiji.
Odsev svetovnih dogajanj se je kazal tudi v lokalnem okolju. Ptujsko območje se je pred drugo svetovno vojno znašlo v popolni socialno-ekonomski krizi. Mestni občinski svet na Ptuju se je 18. julija 1938 podrobneje lotil njenih vzrokov. Svetniki so lahko ugotovili, da so spremenjene razmere po prvi svetovni vojni (zapora nekdanjih tržišč, konkurenca kmetijskih pridelkov južnih jugoslovanskih pokrajin) povzročile, da je Ptuj izgubil položaj živahnega kmetijskega trga za območje Ptujskega in Dravskega polja, Slovenskih goric in Haloz. Posledice so se kazale na demografskem upadanju mesta: od leta 1910 do 1931 se je število prebivalcev zmanjšalo s 4631 na 4261. Tako je bilo ob poglabljanju gospodarske krize in nelikvidno-
sti novega zakona o delovnih razmerjih, povezane z varnostjo in zdravjem pri delu, obveznostmi delodajalca in inšpekcijskim nadzorom ter posredovanjem delovne sile. Opozoril je na bistvene stvari, ki so vezane na pogodbo o zaposlitvi in trpinčenje na delovnem mestu (mobing), ki vključuje tudi vse žalitve in podcenjevanje, kar je v novem zakonu posebej opredeljeno in tudi sankcionirano. V primeru, da delavec opravlja različna dela, mora biti vsako od teh opredeljeno v pogodbi, kar pa ni enostavno. Po novem si podjetja tudi več ne morejo posojati delavcev direktno, ampak lahko to storijo le prek agencij, s katerimi pa o tem sklenejo pogodbe.
Mag. Romana Lah, vodja sektorja za inšpekcijski nadzor z Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, je govorila o požarnem redu in oceni požarne ogroženosti ter inšpekcijskem nadzoru. Po novem je potrebno dosedanje požarne rede spremeniti, v njih pa določiti odgovorne osebe za gašenje in evakuacijo. Po-
sebne evakuacijske načrte morajo izdelati povsod tam, kjer imajo večje število zaposlenih, izvajati pa morajo tudi vaje evakuacije. O regresnih zahtevkih za primer zdravstvene okvare, poškodbe pri delu, zavarovanja, diferencirane stopnje je govoril Martin Toth, dr. med., iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V prvi fazi naj bi šlo za diferencirane prispevke stopnje, različne prispevke glede na tveganost neke dejavnosti. To področje imajo zelo dobro organizirano v Nemčiji. Tako zbrana sredstva pa se dajejo tudi v preventivno rehabilitacijo. Pri kar 13.600 regresnih zahtevkih za plačilo zdravstvenih storitev za poškodbe pri delu pa je bilo ugotovljeno, da je šlo za pomanjkljivo varstvo pri delu ali malomarnost. O varnosti in zdravju pri delu na gradbiščih, vključno z obveznostmi naročnika in izvajalca (podizvajalca), pa je govoril Jože Nose, univ. dipl. inž. gradb., Službe nadzora varnosti na začasnih in premičnih delovnih mestih, z Inšpektorata RS za delo.
MG
sti denarnih zavodov po letu 1918 moč zaznati "počasno, a stalno gospodarsko hiranje mesta'!
Za "pravočasno" industrijsko rast mesta se torej ni nič storilo. Mestne oblasti so hkrati dopuščale uničevanje rokodelskega stanu, pri čemer sta predvsem trpeli čevljarska in konfekcijska panoga. Ptuj se je soočal z inozemsko industrijsko konkurenco (Bata, Tata), Petovia, edino večje usnjarsko podjetje, pa se je znašla "na robu propada" in je leta 1937 prekinila obratovanje. Krčenje že tako skromnih industrijskih zmogljivosti na ptujskem območju je omejilo zaposlovanje odvečne podeželske delovne sile; z močjo kapitala je v konkurenco posegel še nemški denarni zavod - Spar und Vorschussverein. Ob tem še velja upoštevati, da je drobno lastništvo z viničarstvom potiskalo podeželje na rob preživetja. Prebivalstvo so pestile še javne dajatve, trošarine in takse, tako da se je znašlo "v skrajno neugodnem gmotnem stanju". Protest Združenja mizarjev in strugarjev v aprilu 1938. leta in zahteva po dvigu mazde (ob 10-urnem delovniku 2-3,5 din/h) je eden od primerov boja za izboljšanje težkega položaja; sklenjena kolektivna pogodba na Mestnem poglavarstvu Ptuj junija 1938. leta je prinesla le minimalno izboljšavo.
Nadaljevanje prihodnjič
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
PEUGEOT 2061.4	2003	6.750
RENAULT CLI01.2	2002	5.120
VOLKSWAGEN POLO 1.2	2002	6.400
PEUGEOT 3071 1.6	2001	6.650
VOLKSWAGEN POLO 1.0.	2001	4.700
VOLKSWAGE POLO 1.2	2002	6.890
RENAULT MEGANE 1.5 DCI LIM.	2005	8.990
AUDI A41.9 TDI KARAVAN	2004	13.990
VOLKSWAGEN SHARAN 1.9 TDI	2003	12.290
VW GOLF 1.9 TBI	2002	8.350
VW GOLF 1.9 TDI	2001	7.560
OPEL CORSA 1.7 D	2002	5.890
RENAULT KANGOO 1.5 DCI SEDEŽI 2004	7.590
RENAULT TVINGO 1.2	2004	5.500
PEUGEOT 3071.6 HDI	2005	9.750
RENAULT TRAFIC 1.9 DCI	2006	16.900
AUDI A31.9 TDI	2001	9.850
AUDI A3 2.0 TDI S-LINE	2004	14.900
PEUGEOT 2061.4	2000	4.650
VOLKSWAGEN BEEILE 1.9 TDI	2001	8.990
FIAT PUNTO 1.3 D	2004	5.990
AUDI A3 2.0 TDI	2003	13.490
CHRYSLER PT CRUISER 2.2 CRD	2003	10.600
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DID	2003	18.990
OPEL CORSA 1.2	2004	6.600
VOLKSWAGEN TOURAN 1.9 TDI	2004	13.900
VOLKSWAGEN GOLF 1.9 SDI	2000	6.890
AUDI TT S-LINE CABRIO	2008	32.900
CITROEN JUMPER 2.2 HDI	2007	18.500
RENAULT LAGUNA 1.6 LIMUZINA	1999	4.400
AVT. KLIMA KOV. ZLATA KLIMA, NOV MODEL MODRA
KLIMA
AVT. KLIMA
KLIMA ^
KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT. KLIMA
KLIMA
KLIMA
gLMA
KLIMA
KOV. SREBRNA KOV. ZLATA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA ČRNA BELA
KLIMA SERVO, ABS KOV. SREBRNA
KLIMA KLIMA
KLIMA, AVTOM.
AVT. KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT .KLIMA
KLIMA
KLIMA USNJE
KLIMA
KLIMA
KLIMA ALUPLAT. KLIMA
BELA BELA
KOV. SREBRNA KOV. ČRNA RDEČ
KOV. ČRNA BELA
KOV. RUMENA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA BELA
KOV. ČRNA KOV. MODRA KOV. ČRNA
POVIŠAN, PODALJ. BELA KLIMA	KOV. SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Rokomet
V Celju zadišalo po presenečenju
Stran 16
Strelstvo
Vse je pripravljeno na spektakel
Stran 16
Kolesarstvo
V Franciji uspelo Kristjanu Korenu
Stran 17
Košarka
Naslov v ligi PARKL v Pragersko
Stran 17
Judo
Lea in Urška mladinski državni prvakinji
Strani 19
Atletika
Pomlad v atletski šoli Mirka Vindiša
Strani 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 2. SNL
Tekma pomembna za obe ekipi
V soboto in nedeljo se bo prvenstvo v 1. SNL nadaljevalo s tekmami 29. kroga, v katerem bo na sporedu kar nekaj malih in velikih derbijev. Za zadnji del prvenstva bo za uvrstitev pri vrhu najpomembnejša tekma v Kopru, kjer bo domači ligaš poskušal na kolena spraviti državne prvake iz Domžal, ki so v sredo igrali še polfinale Pokala Slovenije. Slednji ima v tem trenutku še šest točk prednosti pred njimi, razlika pa se lahko v trenutku prepolovi. Seveda ima tudi Slaviša Stojanovič svojo računico, po kateri bi lahko prvenstvo z zmago na Bonifiki že odločil v svojo korist. V tem trenutku je v psihološki prednosti zagotovo Koper, ki pred prvenstvom nikakor ni bil med favoriti za vrh, igra pa v tem trenutku za gledalce najbolj dopadljiv nogomet. Primorsko lagodna strategija trenerja Vlada Badžima je očitno pri njegovih varovancih naletela na rodovitna tla, saj igrajo zelo poletno in so zmagali že tri tekme zapored.
Nekoliko drugače je pri ptujski Dravi, ki je še naprej na ogroženem devetem mestu, ki
Marko Kmetec (Drava, beli dres) drugače?
Foto: Črtomir Goznik
v soboto proti Mariborčanom ni zadel. Bo na tekmi s Primorjem
Medsebojne tekme Drave in Primorja v letošnji sezoni: 2. krog: Primorje - Drava 2:1 (Andruško, Kalin; Kmetec)
11. krog: Drava - Primorje 3:2 (Bošnjak, Kmetec, Zilič; Bunderla, Kosmač)
20. krog: Primorje - Drava 1:1 (Kreft; Grbec)
vodi v dodatne kvalifikacije za obstanek v ligi. Igra ima sicer vedno jasnejše obrise, vendar spremenjene enajsterice na zelenici ne uspejo vedno realizirati zamisli trenerja Milana Duričiča. Le-ta ima precej težav pri sestavi moštva, saj je zaradi poškodb in kartonov vedno kdo odsoten: v zadnjem kro-
gu je manjkal Sead Zilič, krog pred tem Kronaveter, Kelenc in Bošnjak ... V izredno pomembni domači nedeljski tekmi s Primorjem bo v nedeljo zaradi kartonov manjkal kape-tan Mitja Emeršič, odsoten bo tudi poškodovani Zilič.
Zaradi tega se bo verjetno v zadnjo vrsto spet preselil Igor Radetič, ki je tekmo z Maribo-
rom (neuspešno) odigral v napadu. Koga pa bo Duričič ob Kmetcu postavil v prvo vrsto? Kandidatov je več, najverjetnejša pa sta Kelenc in Kronave-ter, ki sta zadnjo tekmo začela na klopi za rezervne igralce. Kdorkoli pa bo stopil na igrišče, bo moral v nedeljo pokazati vse svoje sposobnosti, saj je to ena ključnih tekem v tem delu
prvenstva - Ajdovci so namreč Dravini neposredni konkurenti v boju za obstanek. Tega se morajo v prvi vrsti zavedati igralci, saj so oni tisti, ki dosegajo (ali prejemajo) zadetke. Gledalci jim lahko oprostijo poraz od boljše ekipe, v nobenem primeru pa jim ne bodo oprostili neborbenega pristopa.
Primorje je začelo spomladanski del prvenstva z dvojno zmago, tretjo pa so dosegli šele v prejšnjem krogu, ko so Celjanom nasuli pet zadetkov. Na tej tekmi s svojimi zadetki ni sodeloval najboljši strelec tega prvenstva David Bunder-la, ki je priložnost dobil šele v zadnjem delu tekme. Posebno pozornost bodo morali Ptujča-ni nameniti Edinu Šaranoviču, ki je spomladi dosegel pet zadetkov.
Drugi derbi bosta odigrala Hit Gorica in Maribor, ki zaključujeta zgornji del lestvice. Mariborčani so z Volaševim golom na Ptuju dosegli drugo zaporedno zmago, ki jo želijo nadgraditi v Gorici, čeprav so vmes imeli težko pokalno tekmo z Domžalami. Goričani spočiti čakajo vijolice, sami pa se največ ukvarjajo z ureditvijo lastne obrambne vrste, ki je po odhodu Šulerja v Belgijo še najbolj podobna švicarskemu siru. To bo tekma dveh ekip, ki sta več točk osvojili v gosteh kot doma; je zato favorit Maribor?
Največje negativno presenečenje spomladanskega dela so Celjani, h katerim v goste prihaja Interblock - najuspešnejša ekipa tega dela. Celjani so
doslej na 14 domačih tekmah zbrali mizernih 13 točk. Po teh parametrih so Ljubljančani izraziti favoriti, a ti ne zmagujejo vedno.
Zadnji par tega kroga predstavljata Livar in Nafta. Novi trener Lendavčanov Damir Rob je uspel urediti svoje vrste, zato je njegova ekipa v tem srečanju favorit. Livarjeva razprodaja se bo verjetno nadaljevala, čeprav z delnimi prebliski njegovi nogometaši mešajo štrene tudi najboljšim ekipam v državi.
2. SNL: težje delo za Zavrč
S tekmami 21. kroga se bo nadaljevalo tudi prvenstvo v 2. SNL. Nogometaši Zavrča (23) gredo po zmagi v tekmi z Aluminijem nekoliko bolj sproščeni v Izolo, kjer jih pričakuje favorizirana Bonifika (32). Manjkala bosta pordečeli Letonja in Gregorič. Kidriča-ni (32) na domačem igrišču pričakujejo Krško (26), ki je v prejšnjem krogu presenetil vodilnega Rudarja (33). Zanimivo bo tudi na derbiju začelja, kjer se bosta pomerili ekipi Krke (17) in Zagorja (21) in na tekmah Rudar Velenje - Mura 05 (27) in Triglav Gorenjska (31) - Bela Krajina (32).
»V zadnjem delu bodo več zmag dosegle ekipe iz spodnjega dela lestvice, saj je obstanek velik motiv,« je pred časom napovedal trener Zavrča Miran Emeršič. Se bo njegova napoved uresničila?
JM
Drava - Primorje,
nedelja, 20. 4., ob 16.30 na Ptuju.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 29. kroga, v soboto, 19. 6., ob 16.30: Koper - Domžale (gl. sodnik: Matjaž Bohinc), ob 20.00: MIK CM Celje - Interblock (Damir Skomina), HIT Gorica - Maribor (Boris Toševski); v nedeljo, 20. 4., ob 16.30: Drava - Primorje (Dragoslav Perič), Livar - Nafta (Vojko Goričan).
1. DOMŽALE	28	16	5	4	47:21	56
2. KOPER	28	14	8	6	52:37	50
3. INTERBLOCK	28	14	5	9	38:26	47
4. HIT GORICA	28	12	8	8	43:36	44
5. MARIBOR	28	11	8	9	42:37	41
6. NAFTA	28	9	10	9	37:47	37
7. PRIMORJE	28	9	6	13	40:33	33
8. MIK CM CELJE	28	9	5	14	33:39	32
9. DRAVA	28	9	5	14	36:52	32
10. LIVAR	28	4	3	21	35:75	15
Lista najboljših strelcev:
15 zadetkov: David Bunderla (Primorje); 14 zadetkov: Dario Zahora (Domžale); 11 zadetkov: Nejc Pečnik (MIK CM Celje); 10 zadetkov: Milan Osterc (Hit Gortica), Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 9 zadetkov: Marko Kmetec (Drava), Dalibor Volaš (Koper), Enes Demirovič (HIT Gorica); 8 zadetkov: Amer Jukan (Koper), Ekpoki (HIT Gorica), Ermin Rakovič (Interblock); 7 zadetkov: Doris Kelenc (Drava), Zlatan Ljubijankič (Domžale), Mate Eterovič (Nafta), Joz-sef Sebok (Nafta), Andraž Kirm (Domžale), Janez Perme (Livar) ...
Nogomet • Pokal Slovenije
Domačina z minimalno prednostjo
V sredo sta bili na sporedu prvi polfinalni tekmi slovenskega pokala. Domači ekipi, Maribor in Interblock, sta si priigrali minimalni prednosti, pri čemer sta do prednosti prišli na različna načina. Prvi so imeli na Ptuju veliko pobudo in bi lahko zmagali še višje, drugi pa so bili proti Kopru v domala izgubljenem položaju, a je vratar Rozman pri rezultatu 1:1 ubranil enajstmetrovko Jukanu, v zadnji minuti pa je Zeljkovič podobno priložnost izkoristil. (JM)
Pokal Hervis, polfinale (prvi tekmi):
Maribor - Domžale 1:0 (0:0); strelec: Jelic 57.
Interblock - Koper 2:1 (1:0); strelca: Zeljkovic 45., 90./11m; Ibeji 70.
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju so si nogometaši Maribora v prvi polfinalni tekmi Pokala Slovenije zasluženo priigrali minimalno prednost. Na sliki strelec edinega zadetka na tekmi Dragan Jelič (desno) in Luka Elsner.
Rokomet • 1. A SRL (m) - MIK liga, Liga za prvaka
Zadišalo je po presenečenju
Celje PL - Jeruzalem 32:28 (20:17)
Celje PL: A. Čudič (2 obrambi), Škof, Rezar (9 obramb - 1 x 7 m); Muhovec, Sulic 8, Gregorc, Gajič 4, Toskic, Špiler, Trivundža 6, Kozlina 1, Gorenšek 5, Stojanovic 4, Terzic 4(2), Kos. Trener: Slavko Ivezič.
Jeruzalem: G. Čudič (13 obramb), Cvetko; Belšak 3, Korpar 4, Krabo-nja, M. Bezjak 3, Bogadi, R. Bezjak 6, Radujkovic 2, B. Čudič 4(1), Sok 2, Hebar 1, Žuran 3, Potočnjak, Korez. Trener: Saša Prapotnik
Sedemmetrovke: Celje PL 3/2; Jeruzalem 2/1
Izključitve: Celje PL 8; Jeruzalem 6 minut
Igralec tekme: Renato Sulic (Celje PL)
Po začetnem vodstvu s 4:0 je kazalo na visoko zmago Ce-
1. A SRL (M) - KONCNICA			
LIGA ZA PRVAKA			
REZULTATI 4. KROGA: Celje			Pi-
vovarna Laško - Jeruzalem		Ormož	
32:28 (20:17), Gorenje -	Cimos Ko-		
per 31:28 (17:13), Gold club		- Trimo	
Trebnje 28:35 (18:15).			
1. CELJE PIVO. LAŠKO 26 21	3	2	45
2. GORENJE 26 20	2	4	42
3. CIMOS KOPER 26 19	3	4	41
4. TRIMO TREBNJE 26 17	0	9	34
5. GOLD CLUB 26 14	2	10	30
6. JERUZALEM ORMOŽ 26 10	2	14	22
LIGA ZA OBSTANEK			
REZULTATI 26. KROGA:		Slovan	
- Knauf Insulation 30:28 (13:12),			
Sviš Pekarne Grosuplje -	Rudar EVJ		
Trbovlje 22:31 (8:15).			
1. PREVENT 25 10	3	12	23
2. SLOVAN 25 9	3	13	21
3. KNAUFINSULATION 25 9	2	14	20
4. RUDAR EVJ TRBOVLJE 25 6	4	15	16
5. SVIŠ GROSUPLJE 26 3	2	21	8
Foto: Črtomir Goznik
Iztok Korpar (Jeruzalem Ormož) je v Celju dosegel pet zadetkov.
ljanov. Gostje iz Ormoža so prvič zadeli v 6. minuti, najvišjo prednost pa so si pivovarji priigrali v 19. minuti, ko so povedli s 14:8. Trener Jeruzalema Saša Prapotnik je svoje varovance prebudil z minuto odmora in nekaj menjavami, predvsem sta igro poživila Aleš Belšak in Bojan Čudič, ki sta do
odmora po trikrat zatresla mrežo celjskih vratarjev. Ivezičevi varovanci so na odmor odšli s tremi goli naskoka. Da prednost ni bila višja, je s sedmimi obrambami v golu Vinarjev poskrbel Gregor Čudič.
V nadaljevanju so pivovarji najprej povedli z 22:19, nato pa je sledil zasuk v prid jeru-
Strelstvo • Pred DP na Ptuju
Vse je pripravljeno na spektakel
V športni dvorani Center bo v soboto in nedeljo, 19. in 20. aprila, v organizaciji SK Ptuj potekalo državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za člane in mladince.
Pred vrhuncem strelske sezone so organizatorji pripravili tiskovno konferenco, na kateri je predsednik organizacijskega odbora Simeon Gonc povedal: »Konec tedna se na Ptuju obeta strelski spektakel na novih elektronskih tarčah, kakršnih na Ptuju še nismo imeli. Za to tekmovanje je prijavljenih rekordno število tekmovalcev, kar lahko povežemo z dobro pripravljenim
razpisom, sodelujočim pa smo ponudili tudi številne spremljevalne aktivnosti. Pomembna novost je novoustanovljena akademija, ki bo v petek potekala na temo Vloga in značaj strelskega športa v sodobni družbi.
Veliko pričakujemo tudi od tekmovalnega dela prireditve, saj so strelci iz Spodnjega Po-dravja med favoriti za najvišja mesta. To obenem pomeni, da bodo vsi finalni obračuni najboljših strelcev v posameznih kategorijah izjemno napeti.«
Predsednik Strelske zveze Slovenije Gorazd Maloič je ob tej priložnosti polaskal organizatorjem: »Odločitev
PTUJ 2008 ®
IN"
' ' iliiN >''
imp acto in
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference pred DP v streljanju z zračnim orožjem: predsednik organizacijskega odbora Simeon Gonc, predsednik SZS Gorazd Maloič in predsednik SK Ptuj Franc Simonič.
za podelitev organizacije DP s serijsko puško Ptujčanom je bila zelo lahka, saj je bila njihova kandidatura najbolje pripravljena in je zajemala vse, vključno s spremljajočimi dejavnostmi. Lahko rečemo, da je zasnova organizacije na profesionalni ravni.
SK Ptuj ima bogato tradicijo delovanja na področju strel-stva, zato je dodelitev prvenstva njim nagrada za dolgoletni trud.«
Organizatorji vabijo vse ljubitelje strelstva, da si ogledajo finalne nastope, ki se bodo v soboto in nedeljo pričeli ob 16.30, saj se bo streljalo na elektronske tarče, ki so primerne za spremljanje na najvišji ravni.
JM
Program DP in spremlajočih aktivnosti:
-	18. 4., od 17.00 do 18.00 Slavnostna akademija z naslovom Vloga in značaj strelskega športa v sodobni družbi (Prireditveni prostor Kronos - Park Hotel Ptuj);
-	19. 4., od 8.00 od 19.00 1. tekmovalni dan - pištola;
-	20. 4., od 8.00 do 19.00 2. tekmovalni dan - puška (športna dvorana Center);
Dodatne informacije lahko dobite na spletni strani www. skptuj.com.
zalemčkov. Pri Celju sta si izključitve prislužila Terzič in Trivundža, Ormožu pa je v 38. minuti po dveh zaporednih golih krožnega napadalca Kor-parja prvič uspelo izenačiti. Tri minute kasneje so varovanci Saše Prapotnika povedli za dva, 25:23, in zadišalo je po velikem presenečenju. Toda le za kratek čas, saj so Celjani odgovorili s serijo 4:0. Na črti gostje niso našli rešitve za Su-liča, v golu gostiteljev pa se je prebudil Aljoša Rezar. Na drugi strani Bojan Čudič ni izkoristil sedemmetrovke, Marko Bezjak pa je zatresel vratnico in zapravil protinapad. Svoje sta dodala sodnika, ki sta nekaj sumljivih situacij odločila v prid Celja in branilci državnega naslova so tik pred koncem odločili zmagovalca. V zadnjih 19 minutah so Ormožani mrežo rumenih zatresli le trikrat, kar je odločilo zmagovalca.
Uroš Krstič
V soboto prva zmaga v končnici?
V soboto, 19. aprila, prihaja ob 19. uri na Hardek hrpeljski Gold Club in glede na težave Hrpeljcev bi Ormožani lahko pričakali prvo zmago v Ligi za prvaka. Že v sredo, 23. aprila, sledi nova preizkušnja proti Gorenju. Ose so trenutno najbolj vroča ekipa Slovenije in v najboljši formi. So Vinarji sposobni presenetiti Velenjčane in jih oddaljiti od njihovih želja imenovanih - novi državni prvaki?
Šolski šport • Rokomet
Tesne odločitve na finalnem turnirju v Gorišnici
V športni dvorani v Goriš-nici je v sredo potekal finalni turnir osnovnošolcev, na katerem so ob domači ekipi nastopile še osnovne šole iz Slovenj Gradca, Škofje Loke in Trebnjega. Vsa srečanja so bila zanimiva in predvsem razburljiva, saj je o prvaku odločalo prav zadnje, kjer so mladi ro-
kometaši iz OŠ Slovenj Gradec premagali OŠ Gorišnica, ki bi z morebitno zmago zasedla tretje mesto. Sam rokomet je bil na zavidljivi kvalitetni ravni, vidi pa se, da po šolah dobro delajo, veliko igralcev pa ob tem vadi in igra po klubih v svojem kraju.
Danilo Klajnšek
REZULTATI FINALNEGA TURNIRJA:
OŠ Slovenj Gradec - OŠ Škofja Loka 11:14, OŠ Gorišnica - OŠ Škofja Loka 13:16, OŠ Slovenj Gradec - OŠ Trebnje 17:12, OŠ Škofja Loka - OŠ Trebnje 13:16, OŠ Gorišnica - OŠ Slovenj Gradec 12:17.
KONČNI VRSTNI RED: 1. OŠ Slovenj Gradec, 2. OŠ Trebnje, 3. OŠ Škof-ja Loka, 4. Gorišnica.
OŠ GORIŠNICA: Luka Vesenjak, Luka Pravdič, Blaž Sovdat, Rok Kaises-berger, Sašo Grupič, Denis Hrupič, Tomas Bedrač, Jan Kolenko, Sebasti-jan Kelenc, Matic Geč, Klemen Cafuta, Luka Horvat. Ekipo sta vodila Rado Žnidarič in Gorazd Šket.
Rokometaši Oš Gorišnica so dosegli lep uspeh z uvrstitivijo na finalni turnir, ki so ga organizirali v domači dvorani.
Šolski šport • Polfinale ŠKL v nogometu
Destrničani v finalu
Ne glede na to, za katero tekmo je na polfinalu prvenstva ŠKL (mali nogomet) med OŠ Destrnik--Trnovska vas in OŠ Franceta Prešerna Kranj šlo, je bila igra bolj ali manj praznična. Že med slavnostno otvoritvijo skoraj povsem zasedena, na merjenju moči pa nabito polna športna dvorana pa je pokazala, da gre res za slavnostni dogodek vodilnega ekipnega športa v Sloveniji.
Igralci in igralke so postregli z vsem, kar nogomet lahko ponudi, skupina plesalk in navijačev, pa tudi gledalci, ki so si priborili nastopanje na igralni površini, so dodali svoje in prizorišče se je do vrhunca nauži-lo malonogometnih sladkosti.
Polfinalista sta prikazala igro novega obdobja, dinamično, dramatično, odločno, bojevito, raznovrstno, polno tehnike, obenem moči, natančnosti in strategije, skratka kakovostno.
Vsega spoštovanja vreden polfinale si v organizacijskem pogledu zasluži najvišjo oceno in mnogi prireditelji podobnih tekmovanj bi se lahko zgledovali po njem. Pedagoškemu kolektivu in vodstvu OŠ Destr-nik - Trnovska vas gre zares vsa pohvala. Gostitelji so navdušili ter se zasluženo veselili. Tekmovanje so imeli ves čas pod nazorom in taktika trenerjev Gorazda Voglarja (deklice) in Draga Preloga (dečki) se je na koncu izkazala za zmago-
Ekipa OŠ Destrnik, ki nastopa v ŠKL v malem nogometu
vito. Jasno je, da to ni naključje, temveč imajo Destrničani sestavo, ki se lahko tudi letos enakovredno kosa za laskavi naslov državnih prvakov.
Poražencev ne gre grajati. Enakovredno so se merili s fa-voriziranimi tekmeci. Kranjčani so bili resda nekajkrat zelo blizu prelomnega koraka, vendarle niso zmagali.
Rezultat:
Prva četrtina - deklice: 2:2 druga - dečki 1:0 tretja - deklice 0:1 četrta - dečki 1:0 Končni izid: OŠ Destrnik-Trnovska vas - OŠ F. Prešerna Kranj 4:3
Zadetki: 1:0 Petrovič, 2:0 Podhost-nik, 2:1 Bakovic, 2:2 T. Petrovič, 3:2 Perger, 3:3 Grah, 4:3 Kolarič
OŠ Destrnik-Trnovska vas: Saša Fras, Julija Petrovič, Mateja Horvat, Nina Podhostnik, Ines Vrečar, Sara Belec, Marina Fleten, Martina Mur-šec, Sofija Švarc; Sandi Lenart, Denis Perger, Florjan Fras, Tadej Kolarič, Rok Kajzer, Davor Fleten
Ivo Kornik
Denis Perger, Destrnik:
"Uresničili smo si sanje. Bilo je zelo čustveno. Upamo, da je to le začetek čudovite zgodbe. V nadaljevanju smo imeli premoč in na tem lahko gradimo pred odločilno tekmo v finalu. Zasluge gredo soigralcem in soigralkam, trenerjema, NK Drava in Ljudski vrt in g. Dragu Skurjenemu."
Kolesarstvo
Vogrinec odlično med svetovno elito
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Poskušali Portugalec, Avstralec Rus, uspelo je Kristjanu Korenu
Foto: Marjan Keiner
Kristjan Koren (KK Perutnina Ptuj) je dresu reprezentance Slovenije v Franciji dosegel odmevno etapno zmago na dirki National cupa, kjer nastopajo kolesarji do 23. leta starosti.
Mladinci iz kolesarskega kluba Perutnina Ptuj letos načrtujejo številne nastope na dirkah najvišje kategorije. Pretekli konec tedna je četverica pod vodstvom trenerja Boštjana Arnuša nastopila na dirki 4 GRAN PREMIO VINI DEL ROERO - 1.1. v Italiji. »Sposodili« so si še dva Novogoričana in v barvah slovenske reprezentance nastopili v konkurenci 32 moštev in 220 kolesarjev. Uvodne dirke sezone so se udeležili praktično vsi najboljši, pomladki Pro tour moštev Liquigasa, Milrama, francoskega Saunier Duvala in še nekaterih.
Na zahtevni 120 kilometrov dolgi progi je zmagal domači kolesar. Od ptujske ekipe v sestavi Niko Vogrinec, Žiga Slak, Alen Tement in Tomaž Bauman je bil najboljši Vo-grinec, ki je osvojil 14. mesto. Videmčan je bil celo med vodilno peterico na vrhu zadnjega vzpona, vendar se je v dolgem spustu proti ciljni črti s hitrostmi nad sto kilometrov na uro iz ozadja prebila večja skupina in »posrkala« vodilne, o zmagovalcu pa je odločil ciljni sprint. Vogrinec je dva kilometra pred
Motokros
Na progi Škedenj v Slovenskih Konjicah je potekala prva dirka pokalnega prvenstva v motokrosu - pokal Akrapovič.
V razredu MK-R1 125 ccm je nastopil tudi Borut Bele, ki je v vožnji za trening osvojil četrto mesto, v prvi vožnji v konkurenci je zmagal, v drugi je bil četrti, skupno pa je osvojil tretje mesto. V razredu MX Open R-2 je nastopil Leon Ferš iz MTD Racing Team Majšperk, ki je bil v vožnji za trening drugi, v prvi vožnji je bil enajsti, v drugi pa šesti, kar je zadostovalo za skupno osmo mesto.
Peter Tadič med vožnjo
Foto: Arnuš
Niko Vogrinec (v sredini)
ciljem še poskušal z napadom, vendar si tekmeci niso dovolili presenečenja. »Z dirko smo lahko zadovoljni, dobro pripravljenost so pokazali vsi, profil pa je najbolj ustrezal prav Vo-grincu. V tej konkurenci tudi ta rezultat nekaj pomeni, čeprav seveda ciljamo še višje. Veseli me, da smo sposobni enakovredno dirkati, celo krojiti razplet. Takšnih dirk si želimo še več,« je povedal Arnuš.
UG
Na dirki za državno prvenstvo, ki je potekalo v Vrtojbi, pa so v razredu 125 ccm nastopili Peter in Kristjan Tadič ter Borut Bele. V kvalifikacijski vožnji je bil Peter Tadič (MTD Racing Team Majšperk) četrti, v prvi vožnji je bil peti, v drugi tretji - skupno pa je osvojil tretje mesto. Kristjan Tadič (MTD Racing Team Majšperk) je bil v kvalifikacijski vožnji dvanajsti, v prvi vožnji deseti, v drugi osmi - skupno je zasedel deveto mesto. Borut Bele (ZTK Tajfun šport) je v kvalifikacijski vožnji zasedel deseto mesto, v prvi vožnji je bil sedmi, v drugi deseti - skupno je bilo to dovolj za osmo mesto.
Uspešni v tujini
Mladi tekmovalec Peter Ta-dič iz MTD Racing Team iz Maj-šperka veliko nastopa doma in tudi izven Slovenije. Udeležil se je 1. dirke za italijansko državno prvenstvo v Mapensi in med 40 vozniki osvojil 21. mesto. Nastopil je tudi v drugi tekmi za nemško državno prvenstvo, kjer je zasedel 20. mesto.
Danilo Klajnšek
Kolesarji Perutnine Ptuj so ta teden raztreseni po vsej Evropi. Moštvo šestih, pod vodstvom Srečka Glivarja, je včeraj pričelo z nastopi na štiridnevni dirki Rhone Alpes Isere Tour v Franciji, peterica bo od nedelje do torka vrtela pedala na treh dirkah pod skupnim imenom Beograd-Banja Luka, Kristjan Koren pa se z mlado reprezentanco do 23 let udeležuje dirk National Cupa. V soboto so nastopili na njim prirejeni različici dirke po Flandriji v Belgiji, v sredo v Franciji na dirki La Cote Picarde, zdaj pa so že na Nizozemskem, kjer jih jutri čaka nastop na še eni enodnevni klasiki - Amstel Gold Race (prav tako prirejeni za kolesarje do 23 let).
Moštvo, ki je lani, predvsem po zaslugi Simona Špilaka in Gregorja Boleta osvojilo prvo mesto v točkovanju National Cupa, je letos brez velikih imen pričakovalo precej manj. Selektor reprezentance Martin Hvastija z 22. mestom Korena na dirki po Flandriji vseeno ni bil zadovoljen. A je po francoski klasiki spremenil mnenje. 21-letni Primorec je namreč ugnal vso svetovno elito in osvojil prvo mesto. Drugo mesto je osvojil Avstralec Simon Clarke, tretje pa Nemec, Nico Keinath. Od ostalih Slovencev je bil blizu najboljših tudi Le-narčan, Jože Senekovič, ki je osvojil 20. mesto.
171 kilometrov dolga dirka se je odločila v zadnjih dveh dvajsetkilometrskih krogih, ki sta za razliko od uvodnega ravninskega dela vsebovala dva zahtevna vzpona. Po mnogih poskusih pobegov je v zadnjem krogu uspelo šesterici, med njimi je bil tudi perutninar.
Končana je še ena sezona lige Parkl - enajsta po vrsti. V soboto so košarkarji odigrali še zadnje tekme te sezone. Naslov je šel po napeti končnici v Pragersko, domačini so si za uteho priigrali tretje mesto, tiskarji pa zagotovili napredovanje v prvo ligo.
Zaključni turnir se je pričel z uvodno predstavo med tiskarji in Kidričani. Tiskarji so se zavedali, da ne smejo taktizirati. Potrebno je zmagati s čim višjo razliko, če se želijo uvrstiti v prvo ligo. Skozi celo tekmo so igrali zrelo in na koncu zasluženo slavili z visoko razliko.
V tekmi za tretje mesto je domača ekipa Rač premagala lanskega pr-
Portugalca Rodrigueza, ki se je odlepil od peterice petnajst kilometrov pred ciljem, so kolesarji složno ujeli šele v ciljni ravnini. Nato je z napadom poskušal Avstralec, pa Rus, a uspelo je Slovencu. »V zaključni del dirke smo prišli sami najboljši. Bal sem se, da bo uspel pobeg Rodriguezu, ki je slavil že na domači dirki na Portugalskem, vendar smo ga na srečo ujeli. Dirka je bila zelo zahtevna, konec pa se mi je taktično povsem poklopil. Zdaj sem res v dobri formi, zato sem bil po sobotni belgijski dirki kar malo razočaran. To je bila moja priložnost, ki sem jo dobro izkoristil. Manj možnosti bom imel na Nizozemskem, saj mi povsem ravninski profil ni pisan na kožo. Upam na dober rezul-
vaka Good guys. Tekma je bila skozi celo tekmo izenačena. Minuto pred koncem sta bili ekipi poravnani in dve napaki dečkov sta bili dovolj, da so domači izrabili ponujeno ter si priigrali svojo najboljšo uvrstitev v Parklu.
V tekmi za prvo mesto sta se pomerili ekipi Pragerskega in Starš. Prvi so dosegli koš Pragerčani, nadaljevanje pa je bilo v znamenju ekipe Starš. Ti so si priigrali do odmora štiri koše razlike. V nadaljevanju sta ekipi prikazali »granitno« obrambo, zato je bilo izvedenih nekoliko več metov izza črte pri obeh ekipah. Ob koncu tretjega dela so Staršani vodili za visokih sedem košev. Zadnja
tat,« je povedal Kristjan Koren, ki je s tem rezultatom ponovil lanski uspeh Simona Špilaka.
Perutninarji z lepimi spomini v Franciji
Gregor Gazvoda, Mitja Ma-horič in Matija Kvasina so po dirki po Ardenih prejšnji teden ostali v Franciji, se preselili južneje in včeraj pričeli nastope še na drugi preizkušnji Rhone Alpes Isere Tour. Priključili so se jim Radoslav Rogina, Kristjan Fajt ter Jure Kocjan, ki se končno le vrača po poškodbi. 120 kolesarjev iz 20 moštev čaka 608 kilometrov kolesarjenja po nekoliko lažji progi, kot so jo imeli prejšnji teden. A je konkurenca nekoliko
četrtina je bila poglavje zase. Ekipa Starš je imela vse niti v svojih rokah in Pragerčani so izgledali na trenutke nemočno, ko so poskušali preobrniti potek tekme v svojo korist. Dve minuti pred koncem so zaostajali deset košev, ko se je začel preobrat. Namesto da bi Staršani držali žogo, je njihov najboljši igralec Milič vztrajno poskušal izsiliti osebno napako nad njimi, nato pa slabo izvajal proste mete. Pragerčani so pritisnili pod koš in dosegli štiri koše zapored. Minuto pred koncem so zaostajali še za sedem košev (72:79), kar jih ni zmedlo. Pritisk na zunanje igralce je obrodil sadove in uspešno so realizirali še en napad. Minute odmora so se kar vrstile med obema ekipama kot po tekočem traku. Ekipa Starš je z nerazumljivo taktiko metanja na koš za vsako ceno namesto držanja žoge zapravila vodstvo in sedem sekund pred koncem sta bili ekipi izenačeni (82:82). Pragerčani so imeli zadnji napad in dosegli so zmagoviti koš dobro sekundo pred koncem. Za zadnji napad je tekmecem zmanjkalo časa.
Slavje novih prvakov je bilo nepopisno, saj so »dobili« izgubljeno tekmo. Na drugi strani igralci iz Starš niso in niso mogli dojeti, da so zapravili dobljeno tekmo. Tako je naslov drugič v treh letih odšel v Pragersko, ekipa Starš pa je še četrtič zapored izgubila v finalu. Od tako želenega četrtega naslova ni bilo nič. Vse zanimivosti lahko preberete na www.parkl.si.
močnejša. Ptujčani imajo na to dirko lepe spomine, v svojem zadnjem nastopu pred dvema letoma so pobrali kar precej lovorik. Matej Marin etapno zmago, Tomislav Dančulovič generalno, Matija Kvasina pa je osvojil tretje mesto.
Ta konec tedna pa ne bo počival niti eden od dvanajstih ptujskih kolesarjev. Luka Ra-kuša, Matej Marin, Kristjan Du-rasek, Andrej Omulec in Matej Stare bodo v nedeljo in ponedeljek nastopili na treh dirkah pod imenom Beograd-Banja Luka. Znajti se bodo morali brez trenerja; slednji jim bo sicer z napotki iz daljne Francije lahko pomagal bolj simbolično.
Uroš Gramc
Rezultati zaključnega turnirja:
Tekma za 1. mesto:
KK Pragersko - KK Starše 84:82 (17:24, 22:19, 15:18, 30:21)
KK Pragersko: N. Uršič 2, Jeršič, Oček 2, Kozar 14, Pelko, Leskovar 19, Repec 16, Gajšek 13, Godec 11, Mohorko.
KK Starše: P. Trifkovič, V. Trifkovič, Čuček, Milič 44, Lešnik, Vidovič 19, Gomboc 7, Pesek 7, Dobnik 5.
Tekma za 3. mesto:
KK Rače - Good guys 56:51 (12:14, 16:12, 10:13, 18:12)
Tekma za obstanek / napredovanje:
TED ŠD Cirkovce - ŠD Kidričevo 69:52 (17:12, 23:13, 9:12, 20:15)
Opomba: Skupaj 1:1, zaradi boljšega medsebojnega količnika TED ŠD Cirkovce napredujejo v prvo ligo, ekipa ŠD Kidričevo izpade v drugo ligo.
Končni vrstni red 1. liga:
1.	KK Pragersko
2.	KK Starše
3.	KK Rače
4.	Good guys, 5. KK Ljudski vrt, 6. Neman, 7. ŠD Kidričevo - izpad v drugo ligo, 8. KMO Dornava - izpad v drugo ligo
Končni vrstni red 2. liga:
1.	KK Ptuj - napredovanje v prvo ligo
2.	TED ŠD Cirkovce - napredovanje v prvo ligo
3.	ŠD Majšperk
4.	KK Pragersko veterani, 5. KK Avtoefekt, 6. KK Nova vas MB, 7. ŠD Ptujska Gora, 8. ŠD Podlože, 9. KK Starše mladi, 10. ŠD Destrnik.
Radko Hojak
V Hajdošah bodo zahrumeli motorji
AMD Ptuj bo v nedeljo organizator prve letošnje dirke za državno in pokalno prvenstvo Slovenije v Supermotu. Na kartodromu v Hajdošah se bodo vozniki in voznice merili v dirkah za državno prvenstvo v razredih S-1, S-2, S-125 ženske in S-junior, v pokalnem prvenstvu pa v razredih S-3, S1-125 senior, S-125 ženske in S-amater. Vozniki se bodo preizkusili tudi v promocijski vožnji guad, kjer bo proga kombinacija asfalta in makedama.
Prva dirka se bo pričela ob 12.15, druga pa ob 14.45. »Tako kot vedno se bo naše društvo tudi tokrat dobro pripravilo na uvodno tekmovanje in mnenja sem, da bomo to tekmovanje dobro izpeljali. To bo uvod v letošnja tekmovanja na našem kartodromu v Hajdošah. Zaenkrat je prijavljenih 53 voznikov in voznic in obeta se nam zelo zanimivo tekmovanje, še posebej zaradi tega, ker se bodo na uvodnem tekmovanju vsi želeli pokazati v najboljši luči,« je dejal predsednik AMD Ptuj Uroš Langerholc.
Danilo Klajnšek
Foto: Radko Hojak
Ekipa Pragerskega (na sliki) je v finalu premagala ekipo Starš.
Dobre uvrstitve za uvod
Košarka m OMREZJE.NET & PARKL
Naslov letos v Pragersko!
Atletika • Atletska šola Mirko Vindiš
Pomlad v atletski šoli
Daljši in toplejši dnevi so na plano zvabili Atletsko šolo Mirka Vindiša, ki je začela pomladanski ciklus vadbe na prostem, natančneje na Mestnem stadionu Ptuj. O pozitivnih učinkih atletske vadbe za otroke smo se pogovarjali z atletskim trenerjem Alešem Bezjakom, ki šolo vodi: "Z vedno večjim osveščanjem ljudi o zdravem in smiselnem razvoju otroka se je tudi v atletiki, kot temeljnem športu za vse druge, nekako oblikovala potreba po načrtnem, smiselnem ter strokvono vodenem in otroku prilagojenem športnem programu. Atletska šola je dejansko športni program, ki je namenjen otrokom od 4. leta starosti naprej. Usmerjen je v zdrav otrokov razvoj, poudarek ni na intenzivnosti, ampak je usmerjen v širino razvoja. Prav zato otrokom in mladostnikom ponujamo široko športno paleto, od osnovne motorike v vsej svoji polnosti (ravnotežje, gibanje, agilnost, koordinacija v prostoru, zaznavnost, hitrost, natančnost metov in moč), preko elementarnih iger do spoznavanja osnovnih atletskih disciplin. Če otrok pri 10
letih ni sposoben v svoji naravni hitrosti preteči razdalje 600 metrov, pod pogojem, da je tak otrok načeloma zdrav, lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da nekaj v otrokovem razvoju ni v redu. Ljudje smo gibajoča in igrajoča se bitja, ki pa ob vedno večjem dotoku informacij ter zabavne industrije to vse bolj pozabljamo. Pa da ne bo pomote, starši to pozabljajo, otroci tega seveda ne vedo."
Vadba v atletski šoli, ki jo vodi uposobljen in strokovno podkovan trenerski kader, poleg Bezjaka nad otroci bdijo še Barbara Gačnik, Mojca Gramc, Dominik Kokot in Simona Oblonšek, poteka skozi vse šolsko leto. Namenjena je predšolskim otrokom do
šestega leta staroti (2 skupini), šolskim otrokom (3 skupine) ter mladostnikom (3 skupine). Vpis vadbe poteka skozi celo šolsko leto, je pa načeloma intenzivnejši v aprilu, maju ter septembru. Trenutno v šoli vadi okoli 70 otrok, nekaterim smo zastavili nekaj kratkih vprašanj.
DENIS VOLGEMUT, 5 let
Kdo te je navdušil za atletiko?
Ati me je navdušil, ker rad tečem in sem hiter.
MANCA GAVEZ, 7 let
Kdo te je navdušil za atletiko?
Navdušila me je sošolka Ema, ki je že obiskovala atletiko. Mamici sem povedala, da si želim tudi jaz trenirati atletiko in tako me je vpisala.
Kaj ti je pri atletiki všeč?
Na atletiko rada hodim, ker imam tukaj prijatelje. Imamo pa tudi zelo dobro učiteljico Barbaro.
MIHA KOVAČ, 10 let
Kdo te je navdušil za atletiko?
Atletiko sem gledal po TV, in ker sam zelo rad tečem, sem se vpisal v atletsko šolo, da bi izboljšal svoje rezultate in da bi dobil nove prijatelje.
Kaj ti je pri atletiki všeč?
Atletiko zelo rad treniram, ker dosegam dobre rezultate. Imam veliko prijateljev in dobro trenerko.
ANA MAJA BERNHARD, 11 let
Kdo te je navdušil za atletiko?
Navdušila me je učiteljica športne vzgoje Mojca; ker sem dobro tekla na krosu, me je povabila v atletski klub.
Kaj ti je pri atletiki všeč?
Zelo rada tečem in si želim izboljšati rezultate. Na atletiki imam tudi veliko prijateljev, s katerimi zelo rada treniram.
UE
Športni napovednik
Denis, Manca, Miha, Ana Maja
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, 2. SML, 2. SKL, U-14, U-17 dekleta
Presenetljiva zmaga mladincev Aluminija in točka deklet U-17
1. SML
REZULTATI 21. KROGA: Aluminij - Domžale 3:1, Bilje Primorje - MIK CM Celje 0:4, Britof - Maribor 1:3, Interblock - Rudar Velenje 1:1, HIT Gorica - Mura 05 4:2, Svoboda -Triglav 4:0, Dravograd - Koper 0:0.
1 MARIBOR	21 18	3	0	61:12	57
2.	DOMŽALE	21 12	4	5	42:20	40
3.	MIK CM CELJE	21 11	3	7	47:30	36
4.	TRIGLAV	21 10	3	8	48:41	33
5.	MURA 05	21 10	3	8	36:42	33
6.	HIT GORICA	21 9	5	7	43:31	32
7.	INTERBLOCK	21 9	5	7	36:31	32
8.	RUDAR (V)	21 8	7	6	40:33	31
9.	ALUMINIJ	21 8	7	6	30:26	31
10.	KOPER 21 7 6 8 35:34	27
11.	BILJE - PRIM. 21 6 2 13 25:47	20
12.	DRAVOGRAD 21 4 4 13 18:35	16
13.	SVOBODA 21 4 2 15 21:56	14
14.	BRITOF 21 3 2 16 16:60	11 ALUMINIJ - DOMŽALE 3:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Kuric (13), 1:1 Re-
šek (19), 2:1 Hojski (64. z 11 m), 3:1 Dimc (85)
ALUMINIJ: Lipovac, Žmavc, Hoj-ski, Rešek, Krajnc (Dimc), Delamea, Vajs (Šešo), Milec, Pečnik, Meznarič (Ravnjak), Lešnik.
17	2	0	63:4	53
14	0	5	58:18	42
13	2	4	50:15	41
12	3	4	33:14	39
10	2	7	32:29	32
9	3	7	26:26	30
7	5	7	41:35	26
7	3	9	18:30	24
7	2	10	19:39	23
6	0 13		19:43	18
5	2	12	17:48	17
3	3 11		28:44	12
3	3 12		13:38	12
2	2	14	13:47	8
1. SKL
REZULTATI 21. KROGA: Aluminij - Domžale 0:2, Bilje Primorje - MIK CM Celje 3:0, Britof - Maribor 0:0, Interblock - Rudar Velenje 6:0, HIT Gorica - Mura 7:0, Svoboda - Triglav 1:2, Dravograd - Koper 1:2
1.	DOMŽALE 21 15 4 2 56:16 49
2.	KOPER 21 15 3 3 41:15 48
3.	HIT GORICA 21 12 5 4 53:16 41
4.	INTERBLOCK 21 11 5 5 36:18 38
5.	TRIGLAV 21 11 4 6 40:29 37
6.	MARIBOR 21 10 4 7 45:26 34
7.	ALUMINIJ 21 9 6 6 45:22 33
8.	MIK CM CELJE 21 9 5 7 43:22 32
9.	BILJE PRIMORJE 21 9 5 7 41:35 32
10.	BRITOF 21 5 6 10 28:54 21
11.	DRAVOGRAD 21 4 4 13 21:67 16
12.	MURA 05 21 4 3 14 20:39 15 13 RUDAR (V) 21 3 1 17 17:77 10 14. SVOBODA 21 1 3 17 11:61 6
ALUMINIJ - DOMŽALE 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Vučkič (17), 0:2 Medved (45. avtogol)
ALUMINIJ: Zajc, Jovič, Mlakar, Polajžer, Medved, Sitar (Kajtazi), Perger, Čeh, Grajfoner (Kek), Tominc (Koren), Petek.
LIGA U 14 VZHOD
REZULTATI 19. KROGA: Rudar Velenje - NŠ Poli Drava 2:2, Davidov Hram Radgona - Aluminij 1:3, Teh-nostroj Veržej - Simer šampion 0:3, MIK CM Celje - AHA EMMI Bistrica 3:0, Nafta - Dravograd 0:0, Maribor
-	Mura 05 2:3.
1.	MURA 05	19
2.	MARIBOR	19
3.	DRAVOGRAD	19
4.	SIMER ŠAMP.	19
5.	MIK CM CELJE	19
6.	ALUMINIJ	19
7.	NŠ POLI DRAVA	19
8.	TEHNO. VERŽEJ	19
9.	NAFTA	19
10.	A. E. BISTRICA 19
11.	RUDAR (V) 19
12.	L. C. SPORTIF 17
13.	LJUTOMER 18
14.	RADGONA 18
DAVIDOV GRAM RADGONA
-	ALUMINIJ 1:3 (0:0)
STRELCI: 0:1 Cesar (36), 0:2 Žu-rej (52), 0:3 Goljat (63), 1:3 Voroš
ALUMINIJ: Peršuh, Cesar, Dvor-šak-Špehar, Ornik, Babšek, Pulko, Jus (Gajser), Šešo (Rajh), Jevšovar (Goljat), Sagadin, Žurej (Korez).
RUDAR VELENJE - NŠ POLI DRAVA 2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Pukšič (21), 1:1 Harter (37), 1:2 Trep (54), 2:2 Harter (62)
NŠ POLI DRAVA: Pongrac, Petrovič, Bezjak, Goričan, Trep, Kajzer, Strel (Zemljarič), Veselič (Kirič), Pukšič, Kozel (Oroz), Pivko (Golob).
DEKLETA - U 17
REZULTATI 9. KROGA: Ljudski vrt
-	Pomurje 1:1, Krka - Velesovo 3:1, Slovenj Gradec - Škale Senožeti 1:3, Olimpija - Maribor 0:14.
1.	KRKA	9	8	1	0	63:5	25
2.	POMURJE	9	7	2	0	56:9	23
3.	ŠKALE SENOŽ.	9	5	1	3	35:36	16
4.	MARIBOR	9	4	2	3	49:13	14
5.	SLOV. GRADEC	9	3	2	4	20:21	11
6.	VELESOVO 9 3 1 5 22:29 10
7.	LJUDSKI VRT 9 117 11:39 4
8.	OLIMPIJA 9 0 0 9 2:106 0
LJUDSKI VRT - POMURJE 1:1
(0:1)
STRELKI: 0:1 Andreja Najvirt (23. avtogol), 1:1 Lucija Pukšič (67)
LJUDSKI VRT: Alenka Murko, Saša Fras, Barbara Petek (Valerija Breznik), Andreja Najvirt, Laura Ar-nuš, Nina Pihler, Staša Grdina, Nina Podhostnik, Lucija Pukšič, Katja Ne-žmah, Urška Arnuš.
2. SML - VZHOD
REZULTATI 19. KROGA: AHA
EMMI Bistrica - NŠ Poli Drava 0:14, Nafta - Nissan Ferk Jarenina 0:2, GIC Gradnje Rogaška - Pohorje 4:0, Ljutomer - Krško 0:5, Železničar - Simer šampion 0:2, Zreče - Ma-lečnik 1:2, Dravinja - Šmartno 1928 2:1.
(60), 0:9 Joldič (68), 0:10 Požegar (72), 0:11 Grajfoner (74), 0:12 Požegar (81), 0:13 Požegar (85), 0:1 Joldič (88)
NŠ POLI DRAVA: Plečko, Vrabl, Sahiti (Krajnc), Horvat, Štiberc, Že-leznik (Gavez), Bečiri, Lenič (Štrukelj), Požegar, Joldič, Grajfoner.
2. SKL
1.	NS POLI DRAVA 18 15
2.	SIMER ŠAMP 19 12
3.	FERK JARENINA 18 12
4.	KRŠKO
5.	NAFTA
6.	LJUTOMER
7.	GIC ROGAŠKA
8.	DRAVINJA
9.	ŽELEZNIČAR
10.	MALEČNIK
11.	ZREČE
12.	POHORJE 13 A. E. BISTRICA 18 14. ŠMARTNO '28 18
18 12 18 11
19 19 19 18 18 18 18
2	1 115:16	47 5	2	60:22	41
3	3 46:15	39 2	4	50:19	38
1	6 75:35	34
2	8 38:33	29
3	8 31:46	27 1	9	24:36	25
4	7	40:29	25
1	12	26:90	16 4	11 21:67	16 3	12	15:34	12
2	13 16:85	11 0	15 14:58	9
AHA EMMI BISTRICA - NS POLI DRAVA 0:14 (0:5)
SRELCI: 0:1 Grajfoner (9), 0:2 Be-čiri (20), 0:3 Požegar (23), 0:4 Bečiri (29), 0:5 Požegar (36), 0:6 Grajfoner (50), 0:7 Grajfoner (59), 0:8 Požegar
REZULTATI 19. KROGA: AHA
EMMI Bistrica - NŠ Poli Drava 3:4, Nafta - Nissan Ferk Jarenina 1:4, GIC Gradnje Rogaška - Pohore 0:4, Ljutomer - Krško 1:0, Železničar - Simer šampion 0:1, Zreče - Ma-lečnik 3:1, Dravinja - Šmartno 1928 0:3.
1.	FERK JARENINA 18 16 2 0 66:12 50
2.	SIMER ŠAMP. 19 14 2 3 75:10 44
3.	LJUTOMER 19 14 2 3 47:19 44
4.	NŠ POLI DRAVA 18 14 1 3 72:12 43
5.	POHORJE 18 14 0 4 70:19 42
6.	BISTRICA 19 9 2 7 39:44 29
7.	ZREČE 18 7 1 10 20:44 22
8.	ŽELEZNIČAR 18 6 1 11 25:41 19
9.	DRAVINJA 19 5 1 13 36:66 16
10.	MALEČNIK 18 4 2 12 17:58 14
11.	KRŠKO 18 3 4 11 18:39 13
12.	GIC ROGAŠKA 19 3 4 12 22:60 13
13.	NAFTA 18 3 2 13 17:47 11
14.	ŠMARTNO '28 18 3 2 13 16:60 11
AHA EMMI BISTRICA - NŠ POLI DRAVA 3:4 (3:3)
STRELCI: 1:0 Bulf (2), 1:1 Kurež (6. z 11 m), 1:2 Kurež (10), 2:2 Si-mončič (29), 2:3 Krajnc (37), 3:3 Avguštin (38), 3:4 Kurež (46)
NŠ POLI DRAVA: Valentan, Vinko-vič, Perger, Serdinšek, M. Roškar, Fe-konja, Kurež, Krajnc (Pernek), Jazbec (Gril), Matjašič (Hauptman), Ljubec (m. Roškar).
Danilo Klajnšek
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 29. KROGA - SOBOTA OB 16.30: Koper - Domžale; OB 20.00: MIK CM Celje - Interblock; NEDELJA OB 16.00: Domžale - Maribor; OB 16.30: Drava - Primorje, Livar - Nafta.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 21. KROGA - SOBOTA OB 17.00: Aluminij - Krško; OB 18.00: Rudar Velenje - Mura 05; NEDELJA OB 17.00: Krka - Zagorje, Bonifika
-	Koper, Triglav Gorenjska - Bela Krajina.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA - SOBOTA OB 16.30: Črenšovci - MU Šentjur, Teh-nostroj Veržej - Malečnik, Koroška Dravograd - Roma, Trgovine Jager Šmarje pri Jelšah - Kovinar Štore; NEDELJA OB 16.30: Stojnci - Paloma, Odranci - Pohorje, Dravinja - Šmartno 1928.
Štajerska liga
PARI 20. KROGA - SOBOTA OB 17.00: Podvinci - Peca, GIC Gradnje Rogaška - Simer šampion, Oplotnica - Šentilj Jarenina, AHA EMMI Bistrica - Šoštanj; NEDELJA OB 17.00: Železničar - Gerečja vas Unuk-šped, Holermuos Ormož - Partizan Fram, Zreče - Mons Claudius.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 16. KROGA - SOBOTA OB 16.00: Središče - Zgornja Polskava, Rogoznica - Gorišnica, Hajdina - Boč; NEDELJA OB 10.30: Videm - Bukovci; NEDELJA OB 17.00: Dornava - Skorba, Cirkulane - Apače.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 12. KROGA - SOBOTA OB 17.00: Markovci - Tržec, Pragersko
-	Leskovec, Slovenja vas - Hajdoše; NEDELJA OB 10.30: Lovrenc -Podlehnik; NEDELJA OB 17.00: Spodnja Polskava - Grajena.
VETERANSKA LIGA - VZHODNA SKUPINA
PARI 13. KROGA - PETEK OB 18.00: Stojnci - Gorišnica, Markovci
-	Tržec, Dornava - Videm; NEDELJA OB 10.30: Leskovec - Podvinci.
VETERANSKA LIGA - ZAHODNA SKUPINA
PARI 13. KROGA - PETEK OB 18.00: Pragersko - Polskava, Skorba
-	Hajdina, Lovrenc - Zgornja Polskava, Podlehnik - Boč, Apače - Pre-polje.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
22. KROG: Koper - Aluminij.
1.	SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
22. KROG: Koper - Aluminij.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
20. KROG: NŠ Poli Drava - Zreče (sobota ob 16.30).
2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
20. KROG: NŠ Poli Drava - Zreče (sobota ob 14.30).
LIGA - U 14
20. KROG: NŠ Poli Drava - Tehnostroj Veržej (sobota ob 10.00), Aluminij - Nafta (sobota ob 10.00).
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
15. KROG: ŽNK Ljudski vrt - Senožeti Škale (nedelja ob 12.00 - igrišče z umetno travo na Ptuju).
DEKLETA U - 17
11. KROG: Krka - ŽNK Ljudski vrt (sobota ob 12.00).
ROKOMET
1.A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
LIGA ZA PRVAKA - PARI 5. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gold club (sobota ob 19.00), Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško, Trimo Trebnje
-	Gorenje.
LIGA ZA OBSTANEK - PARI 5. KROGA: Knauf Insulation - Prevent, Rudar EVJ Trbovlje - Slovan.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 21. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Krka (sobota ob 19.30), Dol TKI Hrastnik - Krško, Grosuplje - Maribor Klima Petek, Istrabenz plini Izola - Ajdovščina, Dobova - Radeče MIK Celje.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA: Alples Železniki - Drava Ptuj, Duplje Tržič - Velika Nedelja, Šmartno 99 - Grča Kočevje, Sevnica - Kranj.
Danilo Klajnšek
MEDNARODNA KARTODROM HAJDOSE
v nedeljo, 20. aprila 2008
Trening od 9.00 do 11.35 ure 1. DIRKA ob 12.00 uri 2. DIRKA ob 14.30 uri
DIRKA
Foto: UE
petek m 1S. april 200S
Šport, šolski šport, rekreacija
Štajerski	19
Športno plezanje
Mladi Ptujčani priplezali do odličnih rezultatov
V Slovenj Gradcu se je v nedeljo, 6. aprila, odvila peta in hkrati zadnja tekma letošnje Vzhodne lige, prvenstva v športnem plezanju za mlajše kategorije, ki ga plezalni klubi iz vzhodne Slovenije letos organizirajo že drugič. Tekem Vzhodne lige so se, skupaj z otroki iz cele Slovenije ter celo nekaj tekmovalci iz Hrvaške in Avstrije, udeleževali tudi mladi
Rok Stubičar in Miha Kosta-njevec (Plezalni klub 6b Ptuj) sta v Slovenj Gradcu na tekmi Vzhodne lige osvojila tretje in prvo mesto.
Aikido
člani ptujskega Plezalnega kluba 6b.
Na slovenjgraški tekmi sta uspeh mladih Ptujčanov okronala Miha Kostanjevec in Rok Stubičar, ki sta si v kategoriji cicibanov med 42 tekmovalci priplezala prvo in tretje mesto. Mihov in Rokov uspeh si zasluži posebno pohvalo zato, ker dečka športno plezanje trenirata šele pet mesecev. Barve Plezalnega kluba 6b Ptuj sta zastopali tudi Eva Zmazek, ki je v kategoriji mlajših deklic osvojila šesto mesto, ter Nina Muršič, ki je bila osma.
V	skupnem seštevku rezultatov Vzhodne lige je Plezalni klub 6b Ptuj zasedel 11. mesto, najboljši rezultat med posamezniki pa je dosegel Miha Ko-stanjevec, ki je bil v skupnem seštevku peti.
V	soboto, 12. aprila, sta se Miha Kostanjevec in Rok Stu-bičar udeležila še prvenstva osnovnih šol v športnem plezanju, kjer sta zastopala OŠ Videm pri Ptuju in OŠ Ljudski vrt. Ponovno sta si priplezala odlično uvrstitev, saj je med 90 tekmovalci Miha zasedel peto, Rok pa sedemnajsto mesto.
Mateja Lapuh
Darko Trafela, mojster aikida
Člani novoustanovljenega Kluba realnega aikida Ptuj so v Mariboru polagali višje stopnje pasu.
Za višji pas so uspešno prikazali tehnike naslednji člani:
Branko Majhen - 5. kyu (rumeni pas)
Davorin Lenart - 4. kyu (oranžni pas)
Danijel Janžekovič - 3. kyu (zeleni pas)
Janez Krajnčič - 2. kyu (modri pas)
Mojster realnega aikida pa je postal Darko Trafela (na fotografiji desno), ki je položil črni pas 1. dan.
Sebi Kolednik
Mali nogomet
ONL Majšperk
Minuli vikend so s tekmovanjem pričeli v občinski ligi malega nogometa Majšperk. Za tekmovanje se je prijavilo šest ekip in tako bodo ligo odigrali po dvokrožnem sistemu. Naslov prvaka brani ekipa Se-sterž.
REZULTATI 1. KROGA: ŠD Ptujska gora II. - ŠD Medvedce 1:2, ŠD Ptujska gora I. - ŠD Breg 2:3,
ŠKD Sestrže - TD Naraplje 2:1, ŠD Ptujska gora I. - ŠD Ptujska gora II. 3.1.
2. krog bodo odigrali v petek, 18. 4., s pričetkom ob 20.30. Pari so naslednji: ŠD Ptujska gora II. - TD Naraplje, ŠD Breg - ŠD Medvedce, TD Naraplje - ŠD Ptujska gora I., ŠKD Sestrže - ŠD Breg.
Danilo Klajnšek
ŠKD Sestrže - lanskoletni prvaki občinske lige Majšperk
Judo m DP za mladince in mladinke U-20
Lea in Urška mladinski državni prvakinji
Koper 13. 4. 2008. Dva naslova državnih prvakinj, eno srebro in en bron, je izkupiček ptujskih mladinskih judoistov na naši Obali.
V kategoriji do 78 kg je Lea Murko (JK Drava Ptuj) ponovila lanski uspeh in s tremi zmagami nad Špelo Šimenc (PJK Triglav Kranj), Jernejo Philerič (JK Branik Broker) in Tjašo Dulc (JK Tatami) osvojila 1. mesto. Svoj prvi naslov prvakinje med mladinkami pa je osvojila Urška Urek (JK Drava Ptuj), potem ko je ugnala Tino Jazbec (JK Jesenice) in Niko Gradaolnik (JK Branik Broker).
S finalom do 100 kg in končnim 2. mestom se je izkazal Andrej Čuš (JK Drava Ptuj), v isti kategoriji pa je 3. mesto dosegel Bojan Ljubec (JK Drava Ptuj). Peti mesti sta osvojila
Bojan Ljubec, Lea Murko, Vlado Cuš, Andrej Cuš in Urška Urek - nosilci medalj iz JK Drava s trenerjem.
Jure Božičko in Tadej Butolen, sedmi pa so bili Blaž Klajderič, Matjaž Škerget, Damjan Ljubec in Samo Veit, vsi JK Drava Ptuj.
DP za starejše dečke, deklice U-15: dva naslova v Ljutomer, Renata Kralj (JK Gorišnica) tretja
Koper 13. 4. 2008. Na državnem prvenstvu za starejše deklice in dečke za leto 2008 je nastopilo 91 dečkov in 41 deklic iz 28 slovenskih klubov. Pri deklicah je dva naslova prvakinj osvojil JK Olimpija Krmelj, pri dečkih pa sta po dva naslova prvakov osvojila JK Ljutomer in JK Murska Sobota. Renata Kralj (JK Gorišnica) je osvojila 3. mesto nad 63 kg.
REZULTATI:
STAREJŠE DEKLICE:-36kg: 1. Sara ŠERNEK - KBV Lendava; -40kg: 1. Veronika GRABNAR - JK Olimpija Krmelj; - 44kg: 1. Kaja ČEH- JK Ljutomer; -48kg: 1. Manja KROPF - JK Duplek; -52kg: 1. Asja BABIČ - ŠD 15. maj Marezige, 3. Sara ČELAN - JK Impol; -57kg: 1. Aja GAČNIK - JK Sankaku; -63kg: 1. Maja POVŠNAR
-	PJK Triglav Kranj, 5. Ajda HABJANIČ - JK Impol; + 63kg: 1. Tina KOPRIVEC - JK Olimpija Krmelj, 3. Renata KRALJ - JK Gorišnica, 3. Špela VIDMAR, 5. Tadeja BABULIČ - obe JK Impol.
STAREJŠI DEČKI: -38kg: 1. Tilen PULKO - JK Impol; -42kg: 1. Rok ŠENDLINGER- JK Ljutomer, 7. Matic HORVAT - JK Drava Ptuj; -46kg: 1. Adrijan GOMBOC- JK Murska Sobota; -50kg: 1. Tim KOVAČIČ - JK Murska Sobota, 3. Žiga ZAFOŠNIK - JK Impol; -55kg: 1. Tilen SULIČ
-	JK Šiška; -60kg: 1. Marcel BRAJDIČ - JK Sankaku; -66kg: 1. Aljaž LEBAR - JK Ravne; -73kg: 1. Patrik VOJSK- JK Ljutomer; + 73kg 1. Emir GLAVAŠ - ŠD 15. maj Marezige.
Mali nogomet
Društvo malega nogometa Lenart
V Lenartu se je v nedeljo, 13. aprila, pričel pomladanski del sezone v vseh treh ligah. Podrobne rezultate si lahko ogledate na spletni strani www.dmnlenart.com.
A-liga
Tekme 12. kroga so bile odigrane v nedeljo, 13. aprila, v Lenartu, organizator je bila ekipa KMN SV. TROJICA-LEGIJA.
Rezultati: KMN Sv. Trojica-legija - ŠD Vitomarci 3:1 (2:0), KMN Torpedo 05 - KMN Remos 3:2 (0:0), Orfej - KMN Cerkv. G. Pri Ant. ml. II 3:0 b.b. (/:/), KMN Benedikt - ŠD Trnovska vas 4:10 (1:4), KMN Mit-mau - Pizz. Vin. trta Voličina 0:4 (0:0), ŠD Zavrh - Zgd. Slik. B. Gori-čan 2:4 (1:3.)
1.	TRNOVSKA VAS 12	8	1	3
2.	TRTA VOLIČINA	12	8	0	4
3.	KMN REMOS	12	8	0	4
4.	TORPEDO 05	12	7	1	4
5.	SLIK. GORIČAN	12	7	1	4
6.	SV. TROJICA-L,	12	7	0	5
7.	KMN MITMAU	12	6	1	5
8.	ŠD ZAVRH	12	5	0	7
9.	CERKV. ml. II	12	4	0	8
10.	VITOMARCI 12 4 0 8
11.	ORFEJ 12 3 0 9
12.	BENEDIKT 12 3 0 9
v nedeljo, 13. aprila, v Voličini, organizator je bila ekipa ŠD ZAVRH ml.
Rezultati: ŠD Zavrh Ml. - KMN Sv. Trojica 3:2 (2:1), ŠD Selce - DMNR Sandberg 4:2 (2:0), ŠND Old Boys-starejši - ŠD Lotos ml. 0:3 b.b. (/:/), M-trgovina Lormanje - ŠD Destrnik-Virtuozi 4:13 (3:5), ŠD Žer-
javci - KMN Sv. Ana ml. 1:4 (0:1).						
1. SANDBERG	10	S	1	1	T5:36	25
2. SV. ANA ml.	10	S	1	1	5g:2S	25
3. ŠD ŽERJAVCI	10	T	2	1	44:23	23
4. ŠD DESTRNIK	10	6	0	4	T4:4S	1S
5. ŠD SELCE	10	5	1	4	44:40	16
6. ŠD LOTOS ml.	10	4	2	4	44:56	14
7. ŠD ZAVRH ml.	10	3	1	6	25:43	10
8. M LORMANJE	10	2	2	6	3g:64	S
9. SV. TROJICA	10	1	0	g	23:5S	3
10. OLD BOYS-ST.	10	0	2	S	2T:5S	1
65:40	25
56:4T	24
T1:35	24
5g:4g	22
44:40	22
4g:40	21
4g:3g	1g
32:41	15
42:52	11
3S:54	11
33:T0	g 42:T3
C-liga
Tekme 11. kola so bile odigrane v nedeljo, 13. aprila, pri Sv. Ani, organizator je bila ekipa BAR OAZA.
Rezultati: KMN Benedikt Ml. -Bar Oaza 4:6 (2:2), Kmn Mobicom - Šnd Old Boys-mlajši 4:7 (3:3), Šd Pernica Veterani - Šd Pernica Mladi 4:5 (3:4), Prosta Ekipa Kmn Cerkv. G. Pri Ant. ml. III.
S
B-liga
Tekme 10. kroga so bile odigrane
1.	OLD BOYS-ML. 10
2.	MOBICOM 9
3.	PERNICA MLADI 9
4.	PERNICA VET. 10
5.	BENEDIKT ml.
6.	BAR OAZA
7.	CERKV. ml. III
g
10 g
5	0
6	1 6 0 6 1 3 0 3 0 0 0
TS:24 6T:2S T6:4T 46:3S 25:56 43:T5 10^
Iz JK Gorišnica je bila pri mladinkah Tanja Kociper peta, med mladinci pa je isto mesto dosegel Simon Kojc, medtem ko je bil Branko Kralj sedmi.
REZULTATI:
MLADINKE: do 44 kg: 1. Kristina Vršič - JK Duplek; do 48 kg: 1. Fitore Zennuni - JK Slovenj Gradec;
do 52 kg: 1. Jerneja Senekovič - JK Duplek; do 57 kg: 1. Tina Trstenjak
-	JK Sankaku; do 63 kg: 1. Vlora Bedeti - Sankaku, 5. Tanja Kociper
-	JK Gorišnica; do 70 kg: 1. Ana Velenšek - Jk Sankaku; do 78 kg: 1. Lea Murko - Jk Drava Ptuj, 2. ŠIMENC Špela - PJK Triglav Kranj, 3. Jerneja Philerič - JK Branik Broker; nad 78 kg: 1. Urška Urek - Drava Ptuj, 2. Jazbec Tina - Jesenice, 3. Gradaolnik Nika - Branik Broker.
MLADINCI: do 55 kg: 1. Andraž Jereb - Olimpija, 5. Jure Božičko, 7. Blaž Klajderič - oba Drava Ptuj; do 60 kg: 1. Matjaž Trbovc - Sankaku; do 66 kg: 1. Žiga Vuzem - Šiška, 3. Alen Pulko - Impol, 7. Matjaž Šker-get - Drava Ptuj; do 73 kg: 1. Tadej Čeh - Duplek, 5. Simon Kojc - Gorišnica, 7. Damjan Ljubec - Drava Ptuj; do 81 kg: 1. Gašper Jerman
-	Šiška, 7. Branko Kralj - Gorišnica; do 90 kg: 1. Žiga Unuk - Impol; do 100 kg: 1. Matic Lampič - Jk Olimpija, 2. Andrej Čuš, 3. Bojan Ljubec
-	oba Drava Ptuj, 3. Mario Potisk
-	Impol, 5. Tadej Butolen, 7. Samo Veit - oba Drava Ptuj; nad 100 kg: 1. Jan Ratej - Bežigrad, 2. Nejc Kučan, 3. Vito Dragič - oba Impol.
Sebi Kolednik
Zmago Šalamun
Bowling • Podjetniška liga
Deset ekip izstopa
Tri kroge pred koncem je ekipa Intere z zmago naredila odločen korak h končnemu slavju. Spet sta bila dva njihova posameznika tik pod vrhom, ki ga je tokrat zase zadržal najboljši posameznik lige - Sebastijan Kotnik. Dva posameznika je med najboljšimi desetimi imela še ekipa VGP. Kljub odličnim rezultatom v zadnjih krogih bo ekipa Tamesa težko pridobila še kakšno mesto, trenutno je tretja. Na petem mestu se je ekipa Taluma z boljšim rezultatom izenačila s Saš barom, tesno pa je tudi na začelju, kjer se novinke borijo za beg iz dna.
Najboljši posamezniki 9. kroga: 1. Sebastijan Kotnik (Projektis) 794, 2. Matej Rifelj (Intera) 771, 3. Jernej Rifelj (Intera) 769, 4. Marko Drobnič (Talum) 759, 5. Robert Še-gula (Tames) 735, 6. Bojan Klarič (Sar) 734, 7. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 726, 8. Bojan Držaj (db Transport) 701, 9. Franc Malek (VGP) 700, 10. Branko Kelenc (VGP) 698 ...
Rezultati 9. kroga: 1. Intera 2215 (22 točk), 2. Tames 2117 (21), 3. Projektis, d. o. o., 2112 (20), 4. VGP Drava 2083 (19), 5. SAR avtomatizacija 2075 (18), 6. Talum 2053 (17), 7. db Transport 2038 (16), 8. Saš bar 1970 (15), 9. DaMoSS 1947 (14), 10. Radio-Tednik Ptuj 1905 (13), 11. Podjetje za stanovanjske storitve 1903 (12),
12.	Bowling center Ptuj 1891 (11),
13.	Kager hiša 1873 (10), 14. Agis plus 1829 (9), 15. Ilkos candles 1791 (8), 16. Sanjski moški 1790 (7), 17. MO Ptuj 1763 (6), 18. Pro-
jekta inženiring 1707 (5), 19. Ga-rant-zavarovanje, d. o. o., 1643 (4),
20. Avtoprevozništvo	Novak 1627
(3), 21. MP Ptuj 1557	(2), 22. Mod-med 1374 (1).
1.	INTERA	19.175	185
2.	PROJEKTIS, D. O. O.	18.841	177
3.	TAMES	18.605	171
4.	SAR AVTOMATIZACIJA	18.597	167
5.	TALUM	18.163	154
6.	SAŠ BAR	18.088	154
7.	DAMOSS	17.934	146
8.	VGP DRAVA	17.825	140
9.	DB TRANSPORT	17.349	128
10.	RADIO-TEDNIK PTUJ	17.242	121
11.	KAGER HIŠA	16.721	96
12.	POD. ZA STAN. STORITVE	16.408	88
13.	SANJSKI MOŠKI	16.317	87
14.	BOWLING CENTER PTUJ	16.275	86
15.	AVTOPREVOZ. NOVAK	16.268	84
16.	MO PTUJ	15.656	67
17.	ILKOS CANDLES	15.491	61
18.	PROJEKTA INŽENIR. PTUJ	15.194	52
19.	AGIS PLUS	13.621	52
20.	GARANT ZAVAROVANJE	13.346	22
21.	MODMED	13.127	20
22.	MP PTUJ	12.819	19
Najboljši posamezniki po 9. krogu: 1. Sebastijan Kotnik (Projektis, d. o. o.) povprečje 187,4, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 181,9, 3. Robert Šegula (Tames) 180,1, 4. Jernej Rifelj (Intera) 178,8, 5. Bojan Klarič (Sar avtomatizacija) 178,6, 6. Matej Rifelj (Intera) 178,1, 7. Tomi Držaj (db Transport) 176,4, 8. Marko Drobnič (Talum) 175,7, 9. Dušan Kostanjevec (Avtoprevozništvo Novak) 175,5, 10. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 172,8 ...
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Modmeda je novinka v letošnji ligi.
Foto: SK
Ptuj • Upokojenski Četrtek na terasi Živil
Novo naj bo postavljeno razumno
Na terasi samopostrežne trgovine Živila se je odvil prvi Četrtek DU Ptuj v aprilu.
Gostitelj večera Boris Mi-očinovič (Boba) je gostil svoja dolgoletna prijatelja Marijo Hernja Masten, dipl. zgodovinarko, zaposleno v ZA Ptuj, prejemnico letošnje velike oljenke MO Ptuj, in Branka Vnuka, umetnostnega zgodovinarja, zaposlenega v Zavodu na varstvo kulturne dediščine Maribor.
Za ubrano pesem so poskrbeli člani mešanega pevskega zbora DU Ptuj, ki ga vodi prof. Oliver Buček, tudi avizo četrtkovih srečanj so zapeli, predstavila pa sta se tudi
mlada kitarista iz zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Barbara Čeh in Kevin Glavica.
Z Marijo Hernja Masten se je gostitelj večera srečal že kmalu ob prihodu na Ptuj, leta 1976, ko je obiskal njenega očeta, znanega ptujskega lončarja, karate pa ga je zbližal z Brankom. Boba, diplomirani pravnik, je znan tudi kot karikaturist, na povabilo je postal tudi redni karikaturist Štajerskega tednika in njegove priloge TV-OKNO, ki pa nikoli ne riše na zalogo, občasno riše tudi kaj drugega
kot aktualna dogajanja. V Živilih je postavil na ogled lepoto ženskega telesa. Za Boba je Marija Mica, tista Mica, ki je marsikomu na Ptuju in širše pomagala do diplome. Čeprav je medtem tudi sama skozi svoje delo opravila veliko doktorskih disertacij, ji je dolgo manjkal tisti papir, zaradi tega ji je pogosto dihal za ovratnik, naj vendarle že diplomira. Uspelo ji je. "Konec krasi delo, mojega krasi, to je intermezzo, ni opravičilo," je zadevo tudi osebno po-žegnala Marija, ki ji tako kot Bobi in Branku ni vseeno,
marci, Dramska skupina OŠ Voličina, Gledališki krožek OŠ Ormož, Gledališki krožek OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - podružnica Zgornja Ložnica in dramski krožek OŠ Velika Nedelja. "Na vseh srečanjih sem videla 39 predstav. Razvrstila sem jih takole: predstavice, ki so jih odigrali otroci z nižje stopnje devetletke, ki se na otrokom zanimiv način lotevajo otroške gledališke in literarne klasike, ter predstave, ki prikazujejo šolske in najstniške teme. Drugi kriterij je bil izbor med šolskimi skupinami enakomerno med nižjo, srednjo in višjo stopnjo ter izbor med predstavami, ki so nastale v kulturnih društvih. V primerjavi s preteklimi sezonami je opazen napredek v tem, da se mentorji bolj odločajo za dramska besedila; ni več didaktičnih prizorov v sklopu šolskih projektov in prireditev. Razveseljivo je tudi, da
kaj se dogaja v mestnem jedru, kaj v Kaniži, nekdanjem ptujskem predmestju, kjer je ob Potrčevi cesti tudi potekal prvi aprilski Četrtek, ki je na začetku zbral kar 51 udeležencev. Na tem prostoru je nastalo marsikaj pomembnega za Ptuj, bolnišnica, Ljudski vrt, prvi bloki. Ptuj je imel tri predmestja, ob Kaniži še Breg in Vičavo, ki jih je počasi integriral. Tudi urbani integrirani del razpolaga z deli, ki bi se jih dalo zaščititi, so prepričani Marija, Boba in Branko.
Mesto je že nekdaj razmišljalo urbanistično, vse je bilo
je veliko mlajših mentorjev. Mentorski gledališko-peda-goški pristopi ter končna gledališka podoba uprizoritve - obvladanje odrskih veščin in izraznih sredstev - pa so še vedno šibka točka večine predstav. Nekateri mentorji imajo premalo znanja o
narejeno po nekem smislu. Danes pa bi se morali pogosteje vprašati, ali zmeraj pametno razmišljamo, ko umeščamo nekaj novega v prostor. Ni se potrebno otepati novega, nove arhitekture, vendar naj bo postavljeno razumno. V nobenem primeru se mesto ne bi smelo ločiti od nekdanjega Koteksa, saj gre za edini objekt, ki govori o neki industriji v mestnem jedru. V njem bi lahko uredili mestni muzej, saj ga Ptuj nima kot nima galerije sodobne umetnosti.
Marija, Boba in Branko so
odrskih veščinah: kako učiti otroke igrati vlogo - režija, funkcija scenografije, glasbe in kostuma; dramaturgija itd., zato priporočam več praktičnih delavnic in izobraževalnih programov za mentorje na lokalni ravni, da bi jih lahko obiskovalo čim več za-
kulturniki, ki pogrešajo tudi nekdanje sodelovanje med kulturnimi institucijami Ptuja, ki je bilo pristno in neponovljivo. Tega je danes premalo, da bi lahko ponovili projekt, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja napolnil Cankarjev dom, ko so predstavljali kulturne zaklade Ptuja in Ormoža. To je bila ena najbolj obiskanih razstav pred 21 leti v Ljubljani.
Še več pa bodo Marija, Boba in Branko povedali na drugem aprilskem Četrtku, ki bo 24. aprila v Park hotelu.
MG
interesiranih mentorjev," je o reviji povedala Branka Beze-ljak Glazer.
Plesna revija privabila 230 nastopajočih
Mestno gledališče Ptuj je v torek zraven medobmočne revije otroških gledaliških skupin gostilo tudi plesne navdušence. Na območni reviji plesnih skupin, ki je potekala pod naslovom Pozdrav pomladi, si je bilo možno ogledati 17 plesnih miniatur z 230 nastopajočimi. Tudi letos je bilo največ sodelujočih osnovnošolcev, predstavili pa so se tudi plesalci različnih plesnih šol, Gimnazije Ptuj, letošnji debitanti pa so predstavniki Ekonomske šole Ptuj, ki so zaplesali svojevrstno koreografijo Jump-styla. Novost letošnje revije sta tudi solo plesa Jane Do-brijevič iz Plesnega centra Mambo in Brine Ternovšek iz Gimnazije Ptuj. "Revija je bila izvirna tako po plesni vsebini nastopajočih skupin kot po izvedbi in tudi po kostumih. V sami plesni tehniki je viden napredek, kljub temu da je v šolskih skupinah težko zagotoviti kontinuiteto," je povedala Nataša Petrovič, vodja JS KD OI Ptuj.
Dženana Bečirovič
Foto: Črtomir Goznik
Med tokratne udeležence so se pomešali tudi pevci Mešanega pevskega zbora DU Ptuj, ki so pomagali zapeti avizo upokojenskih Četrtkov.
Ptuj • Reviji plesnih skupin in otroških gledaliških skupin
Torek - dan za igranje in petje
Minuli torek sta v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JS KD) OI Ptuj v Mestnem gledališču Ptuj potekala kar dva izredno pomembna dogodka: območna revija plesnih skupin, ki je potekala pod naslovom Pozdrav pomladi, in medob-močna revija otroških gledaliških skupin.
Na regijski reviji otroških gledaliških skupin za območja Lenart, Ormož, Slovenska Bistrica in Ptuj se je med 39 prijavljenimi skupinami v ptujskem Mestnem gledališču predstavilo šest najboljših. Za njihov izbor je skrbela strokovna spremljevalka
vseh 39 predstav Branka Bezeljak Glazer, prof. gledališka režiserka in gledališka pedagoginja. Šesterico najboljših, ki so se predstavili na medobmočnem tekmovanju otroških gledaliških skupin, so sestavljali: Gledališka skupina I. KD Skorba, KUD Vito-
Predstava Pavlihova radovednost, ki so jo izvedli člani KUD Vito-marci v režiji Valerije Ilešič Toš.
Predstava Pujskovo kolo KD Skorba v režiji Simone Hazimali.
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj • Zaključek 4. sezone vinskih zgodb
Za slovo še vinarji levega brega Drave
Četrtega aprila so se s ponudbo vinsko turističnih kmetij VTC 13 - Srednje Slovenske gorice sklenile letošnje vinske zgodbe, kar zadeva predstavitve vinogradnikov in vinarjev, ki jih je v četrti sezoni pripovedoval hotel Primus oziroma njegov klub Gemina XIII. Piko na i jim bo nocoj dal še svečani zaključek z izborom najboljših vin Vinskih zgodb in izbrano kulinariko.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Na večeru vin VTC 13 - Srednje Slovenske gorice so omizje sestavljali (od leve) Andrej Rebernišek, Janez Vrečer in Svetlana Širec.
Prvo sezono vinskih zgodb zaključujejo tudi rimske vestalke, ki so se v tej sezoni kot natakarice vključile v vinske zgodbe.
Koordinatorju vinskih zgodb Janezu Vrečerju sta se za omizjem tokrat pridružila Andrej Rebernišek, svetovalec za vinogradništvo in vinarstvo v KGZ Ptuj, in slovenska vinska kraljica Svetlana Širec. Za glasbo pa je skrbel Rok Cigler za klavirjem in dramska skupina KD Grajena, ki je za to priložnost pripravila skeč z naslovom Vinska zgodba.
Večer so začeli z modrim pinojem, ki ga je pridelal Marjan Lovrec iz Jir-šovcev 24, mladi vinogradnik z več kot 30 tisoč trsi. Gre za sveže mlado vino, z aromo po gozdnih sadežih, prijetne rubinasto modre barve in prijetne kisline. Renski rizlingi letnika 2007 so izredno sortni, takšen je tudi renski rizling Simona Druzoviča iz Drbetincev 13, ki so ga nalili kot drugo vino. Vinogradništvo Reber-nišek, Mestni Vrh 42 b, je pridelalo sovinjon, letnik 2007, z zelo prijetno cvetico. Traminec, vino polnega okusa, rumene barve z zlatim odtenkom Vinogradništva Širec iz Krčevine pri Vurberku je vino 12. slovenske vinske kraljice Svetlane Širec. Rumeni muškat je pridelal Marko Toplak, Juršin-ci 12, ki prav tako sodi med uspešne mlade vinogradnike in vinarje, prihaja iz znane družine Toplak. Odlikuje-
jo ga sadnost, prijetna cvetica, svežina in lahkotnost, to pa se tudi išče v vseh modernih vinih. V zadnjem delu so ponudili še predikatna vina, renski rizling (pozna trgatev) Vinogradništva Petrovič iz Ptuja, laški rizling (jagodni izbor) Simona Druzoviča iz Drbetincev 13, laški rizling (jagodni izbor) Vinogradništva Šuman Zavrh,
tudi sivi pinot (suhi jagodni izbor) je prišel iz vinogradništva Šuman. Tudi vina na levi strani Drave so pokazala, da se vinogradniki izjemno trudijo za kvaliteto.
Goste je 4. aprila pozdravil tudi Simon Toplak, predsednik sveta VTC 13 - Srednje Slovenske gorice. Govoril je o povezavi turizma Ptuja
z vinskim turizmom v zaledju Ptuja. VTC 13 povezuje 11 občin, območje se ponaša z izredno kvaliteto vina, ki jo dosegajo le redko kje. Vinogradniki in vinarji s tega območja že nekaj let zapovrstjo pripravljajo tudi grajski vinski praznik. Letošnji bo že peti po vrsti, udeležijo pa se ga lahko le najboljši vinarji, tisti, ki so bili naj-
bolje ocenjeni na društvenih ocenjevanjih.
Sicer pa takšne prepoznavnosti sort, kot jo srečamo na območju VTC 13, ni srečati nikjer drugje v Sloveniji. Vse več je tistih, ki Srednje Slovenske gorice prepoznavajo kot deželo arom.
MG
Janez Jaklič • Nepal - dežela gora (4.)
Invazija hipijev
Ljudje so se sprehajali med templji in se greli na opoldanskem soncu. Skupina žena je darovala cvetje pred obličjem Ganeša in ga prosila za srečo. Sadu, odet v žafranasto ogrinjalo, je sedel pred kapelo, posvečeno Šivi.
Veliki trizob v roki popotnika in božji znak na njegovem čelu sta izdajala, da je Šiva njegov gospod. Prijeten obraz, okrašen z dolgimi lasmi in brado, spletenimi v drobne kite, se je za vsak dar zahvalil s širokim nasmehom. Prodajalci starin in zelenjave so zavzeli prve stopnice podstavkov templjev. V trgovinicah okoliških stavb so se ponujale volnene odeje, šali, pisane torbe, slike. Vse to se je mešalo z oreški, začimbami, krompirjem, čebulo, suhimi ribami, sladkarijami in srebrnimi kovanci. Kmetje so se opotekali skozi množico, otovorjeni z velikimi zavoji, ki so jih nosili na ramenih ali pa v dveh culah na nosilni palici. Kolesarji, rikšarji in taksisti so z ihtavim trobljenjem zahtevali svoj prostor pod soncem. Vsepovsod so potujoči kroš-njarji vsiljevali nože, meče, relikvije in zapestnice. V odmaknjenem kotu so
lončarji, oblečeni v obleke zemeljskih odtenkov, ob kupih lončenine čakali na svoje kupce. Z zgornjih nadstropij so zvedava dekleta opazovala množico pod seboj. Od nekod je privekal otroški jok. Harmonijo mravljišča so presekali kriki v angleščini: "Hočem meso, rekel sem meso!" Skozi hodnik, ki so ga naredili ljudje, se je opotekel nor Zahodnjak, za njim pa se je pri-vrtel kolega, ki si je domišljal, da je planet. Zakasnela otroka cvetja sta zamudila hipijevski vlak, ki je iz doline odpeljal davnega leta 1975.
Katmandu je v šestdesetih letih doživel večjo invazijo kot kdajkoli prej in verjetno večjo, kot jo bo kdajkoli kasneje. Hipiji so prišli bradati in ostriženi, oblečeni in skoraj nagi, umazani in čisti, podhranjeni in siti, zaviti v žafran budizma ali pa v belino hinduizma. Privabila jih je zdrava, hladna klima,
očarljiva, bogata, topla in razumevajoča dežela. Vsepovsod so jih sprejeli prijazni ljudje in seveda konoplja, ki je rasla na polju, takoj za hišami. Mamilo, tudi močnejše, se je dalo zlahka kupiti v mestnih trgovinah. Kult Šive v hinduizmu in tantrični budizem sta sproščala duh mistike in erotike. Po dolini je vel duh miru, sproščenosti in svobode. Iz lokalov, ki so nastali prav zaradi hipijev, so odmevale kultne pesmi: Dont Pass me by, Yes, yes, Hungry Eye, The August Moon ... Potem pa je nenadoma, kot se je začelo, vse tudi izginilo. Dvonadstropni avtobusi, ki so se ponašali z napisi: London, Paris, Frankfurt ..., so odpeljali. Ukaz kralja Birendra je leta 1975 prekinil prakso svobodnega uživanja mamil. Ostali so napisi na stenah lokalov in redki otroci cvetja, ki so se umaknili v manj opazne mestne predele.
"Mister, poliš," me je iz opazovanja zmotil fantič z lesenim zabojčkom. Krema za čevlje je bila vsepovsod, okoli njegovih oči in pod nosom. Črne roke so hitele odpirati leseno zakladnico. Deset minut sem ga prepričeval, da moji razpadajoči čevlji ne potrebujejo kreme ne šivanke. Pogovor z dečkom me je potegnil na trdna tla. V gozdu templjev na trgu Durbar sem spoznal, da je v kraljestvu bogov in ljudi, v raju na Zemlji, za preživetje slednjih potreben prav takšen boj
za košček kruha kot kjerkoli drugje v Aziji.
Rdeča krogla je bledela. Posvečeno tišino je tu pa tam presekal krik opic. Na mesto, ki so ga ovijale večerne meglice, so s štirioglatega medeninastega stolpa zrle stroge oči. Z vrha kape, ogromnega zlatega dežnika, ki je pokrivala stupino glavo, so neštete molilne zastavice plapolaje padale proti tlom. Bela, plava, rdeča in zelena barva svilenih krpic so simbolizirale štiri osnovne elemente: zemljo, ogenj, zrak in vodo. Zapozneli romarji so krožili okoli bele stupe in obračali molilne mlinčke ter mrmrali pobožne mantre. Mongolske poteze so jih ločevale od ljudi pred hindujskimi templji. Vsak kip, vsak delček na stavbi je imel točno določen pomen. Samostan Swayambhunath je zgrajen na mestu, kjer je legendarni patriarh Manjushri odkril lotosov cvet antičnega katman-dujskega jezera. Samostan žlahtne starosti je postavljen na hrib na samem robu mesta. Kdor hoče otipati antični utrip Katmanduja in najti njegove stare mistične obraze, se mora napotiti na njegova obrobja. Svetišča in poti za mestnimi mejami so bolj stari kot Katmandu sam. Mestna dolina je bila nekoč pod vodo in antični menihi in kmetje so živeli posvetno in duhovno življenje po hribih v okolici.
Sestopal sem po številnih stopni-
cah, ki vodijo od svetišča. Tu pa tam me je v mraku noči in gozda prestrašila kamnita mrcina, ena izmed stražark poti do templja. Katmandu se je odpravljal spat. Zaznal sem ga samo po medlih lučeh v daljavi.
Posvetil sem se raziskovanju doline. V njej je vladala napetost. Po mestnih ulicah so se opotekale skupine obarvanih ljudi. Bil je praznik oblivanja z vodo. V tem času medkastne zavore popustijo in pljusku raznobarvne brozge se le redko kdo izogne, naj si bo svečenik ali turist. To ni bilo najhujše. V sproščenem vzdušju neupoštevanja običajnih norm se je širil duh upora proti kralju. Nezaslišana stvar, saj je nepalski kralj utelešeni Višnu na Zemlji, skratka neizmerno svet. Upor je bil tako rekoč naravnan proti božjemu in naravnemu redu. Nepalski bogovi so se čudili in jezili. V mestu so se vrstile demonstracije, stavke, večina trgovin je ostajala zaprtih. Na vsakem vogalu so postavali vojaki, oboroženi z gorjačami in zaščiteni s čeladami, lesenimi oklepi in ščiti. Na posameznih zidovih sta se rdečila srp in kladivo. Zmaj, za katerega sem mislil, da je bil v Evropi ubit, je pod streho sveta spet dvigoval glavo. Med belci so se širile novice o prvih truplih.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Janez Jaklič
Mesto Bhaktapur slovi po dobrih lončarjih.
"Annapurna around trek" obkroži eno najlepših gorskih verig.
Foto: Janez Jaklič
Foto: Janez Jaklič V svetišču gora potuje večina tovora na človeških hrbtih.
Kuharski nasveti
Beluši
Beluši so zelenjava, ki spada v rod asparagus in je ena izmed najbolj cenjenih vrst zelenjave, ki so jo poznali že več kot pred 2000 leti. Včasih draga zelenjava je danes dostopna skoraj vsem, saj beluši uspevajo tudi pri nas.
Če posadimo to trajnico na naš vrt, lahko v dobro pripravljeni zemlji raste tudi do dvajset let. Izvrsten okus, sočnost in oblika poganjkov ponujajo prvovrstno kulinarično izkušnjo. Posebej okusni so mladi poganjki, ki so glede na sorto in način pridelovanja različnih barv, od bele prek zelene do vijoličaste barve.
Vsaj deset let nazaj smo raje posegali po debelih bledo rumenih beluših, ki jih režejo iz kupov zemlje na gredah, preden pokukajo iz zemlje glavice. Francozi in Italijani pa že od nekdaj raje posegajo po zelenih in vijoličastih beluših kot tudi pri nas v zadnjih letih. Glede na okus ima večina sladokuscev najraje tanke zelene be-luše zaradi njihovega izrazitega okusa. Na okus belušev vpliva tudi njihova svežost. Poganjki belušev naj bodo čim bolj sveži, od takrat, ko so odrezani, in do takrat, ko jih pripravimo, pa naj mine največ ura. Le pri tako svežih lahko zaznamo najfinejši okus te zelenjave.
Sveže beluše pa lahko hranimo tudi v hladilniku. Sveži ostanejo tri dni. Če jih želimo zamrzniti, jih najprej povežemo v šope, blanširamo v slani vodi 2 do 4 minute, jih nato ohladimo, primerno embalira-mo in zamrznemo. Od toplo-
tnih postopkov, ki jih poznamo, beluše skoraj vedno kuhamo, v redkih izjemah dušimo in cvremo. Kuhamo jih v vodi ali vodni sopari. Bele beluše moramo vedno najprej temeljito olupiti, ker imajo debelo olesenelo lupino. Pri zelenih beluših olupimo le spodnjo tretjino belu-šev. Lupimo jih vedno tik pred kuhanjem, da se ne izsušijo, od zgoraj navzdol. Pri dolgih poganjkih belušev je lahko spodnji del že olesenel, ta del pred kuhanjem odrežemo.
Če beluše ponudimo kot predjed ali kot samostojno zelenjavno jed, jih je priporočljivo pred kuhanjem povezati v šope, tako se nežni poganjki med kuhanjem ne poškodujejo. V posodo jih postavimo tako, da stojijo pokonci. Najoriginal-nejši okus belušev okusimo, če jih kuhane rahlo prelijemo s stopljenim surovim maslom ali pokapljamo z nekaj kapljicami olivnega olja. Kadar jih ponudimo kot hladno uvodno jed, jih prelijemo z mešanico olivnega olja in limoninega soka ali z omako vinegrete.
Tudi v Franciji beluše najpogosteje ponudijo kot hladno jed, prelite z olivnim oljem, v Italiji jih pripravijo s parmezanom in gnajtjo, pri nas jih pogosto prelijemo s prepraženi-mi drobtinami, jih pripravimo v solati, skupaj s kuhanimi jajci, pogosto pripravljamo tudi pretlačeno in kremno beluše-vo juho, okusen je tudi belušev
narastek, po okusu se ujemajo tudi s perutnino in drugim pečenim vrstam mesa.
Preden damo beluše kuhat, jih operemo, soltiramo po dolžini, jih povežemo v snope, in sicer na spodnjem delu belu-šev in tik pod vršički. Snope kuhamo v slani vodi pokonci, tako da vršički gledajo iz vode. Kuhamo jih 4 do 5 minut, da ostanejo še čvrsti. Pri kuhanju se ne smejo razkuhati, vršički morajo ostati čvrsti, stebla pa ne smejo upasti, če jih primemo na spodnjem delu. Vodo, v kateri kuhamo beluše, lahko uporabimo za zalivanje zelenjavnih in mesnih jedi.
Zraven juh in že omenjenih jedi pa si iz belušev lahko pripravimo tudi kuhani narastek. Pripravimo ga tako, da beluše olupimo, povežemo v snope in jih v slani vodi skuhamo do polovice. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej si pripravimo mešanico jajc, kisle
ali sladke smetane v razmerju ena proti ena in začinimo s soljo, sesekljanim peteršiljem, muškatnim oreškom in po želji rahlo popramo. Visok ozek model obložimo s tanko folijo ali razrežemo vrečko za zamrzovalno skrinjo, vanjo naložimo kuhane beluše in zalijemo s pripravljeno mešanico tako, da so beluši pokriti. Model napolnimo do 3/4 visoko. Po vrhu prav tako prekrijemo s folijo. Model postavimo v vodno kopel, da voda ne prihaja do jedi in kuhamo v pečici 20 do 30 minut. Narastek lahko ponudimo kot toplo ali hladno predjed, skupaj z omako ali kot prilogo h glavnim jedem.
Pripravimo pa lahko tudi zapečene beluše. Zelene beluše najprej do polovice skuhamo v slani vodi. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej pripravimo bešamel omako, tako da stopimo maslo, dodamo moko in jo pražimo le toliko, da ne spremni barve in jo zalijemo z mlekom ter kuhamo, da se zgosti. Ohlajenemu bešamelu dodamo sol, peteršilj, rumenjake, trdi sneg beljakov, malo parmezana in na male kocke narezano šunko. Beluše damo v pomaščen pekač in jih prelijemo s pripravljenim beša-melom. Nato jih v pečici pri 220 oC pečemo toliko časa, da dobi jed zlato rjavo barvo. Tako pripravljene ponudimo kot samostojno jed skupaj z zeleno solato.
Hranilna vrednost:
•	2,1 g beljakovin
•	0,2 g maščob
•	4,1 g ogljikovih hidratov
•	od mineralnih snovi kalcij in železo
•	vitamini A, B1, B2 in C Energijska vrednost:
•	brez dodatkov da 100 g belušev 88 kJ energije.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Komolčna displazija pri bernskem planšarju
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Bralec Miran in okolice Ptuja ima 3 mesece starega rodovniškega mladička pasme bernski planšarski pes in sprašuje, če je res, da mora, če hoče pridobiti vzrejno dovoljenje, slikati psičku zraven kolkov tudi komolce. Zanima ga tudi, kakšne težave lahko povzroči komolčna displazija in kakšni so klinični znaki.
Po navadi govorimo in pišemo samo o kolčni displaziji, čeprav je komolčna enako pomembna oz. težavna. Res je, da je pri vedno več pasmah, in to
predvsem velikih, zapisano v pasemskih določilih, da morajo imeti za pridobitev vzrejne-ga dovoljenja opravljeno tudi rentgensko slikanje komolcev. Komolčni sklep je sklep med nadlahtnico in podlahtnima kostema (koželjnico in komolč-nico). Če je karkoli narobe s sklepnimi ploskvami, vezmi in zgoraj omenjenimi kostmi, zelo hitro pride do degenerativnih sprememb v komolčnem sklepu, kar pa ima za posledico bolj ali manj izrazito šepanje živali. Sklepne površine, ki bi morale biti gladke, postanejo hrapave
Foto: E. Senear
in tako povzročajo bolečino. Degenerativne spremembe v sklepu so lahko dedne, kar pomeni, da se dedujejo in ponavljajo v naslednjih generacijah in zaradi tega je vedno več pasemskih klubov predpisalo obvezno slikanje komolcev. V sklepu lahko pride do najrazličnejših odkruškov, predvsem pri odraščajočih živalih, med bolj ogroženimi pasmami so prav bernski planšarji. Pogost je tudi OCD sklepnega hrustanca, kar pomeni, da zaradi nepravilnosti v sklepu pride do večjega ali manjšega propada hrustanca. Za zdravljenje prizadetih sklepov z odkruški in OCD je največkrat edina metoda operativni poseg.
Klinični znaki, po katerih bi se lahko lastnik ravnal in posumil, da ima njegov kužek komolčno displazijo, niso ti-
pični. Največkrat opažamo ponavljajoča šepanja na eno od prednjih nog. Kužek pride k veterinarju, kjer dobi injekcije, po katerih se šepanje izboljša, ker pa sklep ni v redu, se slej ko prej ponovi. Pri kužkih z izrazito displazijo komolčnih sklepov prognoza ni dobra, saj zaradi ponavljajočih težav sklepi otrdijo in taki kužki zelo trpijo. Prav za to je hvale vredno in strokovno utemeljeno, da se prepreči parjenje kužkom s komolčno displazijo, da bolezni ne prenašajo na potomce.
Še nasvet bodočim kupcem kužkov velikih pasem. Preverjeni kolki in komolci pri starših so dobra garancija, da bo vaš mladiček zrastel brez bolečin in se lepo sprehodil skozi življenje. Rodovnik je dokument, ki ga ne smemo zanemarjati, saj so starši kužkov z rodovnikom morali skozi omenjene preiskave. Staršem psov brez rodovnika pa to ni bilo treba, možne posledice pa bodo lahko zelo nerodne in boleče za mladičke in seveda tudi za lastnike. EmilSenčar, dr. vet. med.
V vrtu
V vrtu, ko češnje cveto
Topli pomladni sončni žarki so na prehodu v drugo polovico meseca malega travna že uspeli prevladati hladno, vetrovno ter muhasto aprilsko vreme. Kot v snežno belino se je odelo sadno drevje, z vrtov dehti kot nevestin šopek pisanega cvetja, iz bližnjih logov ter zelenic pa se ob jutranjih zarjah prebujajo spomladanski dnevi ob spremljavi ptičjega žvrgolenja.
V	SADNEM VRTU je v tem pomladanskem času vzcvetelo večina vrst sadnega drevja. Toplo in sončno spomladansko vreme, kot se je dogodilo minule dni, je za cvetenje sadnega drevja ugodno in pričakovati je, da ne bo oviralo čebel pri opraševanju. Kratek je čas cvetenja sadnega drevja, ko se bodo iz cvetov pričeli razvijati plodiči v žlahtne, barvite in okusne sadeže. Ne bo še odcvetelo vso sadno drevje, ko bodo začele cveteti vrtne jagode. V jagodnjaku je pred cvetenjem potrebno opraviti pletev, odstraniti suhe in poškodovane liste iz lanske vegetacije, nasad pognojiti z organskimi in rudninskimi gnojili, posebej pripravljenimi za jagode, ter okopati. Gredice, na katerih jagod ne gojimo nad črno folijo, po spomladanskem gnojenju in okopava-nju, preden prično cveteti, zastremo, da jih med cvetenjem s tem opravilom ne motimo, v času zorenja pa plodove zavarujemo pred blatenjem.
V	času cvetenja sadnega drevja ne opravljamo nič takšnega, kar bi motilo ali škodovalo cvetenju. Sadjar v teh dneh skrbno spremlja dognojevanje med cvetenjem, da se ob primeru opaženih motenj pripravi na potrebno varstvo. Cvetne brste, ki se niso razcveteli, je morebiti napadla cvetna monilija ali so se vanje ugnezdili jabolčni cvetožer, morda je prišlo do prehranskih motenj, ki jih bo potrebno vsako po svoje obvarovati ali preprečiti.
Pri novoposajenih sadikah skrbno spremljamo njihov prijem, ukoreninjanje ter začetek vegetacije. Po potrebi jih zalivamo, dokler ne olistajo ter prično rasti mladike. Pregledamo vezi ob kolu ali opori, da ni pretesna, ki bi se zaras-tla v lub ali se sadika zanjo obesila zaradi sesedanja zemlje.
Mlademu sadnemu drevju opravimo spomladansko dognojevanje in plitvo obdelavo zemlje v drevesnih kolobarjih, da preprečimo rast plevelov in zadržujemo talno vlago pred izhlapevanjem. Sadno drevje vzgojeno na šibkorasto-čih sadnih podlagah, ki tvorijo majhen koreninski sistem, kot so breskve, nektarine, maline ter ostale vrste grmaste-ga jagodičevja, uspevajo v tleh s stalno obdelavo skozi vso njihovo rastno dobro. Ppr peškarjih, koščičarjih ter lupinastem sadnem drevju, ki je vzgojeno na močnorastočih podlagah ali semenjaku, pa lahko po štirih letih starosti, ko preidejo v polno rodnost, tla pod drevesnimi krošnjami zatravimo. Sadnemu drevesu na zatravljeni zemlji pa je potrebno odmerke gnojil za toliko, kolikor jih uporabi za rast trava.
V	OKRASNEM VRTU odcvetajočim tulipanom, narcisam, hijacintam in drugim spomladi cvetočim čebulnicam od-cvetele cvetove s stebelci odrežemo in kompostiramo, da asimilati nastali v listih po cvetenju ne bodo porabljeni za tvorbo plodov oziroma semena, marveč za tvorbo čebulice. Sicer pa jih oplevemo, odstranimo poškodovane in poru-menele liste ter negujemo, dokler naravno ne prično zoreti in odmirati.
Nič še ni zamujenega, če enoletnic cinij, aster, petunij, žametnic, zajčkov in podobnih nismo prejšnji mesec posejali v setvenice ali tople grede. V drugi polovici, ko se je zemlja že dovolj ogrela za kalitev teh vrst semen, sejemo na stalno mesto, namenjeno za skupinske zasaditve. Po vzniku jih razredčimo in skrbno negujemo, pa bodo zlahka nadomestile kasnitev.
V	ZELNJAVNEM VRTU je večina zgodaj posejanih zele-njadnic že vzklila. Vznikle posevke oplevemo, po potrebi razredčimo ter čim pogosteje rahljamo. Za presajenje sadik plodovk je še dovolj časa, do ledenih mož, ko se preneha nevarnost pozebe, se loči še tri tedne, le gredice se dotlej naj ne zaplevelijo.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 18. aprila - 24. aprila
18-petek	19-sobota	20-nedelja	21-ponedeljek
22 -torek	23 - sreda	24 -četrtek	
Modrosti dežele vzhajajočega sonca
BIVOL - pet življenjskih elementov
- ljudje, rojeni v letih: 1961 in 2021
www.poravnava.si
TPOR^nava
080 13 14
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Ko sem se ponoči vračal iz diskoteke, me je v bližini doma dohitel neznanec in me fizično napadel, ker pri sebi nisem imel denarja. Utrpel sem zlom desne ličnice in nekaj udarcev po vsem telesu. Ali lahko zahtevam kakšno odškodnino? Klemen, Izola
Odgovor
T\idi za take poškodbe je možno dobiti odškodnino, in sicer jo izplača Ministrstvo za pravosodje. Pogoji za pridobitev so, da je bilo storjeno nasilno naklepno dejanje, ki je bilo kot tako naznanjeno pristojnemu organu in ima za posledico telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine. Zahteva za odškodnino mora biti vložena najkasneje v šestih mesecih od dneva storitve dejanja, razen če uravičenec zaradi telesnih poškodb ni sposoben vložiti zahteve v tem roku. Oglasite se v naši poslovalnici, kjer vam bomo z veseljem pomagali rešiti vaš problem.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno teL št 0801314.
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 T ^te^l ™ 080 1 3 1 4
Medved kar lomasti
Svet še naprej močno stiska kreditni krč, ki noče in noče popustiti. Po zadnjih podatkih se težave pojavljajo tudi v Švici, saj je država računala, da bo pobrala kar lepo količino davkov, a so sedaj izpuhteli v zelo kratkem času, saj so se banke večinoma znašle v izgubah.
Medved pa lomasti tudi po naši borzi in sedaj smo že priča t. i. domino efektu. Pohlep ljudi pripelje do še večjega pohlepa in tako so investitorji na naši borzi kupovali delnice, nakar so jih zastavili in s tem denarjem še dodatno doku-povali, večinoma iste delnice. To je največja napaka, ki jo investitor lahko naredi. Sedaj, ko se je trend obrnil, pa je v zrak izpuhtelo skoraj vse. Banke že kličejo in zahtevajo svež kapital, ki bo pokril izgube. V nasprotnem primeru bodo delnice zaplenili in s tem poplačali kredite. Če bodo banke te delnice dejansko prodajale na trgu, menim, da je vsakomur jasno, kaj se bo zgodilo z vrednostmi delnic. Največji problem, na katerega že ves čas opozarja tudi naša centralna banka, pa so takšne pozicije pri večjih igralcih na trgu. Govor je seveda o managerskih odkupih, ki večinoma temeljijo na zastavi lastnih vrednostnih papirjev kot kritju za kredit oz. kapital, ki je namenjen prevzemu. Tukaj pa se zgodba lahko resno zaplete in samo čas nam bo pokazal, kaj bo iz tega na koncu nastalo. Tla na naši borzi pa bodo v tem času izredno spolzka.
Ob obisku trgov bivše Jugoslavije pa si je medved za ogled vzel še nekoliko več časa, kot si ga ponavadi vzame za obisk borze. Tečaji se kar ne morejo in ne morejo pobrati, čeprav se vsake toliko časa pripeti kakšen močnejši odskok navzgor. Likvidnost je tista, ki vse skupaj tišči k tlom, spet pa se lahko vprašamo, koliko ljudi je na teh borzah kupovalo po istem principu kot v Sloveniji. Torej s pomočjo lombardnih kreditov oz. z zastavo vrednostnih papirjev. Ker je gonilo teh trgov v tem trenutku politično dogajanje, so vsake napovedi istočasno pravilne in napačne. Politika se namreč na tem koncu sveta obrača še hitreje kot veter. Vendar bo tudi teh črnih časov kmalu konec in takrat se bo začel nov trend rasti, ki bo presegel prejšnje nivoje, saj se bo tudi ta konec sveta enkrat začel približevati EU.
Surovine, o katerih je zadnje čase toliko govora, so v preteklem obdobju močno pridobile na vrednosti. Od zlata, ki je prvič preseglo vrednost 1.000 USD, do srebra, platine, sladkorja in še bi lahko naštevali. Zaradi padanja dolarja in s tem povezane "panike" se je kapital začel seliti v surovine, kjer pa je zaradi tega nastal nov "balon". Ob dnevu, ko se je pokazalo, da se stanje v ZDA mogoče umirja in izboljšuje, pa je medved obiskal trg surovin. Zlato se je zrušilo skoraj za 100 dolarjev, enako močno je padlo tudi srebro in ostale surovine, vključno s sladkorjem. Jasen znak, da je vse te podražitve podpihoval padajoči ameriški dolar, saj se je ob prvi okrepitvi le-tega zrušil trg surovin.
Mitja Petrič
Bivol z elementom kovine
To so ljudje, ki so močne volje in intenzivnega mišljenja. To pomeni, da so lahko večkrat v konfliktu, še posebej z ljudmi močne volje ali nadrejenimi. Izražajo se jasno, intenzivno in prodorno. Dokler ne dosežejo svojega, ne bodo odnehali in jih pri tem cena ne zanima. Čustev ne izražajo jasno in za mnoge delujejo nečustveno. Privlači jih učenje, znanje nabirajo z ljubeznijo, blizu jim je tudi umetnost in klasična glasba. Imajo močno razvit čut za odgovornost in zaradi tega se danih stvari tudi držijo. Seveda imajo do svoje mere tudi nasilno vedenje, kajti tisto, kar si želijo, dosežejo. V življenju le s težavo prenesejo poraz, in če se jim to zgodi, se zdravijo dolgo časa, da pridejo na tisto stopnjo, ki jim prinaša neko varnost. Energije imajo veliko in zaradi tega potrebujejo malo počitka ali razvedrila. Če so nezadovoljni, so lahko tudi maščevalni.
Bivol z elementom vode - ljudje, rojeni v letih: 1913 in 1973
Nakazano je, da imajo bivoli z elementom vode močno osebnost in da so v vsem zelo realni. Toko bi lahko upravičeno sklepali, da se zavedajo samo danosti stvarnega sveta. Spremlja jih tudi potrpežljivost, praktičnost, ambicioznost, premeten duh in občutek za vrednote. So zbiratelji, zelo sposobni organizatorji in vsako stvar znajo speljati tako, da imajo tudi realno korist. Zanimivo je, da so dovzetni tudi za nasvete, njihova lastnost, ki jo lahko cenijo drugi, je modrost in močna življenjska filozofija. Blizu jim je tudi prilagodljivost, čeprav le-to sprejmejo tedaj, ko uvidijo, da bi na podlagi tega imeli lahko tudi korist. Z
Pred dvema letoma sem se odločila, da bom pisala v Štajerski tednik članke za svetovanje. In ko pride tisti dan, da moram članek odda-
Veliko vas je izrazilo željo, da bi se izpopolnjevali, dopolnjevali in učili v skupini. Dogovorili smo se, da bomo ustvarili novo skupino ZA OSEBNOSTNO RAST IN MOTIVACIJO. Vabimo vse, da se zberemo v četrtek, 17. 4., ob 19. uri v društvu Feniks, na Mariborski cesti 15. V soboto, 19. 4., ob 14. uri pa vabljeni v delavnico Jaz sem - spoštujem se.
njimi je do neke mere lahko sodelovati, kajti ko uvidijo, da nimajo prav, prepustijo štafeto igre nekomu drugemu. Znani so tudi po tem, da se vedno na konfliktno situacijo odzovejo mirno in potrpežljivo. Istočasno pa so še vedno odločni.
Bivol z elementom lesa - ljudje, rojeni v letih 1925 in 1985
Od vseh bivolov je zelo čuten in se zaveda, da je potrebno v življenju prisluhniti tudi drugim ljudem. Nakazano je, da je nekoliko bolj hiter in da ljubi družbo, kajti tako lahko skozi pogovor dokaže svojo notranjo naravo. Odlikuje ga poštenost, pravzaprav še več, za resnico in pravico se je pripravljen boriti. Čeprav je prej kot ne konzervativen, zna to uporabiti zase in tega pretirano ne kaže svoji okolici. Razume družbeni sistem in ga v celoti tudi upošteva. O primerni priložnosti in dobri predstavitvi lahko sprejme tudi priložnosti in tako dokaže, kaj zna in zmore. Seveda, ko uvidi, da ima nekdo prav, se loči od pretirane trmoglavosti in peščica ga spremlja skozi celo življenje in je kot začimba. Vsekakor zna iti do skrajnosti, dokler sebi in drugim ne pokaže, da je imel prav. Razume pa tudi pomen sožitja in se lahko aktivno vključi v dogajanje okoli sebe.
Sreča leži na konici tvo-
ti - ga napišem. Pred 10 leti si sploh nisem zamišljala in niti razmišljala o tem, da bom kdaj koli kaj pisala o sebi - to bi se mi takrat zdelo grozno in čudno. Pa je prišel dan, ko sem se začela spreminjati in preusmerjati. Ugotovila sem, da s svojem tedanjim življenjem nisem bila zadovoljna. Tedaj sem se zavedala, da lahko iz svojega življenja naredim nekaj več, kot pa samo živim po ustaljenih tirnicah. In sem začela popravljat stvari, ki sem jih naredila narobe. Nekatere stvari so se dale popraviti hitreje, za druge sem potrebovala več let , oz. nekaj zadev je takšnih, ki jih popravljam komaj danes, nekaj bom spremenila še v prihodnosti. Mnogo let sem
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
jega jezika; prijatelji in sovražniki so na konici tvojega jezika; tudi življenje in smrt sta na konici tvojega jezika (indijski pregovor)
Bivol z elementom ognja - ljudje, rojeni v letih 1937 in 1997
Ogenj strasti tli od nekdaj v njegovem srcu in zaradi tega ga privlačijo položaji, kjer lahko zaslovi in pokaže tudi drugim, kaj zna in zmore. Če le želi, lahko združi ponos, visoka pričakovanja in materialne dobrine. Seveda na drugi strani zelo rad prezira, bodisi ljudi ali predmete, ki mu ne doprinesejo tistega, kar si želi in si je zamislil. Resnica je ta, da je v glavnem objektiven in nikoli ne pričakuje ničesar, kar je tako ali drugače nemogoče. Nekoliko preoster zna biti do svojih nasprotnikov, kajti to mu je tudi naravna samoobramba. Težko je tedaj, ko preceni svoje sposobnosti, ampak kljub vsemu ima v življenju srečo, kajti deluje na iskrenosti in poštenosti. Nerad in pravzaprav redko koga izkorišča in tega ne dovoli tudi sam. Do družine in ljubljenih oseb je zelo pokroviteljski in vestno poskrbi, da jim nič ne manjka.
živela tako, kot sem takrat mislila, da je v redu. Življenje gre naprej in vsak dan spoznavam nove stvari, nove ljudi in vsak dan je drugačen od prejšnjega. Kar sem počistila, spremenila, popravila, sem naredila zato, da mi je danes bolje, kot mi je bilo pred 5 leti. To, kar počnem danes, delam zato, ker mi je ta trenutek pomemben in se v njem zavedam vse polnosti. Danes je tisti dan, ko lahko naredim nekaj več zase in za svojo bodočnost. Kaj bom naredila, je odvisno od mene, sama sem kreator svojega dne, sama ga usmerjam v tisto smer, ki mi je najbližja, v kateri vidim zadovoljstvo in pozitivnost. Zavedam se tega trenutka - samo ta trenutek - SEDAJ je
Bivol z elementom zemlje - ljudje, rojeni v letih 1949 in 2009
Čeprav njegova vrlina ni ravno ustvarjalnost, je dejstvo, da je najbolj trpežen in potrpežljiv. Zdi se, da je na svojih pet minut pripravljen dolgo čakati. Pozna svoje meje in točno ve, do katere točke gre in zanimivo je tudi naslednje, da že od malih nog pozna svoje nepopolnosti. Uspešen je lahko v vsakem poklicu, ki ga izbere, ker točno ve, da se je potrebno potruditi in vložiti ogromno neke volje in elana. Čeprav ni zelo čuten, niti čustven, se na ljudi, ki mu nekaj pomenijo,
moja moč v mojih rokah. Živim za ZDAJ - kaj lahko naredim zdaj? Trenutno pišem na računalnik in vlagam energijo v to, da vam čim bolj približam moč osebnostne rasti in kako se motivirati. Svoje izkušnje opisujem zato, da bi na mojem primeru spoznali, kako deluje osebnost in kaj se lahko na napakah naučimo
-	kaj lahko spremenimo, če nekaj resnično ŽELIMO! Vse, kar nam v našem življenju ne odgovarja, vse, kar nas ovira
-	vse lahko spremenimo. Za vsako stvar pa je potrebno določeno znanje in čas, da uredimo tako, da je bolje za nas. Marsikaj v življenju ni prvi trenutek videti tako, kot bi mi želeli, zato marsikdo obupa in si misli, da je nezmožen, da
mag. Rok SneiK, mag. Nenad Duldi,
univ. dipl. prav.	MBA
naveže in jim je lahko zvest, svoje odnos gradi na lojalnosti in poštenosti. Na poti k napredovanju v življenju sprejema težave in trpljenje brez pritoževanja. S svojo vztrajnostjo in pripadnostjo se daleč prikoplje in vedno strmi po nekem višjem zavedanju. Od vseh bivolov je prav zemeljski najbolj počasen in na drugi strani tudi najbolj zanesljiv.
Prihodnjič: TIGER - pet življenjskih elementov Tadej Šink horarni astrolog Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si
ne more nič narediti, da ima v svojem življenju smolo ..., a ni tako - potreben je čas, da spoznamo, kaj v preteklosti je bilo dobro in kaj slabo za nas. Ko to spoznamo, se pričnemo zavedati, da lahko ravnamo drugače, če želimo, da se bo drugače tudi dogajalo.
Marsikdo, ki želi nekaj spremeniti v svojem življenju, se uči iz knjig - ki so naše učiteljice in nas pozitivno usmerjajo na različnih nivojih življenja. Življenje samo pa nas nenehno uči, da je treba kar naprej iskati nekaj novega, nove izzive in da je treba napredovati, ne pa samo čakati, da se bodo stvari uredile same po sebi.
Milena,
predsednica društva Feniks
Svetovanje za vas, za vse nas
Osebnostna rast in motivacija (2.)
Kar smo razmišljali in naredili v preteklosti, se nam danes odraža v našem življenju, na vsakem našem koraku. Kako bomo razmišljali in kaj delali danes, je popotnica za jutri.
Slo POP novice
Zmagovalni duet finalne oddaje prve serije Zvezde pojejo, ki je bila na sporedu minulo nedeljo na 1. programu Televizije Slovenija, sta Jure Sešek in Nuška Drašček. O zmagovalcih, ki sta se morala dokazati tako s počasno balado Save the last dance for me kot tudi z živahnejšo skladbo Mala terasa, so odločili glasovi gledalcev. Poleg njiju sta se za zmagovalno stopničko na odru zvezd potegovala še para Boštjan Romih in Alenka Godec ter Eva Irgl in Gianni Rijavec.
Že to nedeljo se obeta druga serija priljubljene oddaje Zvezde pojejo.
;k-k-k
Zamrznil je čas je zagotovo ena najlepših balad lanskega leta in na sploh ena prvih balad, ki so jih Turbo Angels predstavili poslušalcem. Z njo so vsi štirje 'angelčki' tudi tistim najbolj nejevernim dokazali, kako izvrstni interpreti so.
Za pesem so posneli tudi videospot, včeraj pa je izšel plošček, na katerem je sedem različic pesmi in dva videospota.
■k-k-k
Popularna slovenska estradnica Natalija Verboten je končala svoj šesti album z naslovom Ko te zagrabi, kije že na prodajnih policah. Med petim in šestim albumom je minilo kar pet let, saj Natalija zaradi ustvarjanja priljubljene televizijske oddaje ni imela dovolj časa. Je pa kljub televizijskim obveznostim redno nastopala, tako da je javnost nikakor ni pozabila - kako bi jo le? -k-k-k
Atomik Harmonik te dni v studiu Aleša Čadeža pripravljajo izvedbe svojih največjih uspešnic v nemškem jeziku. Delajo pod okriljem založbe Montana, ki je vodilna na področju folk glasbe, kot tej glasbi rečejo v Nemčiji. Nikakor pa atomiki ne pozabljajo na domačo publiko, zato prihaja na radijske postaje njihov novi singel z naslovom Sladko vince. Ob promociji nove skladbe, ki jo je pospremil še nov videospot, so pripravili atomiki tudi pogostitev in zabavo, na katero so povabili medije in sodelavce skupine.
-k-k-k
Zmagovalci slovenskega dela projekta 'Coca-Cola Band Startup', dolenjska zasedba Puppetz, po zmagovalnem singlu Sanje in jaz že predstavlja novo pesem Naj vidijo in napoveduje skorajšen izid prvenca Forte Balade! Puppetz skupaj delujejo pet let. Ustvarjajo predvsem avtorsko glasbo v slovenskem, zaradi ambicij po preboju na tuji glasbeni trg pa tudi v angleškem jeziku.
Pripravila: MZ
BTlr
1 O CA
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. WERNER: NE GANE ME jgfPA LAHKO noč 8. DOMEN KUMER: METEOR
7. REBEKA DREMELJ: VRAG NAJ VZAME 6. EROIKA: SOLINAR 5. ADI SMOLAR: ZLATA RIBICA 4. TABU: PESEK IN DOTIK 3. NUŠA DERENDA: DANES VRAČAM SE 2. LANGA: ZA SVOBODO DIVJEGA SRCA 1. OMAR NABER: SANJAM
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasbeni kotiček
Nuša Derenda izdala nov album Prestiž
Ena najboljših slovenskih pevk Nuša Derenda je izdala težko pričakovan album, za katerega je skladbe z novo avtorsko-producentsko ekipo pripravljala preteklo leto.
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Vedno nasmejana in energična Nuša si je namreč želela novih izzivov in svežega pristopa. Med trinajstimi skladbami in ob ekskluzivnem EMA Hit Me-gamixu, ki združuje nekatere njene najbolj popularne pesmi, je na novi plošči tudi zadnji hit Danes vračam se, kjer je Nuša ponovno upravičila naziv ene najboljših vokalist.
Priljubljena pevka je pevsko nadarjenost kazala že, ko je bila stara dve leti in pol. Glasba jo je spremljala vse otroštvo: pela je v zborih, nastopala kot solistka na prireditvah, obiskovala glasbeno šolo in se učila igrati harmoniko. Ob koncu osnovne šole se je pridružila skupini mladih glasbenikov. Glasbena skupina, v kateri je igral njen bodoči partner Frenk, je v času, ko je bila Nuša srednješolka, iskala pevko. In ... Bila je izbrana in začela nabirati pevske izkušnje. Leta 1990 se je omenjena zasedba razšla, ustanovili so novo glasbeno skupino. Sledili so profesionalni nastopi v Sloveniji, Nemčiji, Švici, trikratno povabilo v ZDA ...
Leta 1999 je Nuša posnela prvenec Vzemi me veter. S to pes-
mijo je novembra 1998 zmagala v oddaji Orion. Leta 1999 je na Slovenski popevki prvič prejela nagrado za najboljšo pevko, na festivalu MMS pa je s pesmijo Boginja osvojila 2. nagrado občinstva. V sodelovanju z isto ekipo je aprila 2000 vnovič zmagala v oddaji Orion, in sicer s skladbo Čez dvajset let. Že drugič pa je bila nagrajena oziroma izbrana za najboljšo pevko. Na festivalu MMS 2000 je zapela pesem Ne kliči me in drugič prejela nagrado občinstva.
Isto leto novembra je bil prvi Hit festival, na katerem je zmagala s pesmijo Ni mi žal, decembra 2000 pa izdala tudi zgoščenko s tem naslovom. Sledila je zmaga na EMI 2001, ki je prinesla še
Filmski kotiček
Ker v procesu tovrstnega učiteljevanja trpijo tako on kot učenci in ker slednjih ne zna več motivirati niti jih imeti pod nadzorom, poda odpoved. Prične se preživljati s priložnostnimi deli, a pri vsakem pravzaprav išče stik z ljudmi. Na svojo grozo ugotavlja, da so ljudje v sodobnem času vedno bolj odtujeni od drug drugega. Končno najde idealno službo v lokalni trgovini, kjer je zadolžen za jemanje povratnih steklenic od kupcev, kar mu daje odlično priložnost, da ustvari pristen stik z mnogo strankami in tudi s svojimi sodelavci. Toda idila ne more trajati dolgo, saj vodstvo trgovine kot del krčenja stroškov kmalu nabavi avtomatski stroj za zbiranje steklenic ...
Film Povratne steklenice je majhna, simpatična in topla tragikomedija o sodobnih časih in preživetih dinozavrih v njem. Tehnika, ki naj bi ljudi zbliževala, to sicer res počne, a zbližuje predvsem ljudi, ki so daleč od nas, hkrati pa se zaradi taiste tehnike oddaljujemo od
Vratne lahve
Igrajo: Zdenek Sverak, Tatiana Vilhelmova, Daniela Kolarova
Režija: Jan Sverak Scenarij: Zdenek Sverak Žanr: komedija Dolžina: 100 minut Leto: 2007 Država: Češka
Med 6. in 12. septembrom 2004 se je udeležila 3. Mediteranskega festivala Megahit 2004, ki je potekal v turističnem središču Fethiye na južnem delu Turčije. S pesmijo Devil je osvojila odlično 3. mesto.
Leta 2005 je izdala album Moj svet, ki je presenetil z izborom pesmi, ki so v zadnjih letih osvojile kopico nagrad na glasbenih festivalih, poleg tega pa predstavlja še izbor najlepših duetov, štiri angleške skladbe ter eno hrvaško. Istega leta je izšla tudi zgoščenka Nuša za otroke, 15. aprila 2008 pa je na police glasbenih trgovin poslala nov album Prestiž. Na njem je 13 skladb: Danes vračam se, Modro morje, To je ljubezen, Začaraj me, Brez strahu, Prestiž, Še v sebi skrivam, Noe, Noe, Luč, Ema Hit Megamix, Modro morje, To je ljubezen in Prestiž (Long Lisca Edit).
Sicer pa Nuša pravi, da ji navkljub vsem glasbenim uspehom največ pomenijo sinova Matevž in Gašper ter soprog Frenk. "Brez družine bi bili tudi največji uspehi nesmiselni," je prepričana.
MZ
Povratne steklenice
Josef Tkaloun na stara leta ugotovi, da ga je čas povozil. Kot učitelj predava preživete in arhaične vsebine, ki šolarjev ne zanimajo več.
sočloveka, ki ga imamo pred nosom. Lažje je imeti rad človeka, s katerim ne živiš in ki se nahaja daleč stran, kot človeka, ki ga imaš pred nosom. To je pač prenaporno.
Film je tako hvalnica časom, ko še ni bilo prenosnih telefonov in interneta. Ko predmestja še niso bila valilnica hipermarketov in ko so ljudje še znali vzpostaviti pristen stik. Pravzaprav bi lahko film na hitro označili za nekakšno češko vzporednico Petelinjega zajtrka, saj pravzaprav slavi enake vrednote: spomini na čase, ki jih ni več, nezmožnost ali celo odbijanje prilagoditve na sodobne čase, ljubezen, druženje in seveda družinske vrednote, brez katerih dandanes takorekoč ni več filma. Kljub temu glavni junak ni ravno simpatični naivnež, temveč predvsem spreten manipulant, ki s svojimi zvitimi načrti plansko osrečuje ljudi okoli sebe kot nekakšna češka Amelie. Pri tem seveda skuša osrečiti tudi sebe, saj odbija že-
večjo medijsko pozornost in popularnost, za katero je ugotovila, da poleg tega, da godi, zna biti tudi zelo naporna. Pesem Ne, ni res (Energy) je bila res dobra in meseca maja 2001 se je na Evrosongu uvrstila na odlično sedmo mesto. Leto 2001 ji je prineslo tudi viktorja popularnosti na področju glasbe in zlatega petelina za pesem Ni mi žal. Leto 2002 je zaznamovala zmaga na Slovenski popevki s pesmijo Pesek v oči. V začetku decembra 2002 pa je izšla Nu-šina tretja samostojna plošča z naslovom Na štiri oči.
Leta 2003 se je udeležila 3. HIT festivala, na katerem je zmagala s pesmijo V ogenj zdaj obleci me. Omenjena pesem je prejela še številne nagrade strokovne žirije: za najboljši tekst, za najboljšo priredbo in nagrado za najboljšo skladbo.
Aprila 2004 je izšel novi CD Največji uspehi 1998-2003, na katerem je 20 največjih uspešnic. Pesmi zaznamujejo Nušino začetno delo ter najbolj priljubljene in popularne pesmi, kot so Čez dvajset let, Ne, ni res, Boginja, Prvič in zadnjič ter številne druge.
CID vabi!
Razstava
Do 25. aprila razstava foto natečaja »Sikajoči pogledi,
regajoče misli«.
Prireditve
Petek, 18. aprila, ob 20. uri večmedijski dogodek Metulji pod tlakom. Dogodek nosi podnaslov »pesniško-glas-beni konstrukt«. Avtor je pesnik Dejan Koban, ki nastopa s svojimi pesmimi ob glasbeniku Mihi Mileku in igralki Živi Mestek. Tvorci prinašajo »ljubezensko poezijo, pa tudi strogo družbeno kritične in politično nekorektne pesmi«. Uvodne pesmi bosta predstavila mlada ptujska pesnika Sergej Harlamov in Natalija Gajšek. NASLEDNJI TEDEN
Petek, 25. aprila, ob 20. uri: jazz koncert: Stane Hebar & Band. Stane Hebar je študent jazz kitare na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu. Predstavil se bo s svojim prvim avtorskim projektom, v okviru katerega sodeluje z odličnimi glasbeniki, ki študirajo ali pa so že zaključili študij jazza v tujini. SKUPNOSTNI PROGRAMI
Sreda, 23. aprila, ob 14. uri: drugo zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta v šolskem letu 2007/08 - Zabava in prosti čas mladih DNEVNI CENTER
Namizni tenis, pikado, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan »po pouku«. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
nino vztrajanje, naj že neha letati za krili. A zanikati to svojo plat bi pomenilo zanikati vse ostalo. Zato je njun odnos proti koncu filma idealno prikazan skozi let balona: najprej se povzpneta v višave, nakar padeta v reko in ravno ko jima že teče voda v grlo, se uspeta znova dvigniti, nakar malce trdo pristaneta, a vseeno preživita. Film kot medij je fantastičen za dobesedno prikazovanje simbolike, česar se zavedata tudi avtorja Povratnih steklenic, ki to dejstvo izkoristita, kolikor se le da.
Jasno, film ne ponuja kakšnih trajnih spominov. Po odhodu iz kina nam relativno hitro izpari iz glave, malce dlje se po glavi valja le glavni motiv o tem, kako sodoben svet ubija medčloveške odnose in iz ljudi napravi tujce. Češka kinematografija je polna takšnih filmov in znotraj nje Povratne steklenice ne izstopajo veliko, toda za naše tržišče je razmeroma svež film z žlahtnim pridihom starega in kot tak je idealen tudi kot kontrast siceršnji filmski ponudbi.
Matej Frece
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
ŠTORKLJA,
ŠTRK (PLETERŠNIK)
MARMOROV KAMEN
JUŽNOAFRIŠKI GOLFIST (ERNIE)
PREBIVALEC SKARUČNE
IZDELAVA PREDMETOV IZ GLINE
POD
FILMSKA ZVEZDA
VRANIČNI PRISAD
AM. JAZZ
VIOLINISTKA
VRATAR DASEJEV
DREVESNE VILE
OZEK KOS BLAGA
NAS ALPSKI SMUČAR (ANDREJ)
IGRALKA FISCHER
MOČVIRSKA RASTLINA
KUHINJSKA
BELA ZAČIMBA
RASTLINSKA BODICA
RUDNIŠKI JAŠEK
RIBIŠKA MREŽA
OBDOBJE
DANSKA ROKOMETNA ŽENSKA EKIPA
ODPADLO SADJE, PREDEN
STARŠ STAREGA OČETA
DUHOVNIK
GLOBOK PRIKLON PRI VERSKIH OBREDIH
VOJAŠKA STRAŽA
SKEDENJ (NAREČNO)
BIVŠA JUGOSLO. LETALSKA DRUŽBA
LADJAR ONASSIS
LOJZE NOVLJAN
OKRASKI NA PREDMETU
MUSLIMANSKO MOŠKO IME
PRITOK DONA V RUSIJI
IT. KEMIK (GIULIO)
VRSTA PREPROG
PREPIRLJIVA SOKRATOVA ŽENA
MARIBORSKA TURISTIČNA AGENCIJA
ZILJSKA NOŠA
LADO LESKOVAR
NAŠ NOGOMETAŠ (ROBERT)
ŽIVALI V TRETJEM LETU STAROSTI
NORVEŠKI LINGVIST
Ugankarski slovarček: EASTLAKE = angleški slikar (Charles Lock, 1793 - 1865); JAE = ameriška džezovska violinistka (Jana, 1942-); KOTAU = na Kitajskem globok priklon pred dostojanstveniki; LAGUM = podzemni rov za miniranje, podkop; PROTO = etnična skupina v Maleziji; RAJTERIČ = slovenski nogometaš (Robert, 1982-); SAL = pritok Dona v Rusiji; SALČIN = muslimansko moško ime.
■unies 'uji 'e>nwej9>i 'a^ide '|os 'ueorne^s
'sej 'uv 'ieu|y 'gsieu 'e[3 'ivr 's>jejiue 's|3 'susn '9peup 'en 'i"| '9lXe|god 'ser ,J!S0 'sjeisejd '^eiujoujjeuj 'eijo^ss '|e>| 'ueis^ss 'srojsjusuj 'e|\| 'ijs '^aso 'oiojd '>jOj}s :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) Asesan
Zanimivosti
Nekdanji nemški kancler Kohl načrtuje poroko
Berlin, 15. aprila (STA) - Dolgoletni nemški kancler Helmut Kohl se bo sedem let po smrti žene Hannelore ponovno poročil. Vodja Kohlove pisarne v Berlinu Urlich Pohlmann je danes potrdil novico za nemški časnik Bild, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po poročanju časnika Bild se bo Kohl poročil s 43-letno ekonomistko Maike Richter, ki jo je kot življenjsko sopotnico javnosti predstavil leta 2005. O datumu poroke in drugih podrobnostih Pohlmann ni želel govoriti, saj naj bi šlo za osebne zadeve.
78-letni Kohl je bil nemški kancler od leta 1982 do 1998 in je bil na čelu države med njeno združitvijo leta 1990.
Njegova prva žena Hannelore je julija 2001 naredila samomor v starosti 68
let. Dolga leta je namreč trpela za redko, neozdravljivo alergijo na svetlobo, v zadnjih 15 mesecih pa se ji je stanje tako poslabšalo, daje dneve preživljala v zatemnjeni hiši, iz katere je izhajala le ob mraku.
Kohlu je zvesto stala ob strani v 41 letih njunega zakona, medtem ko je kr-ščanskodemokratski Kohl 16 let vodil državo, združil narod po padcu berlinskega zidu in se prebil skozi finančni škandal. Kohl trenutno okreva v bolnišnici, saj se je februarja hudo poškodoval pri padcu na svojem domu.
Posnetek Marilyn Monroe prodali za 1,5 milijonov dolarjev
New York, 15. aprila (STA) - Pet-najstminutni posnetek, na katerem legendarna ameriška filmska zvezdnica Marilyn Monroe oralno zadovoljuje ne-
znanega moškega, so v ponedeljek za 1,5 milijonov dolarjev (950.000 evrov) prodali nekemu poslovnežu, ki pa je želel ostati anonimen, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki povzema pisanje ameriškega časnika New York Post.
Posnetek je kopija črno-belega 16-milimetrskega filma iz 50. let prejšnjega stoletja, ki je bil v lasti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI. Prvi direktor FBI Edgar Hoover je skušal dokazati, da je moški na posnetku, katerega obraz se ne vidi, nekdanji ameriški predsednik John F. Kennedy, s katerim naj bi igralka imela vroče razmerje, vendar Hooverju to nikoli ni uspelo.
Kot piše New York Post, je posnetek prodala oseba, ki se je predstavila kot Keya Morgan. Posnetek naj bi našla med snemanjem dokumentarnega filma o Monroejevi, ki je leta 1962 naredila samomor.
13-letnik z nosom napihnil 213 balonov
Washington, 15. aprila (STA) -13-
letni deček iz ZDA, ki je z nosom napihnil 213 balonov, upa, da bo njegov dosežek prišel v Guinnessovo knjigo rekordov, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Andrew Dahl je minuli konec tedna v eni uri napihnil 213 balonov tako, da je zdaj pihal skozi eno, zdaj skozi drugo nosnico. Rezultat so že posredovali komisiji za Guinnessove rekorde, ki bo dosežek ocenila. Dečkov oče, Doug Dahl, je vsak balon izmeril in tako preveril, ali je širok vsaj 20 cm, kar je minimalni premer, njegova mati, Wendy Dahl, pa je rezultate beležila.
Andrewjev prvi poskus svetovnega rekorda -184 balonov februarja - so na Guinnessu zavrnili, ker je dečkov oče zavezoval balone. Tokrat jih je še nesojeni rekorder zavezoval sam.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04I3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 19. april:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske Gorice). NEDELJA, 20. april: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40
in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske Gorice). PONEDELJEK, 21. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport.
14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). TOREK, 22. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 V živo. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 23. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00.
5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi).
ČETRTEK, 24. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za
duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija -Podrobnosti o dohodnini z vami bo voditeljica Marija Slodnjak z gosti. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJ-ČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi). PETEK, 25. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj - z Majdo Fridl po naravoslovni poti Berl (Hajdina). 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Zvezde vam bodo v prihajajočem tednu namenile veliko ugodnih poslovnih načrtov In finančno se bodo zadeve rešile v vašo korist. Morda ne boste obogateli, toda vsekakor imate dovolj, da se odpravite po modnih nakupih. Srečna roka vas čaka še posebej v tujini.
BIK
V	pomoč vam bodo pogovori in skozi lastna prepričanja boste ugotovili, da ste na pravi poti.
Na delovnem mestu boste naredili določen načrt in uvideli, kaj vas pravzaprav veseli. Kljub povečani dinamiki si boste vzeli čas zase. Sprehod v naravo bo božal vašo dušo.
DVOJČKA
, Privlačila vas bo tišina In do-J ločenih stvari ne boste povedali ^	na glas, ampak jih boste za-
drževali predvsem v sebi. Tako obstaja priložnost, da se odločite in poglobite v svet duhovnih znanj in transformacije. Prihodnost se vam bo odkrivala tudi skozi sanje.
RAK
Odprle se vam bodo neke nove poti in odpravili se boste na novo potovanje. Spoznali boste ljudi, ki vas bodo osrečili in vam podarili zavest o novih znanjih. Pravzaprav bodo zvezde na vaši strani in tako se bo odvijala paleta užitkov. V ljubezni se bosta cedila med in mleko.
LEV
Melodijo boste zaigrali tako, da bodo nanjo plesali tisti, ki so vam nadrejeni. Vsekakor je resnica tudi ta, da boste naravnani delovno in da greste pogumno naprej po razpotjih življenja. Časa za počitek ne bo, kajti odpirajo se nove razsežnosti. V ljubezni bo pomembna svoboda.
DEVICA
Postopoma korak za korakom se spreminjate in spoznavate, da je življenje zelo prijetno In harmonično. V tem obdobju vas bo močno zaznamovala želja po odkrivanju novih znanj. Če se še izobražujete, vam bodo zvezde naklonjene. Intimni trenutki bodo čudežni in harmonični.
TEHTNICA
Določene stvari držite v sebi in počasi bo čas, da vzamete pisalo in največji blok, ki ga premorete in začnete pisati o osebni rasti, ljubezni, občutkih ... Pomladna energija vam bo dala krila v ljubezni in z magičnim jezikom in s srčnim izvoljencem boste veliko dosegli.
ŠKORPIJON
V	vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki bodo zrcalili vaša pričakovanja. Uspehi se bodo vrstili,
če boste dopustite skupinsko aktivnost. Slednje bo v celoti veljalo za službo. Spoznali boste, da ste v samem bistvu življenja srečni in zadovoljni, torej pojdite pogumno naprej.
STRELEC
Pred vami je delovni čas in sledile bodo določene analize. Pravzaprav je pomembno, da se umirite in prisluhnete svojemu telesu. Pomembno je, da uživate veliko vitaminov in mineralov, še najbolje je, da v naravni obliki. V ljubezni vas bo spremljala kreativnost.
KOZOROG
Obdani boste z notranjo srečo in modrostjo. Zadeve bodo v samem bistvu premišljene In tako se lahko odločite, kaj vas veseli in kaj ne. Korak za korakom se odpirate tako v kreativnem, kot umetniškem izražanju. Ljubljeno osebo boste prijetno presenetili ob romantični večerji.
VODNAR
Svoboda je za vas tista vrednota, ki bo tudi v tem obdobju zelo aktualna. Prijetna doživetja na delovnem mestu bodo okrepila vašo samozavest. Klepet s prijateljem vam bo podaril določeno modrost in tako boste videli, kaj vas veseli in radosti. Sreča je na strani pogumnih!
RIBI
Notranja moč in osebna svoboda bosta tisto, kar vam bo dalo krila in pokazalo pravo pot. Na platno življenja boste vnašali svetle barve in priklicali srečo in blagostanje. Na lastnem primeru spoznavate, da iz majhnega raste veliko. Odpravite se v družbo in cveteli boste.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
ZGODEN
DOLGA DOBA
NETEGNITEV
Iščete svoj stil	^
Mojca v kombinaciji krila in hlač
Mojca Erlač je 27-letna mamica dveh otrok, sedemletne hčerke in sedemmesečnega sina. Trenutno na porodniškem dopustu, po izobrazbi konfekcijska tehnica. Doma je v Zgornji Pristavi. V prostem času pleše v folklorni skupini Dolena. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila zaradi izziva. Ker v takšnih in podobnih akcijah doslej ni imela sreče, je bila toliko bolj vesela tokratnega povabila.
Mojca ima mešani tip kože, so ugotovili v kozmetičnem salonu Neda. Po površinskem čiščenju in pilingu za osvežitev kože so ji oblikovali še obrvi. Ker je prvič obiskala kozmetični salon, so jo podrobneje poučili o negi kože doma. Priporočili pa so ji tudi globinsko čiščenje kože. Obraz si bo zaščitila s kremo z visokim zaščitnim faktorjem.
V Frizerskem salonu Stanka je za Mojčino novo pričesko poskrbel frizer Denis Horvat. Lase ji je najprej obarval v odtenek črno-vijolične s prelivom. Pri striženju je uporabil tehniko striženja "point cut", s poudarkom na resastem striženju. Za oblikovanje frizure je uporabil gel "bouncy dip" in malo laka za močno utrjevanje.
Make up je vizažistka Min-ka Feguš pričela z nanosom kremnega pudra, s katerim je prekrila celotni obraz. Oči je poudarila z vijoličnim tonom, za bolj izrazit pogled obrobila spodnjo in zgornjo veko. Rahlo je tudi poudarila ličnice, v rožnati barvi pa tudi ustnice.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Mojca prej ...
. in pozneje
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FiU2£iiSCV0 z Slomškova 22 10 % popust v aprilu *
"Mojco smo oblekli večplastno, glede na prihajajoče vremenske spremembe v aprilu, ko nikoli ne vemo, kaj nas čaka. Zjutraj nas še lahko zebe, popoldan, ko gremo iz službe pa že imamo polne roke odvečnih kosov oblačil.
V trgovini Elkroj sem zasledila zanimiv kroj krila, za katerega lahko rečem, da pristaja prav vsaki postavi in jo naredi žensko. V krilu se prepletajo nežni odtenki svetlo modre in roza barve, ki že rahlo nakazujejo prihajajočo pomlad ter kličejo stran od temnih barv. H krilu sem izbrala še hlače in majico. Letos modna siva barva hlač je tista, ki zadevo nekako umiri, z močnejšim odtenkom roza majice pa vse skupaj spet dvigne-
mo in poživimo. Res pa je tudi, da je kombinacija krila, oblečenega preko hlač, še vedno bolj redko videna na cesti. Splača pa se poskusiti. Preko pletene roza majice je Mojca oblekla še klasični model srajčne bluze iz trgovine Mura, ki pa s svojim kovinskim materialom Mojco uvršča v visoki trend trenutne mode. Svetimo se lahko tudi čez dan. Mojci je preko rame nadela še pleteno jopico roza barve, ki jo bo grela v zgodnjem jutru in pozno popoldan. V primeru natrpanega urnika in poznega poslovnega kosila lahko Mojca hitro spremeni svoj videz, se odloči za kombinacijo krila in bluze z jopico ali hlač, majice in jopice, odvisno od tega, na kateri sestanek gre.
Da pa bo Mojca lahko resnično zakorakala pomladi naproti, ji manjkajo še čevlji in torbica, v katero bo lahko skrila vse potrebne in nepotrebne stvari. Izbrali smo jih v trgovini Alpina. Mojci pristajajo nežne pastelne barve, vendar mora pri tem paziti, da je vsaj kakšen detajl v močnejšem odtenku. Dal ji bo še več življenjske energije, ki jo bo prav gotovo potrebovala pri opravljanju vseh svojih materinskih in delovnih obveznosti," je Mojčino stilsko preobrazbo predstavila stilistka Sanja Velič-kovic.
"V kozmetičnem studiu Olim-pic smo Mojci naredili sprošču-jočo pedikuro, oblikovali smo ji nohte, stopala pa namazali z vlažilno kremo, s katero smo tudi izvedli masažo nog. Mojci je masaža dobro dela, ker je zaradi varovanja otrok večino dneva na nogah. Kozmetičarka Tamara ji je naredila še nego rok, kjer je bila pozorna na suhe nohte zaradi vode in čistil, ki jih še dodatno izsušijo. Zaradi vremenskih sprememb je naša koža izpostavljena raznim vplivom, v tem letnem času je to veter. Zato smo tudi Mojci kožo rok nahranili z vlažilno kremo, ki roke navlaži, nahrani in zaščiti. Predlagali smo ji tudi redno uporabo zaščitne kreme za roke," je povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
Polenšak • Ob svetovnem dnevu Zemlje
V soboto, 5. aprila, smo se krajani Polenšaka znova množično odzvali omenjeni akciji in se ob 9. uri zjutraj zbrali pred turističnim domom na Polenša-ku, vaščani vasi Prerad pa kar v svoji vasi. Akcije se je udeležilo 72 krajanov, ki so predstavljali posamezna društva - društvo upokojencev, športno društvo, prostovoljno gasilsko društvo, turistično društvo ... - ter se podali in razporedili po vseh koncih in kotičkih naše krajevne skupnosti.
Naše območje je zelo bogato z gozdovi, ki smo jih prav tako očistili in ugotavljamo, da so le-ti veliko bolj čisti kot pred
leti, sporni sta le še dve divj odlagališči, ki ju bomo v bližnj prihodnosti gotovo odstranili in očistili.
Na koncu, ko smo delo opravili, smo se ponovno zbrali na kraju zbirališča, kjer je po napornem in velikem delu sledila skupna malica.
Po opravljenem delu smo z veseljem ugotovili, da je narava iz leta v leto bolj čista in da se ljudje zavedamo pomena bivanja v čisti naravi.
Za Polenšak pa je dobro znano tudi to, da smo poleg delovnih akcij aktivni tudi pri veselih druženjih in družabnih srečanjih, kjer se pogosto zdru-
ži prijetno s koristnim.
Tako se je v sklopu Turističnega društva Polenšak poleg sekcij ohranjanja kulturne in naravne dediščine ter pevskih sekcij pred kratkim ustanovila še sekcija Pohodniki. Ti so aktivni že drugo leto, in sicer so si v zimi 2006 vsaki mesec ob polni luni omislili "lunine pohode", ki se jih krajani udeležujejo v velikem številu. Ta aktivnost ni bila izpuščena še noben mesec.
Poleg omenjenih rednih pohodov pa občasno organiziramo tudi kakšnega večjega, pa tudi kakšno kolesarjenje pride vmes. Tako se bomo 1. maja s kolesi odpravili na Jeruzalem.
Foto: Črtomir Goznik
Mojca v oblačilih iz Elkroja in Mure ter čevljih in torbici iz Alpine.
V soboto čistili, v nedeljo na Boč
Tudi Polenšak z okolico se že vrsto let v okviru svetovnega dneva Zemlje na temo Uredimo in očistimo svet intenzivno vključuje v projekt tradicionalnega čiščenja in urejanja okolice. Tako je bilo tudi letos.
Foto: zasebni arhiv
Pohodniki smo si v nedeljo, 6. aprila, le dan po zgoraj omenjeni čistilni akciji, organizirali pohod na Boč.
Zjutraj ob 9. uri smo se zbrali pred turističnim domom na Po-lenšaku, od koder smo se nato z osebnimi avtomobili odpeljali do kraja Gabrnik, ob vznožju Boča. Tam smo pustili svoje jeklene konjičke, si oprtali nahrbtnike in vzeli pot pod noge. Bilo nas je 29, najmlajši udeleženec je štel le dobrih 6 let.
Na poti nas je spremljalo lepo vreme, tako da smo pot preko veselega druženja, opazovanja neokrnjene narave in kramljanja zlahka premagali in kar naenkrat prišli na vrh Boča, kjer so se najpogumnejši povzpeli na razgledni stolp.
Ob poti smo v vsej svoji lepoti doživeli cvetenje velikonoč-nice, ki zaradi poznega snega cveti šele sedaj.
Na poti v dolino smo se ustavili v koči Planinskega društva Boč, kjer smo se okrepčali ter ob zvokih harmonike in saksofona tudi zaplesali.
Ob koncu dneva smo si obljubili in v naš pohodniški program dodali, da zraven mesečnih pohodov tudi takšni postanejo tradicionalni!
Martina Horvat
V torek, 8. aprila 2008, smo se prijatelji in znanci, borci in brigadirji poslovili od nekdanjega nosilca mladinskega prostovoljnega dela. Tam smo, ob žari človeka, Človeka z veliko začetnico, bili ob Jožetu Vratiču. Življenje je kruto. Na posameznika se spomnimo, bolje rečeno, se v njegovo življenje in delo poglobimo šele takrat, ko ga ni več. Zakaj je človeška nrav tako kruta, zakaj ga ne spoznavamo takrat, ko je še med nami, mu izrečemo priznanje, zahvalo, ga po-trepljamo po rami, mu ponudimo nasmešek.
Priznati moram, da sem se z vso razsežnostjo njegovih življenjskih dejanj zavedel šele ob novici, da ga ni več med nami. Se pred tremi tedni je bil na našem - in njegovem - letnem zboru Kluba brigadirjev Ptuj, pred dobrim tednom sva se pogovarjala po telefonu. Še prej sva se srečala na njegovem domu, tam na Hajdini, kjer sta si z ženo Marijo postavila že pred davnimi leti skromen dom. Videti je bil izčrpan. Pa kljub temu so se v njegovih očeh zrcalile iskrice veselja do življenja. Želel je postoriti še marsikaj.
Kljub temu da sem ga poznal več kot petdeset let, sem začel brskati po njegovem težkem, toda bogatem življenjskem obdobju. In kaj sem ugotovil? Ugotovil sem, da ga sploh ne poznam.
Pa sem ga. Povedal mi je, da ga je nemški okupator prisilno mobiliziral. In to na rusko fronto. Uspelo se mu je prebiti in vključiti v I. jugoslovansko brigado na območju takratne sovjetske Rusije. S to brigado je sodeloval v vseh njenih borbah, v pohodih skozi frontna območja, vse do osvoboditve, prepešačil je takratno Rusijo, v dežju, snegu in mrazu, preko okupatorskih držav, vse do Srbije, preko sremske fronte, vse do Slovenije, do Ljubljane.
Po letu 1945je še vedno ostal v takratni jugo vojski in šele 29. januarja leta 1947 je bil demobiliziran. Tega leta je bil sprejet v ZB ter dolga leta deloval kot tajnik KO ZB NOB na Hajdini. Ustvaril je eno najboljših in najbolj aktivnih organizacij in ji ostal zvest vse do prezgodnje smrti. Svoje izkušnje je prenašal na mlajši rod, na zagovornike vrednot NOB, vse do preranega odhoda.
Ne samo to. Mnogo je prispeval tudi k uveljavljanju Območnega združenja borcev za vrednote NOB na Ptujskem, za kar je leta 2004prejel tudi Srebrno plaketo ZB NOB Slovenije. Ko sem bil pred leti v njegovem kabinetu na podstrešju, se nisem mogel načuditi vsem priznanjem, ki jih je v svojem življenju dobil. Kar na treh stenah so viseli okvirji s številnimi pisnimi priznanji. Jože je bil skromen. Sam mi je rekel, da priznanja sicer sprejema, toda več mu pomeni to, da ga ljudje spoštujejo, da sledijo njegovim dejanjem in da njegovim dejanjem sledijo predvsem mladi.
Jože seje po prihodu iz vojske takoj vključil v družbeno in politično življenje svojega kraja, občine in okraja. Z vsem srcem in gorečnostjo seje posvetil obnovi porušene domovine, še posebej pa se je izkazal v mladinskih delovnih brigadah. Tako je bil že leta 1947 komandant 3. ptujske delovne brigade Jože Lacko na izgradnji proge Šamac-Sarajevo pri dokončanju enajst metrov visokega nasipa za železniško progo pri Savskem mostu, pri polaganju pragov in tirov. S ptujsko brigado je bil prisoten v trenutku, ko je prvi vlak pripeljal čez Savo po nasipu, ki ga je s ptujskimi brigadirji gradil prav Jože.
Jože Vratič je bil nasploh aktivist. Komaj je zapustil mladinske brigade, že seje vključil v izgradnjo zadružnih domov. Največ svoje nemirne žilice pa je posvetil delu z mladimi, še zlasti pri domovinski vzgoji, ki je danes še kako manjka, pri krepitvi splošne ljudske obrambe in skrbi za razvoj civilne in narodne zaščite kot referent na Oddelku za ljudsko obrambo takratne Skupščine občine Ptuj, vse do leta 1983, ko seje upokojil.
Kljub upokojitvi Jože ni miroval. Ni mogel iz svoje kože. Vse ga je zanimalo, povsod je prispeval svoj delež s svojimi bogatimi izkušnjami, še zlasti pri delu v Klubu brigadirjev Ptuj, katerega soustanovitelj je bil pred tridesetimi leti. Vse svoje življenje je imel le eno vero: vero v človeka, vero v ljubezen in vero v naravo.
Vsi, ki smo Jožeta spoštovali, smo se poklonili njemu v spominu. Jože nam bo ostal v trajnem spominu. Bomo sledili njegovemu sporočilu?
Stanko Lepej
Knjiga meseca
William Golding:
Gospodar muh
Kaj se zgodi, če damo na omejen prostor skupino mladostnikov? In kaj, če so ti povsem brez nadzora in kontrole odraslih? Je slednja sploh potrebna? Kako daleč bi mladi ljudje šli s svojo domišljijo? Česa bi se lotili? Kaj naredili?
Tako nekako izgleda pričetek branja romana Gospodar muh. Kot da stojiš visoko nekje v gorah, zreš izpod zasneženih vrhov, sam in zmeden, in kličeš v dolino. A glasovi odmevajo v prazni prostor. Razen lastnega odmeva ni ničesar. So pa vedno nova in nova vprašanja.
Takšno je branje romana, v katerem se je pisatelj na zanimiv način lotil kopice vprašanj. Pred bralca, ki kliče v prazno, postavlja vprašanje mladostnikove psihologije, sartrovskih prostorov, ki so zaprti in omejeni, vzgoje, človeka, in nagonov, ki so skriti v globokih plasteh našega uma in telesa.
Naj bo ta uvod še tako filozofsko obarvan, je roman Gospodar muh delo, ki nas že na začetku postavi v vakuum številnih ugank.
Pa gremo lepo po vrsti. Najprej zgodba: Čas atomske vojne. Najbrž nekje v prihodnosti. Kraj dogajanja: samotni otoček v Tihem oceanu. Osebe: skupina angleških šolarjev, ki se znajdejo na tem otoku, ne da bi imeli s seboj koga odraslega. Brez prisotnosti staršev se začnejo obnašati drugače. Zaprt otoški prostor jih omejuje, v ospredje udarijo nagoni -
prej speče divje nravi v mladih se zdaj razplamtijo do največje možne mere. Najprej si po svoje uredijo skupnost. Nekakšna mladostniška politika. Izvolijo poglavarja: Ralpha.
Toda zdaj preide zgodba v romanu v novo razsežnost. Srh se stopnjuje, napetost prehaja v grozo. Če je bila na začetku vse skupaj le igra, gre nato vse bolj in bolj zares. Najprej se med šolarje naseli strah pred "pošastjo". Navidezna sovražnica odslikava njihov strah, prebudijo se še zadnji goni po preživetju. In ko je temeljno gonilo strah, padejo prve glave.
Prvi, ki tako pade, je Simon, ki razvozla uganko z navidezno "pošastjo". Ta se v mraku vrne nazaj v vas, da bi ostalim fantom povedal novico o "pošasti", a ga ti v divjem plesu in transu do smrti pobijejo na tla. Druščina se zdaj razdeli v dve skupini, med katerima divja vojna. Ta terja še eno žrtev. Jac-kova tolpa hoče ubiti Ralpha, ki ga hočejo uloviti in darovati "pošasti". A divji lov se sprevrže v ogenj. Fantje namreč zanetijo požar, ki se razširi po vsem otoku. In konec? Skoraj konec: ob otoku pristane ladja ...
Gotovo vas je prijelo, da bi razvozlali zaključek zgodbe. Pa ne samo zaradi zaključka, tudi zaradi vsega ostalega je roman vreden branja. Vojna v malem, nagoni, ki planejo pred civilizacijske norme, nekakšna tanka meja med človeškim in živalskim. Vse to so privlačni motivi, ki jih je pisatelj mojstrsko obdelal v knjigi z jasnim in lahko berljivim jezikom.
A da ne bo pomote. Gladek ritem branja, lahkotnost jezika (ta je zgolj površinska in navidezna) in napeta zgodba nikakor niso edina odlika. Če je vse našteto prej odlika lažje literature, je vendarle potrebno poudariti, da ne gre za trivialno branje. V bran temu se namreč postavlja prav tista težja plat romana: vprašanje človekovih meja, gonov in zla, ki je globoko v nas. A ne tako globoko, da nas izredne razmere ne bi pripeljale dovolj daleč, da se zlo prebudi in nadvlada naš razum. Odlična prispodoba človeških nravi in strasti. In ob tem še eksistencialnega vprašanja vojne, človeka kot posameznika in človeka kot pripadnika skupini.
In smo spet tam - pri osamljenem bralcu, ki stoji v zasneženih gorah in kliče v votli prostor. Čeprav se zdi, da na ta zahtevna vprašanja odgovori obstajajo, se le-ti v istem hipu izmuznejo.
Gotovo je nekaj. Knjiga prinaša s seboj pomembno idejo: vojna med temi otroki, klanje in rojstvo čistega zla je zgolj pomanjšana oblika vojn in norosti odraslih, ki so bile, so in bodo, dokler bodo "muhe" letale po tem svetu in se bo nam, "človečkom", zdelo, da smo mi njihovi pravi "gospodarji".
David Bedrač
Literarno kolo (57) • Miha Remec - 1
Pa ne že spet ti kurenti!
"Izza stolpa se zapodi samoten kurent in njegova zvonjava polno odmeva od zidov na trgu. Zato je še bolj oglašujoča. Golobi sprhutajo s strehe. Kurentova kapa je okinčena s pisanimi papirnatimi trakovi, zvezanimi v kitke, ki med poskoki vihrajo na nekakšnih rogovih na maskah..."
Tako je opisal kurenta pisatelj Miha Remec v svojem romanu Smrt v kurentiji. Miha, rojen na Ptuju 10. avgusta 1928, je pretresljivo zgodbo, ki se odvija v našem prostoru, izdal leta 1977.
Kurent poveša glavo in se s temi rogovi zaganja v ljudi, ki se mu umikajo, vihti ježev-ko, in kmalu je okrog njega prazen prostor, saj so se otroci razbežali v okrilje staršev na pločnikih."
Kdo se ne spomni takih dogodkov iz svojega ranega otroštva? Nekaj lepega, a tudi grotesknega je v kurentovi maski, gibanju, plesu. V njegovih zamahih je čutiti prisotnost pradavne moči, ki navdušuje in straši obenem. Kako smo se skrivali pred kurenti, se jih bali, a nekje izza varnega jopiča staršev buljili v njihovo pustno veličastnost.
"Samotni kurent ve, da ga gleda ves trg, in zato pleše na vso moč, razkazuje svoje umetnije in na koncu zaraja okrog Orfejevega kamna.
Polona gleda naličje maske, ki ima nekakšen grozljivo otožen izraz. V temnih zarezah se bleščijo oči. Polone ni strah; rasla je s kurenti, njen oče je bil kurent, brat se najbrž še zdaj oblači v kurentijo. Prešine pa jo misel, da bi to utegnil biti Janža. Ni dvakrat reči, da ji ni pripravil presenečenja in je prišel na zmenek v kurentski opravi."
Tako nadaljuje zgodbo o kurentu Miha Remec, ki z veliko natančnostjo opisuje pustni čas na Ptujskem. Tudi od tod privrejo podobe, spomini . Kdo se ne spomni nagajivih in razigranih kurentov, ki vlečejo dekleta za roke in jih vabijo v objem demonskega plesa?
"Janža, si ti?" hlastno šepne (Polona). Kurent ji stresa roko in odkimuje z glavo, tako da dela peresje na kapi veter. Polona seže v žep in mu po stari šegi priveže svilen robec. Zdaj se ji kurent pokloni skoraj do tal, se v divjem skoku zapodi
med ljudi, ki so zaverovani opazovali to darovanje pred Orfejevim kamnom, in mimogrede oplete z ježevko nekaj radovednic, ki dvignejo predi-ren krik in vraščenje.
Nato kurent naredi še krog okoli spomenika in se zapodi navzdol po Murkovi ulici. Slovenski trg spet preplavijo otroci, ki tečejo za njim."
Opisi, ki so živi v svojem dogajanju pa tudi prostoru in času. Murkova ulica, Slovenski trg in še mnogo znanih delov Ptuja bi lahko našli v romanu. Toda to ni le roman, ki navdušuje s prvinami tradicije, opisi krajev, ulic in kurentovanja, ki je tako značilen za naš, ptujski konec, pač pa je to tudi roman usod ljudi, ki s svojo prvobitnostjo in priklenjenostjo na tradicionalne vzorce delujejo, kot bi bili ujetniki časa in prostora; a prav v tem je njihova svoboda. Mihol Vegan, "človek gora", je predstavnik vaškega sveta; pisatelj ga predstavi kot vsemogočnega, a le na zunaj, saj nam v mnogih vrsticah pove, da gre za človeka, ki je videti kot gora, zid, jeklo, v njem pa so le ruševine: "Mihol Vegan, človek kot gora, je pravzaprav ruševina, ki jo drži pokonci samo obzidje, katerega je postavil pod mislimi in spomini."
Pravo nasprotje je književna oseba, ki je bila omenjena že v prizoru, ko se rokuje s kurentom in v njegovi podobi spozna Jožka, Polona. Polona je primer
zasanjane osebe, ki hrepeni in gleda tudi tja prek, v navidezne svetove; zgolj in samo realnost ji ni dovolj. Zanjo obstajajo še vzporedne resnice, ki so prav tako pomembne ali celo pomembnejše od "tukajšnje" resnice.
Roman Smrt v kurentiji je zanimiv zaradi neposrednega ptujskega okolja, ki predstavlja dogajalni prostor v romanu.
Spet kurenti, boste rekli, tolikokrat so bili že v tem Literarnem kolesu. Pa pri Forstneriču, pa pri Klemenčičevi, pa zdaj še tu .
Tako je to. Naj se zdi vse skupaj kot ponavljanje, gre prav za to. Motivi, ki so na vrtiljaku življenja, ki se zavrtijo in ponovno vrnejo v izhodiščno točko. Tradicija, nekaj, kar se neprestano ponavlja; morda le malo zamenja obleko, a bistvo ostaja nespremenjeno. Prav zato je moč brati roman Smrt v kurentiji še danes kot nekaj aktualnega, nekaj, kar nas spremlja v pustnem času. Ni se veliko spremenilo od takrat .
Je pa ob romanu Smrt v ku-rentiji potrebno omeniti še druga Remčeva dela. Pogled na njegov opus nam izda avtorja, ki ne miruje, pač pa veliko piše
-	za odrasle in mladino, lotil pa se je tudi nekaterih dramskih besedil.
Pa začnimo prav pri slednjih
-	Mrtvi kurent (1960), Srečni zmaji (1964) in Delavnica oblakov (1967). V dramatiki se avtor naslanja na elemente, ki so sploh značilni za njegovo pisanje, gre za znanstvenofantastične prvine, o katerih sledi še precej napisanih vrstic.
Ne preseneča torej, da je Remec najmočnejši, in to mu priznavajo tudi kritiki in literarni teoretiki, prav na področju znanstvenofantastične proze, kjer so zbrani naslovi, mimo katerih ne moremo: Votlina ali noč med novoslovenskimi polharji (1977), Prepoznavanje ali bele vdove črni čas (1980), Iksion ali beg iz prikazovalnice (1981), Zelena zavesa (1989),
Iksia ali slovo živostrojnega človeka (2001) in Iks ali velika samota Noetove barke (2006).
Že sprehod med naslovi nam pokaže, da gre za svojevrstno znanstvenofantastično poetiko; naslovi so ponavadi dvodelni - prvi izraz pomeni nekaj simbolnega, kot beseda sinteze, ki povzame vse in nič, in drugi del, besedna zveza, ki prvo nekako pojasni. Sliši se sicer zapleteno, a takšna njegova znanstvenofantastična proza na videz tudi je .
Toda pred tem še naštejmo nekaj naslovov mladinskih del
-	med njimi se bomo nekaterih prav tako dotaknili: Pripovedke iz Zmajskega gradu (1957), Ko-deljica v vesolju (1987) in Zapiski odposlanca Zemlje (1991).
A vrnimo se na Ptujsko. Tja, kamor je postavljen roman Smrt v kurentiji in kjer se je pisatelj rodil. In vmes omenimo še roman, ki je prav tako vezan na to območje, saj je deloma tudi avtobiografski - Veliki voz mu je naslov, izšel pa je leta 1986 pri založbi Borec.
Pa postojmo še malo na enem od mest v romanu Smrt v kurentiji, kjer se je dotikal ptujskih kotičkov: "Od tod je vse na dlani. Zdi se, da bi človek lahko metal kamenje na ptujske strehe, ki so se nagrmadile spodaj, cerkveni stolp je tako blizu, da bi kar segal po njem; golobe vidiš, ki gnezdijo v odprtinah, in zvon ter kolesje ure. Na drugi strani je nekdanji dominikanski samostan s svojim pročeljem, kjer so vdolbine s kamnitimi svetniki okinčane z lectastimi šarami. Pa mestna hiša, Narodni dom
-	ves stari Ptuj je razgrnjen spodaj."
A čeprav piše o mladih in mladosti neobremenjeno, njegovo otroško obdobje ni bilo lahko. Srečali sta se - gospodična Mladost in huda gospa Vojna. Slednja je bila tako huda nanj in njegovo družino, da se je morala družina odseliti v Srbijo, kjer je mladi Remec obiskoval gimnazijo.
Biti izgnan je Remca usodno zaznamovalo kot človeka in tudi kot ustvarjalca. A po končani vojni leta 1945 je pričel s svojim novinarskim poklicem pri več različnih časnikih, bil pa je tudi urednik. Na koncu svoje novinarske poti se je preizkušal v vlogi redaktorja Slovenskega poročevalca in Dela. A vzporedno s tem ga je vlekel svet, svet literature, ki ga je posrkal vase .
David Bedrač
Literarni dvojčki 15
Fak ... da nista šla predaleč?
(Bukowski - Mödernodorfer)
"Mitzi je, kajne?"/ "Ne."/ "Ne ljubiš me več." / "Boš prenehala s tem sranjem, ali ne?" / "Naveličal si se me fukati?" / "Daj odpelji me na avtobusno postajo."
Tako je zapisal pisatelj Charles Bukowski v enem svojih romanov. Ameriški pisatelj, ki ga je močno zaznamovala ekonomska kriza tridesetih let, se je znašel v zatohlem času, v katerem je smrdelo po bedi, revščini in brezizhodni depresiji. Junaku v takem svetu ni preostalo drugega kot vdati se v strašno usodo ali se upirati, četudi v praznoto prostora in časa ter s praznoto v srcu.
Takšen je Bukowski bil - in takšne so največkrat njegove književne osebe - upornik, vdan alkoholu, ki ga je menda odkrito oboževal, pretepom, divjaškemu veseljačenju in nebrzdanemu seksu. In da bi bile njegove osebe pristne, nas ne sme presenečati, da je posegal tudi po besedah, zaradi katerih bi marsikdo zmajeval z glavo, da ne sodijo nikamor, še najmanj pa v knjige.
Toda literarna veda in teorije, ki so se in se še ukvarjajo s problemom vulgarizmov, kletvic in podobnih besed, so si zedinjene, da lahko tudi te besede dobijo svojo težo, po-
men, celo (pa naj se sliši še tako nenavadno!) lepoto. Že v literarnih besedilih mnogih starejših avtorjev bi našli nič koliko takih besed, vendar so bila to ponavadi "skrita" dela, namenjena bolj intimni uporabi; tu in tam pa je čas podrezal po starih papirjih in odkril te, z vulgarnim nabite tekste.
Se pa postavlja vprašanje: Ali je raba takih besed sploh lahko vulgarno dejanje in ali so take besede same po sebi vulgarne, če jih je pisatelj prišil na literarno srajco, zato da bi čim bolje dokumentiral dogajanja med ulicami, na trgih, po hodnikih in nenazadnje med
štirimi stenami, kjer se slovarji pogosto zamenjajo, strpnost do določenih besed pa pade? Česar nekdo ne bi rekel na ulici za živo glavo, veselo premetava po ustih, ko se pogovarja doma ali v bližnji gostilni.
In če so knjige Bukowskega vznemirjale tudi zaradi z umetniško natančnostjo izrisanih spolnih odnosov, trdih besed in stavkov, vznemirjajo danes toliko bolj zaradi dokumentarne moči, ki se v teh, na prvi pogled izprijenih vrsticah nahaja.
Kot mnogi kasnejši pisatelji, ki so po takih besedah in seksualnih scenah posegali brez zadržkov in jih spreminjali v umetniško, vrhunsko in neponovljivo. Gotovo je bil eden tistih, ki so pripravljali teren zanje, tudi Bukowski.
Med Slovenci pa ...
David Bedrač
m
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižja od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnk s.p, Pivko« ulica 19/a,2250 PTUJ
www.radio-tednik.si
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po -a. 0038549 372-605
RADIOPTUJ
ta ¿¿letu www.radio-ptuj.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
budilka C
Smo uspešna veriga otroških prodajaln ter eno vodilnih podjetij v Sloveniji na področju izdelkov za otroke. Zaposlimo:
SERVISERJA - VZDRŽEVALCA izdelkov za otroke
Pričakujemo:
•	vsaj poklicno izobrazbo ustrezne smeri,
•	delovne izkušnje na področju servisiranja,
•	izpit B kategorije.
Nudimo dinamično delo v timu ter redno in pošteno plačilo. Zaposlitev bo sklenjena za določen čas, s poskusno dobo 3 mesecev ter z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Vaše vloge za zaposlitev pošljite na naslov podjetja: Apollo d.o.o., Slomškova 3, 2250 Ptuj ali na info@apollo.si najkasneje do 25. 4. 2008.
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
PEUGEOT 406 2,0 HDI MERCEDES C 220 CDI FORD M0NDE01.8 FIAT PANDA 1.2 4X4 CLIMBING RENAULT SCENIC 1.9 DCI ALFA ROMEO 156 1,8 TS FIAT SHL0JTD DYNAMIC SHARAN 1,9 TDI RENAULT CLIO 1.2 3V DAEWOO NUBIRA WAGON 2,0 RENAULT LAGINA19, DCI FIAT SHL01.9 JTD WV GOLF IV VARIANT 1,9 "IDI FIAT ALBEA 1.2
FIAT GRANDE PUNTO 1,3 MULTUET
RENAULT 5 FVE
ŠKODA FABIA COMB11,4 TDI
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj M: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
KOV. S. ZELENA KOV. SREBRNA BELA
TEMNO RDEČA KOV. T. SIVA
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 11. 4. 2008, opr. št. st. 53/2007, v stečajnem postopku nad dolžnikom TRGOVINA IN STORITVE, Simona Kline, s. p. - v stečaju, Trstenjakova 5, 2250 Ptuj
objavlja
4. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
• 1/2 stanovanjske stavbe v izmeri 172 m2 s pripadajočim dvoriščem v izmeri 1.057 m2 in travnikom v izmeri 2.559 m2, vpisano pri vi. št. 522, k. o. Nova vas pri Markovcih, št. parcele 383/1, po najnižji prodajni ceni 9.400,00 EUR. Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Simona Kline, s.p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10% od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprt pri NLB, d. d., Ptuj, št. 02150-0256852404. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb.
Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
Uprava družbe na podlagi 283. člena zakona o gospodarskih družbah družba Štajersko sadje in zelenjava, d. d., Miklošičeva ulica 12, Ptuj na podlagi 16. člena statuta družbe sklicuje
4. REDNO SKUPŠČINO
DELNIŠKE DRUŽBE ŠTAJERSKO SADJE IN ZELENJAVA, D. D.
Miklošičeva ulica 12, Ptuj
ki bo dne 19. 05. 2008 na sedežu družbe Miklošičeva ul. 12, v(sejni sobi KZ Ptuj Miklošičeva ul. 12, Ptuj) s pričetkom ob 10. uri.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev skupščine.
2.	Izvolitev organov skupščine in potrditev dnevnega reda zasedanja.
Predlog sklepa uprave: Izvoli se:
-	predsednik skupščine - Marjan Hergan
-	preštevalec glasov - Ljubomir Cuček
Zapisnik zasedanja skupščine potrdi notar Andrej Somen iz Ptuja, ki bo prisoten na zasedanju skupščine.
3.	Razrešnica upravi in nadzornemu svetu.
Predlog sklepa skupščine:
Skupščina upravi in nadzornemu svetu podeli razrešnico za leto 2007
4.	Odločanje o statusnih spremembah družbe v skladu s 15. in 19. členom Statuta
Predlog sklepa:
skupščina se odloči o statusnih spremembah družbe v skladu s 15. in 19. členim Statuta (prilagoditev glede na Izjavo poslovodstva direktorja družbe po sklepu NS)
Gradivo, o katerem bo sklepala skupščina, je na vpogled delničarjem na sedežu družbe vsak delovni dan od 11.do 12. ure. Udeležba na skupščini
Pogoj za udeležbo in odločanje na skupščini je, da delničarji svojo udeležbo prijavijo v pisni obliki najpozneje 3 dni pred zasedanjem skupščine.
Predsednik uprave: Srečko Primožič
deželi
prijel,
naWPoV'
Vabljeni na dneve cvetja
Pridite in si oglejte razstavo cvetočih piramid, ki bo potekala od 21. aprila do 5. maja 2008!
Naj vas prevzame pomladno cvetje!
Najprimernejši čas za nakupovanje: od pon do petka	9:00 - 21:00
sobota	8:00 - 21:00
nedelja	9:00 -15:00
QLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
SERVIS BOJLERJEV, odstranjevanje vodnega kamna, vodovodne inštalacije, ključavničarske storitve, balkonske ograje, vrtne ograje, stopnišča, nadstreški. S. M. montaža, Silvo Munda, s. p., Markovci 69, 2281 Markovci, GSM 041 570 383.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
Hjvsi^
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 755 74 21.
KNAUF (stene in stropi) PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO. Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medrib-nik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
KMETIJSTVO
PO AKCIJSKI CENI prodajmo sveže svinjske polovice iz lastne domače reje. Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 a, Trnovska vas, tel. 041 212 408.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 041 312 621.
PRODAM tri prašiče težke okrog 120 kg, domače reje. Tel. 041 368 498.
PRODAM dva bikca simentalca, težka 140 in 100 kg. Tel. 041 297 279.
PRODAMO telico simentalko, brejo 9 mesecev. Možna menjava za jalovo kravo z doplačilom ter kupimo jalovo kravo. Tel. 041 240 003.
PRODAM kolje za vinograd. Tel. 041 856 192.
PRODAM silažno nakladalko 35 m3, Deutz Farovo z valji in tandem. Tel. 040 522 614.
PRODAM 140 kg za zakol, domače reje, in teličko simentalko staro 3 mesece za nadaljnjo rejo. Tel. 753 31 81.
PRODAM traktorsko škropilnico 330 l, v zelo dobrem stanju. Tel. 031 816 694, zvečer.
PRODAM luščeno koruzo. Tel. 051 340 496.
PRODAM luščeno koruzo ter rotacijsko kosilnico RK 135 in silos kombajn Lifan 30. Tel. 766 62 91.
PRODAM kravo za zakol. Telefon 041 274 634.
PURANE, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo bomo prodajali 10. maja 2008. Naročila po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
NEPREMIČNINE
PTUJ, hišo z vrtom in 18 ari zemlje prodam. Tel. 746 56 91
PRODAM POSESTVO s hišo . Inf. na Vintarovci 65, Klaneček, GSM 041 987 378 ali tel. 02 332 86 15.
PRODAM zazidljivo parcelo v Gori-šnici pri Ptuju, 10 arov, lep dovoz, blizu zadružnega doma. Tel. 040 260 288.
PRODAMO dve hiši na enem dvorišču skupaj ali posamezno z zemljiščem, 30 arov vinograda ob slovensko-hrvaški meji, okolica Zavrča. Dajejo tudi eno hišo v najem. Telefon 040 755 839, 041 798 765.
PRODAM trisobno stanovanje na Ptuju, 68 m2, leto izgradnje 2005, cena 82.000 evrov. Telefon 051 267 672.
FI
ttlofkottla/k
www.markomark.si
Dvojčki Slovenska Bisinco
•	odlična lokacija v ceni™ mesto,
•	neto slonovaniska površna; 18Sm!
•	vefikost parcel; od 350 do 500 m?
•	opremljeni za vselitev (5. gJ.)
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, in kletke lahko dobite, Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
PRODAM silos kombajn SIP, rabljen dve sezoni, nakladalno prikolico SIP, 19 m3, ter tračni obračalnik SIP. Tel 719 80 26.
PRODAM mini kroser, 50 CMS kubični, nič vožen. Tel. 041 336 479.
PRODAM renault clio 1,2, letnik 98, pet vrat, druga lastnica, reg. do 26. 8. 2008. Tel. 041 485 754._
PRODAM tovorni avtomobil Zastava 50.8, nosilnost 3,5 tone, dolžina ke-sona 4,80 m, letnik 1989, cena po dogovoru. Telefon 031 249 618.
DELO
IŠČEMO voznika za mednarodne prevoze C- in E-kategorije. Avtopre-vozništvo Janez Horvat, s. p., Spuhlja 98, Ptuj. Tel. 041 746 9 6 2._
ZAPOSLIM natakarico ali dekle za strežbo v 03 PAB Cirkovce. Neto OD je 750 evrov. Telefon 041 420 199.
RAZNO
Prireditvenik
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvon ko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 1 0
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obra£n«ga odplačila
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
KUPIM vse vrste starih predmetov in umetnin, tudi staro orožje in orodje. Tel. 031 546 905.
PRODAM ozvočenje Jamaha z zvočniki 150 W. Tel. 040 983 231 ali 040 932 994.
V OKOLICI Ptuja iščemo varuško za 11 mesecev stara dvojčka. Delo bi potekalo v dopoldanskem času na našem domu. Telefon 070 827 119.
RENT - A-K0M8I
041 60 95 96
fllMiliüMJiHiWIlfiP
{02/22 80 HO
sons d.o.o.
Razlagova 24, Maribor
DOM-STANOVANJE
MLADI družini oddam stanovanje v najem, za daljši čas. Tel. 751 19 51.
KUPIM STANOVANJE na Ptuju ali v okolici, okrog 60 m2, pritličje ali prvo nadstropje. Tel. 031 812 674.
PRODAM garsonjero. Telefon 041 680 844, 041 604 002.
PRODAM dvoinpolsobno stanovanje, kompletno obnovljeno. Telefon 041 680 844, 041 604 002.
MOTORNA VOZILA
KUPIM škodo favorit felicio do letnik 1996 v voznem stanju. Tel. 041 837 077.
SELITVE,
041 60 95 96
www.selitvedoo.si
Vrtiljak
dogodkov
Užitkarije - vsak petek v aprilu
petek. 18. april: ob 16.30 uri
ustvarjalna delavnica
nlbO
^JmEEinn flPiiHH
h Zlatarna Celje
fRi7IR.iKIS.tL0N
T zapp's coffee -
Hl$i 3*1 DARIL
f
^uttemy
FASHION
Odpiralni čas centra: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure nedelje: od 8.00 do 13.00 ure
Petek, 18. april
19.00 Maribor, SNG, balet, premiera Cosi fan Tutte, VelDvo, za abonma Opera premiera in izven
19.00 Ptuj, Klub Gemina XII v novem Grand Hotelu Primus v Termah, svečani zaključek Vinskih večerov, izbor najboljših vin Vinskih zgodb ob izbrani kulinariki
19.00 Ormož, v Hotelu, potopisno predavanje Kenija in Tanzanija
20.00 Ptuj, Mestno gledališče, Kako smo ljubili tovariša Tita, za abonma Tespis, Orfej in izven
20.00 Ptuj, CID, večmedijski dogodek: Metulji pod tlakom
-	Ruše, dom kulture, Medobmočno srečanje lutkovnih skupin OI Maribor, Pesnica in Ruše, Čarobni svet lutk
-	Ptuj, zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla vabi k vpisu za novo šolsko leto, vse do 30. aprila
-	Ormož, prostori Gimnazije v dopoldanskem času, Regijsko srečanje mladih raziskovalcev za srednje šole
Sobota, 19. april
10.00 11.00 12.00
18.00
19.00 19.00
19.00 19.30
20.00 20.00
Ptuj, pri župnišču svetega Ožbalta, Ptujski skavti bodo organizirali že drugo akcijo zbiranja odpadnega materiala (star papir, karton, železo, baker, aluminij ...), na ta način želijo poskrbeti za naravo, pomagajmo jim 13.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, Muzejski vikend za otroke in starše, izdelovali boste lutke iz grajskih pravljic Središče ob Dravi, turnir v balinanju za pokal občine Središče Ormož, jedilnica za starejše občane, Muzejsko srečanje za najmlajše Videm, pred občinsko zgradbo, 13. ozelenitvena akcija Drevo 2008, akcija delitev drevesnih sadik
Skorba, Dom krajanov, otroške gledališke predstave Pujskovo kolo, Zdravila za medveda, v izvedbi otroške gledališke skupine KD Skorba, ter Boj v omari, v izvedbi Lutkovnega krožka Osnovne šole Hajdina Makole, Dom krajanov, 28. območna revija odraslih folklornih skupin Miklavž pri Ormožu, Kulturni dom, prireditev Slišiš, kako sosed sosedu poje!, nastopajo Slovenci, Madžari in Avstrijci
Maribor, SNG, balet, Cosi fan Tutte, VelDvo, za abonma Opera sobota in izven Ormož, Dom kulture, zabavni večer s pesmijo in besedo ob 15-letnici Moškega pevskega zbora in 10-letnici Dramske sekcije KD Dobrava Obrež, Dom kulture, Pokaži, kaj znaš
Podlehnik, Dom krajanov, druženje ob številnih zgodbah in slikah in spoznavanje kulture, zgodovine, vsakdanjega življenja in nenazadnje posameznih etničnih skupin treh držav, Toga, Gane in Burkine Faso, z vami bo Uroš Žajdela Ormož, v hotelu, Večer s trebušno plesalko
Nedelja, 20. april
9.00 10.00
10.00 14.00
14.00 16.00
18.00 18.00
Videm, zbiranje pred občinsko stavbo, pohod po poti med vinogradi II po občini Videm
do 13.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, Muzejski vikend za otroke in starše, izdelovali boste lutke iz grajskih pravljic Runeč, igrišče pri OŠ, blagoslov konjev
Godeninci, na igrišču rekreacijskega društva, Pohod po učni poti od Trnave do
Drave, v okviru 54. občinskega praznika Središče ob Dravi
Godeninci, 2. pohod po učni gozdni poti od Trnave do Drave
Videm, cerkev svetega Vida, Srečo dobiš, če srečo deliš, letni koncert Mešanega
pevskega zbora pod vodstvom Mateje Purg, nastopili bodo še moška vokalna
skupina Mladi veseljaki pod vodstvom Franca Lačna, učenci 1. razreda OŠ
Videm pod mentorstvom Biserke Selak, Teja Mlakar s klavirsko spremljavo
Maribor, SNG, balet, Cosi fan Tutte, VelDvo, za abonma Opera popoldanski in
izven
Hajdina, dvorana DU, nastop ob 15-letnici Ljudskih pevcev iz Hajdine, z gosti Ptuj, Mestno gledališče, Baletna produkcija, nastop baletnega oddelka Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, pod vodstvom učiteljice Alenke Kostrevc Cirkulane, pred lovskim domom v Brezovcu, pohod ob polni luni, vabi Društvo gospodinj iz Cirkulan
Ivanjkovci, delovna akcija, urejanje Črne poti od spomenika v Ivanjkovcih do Svetinj, vabljeni
Ponedeljek, 21. april
Ptuj, Mestno gledališče, Govor malemu človeku, 250. jubilejna izvedba prve produkcije MGP, za izven
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Posvet Računskega sodišča z občinami Spodnjega Podravja. Minister dr. Milan Zver na obisku v ptujski gimnaziji. Socialni demokrati o prihodnosti slovenskega gospodarstva. Srečanje gospodarstvenikov in predstavnikov Šolskega centra Ptuj. Metode psihološke pomoči in samopomoči pri zdravljenju koronarnih bolnikov. Potovanje po Gastronomski strategiji Slovenije s predavateljem dr. Janezom Bogatajem. Akademski slikar Mirko Rajnar razstavlja v Miheličevi galeriji na Ptuju. Območna revija folklornih skupin v Cirkovcah.
Kino Ptuj
Petek, 18. april, ob 19.10 John Rambo - akcijski triler. Ob 20.50 Art program: Zidane
-Portret 21. stoletja - športni dokumentarec. Sobota, 19. april, in nedelja, 20. april, ob 17.30 Horton (sinhronizirano) - animirana
komedija. Ob 19.10 John Rambo - akcijski triler. Ob 20.50 Art program: ZidanePortret 21. stoletja - športni dokumentarec.
AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
©csußD m WIMÜ" m
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve,
stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
TV
flmmfili lKß®yjm3a pssgpsnua©!?
SPORED ODDAJ
PETEK 18.4.
8.00 Kronika Občine Gorišnica 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 113 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
SOBOTA 10.4.
8.00 Materinski dan - Borovci 9.00 Sedmo Platno
10.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 19
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 VIDEO TOP 10 Odd. 71
13.00 SUPERHm odd. 53
14.00 SIP lestvica-odd. 28
17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20
18.00 PRI GAŠPERJU Odd. 113
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 159
20.00 Koncert MoPZ Markovci
NEDELJA 20.4.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
9.00 Hajdina - Praznovanja ob Materinskem dnevu 10.15 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 20 11.00 Koncert p. Janeza Ferleža 13.00 Dan OŠ Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Destrnlk - Ob Izdaji zgoščenke
8.00 Veselo na Jožefovo 2. del 16.00 PRI GAŠPERJU odd. 113 17.00 Koncert p. Janeza Ferleža 19.15 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20 20.00 Koncert MoPZ Markovci
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
AlfA ROMEO I« 1,8 JTDM	2006	14.990	KUMA	RDEČA
BMW SERIJA 3 COUPE: 31B1	2000	9.900	KUMA	KOV.SRERRNA
BMW SERIJA3:31B D M-OPTIC	2007/08	32.990	AVT. KUMA	KOV. T. SIVA
BMW SERIJA 3:3181	1998	6.900	KUMA	KOV.SRERRNA
BMW SERIJA 5 TDURING: 525 D	2004	21.999	DVOJNA KLIMA	ČRNA
CHRYSLER FT CRUISER 2,2 CRD	2004	11.990	KUMA	KOV.SREDRNA
CITROEN C31.4 HDIEXLUSIVE	2006	9.990	AVT. KUMA	KOV. MODRA
CITROEN C41.6 HOI	2006	12.990	KUMA	KOV. ČRNA
FORD ESCORT Hi	1999	2.295	PRVI LAST.	KOV.SREDRNA
MERCEDES RAZ. E-KARAV. 270 CDI	2003	17.990	DVOJNA KLIMA	ČRNA
ROVER 4141.8	1997	2.390	KUMA	KOV. D. RDEČA
SEATTOLED01,9 TO1110 KM	2003	7.990	KOT. NOV	KOV.SRERRNA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI	1999	4.999	KUMA	BELA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI	2005	16.900	AVT. KUMA	T. MODRA
VWSHARAN 1.91110 KM FAMILY	999/2000	6.990	AVT. KUMA	RDEČA
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
CITROEN C5 HDI EXCLUSIVE LIM.	2005	11.980,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD (kup. SLO)	2002	10.590,00	KLIMA	KOV. ZELEN
DAEWOO KALOS 1,2 5 VRAT	2004	5.680,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
FORD RANGER 2.5 TDI	2006	19.000,00	KLIMA	KOV. MODRA
OPEL ASTRA 1,7 DTI UMUZ.	2003	7.400,00	KLIMA	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 2061,41	2002	5.750,00	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT KANGO01,4	1999	3.280,00	SERVO	RDEČA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2005	9.950,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RMEGANE CABRI01,616V SAN TROPEZ (kup. SL0)2007		17.990,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI GRANTOUR	2003	8.900,00	AVT. KUMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI CARMINAT LIM.	2005	10.980,00	NAVIG. VEUKA KOV. SIVA	
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI UMUZ. ELEGAN.	2004	10.580,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAV.	2000	6.880,00	KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 1,9 TDI KARAV,- NOVI MOD.	2005	16.980,00	KLIMAHC	KOV. SIVA
VWSHARAN 1,9 TDI	2001	11.650,00	AVT. KUMA	SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cenifo	Oprema	Barva
BMW 3181	1997	4.190,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT CLIO 1,216V EXTREME	2004	6.700,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
OPELASTRA 1,4 SWING	1995	1.900,00	CENTR.ZAKLEP.	KOV. B. RDEČA
FORD MONDEO 2,016V LIMUZINA	2001	6.700,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE1,616V GRAND!	2003	8.400,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN LUP01,4 MPI	2000	4.200,00	PRVA REG. 2001	ZELENA
PEUGEOT 4061,8 ST	1997	2.790,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
CITROEN C5 2,0 HDI SX BREAK	2006	14.190,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. ČRNA
SEAT CORDOBA VARI01,4	2001	5.300,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,4 CL	1994	1.990,00	CENTR.ZAKLEP	B0RD0 RDEČA
ŠKODA OCTAVIA 1,6 LIMUZINA	1999	4.560,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA 1,6116V EXCLUSIVE	2004	8.190,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT MODUS 1,216V	2005	7.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C31,4 HDI	2004	7.350,00	PRVI LAST.	KOV. SIVA
OPEL VECTRA 2,0 DTI KARAVAN	2004	11.850,00	PRVI LAST.	KOV. MODRA
TOYOTA UM. AVENSIS 2,2 D-4DEXC.	2006	20.900,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
AUDI A6 2,5 TDI ALLROADQUAT.	2003	19.600,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA1,616V SX	1998	2.850,00	SERVO VOLAN	KOV. MODRA
RENAULT THALIA 1,4 RT	2001	3.740,00	PRVI LAST.	BELA
RENAULT MEGANE 1,6 ERT	1996	1.990,00	SERVO VOL.	KOV. MODRA
OPEL ASTRA 1,7 TD 4V	1999	4.740,00	SERVO VOL.	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI UMUZ.	2004	9.400,00	PRVI LAST.	KOV. B. RDEČA
SEAT LEON 1,416V	2001	6.350,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
AUDI A41,9 TDI KARAV.	2002	11.900,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
Na podlagi 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. 1. RS št. 75/94), 5. člena Pravilnika o postopku za izbiro kulturnih programov (Ur. l. 9/99), ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Markovci in na podlagi Odloka o proračunu občine Markovci za leto 2008 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/2007 in 9/2008) župan občine Markovci objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za sofinanciranje kulturnih programov, ki jih bo v letu 2008 Občina Markovci sofinancirala iz občinskega proračuna
I.
PREDMET JAVNEGA RAZPISA:
Predmet javnega razpisa so programi, ki sodijo v okvir izvajanja kulturnih dejavnosti. Občina Markovci zagotavlja za uresničevanje javnega interesa na področju kulture sredstva iz proračuna oz. proračunske postavke 1804100 Kulturne dejavnosti v višini 30.050,00 EUR skladno s programi za naslednje namene:
-	za varstvo naravne in kulturne dediščine,
-	za izvajanje kulturnih programov, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in materialne stroške za izvedbo programov,
-	za vzpostavljanje umetniške ustvarjalnosti in za nagrade na področju kulture.
Prednost imajo programi, ki spodbujajo povezovanje vseh delov občine.
II.
PREDLAGATELJI:
Za kulturne dejavnosti po zakonu štejejo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot na področju književne, glasbene, plesne, gledališke, likovne, filmske in video dejavnosti, varstva kulturne in naravne dediščine, razstavne in knjižnične dejavnosti ter založništva, kinematografije, radia, televizije in drugih področij. Predloge programov lahko pošljejo vse pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturno-umetniških dejavnosti in posredovanje kulturnih vrednot, samostojni ustvarjalci na področju kulture, kulturno umetniška in druga društva, ki imajo v svojih ustanovnih aktih določeno opravljanje kulturne dejavnosti in imajo sedež na območju Občine Markovci.
III.
NAČIN PRIJAVE PROGRAMOV:
Programi morajo vsebovati natančen opis v skladu z razpisno dokumentacijo, ki je skupaj s podrobnejšimi navodili na voljo v papirnati in elektronski obliki. Programi morajo biti finančno ovrednoteni in navedeni viri sofinanciranja. Predlagatelji morajo predložiti tudi finančno poročilo za leto 2007 in navesti aktivnosti ter druge projekte, ki so jih izvedli v letu 2007.
Rok za prijavo na javni razpis je do vključno ponedeljka, 12. 5. 2008 do 12. ure, ne glede na to, ali je vloga oddana osebno ali preko pošte. Razpisna dokumentacija: interesenti lahko razpisno dokumentacijo dvignejo (papirnata in elektronska oblika) na sedežu Občinske uprave Občine Markovci, v Markovcih 43, v času uradnih ur v sprejemni pisarni ali na spletni strani Občine Markovci http://www.markovci.si. Informacije v zvezi z razpisom dobijo na telefonski številki: 02/788-88-80. Prijave je potrebno poslati na naslov: OBČINA MARKOVCI, Občinska uprava, Markovci 43, 2281 Markovci v pisni in elektronski obliki. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s pravilnikom in merili za izračun dotacij iz proračuna občine, namenjenih za redno dejavnost kulturnih društev.
Izbrani izvajalci bodo prejeli sklepe o izboru in sofinanciranju programov v 14 dneh po poteku roka za prijavo na javni razpis.
Franc Kekec župan občine Markovci
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNII
nun
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
•	Splošno gradbeništvo
•	Fasaderstvo
•	Kompletna obnova kopalnic in stanovanj
JH Objekttehnik d.o.o
Žamenci 5B, 2252 Dornava, GSM: 031/ 26 73 77, email: ¡1
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Občina Markovci na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. l. RS št. 22/98) in Pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa v Občini Markovci (Uradni list RS št. 25/05) in veljavnih pravil ter sprejetega Letnega programa športa v občini Markovci za leto 2008 in Odloka o proračunu občine Markovci za leto 2008 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/2007 in 9/2008) objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2008, KI JIH BO OBČINA MARKOVCI SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA
Občina Markovci v skladu s sprejetim letnim programom športa občine Markovci razpisuje sofinanciranje športnih programov za leto 2008 v skupni višini 50.203,33 € iz proračunske postavke 1805100 športne dejavnosti - po razpisu, in sicer:
1.	Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok in mladine, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega strokovnega izobraževalnega programa (4.172,93 EUR).
2.	Programi športa otrok (od 6. do 15. leta) in mladine (od 15. do 20. leta), usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (12.115,36 EUR).
3.	Športna rekreacija in prireditve (2.787,90 EUR).
4.	Kakovostni in vrhunski šport (29.040,68 EUR).
5.	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu (2.086,46 EUR).
a)	Pogoji in merila za prijavo
Na razpisu lahko sodelujejo športna društva in klubi, zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa in ki izpolnjujejo pogoje Pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa v Občini Markovci, in sicer:
-	imajo sedež v občini,
-	imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnostih,
-	imajo organizirano redno dejavnost ali vadbo in so se registrirala vsaj v preteklem letu,
-	imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini, če so organizirani v skladu z zakonom o društvih,
-	občini redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ter druge zahtevane podatke.
Športna društva, klubi in vzgojno izobraževalni zavodi imajo pod enakimi pogoji prednost na razpisu pred ostalimi izvajalci programov športa v občini.
Vloge morajo vsebovati:
-	izpolnjen obrazec (dokumentacijo) občine Markovci
-	dokazila o izpolnjevanju pogojev, navedenih v tem razpisu
-	druge zahtevane priloge, razvidne na prijavnem obrazcu
b)	Razpisna dokumentacija
Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani izvajalci prevzamejo v tajništvu Občine Markovci, Markovci 43 ali na spletni strani Občine Markovci http://www.markovci.si. Informacije v zvezi z razpisom dobijo na telefonski številki: 02/788-88-80.
c)	Rok in način prijave
Zainteresirani izvajalci vlogo oddajo v pisni obliki na predpisanih obrazcih za sofinanciranje programov športa, osebno ali po pošti, vendar morajo prispeti najkasneje do 19. 5. 2008, do 12. ure, v zaprti kuverti s pripisom: »Razpis - šport 2008« na naslov: Občina Markovci, Markovci 43, 22281 Markovci.
d)	Obravnava vlog in rok, v katerem bodo izvajalci obveščeni o izidu javnega razpisa
Pravočasno prispele in popolne prijave bodo ovrednotene po Pravilniku in merilih za sofinanciranje športnih programov v Občini Markovci in Letnega programa športa v Občini Markovci za leto 2008. Izbrani izvajalci bodo sklep o izboru in sofinanciranju športnih programov prejeli v 14 dneh po roku, do katerega morajo podati prijave na javni razpis. Z izbranimi izvajalci bo župan občine Markovci sklenil pogodbe o sofinanciranju športnih programov.
Občina Markovci, župan Franc Kekec
GP Project ing
PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o. Vošnjakova 6,2250 PTUJ Tel: 02/ 795 23 61, Fax: 02/ 795 23 62, GSM: 041/ 715 173, 031/ 715 173 E-mail: gp.projecting@siol.net
Cenjene stranke obveščamo, da smo razširili dejavnost in da razen gradbenih del izvajamo tudi vse vrste
STROJNIH OMETOV.
Vse informacije in naročila na tel. št. 02/795 23 61.
petovia^tp
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
NISAN ALMERA 2.2VDI TINO	2003	9.150	104.170	KOV. MODRA
AUDI A31.9TDI SPORT ATTRACTION	2005	16.200	130.350	SIVA
PEUGEOT 2061.4HDI/9DKNI	2004	5.3DD	119.180	MODRA
ŠKDDA OCTAVIA 1.9TDI/105 CGNF0RT	2005	14.7DD	120.121	M0DR. ZELEN
RE LAGUNA 2.0/16V PRIVIL AVTOMATIK	2004	9.500	78.590	SIVA
RE LAGUNA 1.9DCI AUTHENT. UMUZINA	2002	6.90D	144.709	MODRA
SCENIC 1.90CIAUTHENTI0UE	2005	B.7DD	149.668	SIVA
GRAND SCENIC 1.5DCI/1D0 EXPRESSI.	20D4	11.900	9D.370	SREBRNA
GRAND SCENIC 1.90CI EXPRESSION	2004	10.500	139.551	SV. MODRA
RE ESPACE 3.0DCI PRIVILEGE AVTOMATIK	2005	17.990	139.869	DORD. RDEČ
RE KANGOO 1.2/16V TOVORNO	2006	7.500	44.500	DELA
RE CLIO 1.5DCI/G5KM DOSTAVNO	2005	5.5DD	159.166	DELA
RE MEGANE 1.5DCI EXPRESS. 5 VRAT	2005	8.500	103.667	DELA
PEUGEUT407SW CON. PACK 1.6HDI	2005	13.45D	109.328	SV. MODRA
NOVO: ročna in avtomatska avtopralnica!
Nabavite svoj TotalTV
•	39 najpopularnejših tujih in najbolj gledanih domačih TV programov
•	200 FTA brezplačnih satelitskih programov + 40 Bonus programov
•	EPG -elektronski TV vodič; opis filmov in oddaj do 7 dni vnaprej
Vse to prek tehnologije namenjene vsem, ki želijo spremljati bogato TV ponudbo kadarkoli in kjerkoli!
Oprema je za uporabo storitve na voljo brezplačno!*
Info Center: 080-4567 www.totaltv.tv
*Ob vezavi razmerja za 24 mesecev.
w
v:
totalTV
Skromno tiho si živel, za nas delal in trpel. Zdaj že 10 let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
SPOMIN
Nepozaben dan je 16. april 1998, ko si nas zapustil, dragi mož, oče, dedi in svak
Nacek Šteger
DRSTELJA 42
Hvala vsem, ki se ga spominjate, ga ohranjate v lepem spominu, mu poklonite lepo misel, cvet ali svečko.
Vsi njegovi
Leto dni že v grobu spiš, v srcih naših še živiš, ni ure, dneva, ne noči, da te z nami ni, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rožice krasijo in sveče v spomin gorijo.
V	naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
V	SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prerano zapustila naša zlata žena, mamica, babica in sestra
Lizika Toplak
IZ PLACARJA 43 A
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu ter z lepo mislijo in svečko počastite spomin na njo.
Vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tašče
Elizabete Belšak
IZ MURETINCEV 12
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vaše sočutje, tolažbo in prisotnost ob slovesu. Hvala vam za pisno in ustno izraženo sožalje, za darovane svete maše, cvetje in sveče.
Iskrena hvala govornikoma za tople besede slovesa, gospodu župniku Ivanu Holobarju za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer mirno spiš, a v srcih naših ti živiš. Melita, ti nisi umrla, ti si samo daleč od nas.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage hčerke, sestre, svakinje in botrice
Melite Brmež
IZ GABRNIKA 4 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v takšnem številu pospremili na njeni veliko prerani poti. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo boste ohranili v lepem spominu.
V globoki žalosti mama Angela, brat Boštjan z Martino
in Janom
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
Melite Brmež
17. 4. 1979 t 11- 4. 2008
Zahvaljujem se vsem, ki ste mi stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
V globoki žalosti tvoj Dušan
V SLOVO
V 29. letu nas je zapustila draga botra in sestrična
Melita Brmež
Kje so tisti lepi časi, ko smo skupaj srečni bili, zdaj te, draga Melita, več med nami ni. Samo srce in duša ve, kako boli, ko več te ni ...
Za teboj žalujemo bratranci Danijel, Tomaž, Suzana in
botra Marta
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje!
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta in dedka
Franca Šalamuna
NOVA VAS PRI PTUJU 98
1947 - 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam stali ob strani v težkih trenutkih, darovali sveče, cvetje in za svete maše.
Hvala gospodu župniku za cerkveni obred in sv. mašo, gospe Veri Kokol za molitev in besede slovesa in pogrebni službi Komunala Ptuj za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hči Lidija z družino
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame babice, prababice, tašče in sestre
Jožefe Vodušek -Pepce
S POBREŽJA 121/A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Ptuj, osebni zdravnici dr. Beričevi, Društvu upokojencev Videm, govorniku g. Trafelu za poslovilne besede, gospodu župniku za molitev, opravljen obred in sveto mašo ter podjetju Mir.
Žalujoči vsi njeni
Skromno in pošteno si živel, za nas si delal in skrbel, srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta
Jožefa Vratiča
Z ZG. HAJDINE 61
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrekali sožalje.
Posebna hvala Lovski družini Kidričevo za častno stražo in spremstvo, rogistom Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož za zadnji lovski pozdrav, Klubu brigadirjev Ptuj za častno stražo, Zvezi borcev za vrednote NOB Hajdina, Združenju borcev za vrednote NOB Ptuj in gasilcem PGD Hajdina. Hvala g. župniku za pogrebni obred, govornikoma g. Šeguli, g. Lepeju, g. Zupaniču za besede slovesa, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve, pevcem za odpete žalo-stinke in vsem zastavonošem.
Iskrena hvala sosedom za vsestransko pomoč in oporo v teh težkih trenutkih.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedka
Franca Kanclerja
rojenega 13. 5. 1931 t 12- 3. 2008
IZ ŽABJAKA 8, PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo patru Marjanu za opravljene molitve ob žari in pogrebno mašo.
Hvala gospe Veri Kokol za poslovilne besede, pevskemu zboru za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu zavodu Komunala Ptuj.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu, ki je kakorkoli lajšal našo žalost.
Žalujoči: žena Marija, sinova Branko in Marjan
z družinama
Spomini topli v srcu skriti, vsak dan se znova prebude, pričarajo mi čas najlepši, ob njih oči se mi zarose. Minila so že leta, odkar me k tebi vodi pot, na plošči črke nemo govorijo, da zate sveče osem leže gorijo.
SPOMIN
Boleč je spomin na 17. april, ko smo te za vedno izgubili, dragi mož, stric, svak, boter in prijatelj
Franc Sauer
1940 - 2000
UL. 5. PREKOMORSKE 18, PTUJ
Ljubezen in bolečina sta neizmerni, lebdita nad teboj in oblikujeta spomine, ki so večni.
Hvala vsem, ki s svečkami, cvetjem in lepo mislijo obudite spomin nanj.
S praznino v srcu: žena Anica in vsi tvoji, ki te zelo pogrešajo
Ptuj • Motoristi umirajo prepogosto
Prometna varnost ni naključje
Nekoliko toplejše pomladno vreme je na naše ceste privabilo tudi voznike motornih koles. Njihovo število iz leta v leto narašča, žal pa narašča tudi število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi motoristi in se zanje pogosto končajo z zelo hudimi posledicami ali celo tragično. Podatki zadnjih nekaj let povedo, da letno na slovenskih cestah umre okoli 50 motoristov, več deset hudo telesno poškodovanih pa se mora soočiti s trajnimi posledicami in invalidnostjo.
Da bi problematiko najbolj ogrožene skupine udeležencev v cestnem prometu omilili, predvsem pa da bi pred pričetkom nove vozne sezone nanjo opozorili tudi same motoriste, so v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj skupaj s Policijsko postajo Ptuj ter v sodelovanju z avto šolo Prednost in klubom motoristov Ptuj minulo soboto, 12. aprila, pripravili preventivno akcijo Za večjo varnost motoristov. Kljub jutranjemu dežju se je povabilu odzvalo blizu 50 voznikov motornih vozil iz Ptuja in okolice, ki so v prvem delu v prostorih ZŠAM Ptuj ob Novi cesti prisluhnili preventivnim predavanjem o vzrokih in posledicah prometnih nesreč ter o varni vožnji motoristov, v drugem delu pa so si lahko ogledali tudi praktično predstavitev varne vožnje z motornim kolesom.
Pomočnik komandirja policijske postaje Ptuj Boris Ko-zenburger, ki je motoriste nagovoril v imenu pobudnika in organizatorja omenjenega izobraževanja - Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj
- je uvodoma opozoril, da na slovenskih cestah vsako leto umre okoli 50 voznikov enoslednih vozil, kar je daleč preveč. Vse več je tudi hudo telesno poškodovanih in trajno invalidnih motoristov, zato jih je pozval, naj se na novo vozno sezono dobro pripravijo, naj dosledno upoštevajo cestnoprometno signalizacijo, predpise in zakonodajo, predvsem pa naj med vožnjo obvezno uporabljajo varnostno čelado, zaščitno obleko ter zaščitno opremo za motoriste, saj je prav ta lahko pri padcu ali prometni nesreči življenjskega pomena.
Da je res tako, je pritrdil tudi policijski inšpektor mag. Srečko Štajner, sicer ambasador varne vožnje, ki je ob video-projekciji motoristom predstavil tudi nekaj drugih podatkov o najpogostejših napakah motoristov, ki vodijo do vse pogostejših prometnih nesreč, ki se za motoriste zelo pogosto končajo tragično. Pri varni in zavestni vožnji z motornim kolesom je poleg temeljite priprave potrebna predvsem zbranost pred pri-četkom vožnje, saj je s tem povečana sposobnost zaznavanja
Foto: M. Ozmec
Na skrite pasti in hude posledice prometnih nesreč sta motoriste opozorila mag. Srečko Šteiner (desno) in urgentni zdravnik Sebastjan Piberl, dr. med. (stoji spredaj).
Foto: M. Ozmec
Blizu 50 motoristov iz Ptuja in okolice je na preventivni akciji izmenjalo številne dragocene izkušnje.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes zjutraj bo dež zajel osrednjo Slovenijo, do poldneva pa tudi severovzhodne kraje. Več ga bo na zahodu, vmes bodo tudi posamezne nevihte. Popoldne bo dež prehodno ponehal, pojavljal se bo večinoma le v zahodnih krajih. Proti večeru se bo v vzhodnih krajih prehodno zjasnilo. Čez dan bo pihal jugozahodnik, ob morju pa jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, v nekaterih alpskih dolinah okoli 0, ob morju do 10, najvišje dnevne pa danes in jutri od 11 do 17 stopinj C.
V soboto bo pretežno oblačno. Od zahoda bo spet začelo deževati, le na severovzhodu bo večinoma suho. Dež bo popoldne ponehal, jasnilo se bo. V nedeljo bo večinoma sončno in topleje. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla.
in reagiranja v vseh nenadnih in odločilnih momentih. Pomembno je, da so vozniki seznanjeni tudi z osnovami vozne fizike, torne vrednosti oprijemljivosti pnevmatik, posebnosti pnevmatik, amortizerjev in vzmetenja, tudi z vplivi zaviranja in prisilnega zaustavljanja, delovanja stranskih sil in podobno.
Zelo pomembna je tudi zaščitna oprema motorista, ki jo sestavljajo zaščitni kombinezon (enodelni ali dvodelni) iz usnja ali iz gore-tex materiala, dvodelna ali enodelna podo-bleka, motoristična čelada, rokavice in škornji. Zelo priporočljiva je tudi dodatna zaščitna oprema, kot so kolenski, komolčni, ovratni in hrbtenični ščitniki, ledvični pasovi in podkape.
Zelo pomembno je tudi poznavanje hitrosti vožnje in vedenje o reakcijah v posameznih momentih, pri čemer je dobro vedeti, da je vožnja s hitrostjo 50 km na uro pravzaprav 14 m na sekundo ter da je vožnja 180 km na uro dejansko 50 m v sekundi - in v reakcijskem času prevožena pot je seveda temu ustrezna.
Prometno varnost v osnovne šole!
Na številne možnosti, ki jih na področju izobraževanja in preventive lahko nudijo motoristom v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, je opozoril predsednik Franc Kozel, ob tem pa poudaril, da vnovično povišanje kazni, ki jih prinaša nova zakonodaja, problematike slabšanja prometnovarnost-nih razmer zagotovo ne bo izboljšala. Po njegovem mnenju jo lahko izboljša le temeljita in kompleksna preventivna vzgoja državljanov o prometni varnosti in varni udeležbi v prometu od zgodnjega otroštva naprej, še posebej v osnovni šoli, kjer bi zaradi vse slabših razmer prometno varnost morali uvesti kot obvezen predmet.
Na to, kako hude posledice puščajo prometne nesreče na udeleženih motoristih, je v besedi in sliki opozoril ur-
gentni zdravnik Sebastjan Piberl, dr. med., ki je obenem tudi sam motorist, tako da je bilo njegovo pričevanje poleg dramatičnih posnetkov in pričevanj o tem, kaj ostane od motorista, ki se s polno hitrostjo zaleti v nasproti vozeči avtomobil, zelo vzgojno in tudi avtentično. Seveda je dramatično tudi dejstvo, da lahko pri veliki hitrosti motorist osebni avtomobil dobesedno prepara na dva dela. Poleg nekaterih najpogostejših napak motoristov, ki najpogosteje vodijo do hudih prometnih nesreč in hudih posledic, je opozoril še na nekatera dejstva in ukrepe, s pomočjo katerih se lahko temu izognejo, ob tem pa je opozoril tudi na obvezno uporabo zaščitne opreme in čelade; pravcato revolucionarno novost v mo-torizmu pa zagotovo pomeni zračna blazina za motorna vozila, ki jo je prva pričela uvajati japonska Honda.
Na nekatere pomembnosti in fizikalne lastnosti motornih vozil, še posebej motorjev, pa je ptujske motoriste opozoril še strokovnjak za prometno varnost motoristov Jože Škri-lec, dipl. ing. prometne stroke, nato pa so si lahko vsi ogledali praktično in varno vožnjo motorista na nekdanjem prostoru podjetja Čisto mesto na Dornavski cesti. Vsekakor pa so se lahko tisti, ki so želeli, na preventivni akciji sami prepričali, da hitrost na naših cestah zares ubija, žal vse pogosteje, da prometna varnost ni naključje in tudi, da se tudi za hitrimi nabere kolona.
Vsem motoristom in mo-toristkam želimo srečno in varno vožnjo tudi v redakciji Štajerskega tednika, v prepričanju, da nam ne bo treba poročati o njihovih tragičnih prometnih nesrečah.
M. Ozmec
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Policisti umirjajo promet
Hitrost - počasneje je varneje!
Ključni problem varnosti cestnega prometa je že vrsto let predvsem hitrost vožnje, saj vpliva tako na število kot posledice prometnih nesreč. S povečanjem hitrosti se bistveno poveča nevarnost, da se bo zgodila prometna nesreča; pri večjih hitrostih pa je bistveno večja tudi nevarnost za nastanek hujših posledic. Zato so se v slovenski policiji odločili za preventivno akcijo Hitrost - počasneje je varneje, ki jo izvajajo prav v teh dneh.
Hujše posledice prometnih nesreč so v veliki meri povezane z neupoštevanjem hitrostnih omejitev, vzrok za to pa je pogosto premajhna ozaveščenost udeležencev cestnega prometa ter dejstvo, da z naraščanjem življenjskega in delovnega tempa narašča vsakodnevno hitenje ljudi, kar se odraža tudi na cestah.
V letu 2007 se je na območju Policijske uprave Maribor zaradi neprilagojene hitrosti sicer pripetilo 20 odstotkov manj prometnih nesreč kot predlani (738), žal pa so bile precej hujše njihove posledice, saj je lani zaradi njih umrlo 17 udeležencev - trije več kot predlani, 56 je bilo hudo in 525 lažje telesno poškodovanih. Omeniti velja, daje hitrost pogosto povezana tudi z drugimi vzroki, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilnosti pri prehitevanju, neupoštevanje pravil o prednosti in neustrezna varnostna razdalja.
	iriBiTr^B	
		
vjzm&mm	ÎLK	F^fe :
Foto: M. Ozmec
Lani je na območju PU Maribor v prometnih nesrečah umrlo 17 udeležencev ali trije več kot predlani.
Žal seje v prvih treh mesecih letošnjega leta stanje še poslabšalo; čeprav je bilo prometnih nesreč nekoliko manj kot v enakem obdobju lani, so se izrazito povečale najhujše posledice, saj se je v letošnjem tromesečju pripetilo že sedem prometnih nesreč s smrtnim izidom, lani v tem obdobju pa le ena. Da bi zagotovili ugodnejšeprometnovarnostne razmere, policisti od 14. do 27. aprila na območju vse Slovenije izvajajo preventivno akcijo Hitrost - počasneje je varneje! Pri njenem izvajanju usklajeno sodelujejo tudi drugi organi in organizacije, osnovna cilja akcije pa sta zmanjšanje števila mrtvih zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah ter povečanje stopnje spoštovanja predpisov o omejitvi hitrosti.
Najobsežnejši izmed poostrenih nadzorov bo potekal v petek, 25. aprila, med 13. in 19. uro. Poostren nadzor hitrosti bodo policisti izvajali na pomembnejših regionalnih in glavnih cestah na območju PU Maribor, kjer izstopa problematika hitrosti. Uporabljena bo tudi metodologija »Veriga«, pri kateri bodo nadzor izvajali z več zaporednimi kontrolami na določeni relaciji. Z veliko intenzivnostjo in doslednostjo nadzora bodo skušali v čim večji meri vplivati na udeležence v cestnem prometu, da ne bi kršili predpisov - predvsem omejitev hitrosti.
Vozniki torej POZOR, vozite previdno in ne prehitro, kajti hitrost resnično ubija!
-OM
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna In barvasta metalurgija (Volkmerjeva 32a) Tel.: 02 74 81 038 In1b@tehcenter.si www.tehcenter.si
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala