Poitnlna platana v gotovini
Prezzo - Cena Ur 0.4C
Štev. 299.
Icključoa pooblalteoki ta oglaševanje Italijanskega In tujega Izvora: Umone PubbliaU Italiana 3. A. Milana
V Ljubljani, v torek, 30. decembra 1941~X.X.
Leto VI
Uredništvo In uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana Etedazlone. Aroministrazione: Kopitarjeva fc. Lubiana.
Concessionarla Hclniha pet la pnbbllettd dl provenienta Italian* ed e* te ra: Umone PubblicitA Ualiaoa ti A. Milana
Vojno poročilo št. 575
Novi uspehi na kopnem in na morju v Severni Afriki
Uradno vojno poročilo št. 575. pravi: Sovražnik j'-' z velikimi oklepnimi silami skušal izvest} obkolitev okoH A d e g a b i e. Odpor našega topništva pa ga je hitro ustavil in na krilu so italijanske in pemške_ oklepne divizije hudo potolkle sovražnika. Uničenih je bilo 58 angleških tankov in znatno število avtomobilov in kamionov, deloma pa je bilo nekaj teh sredstev tudi zajetih.
Na bojišču pri Sollumu in Bardiji nič posebnega.
Nemško Letalstvo je večkrat napadlo otok Malto in tri sovražna letala so bila sestreljena.
Nemški lovci so prestregli in prisilili pristati med Noto in Rosolinijem angleški trimotorni bombnik, ki je hotel prileteti nad C a t n n i j o. Sest mož posadke je bilo zajetih.
Na vzhodnem delu Sredozemskega morja so naša torpedna letala napadla angleško pomorsko skupino in so zadala težko križarko in dva parnika. Dve letali vrste »Cur-tiss«, ki sta spremljali prevoz, sta bili sestreljeni med letalskim bojem. Eno naše letalo se ni vrnilo. Tri letala pa, ki so bila hudo zadeta, so lahko priletela na svoja oporišča.
Berlin, 30. dec. s. Uradno poročajo:
V	severni Afriki je sovražnik na prostoru pri Agedabiji nadaljeval napade na nemškoitalijanske postojanke. V uspešnem protinapadu ie bilo 58 an gleških tankov in mnogo oklepnih in motornih vozil uničenih. V Cirenajki so letala bombardirala letališifa in zbiranja čet.
Na morju severno od Tobruka so nemška bojna letala dosegla ve* zadetkov na angleškem rušilen. in sicer v sprevodu trgovskih ladij.
Nemška podmornica je pri Marsa Matruhu napadla voiaški ladijski sprevod, potopila dve prevozni ladji s skupno 9000 tonami in poškodovala s tornednim zadetkom še eno ladjo.
Nemška bojna letala so ponoči in podnevi z dobrim uspehom napadala angleška letališča in pristaniške naprave na otoku Malti.
Japonsko napredovanje na Malaji in na Borneu
Zanikanje o brezobzirnih letalskih napadih na Manillo — Delovanje japonskih podmornic Represalije zoper amerikanske vojake na Filipinih
Takio. 30. dec. s. Japonski cesarski glavni stan poroča, da sp japonske čete, ki so se dne 24. dec. izkrcale v jugozahodnem delu otoka Bornea, dne 26. dec. zasedle Kucing. prestolnico Saravaka in važno angleško letalsko oporišče. Japonska mornarica je v vodah okoli otoka potopila dve podmornici in sestrelila 10 velikih sovražnih letal. Med temi boji so Japonci izgubili eno križarko in en minolovec.
Tokio, 30. dec. s. Japonske čete so včeraj zasedle Ipoh. prestolnico pokrajine Perak na Malaiskem polotoku.
Rim, 30. dec. s. Spričo nedvoumnih dejstev je angleška uradna poročevalska agencija prisiljena topot nenavadno hitro sporočiti zasedbo Ipoha po Japoncih. Poročilo pristavlja, da so se Angleži umaknili na nove postojanke južno od mesta.
Tokio. 30. dec. s. Japonsko mornariško poveljstvo je prvič sporočilo podrobnosti o delovanju japonskih podmornic med Havajskimi otoki in med ameriško celino. Japonske podmornice so po tem poročilu do 25. decembra potopile deset nasprotnikovih trgovskih ladij s skupaj 70.000 tonami, tri druge ladje so pa resno poškodovane. Uradno poročilo pravi, da Se te operacije še nadaljujejo.
Tokio, 30. dec. s. Zastopnik japonskega mornariškega ministrstva je včeraj odgovarjal na obtožbe, da so Japonci bombardirali Manillo, ki je bila razglašena za odprto mesto. Dejal je, da bo japonsko mornariško ministrstvo dobavilo fotografije, ki bodo svetu razodele resnico o bombardiranju Manille ter zanikale trditve, ki hočejo očrniti japonske oborožene sile. Posebej je ta zastopnik zanikal, da bi bila japonska letala merila pri bombardiranju na šole,^ ki so jih v Mapilli postavili na stroške španske'ga državnega poglavarja generala Franca.
Rim. 30. dec. s. Agencija Reuter poroča iz Manille, da so japonski bombniki v več valovih silovito napadli mesto Zebu, prestolnico filipinskega otoka enakega imena. Zadeli so skladišča petroleja in druge vojaške cilje ter povzročili velike požare, ki so trajali več dni.
Tokio. 30. dec. s. Japonsko vrhovno poveljstvo razglaša, da bodo tisti vojni ujetniki, ki pripadajo različnim azijskim plemenom, v japonskem ujetništvu deležni drugačnega ravnanja kakor pa Amerikanci ali Angleži, to pa zaradi načela o vzajemnosti rumenih plemen.
Tokio, 30. dec. 9. Japonski ministrski predsednik je kot vojni minister imel v gornji zbornici govor, v katerem je dejal, da so japonske
Siloviti obrambni boji na ruskem bojišču
div-ajo dal;e
Napadi in protinapadi od zore do mraka
Hitlerjev glavni stan, 30. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
Na vzhodu se obrambni boji z nezmanjšano silo nadaljujejo. Pred Petrogradom jt težko vojno topništvo doseglo pet zadetkov na sovjetski bojni ladji.
Pri ponovnih letalskih napadih na sovražna premikanja čet in ladij v prelivu pri Kerču je bila potopljena prevozna ladja, šest drugih prevoznih ladij ln mnogo manjflih ladij je bilo poškodovanih.
Nemško mnenje o sklepih na sejah med Rooseveltom in Churchillom
Berlin, 30. dec. s. Še zanimivejši kot moskovski 1 razgovori med Edemom in Stalinom so po sodbi berlinskih opazovalcev zaključki, ki jih je mogoče potegniti iz washingtonske konference med pred-sedn. Rooseveltom in Churchillom. Predvsem je jasno, da je ošabna Anglija igrala pri njih naravnost žalostno vlogo. Kakor se vidi ia Reuterjevega poročanja, je angleški ministrski predsednik res jasno povedal Rooseveltu, da angleške nade bistveno temelje na sodelovanju med trumami vojska in bodočo vojno izdelavo ameriških Združenih držav. To je jalovo upanje, če pomislimo, da so ije včeraj razni londonski časopisi tarnali, da se ni mogoče več posluževati poti čez Vladivostok, po kateri naj bi ameriške pošiljke prišle v Rusijo, ter pripominjali, da tudi druge prometne zveze niso zadostne. Vsekakor je zanimivo, poudarja v tej zvezi »D. A. Z.c, da se moskovske konference ni udeležil samo angleški poslanik v Teheranu, pač pa tudi angleški veleposlanik v Ankari. Spor glede tega, katera fronta naj ima prednost, naj bi bil delno rešen, kakor poroča Reuter, s kompromisno formulo, na podlagi katere naj Anglija prevzame samo obrambo Srednjega vzhoda, dočim naj ame-
riške Združene države mislijo na obrambo Avstralije. S tem naj bi se reklo, da »padata Avstralija in Nova Zelandija v področje koristi Severne Amerike. Ce se doda še Kanada, ki je že prešla pod vpliv Združenih ameriških držav, je razvidno, da je Anglija »odstopila« približno pol svojega imperija Ameriki. Celo še več. »Times«, ki se je pokazal zelo zaposlenega zaradi hude nevarnosti, s katero grozi japonsko letalstvo Indiji, stalno opozarja zaveznika onstran Atlantika na to nevarnost. Ali mar mislijo zaupati Združenim ameriškim državam tudi obrambo Indije im se s tem odreči temu biseru angleške krone?
Naj zanimivejša pa je izjava Reuterja, da sta bili konferenci v Washingtonu in v Moskvi pripravljeni pred spopadom na Tihem oceanu, ki naj bi bil samo pospešil te priprave.
Na tak način, razlaga »Berliner B&rsenzeitung«, uradno priznavajo, da je bil skupni nastop Anglije, ameriških Združenih držav, Sovjetske zveze im Kitajske že v teku, medtem ko se je Roosevelt v Washingtonu pogajal z japonskimi zastopniki. Veliko laž, da je Japonska koga napadla, je s tem glasno razkrinkal sovražnik sam.
Posveti med angleškim zunanjim ministrom in Stalinom v Moskvi
Angleška prizadevanja za rusko vojno napoved Japonski Nemška sodba o pomenu teh posvetovanj
Rim, 30. dec. 8. O obisku angleškega zunanjega ministra Edena v Moskvi je bilo izdano skupno angleško-sovjetsko uradno poročilo v običajnih demokratičnih besedah. Poročilo pravi, da 6ta Stalin in Molotov v Moskvi izmenjala z Ede-nom poglede na vprašanja o nadaljnem vojskovanju, o organizaciji miru po sedanji vojni in o obnovitvi Evrope. Poročilo se drži običajnih fraz, ki nimajo nobenega smisla in pravi, da so se posvetovanja razvijala v prijateljskem ozračju in da so pokazala enakost v stališčih obeh pogajajočih se strank.
Stockholm, 30. dec. s. United Press poroča iz Londona, da je glavni predmet pogajanj med an-jgleškim zunanjim ministrom Edenom in Stalinom v Moskvi bilo vprašanje ali je umestno ali ne, da bi Rusija napovedala vojno Japonski. Znano je, da Anglija že nekaj časa razpihuje ogenj, ki naj bi potegnil njenega sovjetskega zaveznika v vojno. Zdi se pa, da so Rusi čisto drugih misli, zakaj če bi vstop Rusije v vojno zoper Japonce odprl Angliji in Ameriki oporišče v Vladivostoku, bi Pa Rusom prinesel vojno na dveh frontah.
Berlin. 30. dec. s. Angleški zunanji minister Eden je nahujskal Stalina, da je vrgel največje roožno število vojaštva na nemško fronto, im rdeči diktator »e je pustil od njega premagati Razume ®*> da naj bi Dile t« žrtve končno bogato poplačane, kar »pada v napovedano elovito organizacijo fniru. Da bi na vsak dvom v zvezi e tem, piše ‘Times«, da mora in bo tudi imela v Vzhodni Vr°pi Rusija čieto določeno vlogo, kakor jo mora
Anglija igrati na Srednjem vzhodu in v Severni Afriki.
V	naslednjih še jasnejših besedah pa je Eden ponovil Stalinu zagotovilo, da priznava Sovjetski zvezi popolno svobodo nastopanja, v kolikor 6e tiče dežel v Vzhodni Evropi. V tem je, kakor pravijo pristojni berlinski krogi, pomen mo6kov6ke konference. Uradno sporočilo pravi, da 6ta Anglija in Sovjetska Rusija dosegli popoln sporazum glede vseh vprašanj, ki se nanašajo na vojskovanje m torej ne pove ničesaT novega. Potrjuje le vzroke, ki so privedli Hitlerja v preteklem juniju, da je pravočasno prešel v protinapad, potrjuje pa tudi, da so nemške vojske in vojske zavezniških držav rešile Evropo pred vdorom bolješviških tolp, ki nastopajo sporazumno z Londonom in Washing-tonom.
Pri zadnjih obrambnih bojih se je zlasti odlikoval nadporočnik Miige, ki je odlično vodil pehotni bataljon. Z zelo slabotnimi silami svojega bataljonskega štaba je vrgel sovražnika, ki je bil v premoči. po lastnem preudarku s protinapadom nazaj, zavzel kraj, ki ga je sovražnik zasedel, in je sovražnika držal nazaj kljub ponovnim hudim napadom. Vodja Nemčije je nadporočniku Miigeju podelil viteški križ železnega križa.
Berlin, 80. dec. s. Uradna nemška agencija objavlja pregled vojnih dogodkov preteklega tedna, v katerem naglaša, da evropske dogodke zdaj prevladujejo oni v vzhodni Afriki. Vendar pa — tako pripominja uradna agencija — naj bi to nikogar ne zavajalo v podcenjevanje važnosti obrambne borbe, ki se je zdaj razvila na vzhodnem bojišču. Napadi, s katerimi sovražnik skuša doseči uspehe, da bi se mogel z njimi ponašati, mu prinašajo kar najbolj občutljive iagube v moštvu im vojnih sredstvih. Obrambno delova/nje protiiboljševiških sil polaga temelje za bodoče ofenzive, ki bodo sprožene ob pravem trenutku.
Berlin, 30. dec. s. Ves včerajšnji dan so Sovjeti silovito napadali na južnem odseku vzhodnega bojišča. Mnoge naskoke, za katere je sovražnik vrgel v boj konjenico, pehoto in tanke, so Nemci zmagovito odbili. Nemške sile so tudi odbile ponovne napade na neko železniško siedišče. Sovjetski tanki so bili pognani v beg. Sele ko se je zmračilo, so se Sovjeti umaknili, potem ko so bili vsi njihovi poskusi zaman im so imeli hude izgube.
Na nekem drugem kraju bojišča je boljševiški konjenici uspelo pregaziti nemške izpostavljene obrambne črte im vdreti v nemške postojanke. Nato pa so se nemške čete vrgle v protinapad, ki je trajal vse do noči, in potisnile nasprotnikovo konjenico nazaj.
Prav blizu tega bojišča je prišlo do vročih in trdih borb za železniško postajo, proti kateri je sovražnik pritiskal s krepkimi silami. A tudi tu je ihta rdečega napada naletela na čvrst odpor nemških čet im postaja je trdno ostala v njihovih rokah.
čete na filipinskem otoku Mindanao rešile okoli
18.000	japonskih državljanov, ki 60 jih zaprli pred začetkom vojne na Tihem morju. Trdil je_, da so Amerikanci uprizorili tedaj nad Japonci pokol) in da je bilo pri tem 38 japonskih civilistov ustreljenih. Življenje je izgubilo še 10 drugih civilistov. Togo je dejal, da zdaj japonske zasedbene čete izvajajo »pravične in primerne represalije« nad amerikanskimi vojaki, ki so krivi, da so bili Japonci zaprti, preganjani fn pobiti. Navzlic temu pa cesarska japonska vlada ni v ničemer spremenila svoie vojne taktike, da namreč prizanaša nasprotnemu civilnemu prebivalstvu, ki prebiva pod japonsko oblastjo.
Angleški letalski napadi na Nemčijo
Berlin, 30. dec. s. Uradno poročajo.
Angleški bombniki so ▼ noči na 29. december v zahodni Nemčiji in ob severnem nemškem obrežnem ozemlju napadali razne kraje. Civilno prebivalstvo je zlasti v Emdenu imelo izgube v mrtvih in ranjenih. Devet angleških letal je bilo sestreljenih. Eno angleško letalo, ki je podnevi skušalo prileteti nad zasedeno ozemlje, je bilo sestreljeno.
Tudi Romuni računajo na zmage v letu 1942
Bukarešta, 30. dec. s. Podpredsednik romunske vlade je včeraj imel nagovor na neki polk kraljeve telesne straže. Trdil je, da bo romunska vojska v novem letu dosegla nadaljne uspehe, enake tistim, katere je dosegla v letu 1941. Poudarjal je, da se romunski vojak v sedanji vojni bori, ker ga navdušuje kar najbolj Živa vera v Boga in v narodne vzore. Na koncu govora je želel, da bi novo leto prineslo romunskemu narodu pravico in zmago.
V	Lizbono je iz Londona dopotovala prva skupina finskih državljanov, ki jo v glavnem sestavljajo uradniki finskega poslaništva in pa mornarji.
Madžarske oblasti so zasegle vse imetje filmskih podjetij, ki so last vojnih nasprotnikov. Prepovedale so tudi kazanje najnovejših ameriških filmov.
Siam je v vojni z Ameriko in Anglijo, je izjavil siamski poslanik Pananda japonskemu listu »Niči-Niči«, čeprav jima uradno ni napovedal vojne.
Kanadski ministrski predsednik je prispel v Wa-shington, kjer je imel daljSi razgovor z ameriškim zunanjim ministrom Hullom Časnikarjem ni hotel povedati nič podrobnosti pač pa je dejal, da sta se razgovarjala o mnogih vprašanjih, ki se nanašajo na odnose med obema državama.
Ves Churchillov govor v ameriški poslanski zbornici, pravijo na odločujočem mestu v nemškem zunaniem ministrstvu, ni vreden besede razlage. Tudi jih ne zanima, kar je rekel Churchill, da Amerika in Anglija pričakujeta zmago v letu 1943, ker bosta do tedaj najbrž prisiljeni napovedati kak drugi končni rok za zmago.
Špansko narodno nagrado za književnost sta dobila pisatelja Areila in Castielos za knjig*-»Španske politične zadeve«.
Ducejeva navodila gen. Ambrosiu za čete tostran Jadrana
Rim, 30. dec. s. Duce je sprejel generala Am-brosia, poveljnika XI. armade, razporejene tostran Jadrana. General mu je poročal o zadovoljivem položaju in o delovanju čet, ki so pod njegovim zapovedništvom. Mussolini je generalu Ambrosiu dal navodila za naglo rešitev nekaterih vojaških vprašanj in za to, kako bi se čimprej končno in za vselej izločila nekatera še preostala ognjišča komunističnih neredov.
Vesti 30. decembra
Minister za italijansko Afriko, eksc. Terruzzi, je včeraj v Napoliju obiskal nemške ranjence. Pregledal je različne bolnišnice, se z ranjenci pogovarjal in vsakemu pustil tudi majhen dar.
Japonski ministrski predsednik general Tojo je
včeraj odletel molit v slovite budistovske templje pri Iseju in Absutu, kjer bo prosil za zmago japonskega orožja.
Japonska vlada je s posebnim sklepom razglasila, da japonski yen odslej ni več vezan na angleški funt in ameriški dolar. Veljavo yenu bo odslej določala vlada sama kakor se ji bo zdelo umestno.
Filipinska vlada je po poročilu agoncije United Press že ukrenila vse potrebno, da se umakne v Washington brž ko bo položaj tako zahteval.
Japonsko vrhovno poveljstvo v Hongkongu bo
jutri priredilo proslavo v spomin vojakom, ki so padli v boju za to mesto.
0 japonskih zalogah bencina razpravlja »Newyork Times« in pravi, da te zaloge zadostujejo za dve leti vojne. Bodo se pa še pomnožile z velikim dotokom iz osvojenih krajev in pa iz tistih, ki naj jih Japonci še zasedejo, zlasti iz Holandske Indi;e.
Portugalski minister za kolonije je uradno obiskal Capverdske otoke, važno portugalsko postojanko ob afriški obali.
Portugalska vlada je razpisala novo notranje po-_ sojilo v znesku 500 mili j. escudov.
Vsi turški listi razlagajo izjave sovjetskega poslanika v \Vashingtonu, Litvinova, ki je dejal, da Sovjetska Rusija ne misli napovedati vojne Japonski. List »Ikdam« piše, da kljub pritisku Anglije in Amerike, naj napove vojno Japonski, Rusija nima več zadostnih sil, ki naj bi jih postavila proti Japonski.
Turčija in Nemčija sta sklenili načelni sporazum o uveljavljanju trgovske pogodbe, podpisane pred kratkim. Po tem sporazumu bodo Turčiji Nemci plačevali za blago tisto ceno. ki .jo je imelo ob podpisu pogodbe. Te cene bodo držale, vse dokler bo trajala pogodba. Bivši palestinski veliki mufti je v Turinu sprejel zastopnike japonskega tiska ter poveličeval v imenu Arabcev japonske uspehe na Daljnem vzhodu. Dejal je. da se bo gibanje za arabsko neodvisnost začelo takoj, ko bo angleški imperij začel kazati znamenja o razpadu.
Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da sta se
potopili neka pomožna ladja in neka jahta, kista bili v službi vojne mornarice.
Turške oblasti so prepovedale voziti po Črnem morju tudi parnikom, ki imaio manj kakor 300 ton, motornim čolnom in .jadrnicam. — Poostrena prepoved ie bila izdana zaradi nevarnosti, ki jo predstavljajo sovjetske podmornice.
Nemški minister za ceste in voditelj slovite pomožne vojne delovne organizacije, general Todt, bo v kratkem obiskal Sofijo.
Bolgarska vlada jo sklenila sprejeti v državno službo 2000 oseb. ki so bolgarskega porekla in so doma iz bivše jugoslovanske Macedo-nije ter Pomoravia.
Rooseveltu so za ves Čas vojne dali posebna pooblastila, med njimi tudi nadzorstvo nad zaseženim premoženjem tujih državljanov, ki ga cenijo približno na 7 milijard dolarjev. Dana mu je tudi pravica do cenzure nad vsemi zvezami s tujino.
V	Bombaju, največjem indijsk-m mestu, je zapovedana zatemnitev od polnoči do 4.30 zjutraj, v drugih krajih ob obali pa so bili odrejeni podobni ukrepi zaradi vojne z Japonsko.
280 kilometrov zahodno od Lizbone na Atlantskem oceanu je bil močan potres. Na kopnem ni bilo nobene škode.
Venezuelska vlada je izdala odlok, s katerim prepoveduje brezžične zveze z vsemi ne- • ameriškimi državami.
Danske oblasti so izdale poostrene ukrepe o zatemnitvi prestolnice. Sedaj je prepovedana tudi omejena razsvetljava po loKelih. Sedanja vojna bo trajala dolgo in »e je treba pripraviti na to, je povedal finski minister za narodno obrambo ob prazniku protiletalske obrambe v Helsinkih.
Nove smernice hrvaške industrijske politike
Pod gornjim na6lovom beremo zanimivo poročilo iz Rima, kako nameravajo na Hrvaškem zdaj urediti po novem razne panoge industrije, ffa bi dosegla čim večji razvoj in prinesla narodnemu gospodarstvu čim večje koristi. Poročilo pravi med drugim:
Hrvaška država mora dati domačemu industrijskemu gospodarstvu nove smernice. Na Hrvaškem imajo zdaj, kakor poroča agencija »La Cor-ri6pondenza», približno 390 podjetij, ki se bavijo z izdelovanjem raznih živil, to je 42% celotne živilske industrije v bivši Jugoslaviji in predstavlja 29.7% 6voje proizvajalske sposobnosti. Kar se tke mlinarske indudstrije, je treba poudariti, da so na srbskem ozemlju 06tali veliki mlini in da tisti, kolikor jih je ostalo na hrvaški strani, ne morejo pokriti vseh domačih potreb. Prav tako je na ozemlju sedanje Hrvaške ostala ena 6ama sladdkorna tovarna, ki lahko naredi le 20.000 ton sladkorja, torej le nekako polovico toliko, kolikor ga vsa or-žava potrebuje.
Treba je dalje zgraditi naprave, ki 60 potrebne za razvoj močne industrije živilskih konzerv. Oljarne zadoščajo sedanjim potrebam dežele, treba pa jih bo povečati v sorazmerju z razvojem, ki g« nameravajo doseči s tem, da skušajo v vedno večji meri gojili oljčnice.
Pogoji za razvoj vinogradništva so na Hrvaškem ugodni. Alkoholna industrija je že postala zelo ponvebna gospodarska panoga, ima pa še velike možnosti za razvoj in bi lahke pokrila domače potrebe po industrijskem špiritu.
V	hrvaških topilnicah lahko raztope približno
110.000	ton sirovega železa na leto. Martinove peči in električne peči v Zenici dajo na leto do 100.000 ton jekla. Te vrste industrija pa nima na razpolago dovolj finega premoga.
Hrvaška razpolaga z velikimi ležišči boksita, njegov izvoz pa ovira dejstvo, da ni na razpolago zadosti prevoznih sredstev. Dobro bi bilo, če bi bila industrija aluminija razvita kar na krajih, kjer so večja nahajališča boksita, s čimer bi bito prihranjeno dolgo prevažanje te rudnine. Dozdaij pa industrija alnmimja na Hrvaškem še ni razvita, ozi-
roma je sploh ni. Od boksita imajo na Hrvaškem le toliko, kolikor ga izvozijo v druge države.
V	zadnjih časih so na več krajih tudi navrtali zemljo z. namenom, da bi odkrili domače petrolejske vrelce. Vsa ta prizadevanja pa 60 dozdaj še ostala brez uspeha, V6aj brez pomembnejšega. Stikali 60 tudi za metanom, ki bi ga koristno lahko uporabljali v industrijske namene.
Ker je na ozemlju sedanje Hrvaške mnogo si-rovin, potrebnih v kemični industriji, bi s<* tudi ta lahko v veliki meri razvila, zlasti ker se tiče pridelovanja umetnih gnojil, ki jih domače poljedelstvo mnogo potrebuje.
Velike Batine tovarne čevljev v Borovu so doživele tolikšen razvoj, da so zalagale lahko e čevlji ne 6amo vse pokrajine bivše Jugoslavije, pač pa ! tudi še vse druge balkanske države. To veliko podjetje je ustanovilo tudi svoje podružnice na raznih krajih bivše Jugoslavije. Posledica tega je bila tudi, da 60 tovarne, ki so dobavljale usnje Batinim čevljarnam, zdaj v Srbiji, tiste pa, ki 60 dobavljale tkanine, na Madžarskem. Treba je lešili tudi to vprašanje in zagotoviti zadostne količine 6irovih kož, bodisi na podlagi 6kupne akcije vpoštev prihajajočih čini tel jev, ali pa na ta način, da 6e omeji izvoz.
Kakšen bo razvoj hrvaške tekstilne indusitrije, ni mogoče videti v naprej. Prej 60 uvažali predivo na Hrvaško z drugih področij bivše Jugoslavije, zdaj pa ga morajo Hrvati iskati v tujini. Uporabljajo pa zdaj v prvi vrsti domača prediva, volno, lan in konopljo. Bombaža ne bo več za dolgo časa na razpolago.
Od bivše jugoslovanske papirne industrije je ostala zdaj na hrvaškem ena 6aina papirnica. Zdaj dela skupno z nekaterimi nemškimi papirnicami. Proizvodnja električnega toka ima lepe možnosti za razvoj. Vse pa je odvisno od tega, kolikšno skrb bod posvetili elektrifikaciji dežele. V tem oziru se bo treba odločiti bodisi za zgraditev termičnih central, v katerih bodo uporabljali lesni premog, ki ga je na Hrvaškem dovolj, ali p, "četi s temeljitejšim uKoriščanjem velikega bogastva vodnih sil in zgraditi vodno-elelctrične centrale — končuje 6voje izčrpno poročilo o bodočem razvoju hrvaške industrije omenjena italijanska agencija.
Medeče vrbe na Barju
Znano je, da letos niso bili naši čebelarji prav nič zadovljni z letošnjo letino. Deževno vreme je precej oviralo cvetje, tako lipe, kakor tudi poljsko cvetje, le ajdova paša je bila koiikor toliko po-voljna, trajala pa je le kratek čas. Popolnoma pa je odpovedala paša na hoji, ki je le malo cvetela, medila pa letos sploh ni, ker je že med cvetjem nastopilo mrzlo vreme. Tako je tudi ta zadnji up naših čebelarjev splaval po vodi. K sreči 60 dobili čebelarji denaturirani sladkor iz Italije, ki jim je kolikor toliko olajšal skrbi, kaj bo z njihovim drobnim rodom čez zimo. Čebelarji 60 6prožili tudi predlog, naj bi naši kmetovalci sadili nekaj več medečih rastlin. Mislili 60 predvsem na medečo vrbo.
Nikjer drugje pa ni toliko prilike za 6ajenje medeče vrbe, kakor iia Barju. Barje je povsod pre-
Ereženo s številnimi potoki in jarki, pa tu-ii ob jubljaniei sami je ve6 breg prikladen za sajenje medeče vrbe, ki bi dajala spomladi obilo paše čebelam. Te misli se je oprijel tudi znani pospeše-M rVštelj napredka na Barju, upravitelj barjanske šole r.iUrg. Tjt Qrčar, ki je s pomočjo barjanske mladine ter nekaterih odraslih Barjanov zasadil po Barju okoli 2500 mladik medeče vrbe, ki 6e bodo gotovo obnesle in nemara že prihodnjo pomlad cvetele. V6e seveda ne bodo cvetele prvo leto, toda večina pa prihodnja leta. S tem Barje ne bo dobilo samo ugodne naše za čebele, temveč bo tudi ugodno spremenilo 6voje zunanje in dosedaj nekam monotono lice. Ker uspeva tudi akacija, da bi Barjani za6adli večje število sončnih rož za olje, bo prihodnje leto Barje nudilo kaj pestro 6liko. Tudi sončnice dajejo čebelam ugodno pašo, tako. da bodo prihodnjo pomlad čebelarji z Barjem mnogo bolj zadovoljivi, kakor pa letos in upadi je tudi, da jim bo vreme bolj naklonjeno.
Gigli poje ranjencem z vzhodnega bojišča
Rim, 30. decembra. Sloviti italijanski tenorist Benjamin Gigli je skupno s pevkama Marijo Caniglio in Giairno Pe-derzini priredil v rimski bolnišnici Princa Piemontskega koncert na tast vojnim ranjencem z vzhodnega bojišča. Prireditve so se udeležili tudi knez Chigi, veliki mojster malteškega viteškega reda, zdravniki in strežniško osebje imenovane bolnišnice ter še precej drugih ljudi. Benjamin Gigli je pri tej priliki obiskal raane bolniške sobe in povsod zapel tudi tistim ranjencem, ki sami niso mogli priti poslušat koncerta.
Argentinska vlada je izdala odlok, 8 katerim se razglaša obsedno stanje po vsej državi. S tem hoče braniti moralno edinost naroda ter preprečiti vsako delovanje, ki bi povzročalo nemire. Prepovedano je širjenje zlobnih poročil
o	mednarodnem položaju in slehernih poročil, ki bi mogla motiti notranji mir.
V	Bagdadu so aretirali 23 uglednih iraških ljudi ter jih odvedli v koncentracijska taborišča, kjer bodo ostali do konca vojne. Obdolženi so, da so nameravali izvesti državni prevrat ter odstraniti sedanjega ministrskega predsednika.
Rumunskl rušilec »Regin* Maria« je potopil sovjetsko podmornico v Črnem morju. To je že druga podmornica, ki jo je potopila romunska mornarica v tej vojni..
Na oklic nemškega propagandnega ministra Gobel-
sa so do sedaj zbrali nad 50.000 gramofonov in nad 2 milijona gramofonskih plošč za nem-ško vojsko na vzhodni fronti.	*
Danes se začne tridnevnica k prvemu petku v januarju!
Govori bodo aktualni, zato se tridnevnice udeležujte v čim večjem številu. Pridobite vase znance, da začno pobožnost deveterih petkov z januarjem, če je v decembru še niso začeli. Vsakega katoličana cilj naj bo, da pripelje k pobožnostim vsaj še enega Slovenca. — Srce Jezusovo v današnjem času kliče vse nas pod svoje okrilje!
Novice iz Države
Poročilo o delovanju biokemičnega zavoda.
Duce je t« dni sprejel predsednika italijanskega biokemičnega zavoda, nar. svetnika Cremisinija, ki je pri tej priliki poročal o uspehih, ki jih je omenjeni zavod dosegel v 20 letih 6vojega obstoja. Obenem je Duceju predložil tudi načrte za bodoče delo na tem polju v sedanjem vojnem in poznejšem povojnem času. Zlasti mu je omenil, da bodo v kratkem začela obratovati nova tovarna za izdelovanje inzulina, obenem pa mu je razložil tudi načrte za razširitev dosedanjih tovarniških naprav, v katerih pridobivajo umetno razne vitamine. Ti načrti, ki bodo lahko v najkrajšem času uresničeni, bodo v veliki meri pripomogli k reš;tvi vprašanja oskrbe Italije 6 potrebnimi vitamini. Cremi6ini je pri tej priliki Duceju razložil tudi naloge, ki si jih je zastavil italijanski Zavod za v> aminologijo »Giovanni Lorenzini«, ki je bil lansko leto maja ustanovljen v Milanu in ki predstavlja središče znanstvenega raziskovanja na polju vitaminov. Duce je z zadovoljstvom vzel na znanje poročilo nar. svetnika Cremi6inija, odobril predložene načrte ter pohvalil delovanje italijanskega biokemičnega zavoda.
Sprejemi diplomatov pri sv. očetu. Preteklo 6oboto je 6v. oče začel sprejemati člane diplomat-6kega zbora pri Vatikanu, ki mu pridejo vselej za novo leto voščit. Prvi dan so bili 6prejeti v zasebno avdienco pri papežu veleposlaniki Nemčije, Kolumbije, Španije, Brazilije in Italije..
Nagrade družinam, ki so dale največ vojakov. Med številnočlanskimi družinami je :azpi6ano tekmovanje za pet nagrad, ki jih bodo dobile tiste družine, katere 60 dale v sedanji vojni največ vojakov. Prva nagrada bo znašala 20.000 lir, druga
15.000	Kr, tretja 10.000, četrta 8 ti60č in peta 5 tisoč lir. Poleg družinskega poglavarja niso v Šteti 6amo rodni 6inovi, pač pa tudi pol-bratje po očetu ali materi. V vojni padli se smatrajo za še živeče in pod orožjem. Pri podeljevanju nagrad bodo imele prednost: 1. družine, ki jim je v sedanji vojni padlo največ 6vojcev ali pa bilo odlikovanih; 2. družine, iz katerih je največ članov sodelovalo pri vojaških spopadih in 3. družine, ki imajo največ še živih sinov. Za pripustitev k temu tei.movanju mora biti poglavar družine fašist, oba zakonca morata biti italijanska državljana 'er po rodu nejuda jn moralno ter politično neoporečna. Natečaja 6e bo iz vsake pokrajine moglo udeležiti po pet družin, ki bodo najbolj izpolnjevale pogoje razpisanega tekmovanja. Prvi dve družini v vrstnem redu bo6ta dobili po 2.000 lir nagrade, prva pa povrhu še zavarovalno polico »Pro famiglia« za vsoto 500 lir, 6eveda, če ne bosta dobili višje nagrade.
Nove cene živilom v Trstu. Kakor drugod, tako tudi v Trstu določajo od tedna do tedna nove cene posameznim živilom. S preteklim ponedeljkom 60 bile tam določene nove cene za marmelado, paradižnikove konzerve, goveje, telečje in svinjsko drobovje in prekajeno meso.
225 milijona lir za »ljudske hiše« v Rimski pokrajini. Ministrski svet je na svoji zadnji seji sprejel med drugim tudi zakonski predlog, po katerem sme Narodni fašistični zavod za socialno pomoč dati Samostojnemu fašističnemu zavodu za ljudske hiše v Rimski pokrajini posojilo v skupnem znesku 22,500.000 lir.
Ravnateljstvo za živilske nakaznice pri kmetijskem ministrstvu. V italijanskem službenem listu »Gazzetta Ufficiale* je izšel odlok, s katerim se pri _ ministrstvu za kmetijstvo in gozdove ustanavlja posebno generalno ravnu-teljstvo Za živilske naknznice, za cere in za statistiko. Posli, ki jih je v zvezi z živilskimi nakaznicami in tozadevno statistiko opravljajo glavno ravnateljstvo za prehruno, so zdaj preneseni na novoustanovljeni osrednji urad. Ta odlok tudi določa, da bo glavno ravnateljstvo za nakaznice, cene in statistiko prenehalo delovati po enem letu, računajoč od dnera, ko bo končana sedanja vojna. Odlok pa je začel veljati 27. 'deecmbra 194-1.
Sneg v Florenci. Zadnjo soboto je mesto Florenca doživelo novo zimsko presenečenje. Začelo je snežiti, kakor da gre zares. Sneg je pobelil tudi bližnje griče, tako da je vsa pokrajina dobila pravo zimsko lice. Pritisnil je precejšen mraz, ki je za te kraje kar nekaj posebnega. V Florenci je živo srebro v toplomeru padlo na 4.5 stopinj pod ničlo. Kmalu bi bilo tako kot v Ljubljani, kar pa se snega tiče, smo pa še zaostali za toplo Florenco.
Izpiti za razpisana notarska mesta. V pravosodnem ministrstvu 60 bili te dni izpiti za podelitev 166 notarskih me6t, ki 60 bila razpieana z odlokom od 19. oktobra 1939. Tega natečaja 6e je udeležilo 542 06eb, med njimi 195 vojakov pod orožjem in bojevnikov na operacij6kem področju. V6ega skupaj jih je skušnjo prestalo 395, med njimi 156 vojakov.
Zbiranje vinske goščave za destilacijo. Viničarska zadruga tržaške pokrajine vabi vse viw> gradnike, ki imajo v zalogi kaj vinske gošče, naj V6e njene količine takoj priglase viničarskemu odseku pokrajinske poljedelske zadruge, ki bo V60 to vinsko goščo pokupil in jo potem poslal v čistilnico. Novo vino, ki ga bodo na ta način dobili po prečiščevanju, bo imelo nižjo ceno, kakor pa je določena cena za ostalo vino. Potrebno je opozo-
Vesti 30. decembra
V	božičnem govoru je nemški propagandni minister dr. GSbbels dejal, da bo nemški narod vztrajal, dokler zmaga ne bo dosežena. Izrekel je zahvalo ljudstvu v krajih, ki jih napadajo angleška letala._ Spominjal se je borcev, ki eo padli za domovino, da bi zagotovili nemškemu narodu bodočnost. V skupni misli na državnega poglavarja je nemški narod združen v silen sklop za službo domovini, ki bo po vojni še dosti lepša in večja kakor je zdaj.
Japonski list »Hoči« pravi, da imenovanje novih ameriških mornariških poveljnikov na Pacifiku pomeni, da ee Združene države pripravljajo na nekakšno gverilsko pomorsko vojno proti Japonski. Trditev utemeljuje 9 tem, da je novo imenovani admiral Kine strokovnjak za letalsko strategijo, admiral Nimitz strokovnjak za torpeda, poveljnik azijskega bro-dovja. admiral Hart, pa priznan strokovnjak za podniorniško vojno.
Nemško častno geslo danes jo: »Delati za mir, ki bo dosežen z zmago«, s temi besedami je zaključil svoj božični nagovor nemški propagandni minister dr. Gobbels.
Švicarski zvezni svet je za božič poslal prebivalstvu oklic, v katerem pravi, da Švica preživlja eno najtežavnejših razdobij v svoji zgodovini. Mir je bil sicer ohranjen, toda glavnt naloga Švice je zdaj pridobivati kruha iz domačih tal, zakaj Švica ne more več živeti tako kakor je živela v dobrih letih, ko je trgovala z vsem svetom.
Na vzhodnem bojišču je 21. decembra padel poveljnik neke nemške pehotne divizije, general Friedrich Bergmann.
Iz Šanghaja poročajo, da se je potopila holandska podmornica, ko je zadela na mino v vodah ob Sumatri.
V treh vrstah...
Danes je v Ljubljani zdrknilo živo srebro še nižje kakor pa je stalo včeraj zjutraj. Ob 7 je stal še nekaj več kakor — 12 stopinj kar predstavlja do sedaj najbolj mrzel dan v letošnji zimi.
Pred božičnim dnevom so na Spodnjem Štajerskem nabrali po cestah 213.000 mark za zimsko pomoč.
Šef civilne uprave za Spodnjo štajersko je izdal posebno uredbo, s katero ureja plače in mezde v zasebnih podjetjih Spodnje Štajerske. Te plače morajo biti takšne, kakršne so plače v drugih zasebnih podjetjih na Spodnjem Štajerskem. Ta nova naredba je stopila v veljavo dne 1. decembra letos.
Kranjsko policijsko moštvo je priredilo božičnico, na kateri so bili obdarovani revni otroci. Tudi policijski uradniki so preieli primerna darila. Na sporedu so bile koroške pesmi in pa šaljivi prizori.
Tudi po južnem Koroškem odkupujejo smuči, ki jih plačujejo po 15—30 mark. Če pa kdo da svoje smuške čevlje za nemško vojsko, dobi takoj nakaznico, da si more kupiti nove civilne čevlje, pa še posebno izkaznico, s katero si 1)0 lahko takoT po končani vojni nabavil nove smučarske čevlje.
Na južnpm Koroškem (Gorenjsko') so bije ?.r vse napovedane smučarske tekme odpovedane, oziroma preložene na nedoloien Pas.
riti vinogradnike — pravj viničarska zadruga v 6voiem vabilu — da bodo imeli velike koristi od oddaje vinske gošče, ker bodo prvič za to 6icer neuporabljivo brozgo dobili precej denarja, drugič pa bodo doprinesli pomemben prispevek k splošnemu narodnemu gospodarstvu, ker bo na ta način v bodoče na razpolago več dobrega vina in bo potrebam lahko še bolj zadoščeno.
Velik gozdni požar v Piemontu. Tz Turina poročajo, da je preteklo soboto izbruhnil iz dozdaj še nepojasnjenega vzroka velik požar na hribu Superga pri Turinu. Prihiteli so takoj od vseh strani gusilci, ki so po poldrugi uri
Pašenja preprečili, da bi se ogenj širil dalje,
o	žar je uničil približno 38.000 kv. metrov gozda. — Isti dan je gorelo tudi na tako imenovani Magdalenski gori. Čeprav so tu prihiteli takoj na pomoč gasilci, je ogenj vendar uničil nekaj gozda in je bilo nadaljna nevarnost odstranjena šele po treh urah vztrajnega gašenja.
Na smrtni postelji je prosil, naj ga oblečejo v črno srajco. V Genovi je te dni umrl neki Manlio Triolo, oče poročnika-letalca Alberta, ki je bil odlikovan s srebrno kolajno in je lani padel junaški smrti na grškem bojišču. Letos, 9, februarja, ko so Angleži z morja obstreljevali Genovo, je granata razdejala Triolu hišo. Ko se mu je zdaj približala smrt, je prosil, naj ga, preden bi umrl, oblečejo v črno srajco. Na smrtni postelji je znova poudarjal svojo neomajno vero v Duceja in v zmago ter je svojo ženo in sina bodril, naj tudi ona dva vztrajata v tej veri.
^I^Earl Derr Biggers
Al
271 nujno priporočil, da se vsaj za kratek čas vsedete za mizo in več zaposlen v precej oddaljeni kuhinji, je šel odpret Bradshaw. si daste postreči s kavo. Tako se bo čas čakanja skrajšal in bo SliSati je bilo kratek razgovor v preddurju, potem pa jo vstopil ! živčna napetost popustila. Saj veste, da deluje kava pomirjevalno v sobo skozi zagrinjalo dobro rejen štiridesetletnjk z nalahno
»Kaj mislite s tem?« je vprašal Jaynes
»Mislim, da še niste varno prispeli na drugi breg!«
»Prav dobro veste, da imam svoj alibi,« je Anglež razburjen naduijeval.
Chan ga je počasi s svojimi šiljastimi očmi premeril od nog do glave. »(3 tem pa nisem preveč trdno prepričan,« je rekel neprijetno mirno.
»Saj ste sami rekli, da ste ugotovili čas zločina...«
»Kako hudo je,« ga je prekinil Chan, »da moramo skozi to življenje in delamo vedno znova napake. Jaz nisem nič drugega kakor navaden smrtnik, Vaš alibi — mr. Jaynes — se je razblinil kakor milni mehurček na vetru.«
»Kaj!« je vzkliknil Jaynes.
Van Ilorn in Martino sta iz radovednosti pristopila bliže.
»Bodite rajši mirnejši!« je nadaljeval Cluin. »In vzemite si k srcu moj nasvet ter ne govorite več o svo^m alibiju. Nekam preveč odločno ste mi ga poudarjali.«
Kakor bi ga udarila strela z jasnega neba, je Jayncs ubogal Charlie se je obrnil na Rito Ballou.
»Prav lepo prosim za oproščenje, milostjval Ilude očitke si delam, ker vas predolgo zadržujem. Spomnil sem se, da je večerja gotova in da ne bo nič boljša, če bomo še dolgo stali. Zaradi tega bi predlagal...«
»Oh — niti grižljaja ne bi mogla spraviti vase,« je re kla Rita.
»Gotovo, že sama misel na to je odvratna,« je takoj pritrdil Chan. »Takšne brezsrčnosti si človek skoraj ne more predstavljati!« Julija in Bradshaw sta vstopila. »Navzlic temu bi vami
osivelimi senci, živih oči in odločnega nastopa. Njegov obraz se je še svetil od šminke.	v
»Dober večer!« je rekel. »Jaz sem Robert Fyfe, prej nekoč mož Shelah Fane. To je razburljiva novica, ki .ste mi jo pred
; in vzpodbudno na živčevje.«
»Prav za prav to ni slab domislek,« jc rekel Van Horfi.
»Prosim, mies Julija...« je prosil Chan.
Mladenka sc je bolestno nasmehnila. »Seveda, takoj bom]  ------------------------ - ~-T-	-	....
povedala Jessopu. Prosim oproščen ja, toda popolnoma sem po- kratkim telefonirali. Takoj sem prišel, ko mi ni bilo treba več zabila, da imam goste.«	nastopiti, ne da bi se moral preobleči ali pa umiti. Zaradi tega
Odšla je tiho iz sobe. Charlie se je spet obrnil k mali vas prosim oiproščenja.« ...	.	.	D
mizici, kjer ga je čakalo še delo. Tedaj pa se jc eno zunanjih »Ali naj vzamem vaš plašč?« jc vprašal Jimmy Bradshaw. _ oken nenadoma odprlo in sveži veter je potegnil v sobo. V hipu »Hvala lepa!« Stopil je korak nazaj in dal Jimmyju plaši, je bila vsa soba posejana s koščki fotografije, kakor da bi v Ko se je spet vrnil v sobo, je Diana Dixon nepričakovano rez o
sobi snežilo.
Kašimo je pomolil svojo glavo skozi okno, p« jo takoj potegnil nazaj, ko je videl, kaj je storil. Zuprl je okno za seboj.
Chan je potlačil svojo jezo in se začel plaziti po tleh, da bi pobral iz kotov in s tal vse koščke slike. Navzoči so mu pri tem pomagali, da je kmalu imel spet v rokah kopico drobcev. Ko ni mogel nič več najti, se je vsedel epet za mizo in nekaj časa sestavljal, ne da bi se ozrl. Potem pa je skomizgnil z rameni in vstal.
»Kaj pa je?« je vprašal Tarneverro,
kriknila in presenečena pokazala na prša Roberte Fyfeja.
Počez čez belo srajco je igralec nosil krvavordeči trak častne legije. Presenečen se je igralec pogledal.
»Ah, ja,« je rekel. »Saj sem vara rekel, da sem še v igralski obleki. Danes zvečer, kakor vidite, sem igral vlogo francoskega poslanika.«
Osmo poglavjem Raztrgani čevlji.
Mučen molk je sledil tem igralčevim besedam. Vse je gie-
Charlie ga je pogledal. »Nima smisla. Imam komaj polovico' dalo v igralca, ki je bil videti, da se ne zaveda ravnokaršnega vseh raztržkov.« Tisti trenutek je opazoval brezskrbne ljudi najboljšega nastopa v svojem življenju.^ Gledal^ je mirnodusno
okrog sebe. Mislil je že vse 6kupaj preiskati, toda pogled na Ballouj* mu je dal slutiti, da bi to sprožilo nov hud boj. Ne, svoj cilj hoče doseči po drugačni poti. Zavzdihnil je in ravno vtaknil preostale koščke v žep, ko je vstopil Kašimo. Bolj zaskrbljen kakor pa jezen je Chan pogledal svojega prevnetega tovariša.
»Gotovo ni bilo nobenega detektiva na policijski postaji, da so ravno vas morali poslati eem!« je rekel žalostno.
Zvonec nad vrati je glasno zazvonil. Ker je bil Jessop pre-
na svoje občinstvo. Ko pa še vedno ni hotel nihče spregovoriti in so vse oči enako buljile vanj. je začutil nenadoma vso neprijetnost položaja in poskusa najti besede, da bi pretrgal mučnost. »Kako se je to presenečenje moglo dogoditi, Prišel sem, sem le mogel oditi. Čeprav nisem Shelah videl že več let...«
čim
»Koliko let?« ga jc hlastno .prekinil Chan.
Fyfe je skoraj naduto pogledal Kitajca. »Oprostiti mi morate,« je rekel, »toda ne vem, s kakšno pravico mi tukaj zastavljate vprašanja...?«
Življenje po naših kavarnah
Ljubljana, 30. decembra.
Kaj neki bi delali nekateri meščani, če ne bi bilo v mestu kavarrf? Kavarne so žanje pol življenja, brez kavarn jim ne bi bilo več »obstati«. Res, kaj bi jim bilo življenje brez kavarne.
Nič se ne čudite temu, so takšni ljudje, res. Pa niso vse kavarne enake. Zelo različne so po svojih obiskovalcih. Kar v več razredov bi jih lahko razdelili, pa čeprav je mogoče po vseh teh lokalih dobiti skoraj enakovredno črno kavo, limonado, malinovec in še toliko drugega, kar ljudie ponavadi pijejo v kavarnah.
Krivico bi delali, če bi nekatere kavarne omenili na prvem mestu, saj vemo, da ima vsaka svojo vrednost in vsaka svojo posebnost in tudi obiskovalcem bi se zamerili, če bi njihovo
Kavarne »ob robu« Ljubljane
Bolj lokalnega značaja pa so še nekatere kavarne, ki imajo svoje prostore bolj izven središča mesta. Bežigrajčani imajo posebno v čislih kar svojo kavarno in jim ni treba hoditi po kavarniško razvedrilo celo v mesto. Prav ponosni so na 9vojo prikupno kavarno.
Tudi kavarna »Tabor« ima svoj zvesti krog prijateljev, ki je ne zapuste niti v največji stiski. Prijazno je tudi v tej kavarni in obiskovalci te kmalu prepričajo, da ti v tej kavarni čas najprej mine in da se v njej še najbolj dobro počutiš. — Tudi tam pri znanem ljubljanskem viaduktu je priljubljena kavarnica, ki ima svoje oboževalce.
To naj bodo v kratkem naštete vse ljubljanske kavarne. Takšne so, kot so po večini po svetu. To so lokali, v katerih 'se človek malo
j ...	‘	„	u'	,	•	„	|	svetu. Jo so lonati, v Katerih se ciovek malo
S xi k	i	L	skratkočasi, si poišče prijateljske družbe, govori
zamerijo, če bomo katero izmed njihovih »pri-
bežališČ« dali pred drugo.
Bolj »gosposke« kavarne
Med najbolj gosposke kavarne moremo vse--«»kor prišteti kavarno »Nebotičnik«. Ze zato je bolj gosposka, ker se je treba peljati vanjo, kajti če bi hoteli priti peš, bi si v kratkem času lahko obrabili pete in podplate. Saj veste, hoditi tja v osmo in deveto nadstropje le ni kar tako in tudi s srcem je treba računati. Tako pa vstopiš lepo v dvigalo in pritisk na gumb, pa te potegne v toliko prikupne kavarniške prostore. Tam te že čaka družba okrog mizice in pravkar te imajo v zobeh. Seveda takoj utihnejo in že je pogovor povsem drug. Prav prikupna je ta kavarna tudi za take ljudi, ki se »radi vidijo«. Pa tudi sicer zahajajo semkaj številni Ljubljančani, ki se hočejo posebno pobahati pred tujcem s svojo prestolnico, s svojo belo Ljubljano. In res tudi kar očarljiv pogled je posebno v poletnih dneh, ko se mesto koplje v soncu, ko je Tivoli tako lepo zelen in cvetoč, ko vse kar dehti in ko planine tam na severu še pomežikavajo izpod belih odej snega. Prav gotovo, da se marsikateri tujec naše Ljubljane še prav posebno rad spomni, ko pomisli na takšen nepozaben pogled. Zvečer pa v kavarni lepo igra orkester, poskočne in mile »viže«, kakršne pač hočete. Posebno zvečer je lokal poln in mnogi dostikrat ne najdejo prostora, pa morajo spet z dvigalom navzdol.
»Emona« in pa prenovljeni »Slon« 6ta tudi kar v središču mesta. Tudi ta dva imata že svoj kader pristašev. Posebno »Emona« je vedno dobro zasedena. Prav posebno pa še ob poletnih dneh, ko je pred kavarno postavljenih nekaj oleandrov in manjših zelenih okrasnih dreves in ko se gostje usedejo v poletni hlad, ko cestni tlak žge vroče sonce. Tudi v »Emoni« je orkester, ki pa »naklene« svojo, kakor drugod, šele proti večeru. Samo ti dve kavarni imata orkester, ostale so pa brez glasbe in tja zahajajo predvsem takšni obiskovalci, ki ne marajo prevelikega in pre-živahnega živ-žava.
Unionska kavarna je znana po svoji tihoti. Tam so kavarniški prostori razdeljeni in v enem j delu moreš biti povsem nemoten, saj imaš na razpolago vse mogoče časopise, in v tako imenovani »bralnici« je že polglasno govorjenje netaktno. Sem zahajajo po večini ljudje, ki se hočejo y domači družbi pomeniti to in ono Iz vsakdanjih dogodkov, preberejo kopo različnih časopisov in gredo spet mirno proti večeru k večerji. Posebno ob nedeljah je ta kavarna zelo obiskana tudi od tistih ljudi, ki čakajo na začetek kino-predstave. Kajti v hiši je tudi kino, pa kdo bi čhkal zunaj, posebno zdaj, ko je tako hladno. Pa gredo rajši še na »eno črno« do predstave.
Še malo niže je znana kavarna »Prešern«, med vsemi še prav posebno priljubljena zaradi izredne domačnosti. Poleg šahistov, imajo tu hi-ljardisti svoj raj. Pravi mojstri se včasih »dajejo« na zelenih biljardih za renome ali pa denar. In zanimivo jih je gledati, s kakšno vnemo igrajo, še na kosilo ali večerjo često pozabijo, da ne govorimo o drugih.
Tam na Ajdovščini pa kraljuje »Evropa«. Tam ,je včasih pravi direndaj. Med tednom namreč mislim, kadar se v lokalu zberejo trgovci, ki imajo opravka z lesom in kar je z njim v zvezi. To je kupčijskih debat in kupne pogodbe gredo v težke tisočake in stotisočake. To niso mačje solze, kadar sklepajo takšne kupčije. Ob navadnih dneh pa je kavarna pribežališče upokojenih uradnikov in drugih obiskovalcev, ki sl žele utehe v prijetnem kramljanju in čitanju dnevnikov. Marsikakšno tudi rečejo izkušeni možaki, tako, da je vsenaokoli smeh in tako čas kaj hitro mine.
Mirna peč
Dne 24. t. m. je na Gor. Podborštu 8 umrla 83 let stara Marija Rozman, dolgoletna babica v Mirni peči, še prej pa v Bršljinu pri Novem mestu. Bila je zelo verna ter zaradi svojega milega značaja pov6od priljubljena. Na Štefanov dan smo 10 položili na pokopališče v Mirni peči, kjer čaka njeno izmučeno telo vstajenja na sodni dan. Naj počiva v miru!
potrebno, še več pa nepotrebnega, žveči cigaro, puha cigaretni dim in »žulji« črno kavo. Ce so pa prijatelji malo boljše voije, ali pa praznujejo kakšen dogodek, pa posežejo tudi po kakšnih boljših stvareh, ki tudi rajši tečejo po grlu.
Pa tudi ljubljanske gospe in gospodične, ne samo gospodje, najdejo veliko utehe v kavarniškem vzdušju. Veste, so nekatere, ki jih je mogoče videti v petek in svetek v kavarni in človek se le sprašuje, od kje neki jemljejo toliko časa. Seveda doma dve, tri služkinje, prav toliko sobaric in ni zlodej, da ne bi bilo vse pospravljeno. Kaj neki pa bi imela dela doma potem še gospa. Saj ji ni obstanka, in kaj neki bi ostale gospe rekle, če je ne bi bilo ob določeni uri že pri kavarniški mizici. Morda bi ji celo očitale, da je prijela za delo. Ne. ne, to pa že ne gre, takšna gospa, žena tako imenitnega trgovca, uradnika ali tovarnarja 1 Včasih vam takšnele gospe spravijo tako debele skupaj, da s tem zabavajo še druga, bližnja omizja. Na njihov račun ima potem tudi soseščina prijetno zabavo.
Vsak obiskovalec se drži svoje kavarne kakor klop kože in že velik dogodek mora biti, da gre namesto v svojo kavarno kdaj v drugo. Pa še ta dan, če le more pokuka za kratek čas k svojim stalnim prijateljem in 6e jim opraviči, zakaj ni prišel, in če le utegne, vrže dve tri igre preferansa ali taroka.
Stara navada je železna srajca in vsak tudi svojo kavarno najbolj »poštata«.
MACCHINE APPARECCHI SOLLEVAMENTO S. A.
TORINO - CPU SO OBBAS8ANO 132 - TIL. 319(8
MACCHINAR10 - APPARECCHI SOLLbVAMENlO - LTENSILER1A E FERRA-MENTA — ATTREZZATUKE DA IMPRHSA — ORGANI TRASvilsSIONE — 'o«So	OFFICINA	PER RIPARAZIONI
STROJI - DVIGALA — POTREBŠČINE IN ŽELEZNINA — OPRuME — TRANSMISIJE —
DELAVNICA ZA POPRAVILA
Sejmo zdaj solato v zabojčke!
V dolgih zimskih mesecih, ko nam primanjkuje | Ker pa se navadno pri zalivanju splavlja zemlji
povsod zelenjave, lahko poizkusimo na prav zanimiv način priti do potrebne solate. Teden dni, preden pričnemo 6 setvijo, nanosimo v toplo 6obo ali kuhinjo škaf dobre vrtne zemlje, da 6e odtaja, ogreje in osuši.
Medtem zbijemo iz 6farih desk primerno škatljo ali zabojček, ki naj bo le 4 do 5 prstov globok. Sedaj presejemo zemljo na bolj grobo sito, da dobimo za drenažo potreben material. Tega na-sujemo za 2 prsta na visoko v zaboj, ki pa smo mu prej zvrtali potrebne odprtine za odtok vode. Te odprtine pokrijemo 6 primernimi črepinjami, da zemlja ne more 6kozi. Ostalo zemljo nasujemo za prst na visoko na drenažni material in vse 6kupaj nalahko pritisnemo s primerno deščico.
V	tako pripravljeno škatlo lahko 6edaj že sejemo. Najprimernejša je katera vrsta zgodnje in hitro rastoče 6alate ali pa posejemo vrtno krešo ali dragušo. Sejemo precej na gosto. Ko je 6etev Izvršena, pokrijemo seme 6 tanko plastjo na drobno presejane preti in vso površeno še enkrat pretisnemo z deščico, da pride seme v čim tesnejšo dotiko z zemljo in (ako tudi z vlago.
Posejano zemljo pa je potrebno dobro zaliti.
Novice z jugovzhoda
Univerzitetna knjižnica v Belgradu, ki je bila ustanovljena 1. 1926. ima danes že 160.000 knjig.
Tudi zaječarska gimnazija bi radi pomanjkanja kuriva morala prekiniti delo. Toda »Društvo' šola in dom« je na svojem setanku sklenilo, da bodo	sami	dajali	potreben	denar	za nabavo
drv, da bo šola delala naprej.
Minister Olčan je zadnje dneve na poti po Srbiji. Ustavil 6e je za nekaj ča6a v Kragujevcu, kjer se je posebno zanimal za prostovoljce delovne službe, kjer sodeluje skoraj vsa kragujevška mladina.
Dom kulture v Belgradu, ki je bil ob času bombardiranja precej poškodovan, je od 22. decembra t. 1. spet odprt. Razstavljeni so zdaj stari, dragoceni srbski rokopisi in redke knjige.
Ujeli so zopet dva vodja komunistov in sicer Boška Djuriča, advokatskega pripravnika iz Jago-dine, ki je od V6ega početka komunistične borbe vodil cel njihov oddelek. Pri Užicali so pa ujeli komandirja užiške komunistične čete Slobodana Sekuliča. Sekulič je hotel prebežati v Sandžak, a 60 mu to namero preprečili 6rbski dobrovoljci in četniki.
Brata in sestro je moral poročiti pravoslavni duhovnik, ki 60 ga ujeli komunisti in ga obsodili na smrt. Padel je v roke poklicnega kvartača in kockarja Ljubeza Mariča iz Kragujevca. On je hotel duhovnika umoriti, a preden bi bil to storil, je zahteval, da poroči brata in sestro v neki hiši. Prav za sam ča6 poroke je pa prišel oddelek prostovoljcev in banditi 60 se razbegnili. Duhovnik je bil rešen.
Kuhan krompir je nekdo prodajal za maslo na trgu v Umki, kamor prihajajo gladni Belgrajčani, da kako stvar poceni kupijo. Mož je nakuhal krompirja, napravil nekakšno kašo v lepe štruce, dodal na vrh nekaj pravega masla in prodajal. Na sled sta mu prišla dva Belgrajčana, ki 6ta kupila poceni vsak kilogram »masla« in ga tudi pokusila...
Pretep na igrišču. Ono nedeljo sta igrala nogometno tekmo znana belgrajska kluba BASK in Jedinstvo. Tekma pa je bila prekinjena, preden se je mogla dokončati, ker je nastal na igrišču 6plo-
in z njo tudi seme, vzamemo za to delo posebno brizgalko ali razpršilec. Če j>a nimamo te priprave, tedaj vzamemo 6taro ščetko za obleko, jo pomočimo v mlačno vodo, obrnemo narobe, potem pa iztegnemo z iztegnjenim kazalcem po ščetinah, da prše vodne kapljice v loku na 6etev. Ko je zemlja dovolj prepojena z vodo, položimo na zabojček časopisni papir, da voda prehitro ne izhlapi. Zalivamo vedno le z mlačno vodo.
Čez par dni 6etev že izkati. Sedaj moramo odstraniti papir, zabojček pa postaviti na okno, .da bo imelo mlado zelenje dovolj svetlobe. Vendar pa je nujno jztrebno, da zastremo okno z motnim papirjem, da sočni žarki ne izzovejo opeklin na nežnih listih. Tudi neenakomernemu izsuševanju so krivi sončni žarki. Ko je 6olata dovolj visoka, jo jx>režemo odnosno postrižemo. Vendar pa moramo paziti, da pri prvem nabiranju ne uničimo srčkov, ker še enkrat odženejo.
Dragušo ali vrtno krešo pa postrižemo kar enostavno 6 škarjami. To zelenjavo lahko uporabi gospodinja v prav razMčne namene. Soba, kjer gojimo na opisani način zelenjavo, mora biti zmerno zakurjena!
šen pretep, v katerem pa ni sodelovala samo f>e-ščica ljudi na igrišču, ampak 6e je temeljito udejstvovala tudi publika izven aut-linije. Prepir 6e zdaj nadaljuje v dnevnem časopisu kakor običajno.
Komunistični komandant mesta Užice Vukal Dabič je bil pred nekaj dnevi ubit od srbskih četnikov v bližini neke va6i, kjer se je 6krival v skalovju.
Športni drobiž
Znana svetovpa prvakinja Hveger je pred dnevi zaključila svoje gostovanje po nemških bazenih. V Monakovem je nastopila zadnjič in je 100 m z lahkoto preplavala v času 1:07 J. Tudi na 400 m je prav dobro plavala. Na tej progi je Hve-gerjeva nastopila proti izbrani monakovski ženski štafeti in za njo zaostala le za udarec roke. Tudi na drugi dan monakovskega tekmovanja je Hve-gerjeva dosegla tri zmage. Na 100 m je zboljšala čas in preplavala v 1:07.1.
Tudi hrvaška država ee je prijavita za velike zimske šjx>rtne igre, ki bodo letos v Garmischu. Hrvati so 6e pripravili za tekme na ledu in bodo gotovo državo prav dobro zastopali, saj je v hrvaški državi hokejski šport na visoki stopnji Prav jx>6ebno pa se bodo Hrvati gotovo odrezali, ker prav te dni trenirajo v Milanu. Uspeh jim je torej skoraj zasiguran. V umetnem drsanju ne bodo nastopili, kajti za take velike nastope pa še ne smatrajo, da 60 zreli. — Hokejski igralci bodo imeli do odhoda v Ga-Pa še nekaj zelo resnih nastopov. Prvi nastop bo, ko bodo morali igrati proti celovškemu KAC-u. Povratno tekmo pa bodo Hrvati odigrali po poti v Ga-Pa.
, V krogih evropskega nogometnega športa je
prav zdaj mnogo govora o zanimivem načrtu. Gre namreč zato, da bi igrale med seboj vse prijateljske prestolnice. Teh tekem naj bi se udeležila ta-le glavna mesta: Berlin, Rim, Budimjiešta, Bratislava, Solija, Zagreb in Bukarešta. Mnogo bi ovirali ta načrt le datumi, kajti povsod namreč igrajo 6voja domača prvenstva in bi bilo le težko dobiti proste dni še za te tekme. Kako se bodo merodajni za to zamisel zavzeli, pa bomo še poročali.
Obvestila
Danes, torek, 30. decembra: Evgenij, škof.
Sreda, 31. decembra: Silvester, papež.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
»Kralj z neba«, Gregorinova božična drama, je dosegla pri prvih treh predstavah nepričakovan uspeh. Občinstvo je napolnilo veliko frančiškansko dvorano do zadnjega kotička, vstopnice pa 60 bile že v predprodaji za vso tri predstave razprodane. Igro bo frančiškanska prosveta zaradi vedno večjega zanimanja ponovila na dan novega leta ob pol 3 popoldne. Vstopnice pa si priskrbite v predprodaji v trgovini A- Sfiligoj, Frančiškanska ul. 1 in na dan predstave od 9 dopoldne dalje. Na novega leta, kdor si še ni ogledni te krasne božične igre, v frančiškansko dvorano!
Ljubljansko (fletlališče
DRAMA:
Torek, 30. decembra ob 17.30: »Bog z vami, mlada letal« Red Torek.
Sreda, 31. decembra ob 17.30: »Boter Andraž«. Izven. Znižane cene.
Četrtek, 1. januarja ob 14: »Petrčkove poslednje sanje«. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. — Ob 17.30: »Rokovnjači«. Izven.
OPERA:
Torek, 30. decembra ob 17: »Seviljski brivec«. Red B.
Sreda, 31. decembra ob 17.30: »Večer pri grofu Orlovskem«. Izven.
Četrtek, 1. januarja ob 16: »Prodana nevesta«. Izven.
»Bog z vami. inlada leta!« je naslov Camasie-ve in Oxilieve veseloigre v treh dejanjih. V njih je prikazano okolje, v katerem živi študentovski svet. Mlada ljubezen, ki jo doživlja junak igre, njeni zapletljaji in njen konec, tvorijo vsebino.
V	glavnih vlogah: Levarjeva, Kralj, Mira Danilova, Raztresen, Gale, Drenovec, Tiran, Gregorin, Rakarjeva, Gabrijelčičeva, Slavčeva in P. Juvanova. Režiser: prof. Sest. Predstava bo danes ob 17.30 za red Torek.
Kdo žoli preživeti na Silvestrovo prijeten in zabaven večer, naj obišče predstavo Držičeve komedije »Boter Andraž«, ki jo bodo igrali ob 17.30 izven abonmaja. Dejanje se godi v 16. stoletju v Rimu. Pokaže očeta, ki je poslal sina v Rim po kupčijskih poslih, ta pa mu je zapravil zaupani denar z izgubljeno hčerko nekega španskega plemiča. Veliko vlogo igra pretkanec, sluga Medež, ki zaplete in razplete dejanje. Poseben mik daje igri starinski slovenski jezik. Velik uspeh žanjejo v igri VI. Skrbinšek, Cesar, Rakarjeva, Stupica in V. Juvanova. Režiser in inscenator: inž arh. B. Stupica.
Če potrebujete za leto
1942 nove poslovne knjige
v trpežni vezavi in z močnim papirjem si jih nabavite v papirnici Ljudske knjigarne
Pred Škofijo 5 in Miklošičeva cesta 5
Nov« leto v drami. Izmed mladinskih iger imajo »Petrčkove poslednje sanje« pri vsaki uprizoritvi polno gledališče navdušenih malčkov, ki jih očara fantastično dejanje v kraljestvu kralja Matjaža in v božičnem gozdu. Poetična igra, ki ima močno vzgojno socialno noto, zapušča otrokom najgloblji dojem. Veljale bodo zelo znižane cene. Začetek ob 14.
Ob 17.30 bodo ponovili Oovekarjeve »Rokovnjače«, ki so po dolgoletnem premoru znova dokazali svojo privlačno moč. Občinstvo, ki se še spominja prejšnjih predstav, vedno znova polni gledališče. Poljudno napisana igra je prepletena s Parmovo godbo, ki je zelo popularna. V glavnih vlogah: Gregorin, Cesar, Jan, Kralj, VI. in M. Skrbinšek, Košuta in Mira Danilova. Režiser: prof. Sest.
»Večer pri grofu Orlovskem« je naslov uprizoritve; ki jo bo jlala Opera jutri na Silvestrovo ob 17.30. Kot okvir služi drugo dejanje Straussove operete »Netopir«. Občinstvo bo prisostvovalo pestremu večeru in plesu v palači princa Orlovskega, h kateremu bodo prišle na silvestrovanje razne popularne figure iz tekočega opernega repertoarja. Tako n. pr. grof Luksemburški (Franci), ki bo zapel arijo iz »Frasquite«, Seviljski brivec (Janko) se bo predstavil s spevom istoimenske opere. V Lupši bomo spoznali novega Dona Ba-silia z odgovarjajočim spevom, nato pa bosta zapela Franci in Lupša kot Janko in Kecal duet iz »Prodane neveste«. Sredi teh popularnih likov ne bosta manjkala naša priljubljena operetna asa Polonca in Kotenina (Poliževa in Zupan iz »Belega konjička» s svojim duetom. Spoznali bomo tudi novo Carmen (Stritarjevo). Izmed operetnih ljubljencev bo občinstvo lahko pozdravilo Kogojevo in M. Sancina v neodoljivo komičnem opernem quodlibetu iz »Lumparija Vagabunda«. Japljeva bo zaplesala španski ples, Remškarjeva pa Schubertov Moment musical, A. in R. Brcarjevi, Pogačar in Poje, bodo zaplesali Straussov čardaš, ves baletni zbor pa Benatzkyjev veliki valček. Konec predstave ob 19.30.
Igor Zagrenjen:
97
Zavetje v pečevju
V6i!
de.
■Plahutarji, Belčani, za menoj! Samoi
. C
Nazaj obrnjen zavpije Lukec te bese-
Črna truma se zapodi za njim.
Vrh klanca še.zavpije Lukec.
»Zdrav bodi, Tone!«
Pa ga že zmanjka v gošči.
In krdelo plahutarjev se peha za njim.
Kmalu pa zmanjka vseh skupaj.
•
Tak6 greste v zeleni boršt, možjč plahutarji 1
Kar tukaj nas puščale!
Kaj pa naj počnemo brez vas?
Lukec je bil menda preveč vesel, da je lahko okobalil Volka, zakaj čez uro že pride nazaj 6el, ko 60 vsi pogrebci pri Vodniku. Tole pošto je poslal:
»Tone Vresk! Kakor hitro se oglasi pri tebi Mih6r, precej pošlji koga v Belo!«
»Dobro! Tako bomo tudi napravili!«
Le kakšen je tale večeri
Na nebu so ee vsidrali taki čudni oblaki — tako se zdi, kakor bi 6e bile deblom utrgale krošnje —• krošnje, vse ocirane z debelim ivjem — tako neznan-
sko belo in mrzlo je videti, če človek pogleda odspodaj!
Ti neb6, kakšnega veselja nam ti ne pripravljaš! Zmerom n6vo reč 6i izmišljaš, vsako jutro, pa tudi čez dan se z novimi stvarmi kitiš!
Potlej pa luna zaplava na nebo.
Zdaj je pa pri Vodniku zares že kar do6ti ljudi.
Okna svetijo v tiho noč, zunaj že odmevajo glasovi. Ta ali oni se kar ne more prehvaliti, kako 6e je bil obnesel v boju.
V	krčmi pri Vodniku 6edč vsi stari znanci 6 planin, iz zavetij v pečevju.
Zdaj zahrumi harmonika, najprej žalostno, potem pa zmerom bolj veselo.
2alostno skraja: spominjamo se tistih naših mož, ki so padli v boju. Potlej se nam pa, kakor hitro se spomnimo druge reči, "potare, da je zmaga čedna in da nam Francoz tako hitro ne bo spet mogel blizu.
Veselje postaja že hrui»no.
Tu se eden objema z drugim, v onem kolu pojejo trije, tam 6e drugi vabijo, nai kaj začn6 s pijačo. Bratijo se in si
pravijo, da do smrti ne bo eden drugega zapustil.
Liter za litrom roma na mizo.
Zdaj pa ti poglej te obraze!
Temu 6e je bil jiovesil klobuk na oči, onemu se kuštri spuščajo kar tja čez senca, dol — toliko, da se ne najdejo ob no6u!
To ti je pa res veselje!
Pa kakšni hrapavi glasovi!
Kdo bo pa 6pet te popisal!
Litri pa kar naprej romajo na mizo.
Pa ti predrugači navado tega ljudstva!
Nobeden je še ni, — daj, poskusi, morda 6e bo pa vendarle tebi posrečilo!
Ne bo se ti, ne! Prav gotovo se ti ne
bo!
Tole majhno ljudstvo — stisnjeno med velike narode — si utira svojo pot! Se Bog, da ga že dozdaj ni bil vzel vrag! Pred njimi se brani s pijačo, vanjo še upa, ona mu daje tolažbe, kadar ga vse drugo zapušča. Pa kaj mu tudi ne bi? Te napake mu noben človek na svetu ne more zameriti — razen tistega, ki se prav malo spozna na to, v kakšnih rečeh 6e je večina teh ljudi znala obdržati! Kje , pa! Prav narobe! Ta narod je preživel
i	stotisoč težkih preizkušenj — in ker jih \ je preživel — je več kakor gotovo, da jih je sposoben preživeti še enkrat toliko!
Kakšno veselje, res, kakšno veselje!
Tu se eden poljublja z drugim bradatim možem. Dva skačeta in se rujeta.
Tam 6pet eden poskuša ujeti Mico. Mota se med vrati, eno dobi po licih, pa še kar noče odieujati, 6e tišči zanjč. Ta 6e ga otepa kakor se ga ve in zna, pa ji le malo jiomaga, nazadnje jo le izvabi ven. Tam 6e dolgo ocmokavata in crkljata.
Ah, tako gre ta večer mimo!
Ali mora res biti vsaka zmaga zalita?
Kaže že tako!
Eni naslanjajo glave na mize, drugi na ženska ramena. Tonetu 6e cedi slina iz ust, onemu se je bil kniter spustil 6 čela daleč dol na obraz. Kar na kratko diha — kakor pes — tudi jezik je bil iztegnil tako na dolgo, oblizuje se celo, [»omežikuje z zaspanimi očmi, sem pa tja mu še pride na misel, da b: povedal kakšno jx>vrštersko - pa se imi kar nič -ne mara uravnati.
Tako ti pa zdaj poj6 kmetje!
Lukec je bil nemara že vedel, kako 6e bo ta reč končala.
Zato je bil pa tudi pravi čas krenil nazaj gori v svoj zeleni boršt!
Nemara da je bilo tako, prav gotovo je bilo tako.
Tja gor je bil krenil, tam se je bil izgubil, da mu ne bi bilo treba gledati, kako široko in brez meja 6e veselč tisti možje, ki so bili zimo preživeli v zavetjih. Tja gor jo je bil udaril Lukec On že ve, kam gre. Tam 6i bo spet izmislil kakšno novo reč, z novim ukazom 6e nam bo spet oglasil ob uri, ko se bo
pokazalo za potrebno, da nam da kakšno pošto.
Lukec, Lukec, le pojdi gor, kar izgini!
Kaj? Tako 6e nam zdi treba!
Pojdi gor, Lukec, gor pojdi! Kar pojdi!
Tukajle pa mi možje, nosimo V6ak 6voje veselje 6 seboj!
Le kar nosimo ga!
Kdo ve, kdo nam zastran tega more katerikrat kaj očitati?
Kdo ve, možje? Ali se nam nemaTa ne bo kar kmalu spet pokazala potreba, da bomo morali znova jmseči v boj? Da bomo znova nosili svoje življenje naprodaj?
Prav nič se ne ve, če ne bo tako!
Druščina tehle nas mož, dajmo, izno-rimo se, veseli bodimo!
Saj pa tudi imamo svojo pamet za to, kar nocoj počenjamo.
Jutri nas pa že sreča drugi dan! Danes še slavimo sami 6ebe, kolikor smo se bili izkazali pri litru — pa tudi tistim našim, ki smo jih spoznali in ki smo z njimi živeli, še za tiste naj velja tak eden ali pa tudi drugi glažek. Vidiš, takole je nehal Kertuc takole vrsta naših iz zavetij! Videš, pa gredo!
Dajmo, možje, pa še en glažek!
Noč pa gre zunaj kar mimo e svojimi zvezdami.
Andre jčkov J o ž e;
Žalost in veselje
Roman v slikah
Risal lože Beranek ms: Besedilo priredil Mirko lavornik
283.
Aleša je ves drugi dan skrbelo, da bi naklep ne spodletel. Ko je padla noč, so se mu ure zdele neskončno dolge. Neprelrgoma je sfal pri oknu in nepotrpežljivo čakal. 2e se je bal, da so prijatelja prijeli — tedaj pa je zagledal, kako se plazi čez dvorišče v plašč zavit človek z veliko culo.
m
'1
284.
Molče se je približal Aleševemu oknu ier mu podal culo. »Tu je vse potrebno za beg,« mu je zašepetal. »Proti polnoči bodi pripravljen.« Zamahnil je z roko, naj bo Aleš tiho, in spet izginil.
Ko je prišla ura, se je Aleš oblekel v arabsko oblačilo, vtaknil za pas samokres ter čakal rešnika.
285.
Vsak listič, ki se je zganil zunaj, ga je plašil. Od srca si ie oddahnil, ko je tovariš prilezel k oknu. Pomagal je Alešu iz sobe in na prosto. Tam je šepnil:
»Zdaj pa urnol Tudi minuto se ne smeva muditi!«
Po vseh štirih sta lezla čez dvorišče v senci visokih palm. Ko sta prišla do obzidja, je stražar tam spal.
Japonska - najbolj obljudena dežela sveta
V zadnjih šestdesetih letih se je število japonskega prebivalstva podvojilo
Med vsemi deželami na svetu je Japonska brez dvoma tista, kjer je prebivalstvo najgosteje naseljeno. S tem tudi opravičujejo nujno potrebo po razširitvi prvotnih japonskih meja m osvojitvi novih dežela izven japonske otoške dežele.
Po podatkih ljudskega štetja na dan 1. oktobra lansko leto je Japonska štela 105.2 milijona prebivalcev. Od teh jih je bilo na pravih japonskih ofc> kih 73.1 miljena na Koreji 24.3 na otoku Formozi 5.9 milijona, ostanek pa na južnem delu otoka Sa-halina, na področju Kvantunga in na tihomorskih otokih, ki so japonske mandatne pokrajine.
Vse dežele japonskega cesarstva imajo 681.000 kvadratnih kilometrov in znaša torej povprečna gostota prebivalstva 155 ljudi »a vsak kvadratni
kilometer. Na 6amih japonskih otokih je gostota prebivalstva še znatno večja. Tam pride povprečno 191 ljudi na vsak kvadratni kilometer. Kako velika ie ta gostota, 6e vidi iz primerjave z Italijo in Nemčijo. V Italiji pride povprečno na kvadratni kilometer 143 prebivalcev, v Nemčiji pa 132.
Prebivalstvo 6e setletjih zelo
dvakrat oliko ljudi, kakor pa desetimi teli. Množilo se ie v dosti večji meri kot v kateri koli evropski pokrajini. Od leta 1935 do 1940, torej v dobrih petih letih se je število prebivalstva na Japonskem zvišalo za 6.3 milijona duš. 27 milijonov Japoncev živi samo po mestih in od tega 6.8 milijona samo v prestolnici Tokiu.
Nov zavod za kuhinjsko umetnost v Nemčiji
2e nekaj časa posvečajo v Nemčiji veliko po-ttortMtet vprašanju kakovosti pripravljenih jedil, da bP1-)® kar se le da zboljšali in spravili v sklad s potrebami človeškega organizma. V ta namen so red kratkim ustanovili v Frankfurtu ob Mainu ,nan6tveni zavod za kuhinjsko umetnosti, ki nima 6amo naloge proučevati to umetnost samo v teoriji, pač pa dajati tudi praktične nasvete tistim, ki kuhajo za vojaštvo, kuharjem po industrijskih podjetjih in restavracijah. Kakor poroča agencija »Centraleuropa«, je bil omenjeni zavod ustanovljen na pobudo nemške vojske, zavoda za pospeševanje tujskega prometa in nemške delovne fronte.
E
Tudi stare ladje so zdaj dragocena reč
Kako na Švedskem vedno bolj primanjkuje trgovskih ladij, se dobro vidi tudi iz tega, kako velike v6ote plačujejo zdaij celo za zastareel barke, ki jih imajo še iz davnih časov v zalogi. »Centraleuropa« poroča iz Stockholma, da 60 zdaj začele na Švedskem voziti zelo stare ladje, ki 60 bile že iz rabe in tudi iz mode. Potegnili so jih iz 6tare šare in jih — hočeš nočeš — 6pet spustili v morje. Pred kratkim je bil 6tar švedski parnik, zgrajen že leta 1871, torej že pred 70 leti, prodan neki norveški družbi za izredno drag denar 250.000 švedskih kron! Stroji na tej ladji 60 sicer nekoliko • mlajšega* kova, kot pa ladja sama. V službi 60 »šele« 46 let!
Poenotenje češkega delavskega tiska
»La Corrispondenza« poroča iz Prage: Po združitvi 26 delavskih sindikatov v eno 6amo skupno organizacijo, ki 6e imenuje »Narodna centrala sindikatov«, je bil poenoten tudi ves češki delavski tisk. Nova osrednja tiskovna organizacija bo v bodoče izdajala skupno enajst periodičnih listov, ki jih bo urejalo eno 6amo uredništvo. Na vsaka dva dneva bo izšel po en periodični časopis, tako da bo v teku enega meseca vsak teh listov lahko izšel vsaj enkrat.
Tri največja jezera na svetu
Spričo sedanjih vojnih dogodkov, ki so razgibali ves svet, smo se na lepem znašli v »visoki šoli zemljepisja«, če smemo tako reči. Vse mogoče kraje in pokrajine na raznih koncih sveta danes pozna že vsak povprečen človek, pred nekaj leti, ko je bilo po svetu še vse mirno, čeprav že nekam napeto, pa o njih niso dosti nli celo nič vedeli niti tisti, ki so res obiskovali to ali ono visoko k>lo. Tako smo se pred nedavnim temeljito naučili zemljepisja o Abesiniji, Španiji, Severni Afriki, potem smo se dodobra seznanili s širnim področjem, kjer so in še divjajo nemško-ruski boji, s številnimi deželami, ki so jih zasedale nemške vojske, in v najnovejšem času z neštetimi kraji na Daljnem vzhodu, kjer besni zdaj vojna med Japonci, Amerikanci in Angleži.
Med zanimivimi poročili pa prinašajo razne agencije tudi še druge stvari iz zemljepisja, čeprav o krajih, kjer vojna še ne divja. Sem spada
I	tudi poglavje o največjih jezerih na svetu.
Največje jezero na evetu je v Ameriki in sicer je to »Lake Superior«, Gornje jezero, kakor bi ga po naše imenovali. Leži med Kanado in severnoameriškimi državicami Michigan, Wiscon-sin in Minnesota. Meri 81.000 štirijaSkih kilometrov, in je dolgo 625, široko pa 260 km. Po velikosti mu sledi jezero Viktorija v Afriki, zahodno od Abesinije. Razprostira se čez 68.000 kv. km. Tretje največje jezero na svetu pa je Aralsko jezero v Aziji s 64.500 kv. km.
V	Evropi je največje Ladoško jezero, ki so ga še pred nedavnim stalno omenjala vojna poročila z rusko-finskega bojišča.
Glasbilo, ki daje vse mogoče glasove
Francoski tehnik, ki se ukvarja 6 sestavljanjem radijskih aparatov, neki George Jenny iz Samt Hi-laireja, je sestavil aparat, o katerem pravijo, da lahko daje najraznovretnejše glasove, kakršne ®i kdo le izmisli, od glasu drobnega slavčka do piska lokomotive, od poka puške do šumenja morja ob obrežju. Lahko posnema tudi vse mogoče barve človeških in živalskih glasov. Za ta čudovit aparat oziroma glasbilo se je kmalu razvedelo in 60 se zanj podrobno zanimali tudi časnikarji, ki so na vse načine pritiskali na iznajditelja, naj jim vendar ta svoj umotvor pokaZe in razloži Jenny jim j« to prošnjo tudi uslišal in jih povabil, naj si njegov izum 6ami ogledajo ter se prepričajo, da ni zlagano, kar ljudje pripovedujejo o njem. V začetku njegov izum še m bil tako popoln, kakor si ga je zamislil iznajditelj, to pa zaradi tega, ker ni bilo na razpolago primernega denarja. Pozneje pa ga je Jenny izpopolnil. Zdi 6e, da je ta iznajdljivi Francoz končno le popolnoma rešil vprašanje šumenja v radijskih aparatih.
Kako hitro teče Zalivski tok
Učenjaki, ki so si zastavili nalogo, izračunati, kako hitro teče tako imenovani Zalivski tok (morski tok, ki prihaja iz Mehiškega zaliva preko Atlantika in obliva zahodno in Severno Evropo), so zadnjič prišli do zaključka, da potrebuje za to dolgo pot od Mehiškega zaliva do severne norveške obale nekako dve leti. Vodna masa Zalivskega toka, ki gre čez določeni pas v eni minuti, je 22 krat večja, kot tista, Id bi jo v istem času prenesel veletok, setavljen iz vseh rek na zemlji. V eni minuti preteče v Zalivskem toku čez določen pas 24 milijonov kubičnih metrov vode.
Knjigi »Trop brez zvoncev« in »Pokojni župnik Kampens« sta najprimernejši novoletni darili! Broširane knjige so po 5 lir, vezane po 11 lir in po 20 lir. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■s
Tekstilno vlakno iz ginestre
V	Dolomieu je začela obratovati nova tovarna, ki izdeluje tekstilna vlakna iz ginestre. Po poročilu iz Pariza je to novo vlakno takšno, da se da presti med volno, lan in juto Računajo, da bo letna proizvodnja dosegla 5.000 ton.
Avtomobil, ki naj ujame svojega tatu
Duhovita iznajdba preprostega rokodelca
Iz Foggie poročajo, da je neki Pasquale Can-none, preprosti rokodelec iz Cerignole, iznašel duhovito zamišljeno pripravo, 6 pomočjo katere je mogoče preprečiti, da bi kdo komu ukradel avtomobil. Pa ne 6amo to, da ga ne bi upradel, nova iznajdba je takšna,, da tata celo zapre v tisti avtomobil, ki ga je nameraval ukrasti, in ga lepo 6ama vjame, da policiji ni treba potem stikati za predrz-nežem.
Iznajditelj sam je o tem novem aparatu povedal tole: Pripravo požene tat sam, ko 6e vsede za volan, z namenom, da bi se s tujim avtomobilom odpeljal, prav za prav ne takoj, čim se tat vsede v avtomobil, pač pa šele čez nekaj trenutkov, ko 6e tat že pelje. Avtomobil se nenadno »6am« usta-
vi, vratca pa 6e na zunanji strani trdno zapro. Tako je tat pričakovano ujet v avtomobil in si zaman prizadeva, da bi vozilo sj>et pognal, ali da bi iz avtomobila ušel. Poleg te nesreče pa 6e oglasi še avtomobilska hupa in trobi neprestano, kakor bi klicala: »Primite tatu!« Tat pa iz zapora na noben način ne more več pobegniti.
Pasquale Cannone se nadeja, da bo ta 6voj izum uporabil tudi še drugod, ne pa samo kot uspešno sredstvo proti avtomobilskim tatovom. Priprava zavzame le 25 krat 10 cm prostora in je zaprta v posebni škatlji. Požene se s pomočjo posebnega vzvoda, ki zanj ve 6amo lastnik dotičnega avtomobila.
Še vedno so govorili tiho z nekako električnostjo v telesu. Sijala jim je iz oči in jim razburjala živce. Uživali1 so nad tem, dn so govorili tiho, pri zaprtih vratih in oknih. Nad nevarnostjo, da imajo tisto pismo, $> uživali, in nad žarečim življenjem, ki so ga čutili v krvi, nad opojnimi besedami, h katerim so se vsak trenutek vračali: Piemont, vojna, Cavour, vojvodo iz Genove, Viktor Emanuel, topovi, strelci.
»Veste, koliko je ura?« je rekel Pedroglio, ko je pogledal na uro. »Pol ene! Pojdimo spat.«
Luiza je šla ven po sveče, jih prižgala in obstala. Ker nihče ni vstal, je tudi ona spet sedla. Celo P-draglia je minilo veselje, da bi šel spat, ko je videl prižgane sveče.
»Piemont,« je rekel Franco. »Lombardija — Venecija, Parma in Modena.«
Tedaj je odvetnik predlagal, da bi šli spat. Vzel je svečo v roko, a ni vstal.
»Za vraga!« je rekel, in ni vedel alt je to sklep ali uvod v nov pogovor. In res bi zelo rad govoril in poslušal, a ni ved^l, kaj naj bi novega rekel. »Res, za vraga!« je vzkliknil Franco, ki je bil v enakem stanju. Prišel je dolg molk. Končno je rekel Pedraglio: »Torej?« in je vstal.
»Gremo?« je vprašala Luiza.
»In ime?« je vprašal odvetnik. Vsi so obstali. »Kakšno ime?« »Ime novega kraljestva.« Franco jr takoj odložil svečo. »Dobro!« je rekel, »ime!« Kokot. da se moro ta stvar re3iti, preden gredo spat! Nov pogovor. Piemont? Cisalpino? Gornja Italijo? Italija?
Lniza je odložila svečo, in Pedraglio je tudi storil tako,
ker drugi niso hoteli it! mimo njegove Italije. Ker pa se je prerekanj? preveč zavleklo, je spet vzel svečo in tekel proč ter vpil: »Italija, Italija, Italija, Italija!« ne da bi poslušal opozorila ostalih, ki so šli za njim po prstih. Še enkrat so se vsi ustavili pod stopnicami, po katerih bi morala Pedraglio in odvetnik spat, ter si želeli lahko noč. Luiza je stopila v spalnico, Franco po je še počakal, da bi videl prijoteljo, koko bosta odšla. »Hoj!« je zaklicol nenndoma. Hotel je govoriti z njima kar od spodaj, potem po je mislil, do je boljše, če se jima približa. »In čs izgubimo?« je zašepetal.
Odvetnik se je zadovoljil z zaničljivim »oh!«, Pedraglio po se je obrnil in kakor hijena zagrabil Franca za vrat. Med smehom sta se borila na stopnicah in si potem rekla zbogom. Pedraglio je stekel navzgor, Franco pa z naglimi koraki navzdol.
Žena ga je čakala sredi sobe in se ozirala k vratom. Ko je videla, da je vstopil, mu je šla resno nasproti ter ga tesno objela. In ko se je po nekaj trenutkih hotel nežno izviti iz njenega objema, ga je molče vnovič še tesneje objela.
Tedaj jo je Franco razumel. Prav tako ga je zdaj objela, kakor ga je prej navdušeno poljnbila, ko so govorili, da bodo šli vsi v vojno. Stisnil je njeni senci z rokami, jo poljubljal na lase ter nežno rekel: »Drogo, pomisli, koko velika stvar bo ta Italija!« »O, da!« je rekla. Dvignila je obraz k moževemu obrazu in mu ponudila ustnice. Ni jokala, toda oči so ji bile nekam vložne. Ti pogledi, ti poljubi tega strastnega in ponosnega bitja, so bili vredni nekaj let življenja. Nikdar ni bila v svoji nežnosti do njega tako vdanot
»Tedoj,« je rekla, »ne bomo več v Valsoldi. Ti se boš moral udejstvovati kot državljan, kaj ne?«
»Da, da, gotovo!«
Z veliko vnemo sto se začela pogovarjati o tem, kaj dodo storili po vojni, kakor bi hotela odgnati misel na strašno možnost. Lniza si je razpletala lase in stopila k posteljici, da pogleda Marijo. Otrok se jo morda malo prej zbudil in vtaknil
prstek v usta. Prst mn je potem, ko je spet zaspal, počasi zlezel ven. Zdaj je spal z odprtimi usti in s prstom no bradi.
»Pridi, Franco,« je rekla Luiza. Oba sta se sklonila nad posteljico. Marijin obrazek je bil nebeško nežen.
Mož in žena sta stala in jo molče gledala. Potem sta se ganjena vzravnala in nista v-č nadaljevola pogovora.
Ko sta bila v postelji in ugasnila luč, je zašepetala Luiza nad moževimi usti:
»Če bo prišel tisti dan, boš ti šel; šla bom pa tndi jaz.«
In ni pustila, da bi odgovoril.
III. poglavje.
Z rokavicami.
Da bi bila bnrka polna, je očital Posotti ženi, dn je povedala gospodu Giacomu besede dono Giuseppeja o primernosti te ga zakona. Ubogi gluhi ženi se je zdelo, da je padla z oblakov. NI vedela ne o pogovoru, ne o zakonu. Ugovarjala je, do je to obrekovanje, rotila moža, naj nikar ne verjame, ter je bila vsa obupana, ker je kontrolor vztrajal pri Sumničenju.
Hudobni človek si je pripravljal prav poseben užitek. Hotel je reči gospodu Giocomu in donu Giuseppeju, dn hoče njegova ženo svoj greh popraviti ter skleniti mir. Hotel je naplesti tako, da bi se vsi sešli v njegovi hiši, on po bi bil z»doj za vroti prisostvoval sijajnemu prizoru, ki bi nastal med razjarjenim gospodom Giacomom, prestrašenim donom Giuseppejem ter rozžaloščeno in glnho Bnrboro. Toda načrt se mu je ponesrečil, ker ženo ni imela obstanka ter je stekla v »palačo«, da bi se opravičila.
Našla j” dono Giuseppeja in Marijo izredno razburjena. Doletela jih je velika stvar, ki jo je Marija hotela povedati, don Giuseppe po ni pustil. Končno je gospodar odnehal in dovolil, če Marija ne bo kričala, temveč dopovedovala z znamenji. Ko pa tudi tega pogoja ni hotela izpolniti, je naravnost vzrojil in dekla je odjenjola.
Za ljudsko tiskarno * Ljubljani) Joie Kramarič — Izdajatelj, inž Sodja — Uredniki Mirke Javornik — Rokopisa* ne vračamo — »Slo*enski (lom« nehaj« rak delavnik ob tS Mesečna naročnin« Je I lir, u inozemstvo 10 Ut — Uredniitvo: Kopitarjeva alte* t/lli — Uprav«! Kopitarjeva ulica 0, Ljubljana — lelatoo It«. 40-01 do M 09 »
Podroinlc«) No»« mesto