_	^ ' " ^, - ___ ' __ .	Anmum^tasnm
1 Bd^-ov^nev^.	g^i T A Q3 T^T A T^ A	KOLEDAll
Zjedir^enlhdržarmh.	I v I . /1 I /1 FC lili /m	za leto 1910 ^
%!>•}» vaak dan Icrzemfi	\JUrHj llXlliV/1/Xl	^S^^-STiJE^
oeddj in praznikov.	^	ko stori tudi ■ naročnino "Gla® Ma-
, \	list nloT—lrlh delarcer v Ameriki	roda"vrwL
O* --^^ iUUWmk	UpravniitTo "Olui Vvob". i
TELEFON P28AB1TE: 4087 COBTLANDT.	Entered m Second-Class Mutter, September 21, 1903, at the Post Office »t New York, If. Y., under the Act of Congress of Karck 3, 1879.	* TELEFON PISARNE: 4687 COfiTLANDT.
NO. 37. — ŠTEV. 37.	NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 14, 1910. — PONEDELJEK, 14. SVEČANA, 1910.	VOLUME XVILL — LETNIK XVIIL
Iz -delavskih krogov. -Delavci v Butte, Mont,
—o—
VSLED BOJUJOČIH SE DELAVSKIH ORGANIZACIJ PRIDE V BUTTE DO PO-ČIV AN J A.
Štrajk v Bethlehemu, Pa., je nespremenjen; delavci se orga-
niznjejo.	'
ŠTRAJK PREDILCEV V MEXICO.
Butte, Mont., 14. febr. Tukaj je pričakovati takih delavskih neprilik, da bode moralo končno vse delo v tukajšnjem okraju počivati. Med delavskimi unijami je namreč* prišlo do spora »lede pristojnosti v odločeva-nju pri nekterih vprašanjih. Unija inašinistov je včeraj zvečer sklenila, da se prične s štrajkom. ako družba do torka zjutraj ne nastavi nekega odstavljenega mazača strojev. Ako j prično mašinisti štrajkati, potem bo-j de moralo vse delo v okraju poči- j vati.
Bethlehem, Pa., 14. febr. Vodje j' štrajka v tukajšnjih jeklarnah sol, včeraj pri posebni seji sklenili, da ^ bodo organizovali vseh 400 delaveev. ki delajo v tovarni za stroje št. 3. j j Semkaj je dospel tudi nek organiza- j tor iz Buffalo, N. Y., kteri bode or- | ganizoval modlarje, ki delajo v tu-! kajšujilii Schwabovib tovarnah. VČe- ^ raj se je v raznih katoliških cerkvah pridigovalo o štrajku. Nekteri duhovni so svetovali delavcem, naj o-
. .. i
stanejo zvesti svojim organizacijam. ^
drugi so jim pa svetovali, naj se vr- .
.	7 . i
ne jo na delo, da se tako izognejo po-
manjkanju tfl da ti? "demoralizuje-
jo" l«kalno trgovino.	.
Pawtucket, R. I., 14. febr. Vsi pre-
dilci tukajšnje tkalnice, ki je last
tvrdke J. & P. Coats Co.. so pričeli ^
štrajkali, tako, da so prisiljeni tudi
'oni delavci praznovati, kteri niso ho- ^
ieli. Sedaj počiva 2500 delavcev. J
Vsi Strajkarji brez izjeme zahtevajo. ^
da se jim plača poveča za deset od- . .» j
stotkov.
i
-o — .
<
NAGRADENA POŠTENOST.
Jeden najditelj je dobil smodko, drugi "hvala lepa" kot nagrado. j
Človek mora biti pošten itd. se glasi znan pregovor, toda kdor bi sra iz-
• 1 rekel v navzočnosti Max Wiederma-
na, ki je ubog »hudič in leži sedaj v	1
Kangs County bolnici v New Yorku	1
ali v navzočnosti prevažalca leda J.
M«e>Donalda iz 'Cambridge, Mass., bi	1
slabo naletel. Zadnji je našel denar- 1
nico z $1900 in zamudil je dve uri	?
pri delu, zakar mu je bila plača odtr-i i
•rana, da je našel lastnika denarja. Kot nagrado je dobil smodko za pet 4 eentov, ktere si pa ni upal prižgati, ker je mislil, da je napolnjena s kakim razstreljivom. — "VViederman je ] našel $138 v gotovini in ta denar je oddal superintendentu bolnice, kteri mu je rekel, da ga bode lastnik gotovo obdaril, če bode slišal, da je revež in 1 zraven tega Se bolan. Nek mož, ki poseduje avtomobil in veliko prodajalno, se je javil kot izgubitelj, je vzel denar in je Wiedermanu roko krepko stisnit. Potem se je poslovil; < ko je začudeni Wiedemann roko odprl < je bila tako prazna, kakor prej.	'
i
Jnšni tečaj ni najden.
Punta Arenas, Chile, 12. febr. Par- ' nik Pourquoi Pas francoske polarne ekspedicije je dospel včeraj semkaj ' in bode ostal Štirinajst dni v zalivu. Dr. Jean Charcot in njegov spremljevalec »ta pri dobrem zdravju, vendar sta trpela na Skorbutu. Južnega tečaja ekspedicija ni dosegla.
Le le
300 iztisov
KOLEDARJA ca letošnje leto imamo v zalogi. Kdor rojakov ga Se nima, naj hitro poseže po njem in nam dopoSlje 30 et., kar se tndi lahko v poitnlh znamkah $godi.
Upravniitvo
"GLAS NARODA" 82 Oortlandt at, New York
Zgubljen parnik
vojne mornarice.
VLAČNI PARNIK NINA OD NAŠE VOJNE MORNARICE SE JE NEZNANO KAM ZGUBIL.
Pogrešajo ga že več dni, toda dosedaj niso našli o njem sledu.
TRIDESET MORNARJEV.
Norfolk, Ya., 14. febr. Vlačni par- j nik naše vojne mornarice, imenom j Nina, se je neznano kje na morju i zgubil in sedaj ga že skoraj teden j dni zaman iščejo po Atlantiku. Parnik iščeta sedaj oklopnici Louisiana ; in Birmingham, kteri sta včeraj po-., slali semkaj brezžične brzojavke, glasom kterih se jima dosedaj kljub vsestranskemu napornemu iskanju ni posrečilo dobiti tudi najmanjšega sledu o zgubljenem parniku. Iskanje se |tudi danes nadaljuje. Na imenova- [ j nem parniku je trideset mornarjev |; j naše vojne mornarice in kakor so j mornarji prepričani, je le malo nade, da bi se še kedaj posrečilo parnik 1 Nina najti. Parniki, kakoršen je Nina, se, ako zavozijo na pečine, l.atro !: potope in to se je najbrže zgodilo ; tudi s tem parnikom. Ako se je po- 1 topil, potem se najbrže ni zamogel niti jeden mornar rešiti.	1
Na parniku Nina ni bilo brezžič- : nih brzojavnih aparatov in ker je bil opremljen le z jednim vijakom, je bil 1 v minobm tednu v tem večji nevar- ' nosti, kajti viharji, ki so divjali v ; minolem tednu na Atlantiku, so bili ' izvanredni. Ako je parnikovo krmi- 1 lo zajedno z vijakom pokvarjeno, potem mora brez vsake pomoči pluti ' kje med Bostonom in Norfolkom, toda 1 v tem slučaju bi ga že davno ugledali iz obrežnih parnikov, kajti o- 1 brežni promet med obema mesti je : dokaj živahen. Ker ga pa dosedaj : od onega dne, ko je ostavil Chesapeake Bay, ni bilo videti, se je naj-j1 brže kmalo potem, ko je odplul iz imenovanega zaliva, potopil. Na par- . niku so imeli za 3 dni hrano, tako. j da je tudi vsled primanjkanja hrane 1 mornarje doletela osoda.	j
KONZUL USTRELJEN.
Hitra smrt bolivijskega zastopnika Dachot v Algieru.	,
Algier, 12. februarja. Tukajšnji bolivijski konzul L. Dachot je bil včeraj od nekega nepoznanca ustreljen in usmrten, ko je stopil v svoj avtomobil. Konzul se je hotel peljati na pomol, kjer je hotel povprašati po par- ■ niku " General Chanzy" na kterem sta bila dva njegova prijatelja.
Drugo poročilo javlja, da je konzula ustrelila njegova ljubica in da je temu vzrok maščevanje.
-O-
FORMELNA OTVORITEV SLO- 1 VANSKEGA DOMA V	«
NEW YORKU.
Na praznik Washingtonovega roj- 1 stva se Slovanski dom for-melno otvori.
Vodstvo Slovanskega naselniškega ! družtva nam naznanja, da se bode dne 22. februarja, oziroma na praznik Washingtonovega rojstva, vršila formelna otvoritev družtvenega doma, 436 zapadna 23. ulica v New Yorku, in sicer zvečer ob 8. uri. Hiša bode odprta za pregled in damski odbor priredi istega dne popoludne med 3. in 5. uro sprejem. Vsakdo je povabljen, da si ogleda najmlajši in najlepši naselniški dom, kar jih ima-j mo v New Yorku.
Kakor smo svoječasno že poročali, veljal je Slovanski .naselniški dom $33,000 in večino te svote je prispevala iskrena prijateljica Slovanov, Mrs. Hellen Hartley Jenkins.
--—o-
Japonska oboroževanja.
Victoria, B. C., Canada, 14. febr. Iz japonskega časopisja, ki je dospelo semkaj po. pošti, je razvidno, (la bode japonska vojna mornariea po novem mornaričnem načrtu dobila do leta 1917 — 21 novih vojnih ladij.	_	;
Posledice zadnjega viharja ob Atlantiku,
MED VIHARJEM, KI JE VLADAL V PETEK IN SOBOTO, SE JE POTOPILO DESET LADIJ.
Ob obrežja države Connecticut je ba- j je ntonilo nekoliko mornarjev.
SNEG.
Vihar, ki je divjal minoli petek in soboto ob vsem našemi atlantskem o-brežju, je zahteval, v kolikor je dose- j daj znano, obilo žrtev. Tako se poroča, da se je potopilo najmanj deset ladij. Dasiravno smo nekoliko viharja dobili tudi v New Yorku, se vendar ne more trditi, da je divjal tudi v našem mestu. Vseka ko je pa bil promet skora j povsodi oviran, kajti snežilo je kakor že dolgo ne in potem se je snegu pridružila še toča. tako, da je bilo z prometom v našem mestu zelo na slabem. Do sedme ure zjutraj je padlo v mestu nad 4 palce snega. Toplorrer je kazal le 2."> stopinj nad ničlo. Veter je vel z hitrostjo po ofl , milj na uro tako. da so povsodi nastali veliki zameti in nektere hiše na j samem so bile na jednej strani popol- j noma zametene.
Ob obrežju Coney Islanda je na-, pravilo velikansko valov je obilo ! škode.
Saratoga, N. Y., 13. jan. Ob dole- j njih Adirondackih divjajo snežni vi- j ha rji, kakoršnjih tukajšnje prebival- j stvo ne pomni žeod leta 1888 nadalje. ! Ceste v county ju Saratoga so tako za-( metene, da je vsak promet izključen, j V nekterih krajih je sneg po 20 čev- | ljev visok, tako da je tudi pošto ne- i mogoče razvoziti.
Oswego, N. Y.. 13. febr. Včeraj po noči je tukaj padlo 15 palcev snega in še vedno sneži. Železniški promet je skoraj ustavljen.
South Norwalk. Conn., 13. febr. Neka nepoznana jadranka se je pri Nauroo Islandu potopila. 0 mornarjih ni sledu in so najbrže vsi utonili.
-o-
Razne novosti
iz inozemstva.
SLAVNOZNANI MAROKANSKI j
ROPAR RAISULI JE UMRL VSLED ZASTRUP-L J E N J A.
Francija se je naveličala obravnavati j z marokanskim sultanom.
RAZNOTEROSTI.
-o-
i
Tangier. Maroko, 13. febr. Po vsem svetu znani roparski glavar Raisuli, i kteremu se je moral deloma pokoriti ; celo prejšnji marokanski sultan, je ' včeraj umrl vsled strupa, kte-j rega so mu dali med hrano brezdvom- i no njegovi nasprotniki. Pred par letijT je Raisuli odvedel v gorovje ameri-' škega trgovca Perdicarisa, kterega je šele potem izpustil, ko je dobil zanj $50.000 odkupnine. Tedaj je bandit zadobil svojo svetovno »lavo. Marokanski vladi se ni nikdar posrečilo roparja vjeti. Da ga stori neškodljivim, ga je končno marokanski sultan J imenoval governerjem pokrajine Dže-! bale.
Rim, 13. febrl Na svojem potovanju iz Afrike v Ameriko se bode bivši predsednik Zjedinjenih držav TU. Roosevelt za nekaj dni ustavil tudi v Rimu. Tem povodom bode baje tudi govoril -v tukajšnji cerkvi Metodistov dasiravno njegovo predavanje še ni natančno določeno. Župan tukajšnjega mesta, Nathan, je sklenil, da se da Rooseveltu na razpolago mestna dvorana, v slučaju da bi bil pri volji predavati.
Pariz, 13. febr. Marokanski sultan Mulaj Hafid neprestano kljubuje francoski vladi in vsled tega je slednja sklenila, da bode proti Maroku energično nastopila. Ako sultan ne bode pripoznal pno, kar se je nedavno med marokansko komisijo in francoskim ministers t vom Lnost ranih del
sklenilo glede marokansk^a driav-
fc i
Boj proti napredku. ! Splošna agitacija.
katoličanje pridno v prihodnjem tednu z agitacijo proti soci-j a l i z m u.
S tem je pričela baje biti zadnja ura socialističnemu gibanju
"smash them!"
-o-
Zastopniki katoliške cerkve v Zjedinjenih državah so sklenili da bodo pričeli prihodnjo sredo z splošno agi-tacijo proti razširjanju soeijalizma v Ameriki, kteri se je pričel v novejšem času nepričakovano hitro razširjati med vsemi sloji našega prebivalstva in med vsemi narodnostmi. Ta agiia- ! cija se naravno prične v New .Torku in sicer najpreje v takozvanem katoliškem kolegiju na Madison Ave. in 51. ulici. Tam se bode priT-ela serija predavanj, pri kterih bo.lo govorniki deinirali stališče katoliške cerkve proti socijalizmu . Gospoda, ki je na čelu te agitacije, je namreč prepričana, da bode soeijalizem potom par predavanj popolnoma vničila. oziroma ta go-poda in.a iste ideje in nade. ka-koršnje je imel pokojni Bismark, ki je mislil, da bode naprednost ljudstva v najkrajšem času popolnoma vgono-bil. in ki se je s temi idejami le nesmrtno blamiral. V New Yorku prevladuje prepričanje, da se hode z katoličani ravno tako zgodilo, kakor z Bismarkom, kajti soeijalizma ni mogoče spraviti iz sveta z "religijozni-nii idejami in argumenti/* Toda ka-toličanje bodo kljub temu poskusili in sicer na ta način, da bodo javnosti pokazali, kako stališče zavzema katoliška cerkev napram socijalizmu. Oni naznanjajo tudi, da bodo pokazali svetu sredstva, s kteri mi je mogoče probujenje ljudstva in napredek pro-svete vničiti
Katoliška predavanja se bodo vršila pod vodstvom katoliškega zavoda "Instituts of Scientific Study". K predavanjem bode dovoljeno priti le možkim in sicer pred vsem onim, ki -o katoliškega mišljenja, vendar bodo pa zamogli priti tudi ljudje, kteri so pristaši vedno naraščujoče soeijalisti-čne stranke. Pri predavanju za:rore vsakdo predavateljem staviti jx»ljub-na vprašanja, kajti duhoven, imenom Martin, bode na vsako vprašanje •'znanstven«" odgovoril.
Jednaka predavanja se bodo vršila tudi v Cooper Institute.
Pri prvem zborovanju bode predsedoval škof Farley in pri drugih tie- i vetih zborovanjih vedno po jeden iz- i med višjih katoliških duhovnov. Med drugimi govorniki bode nastopil tudi profesor Kirbv, od takozvanega kato-r liškega vseučilišča. Ta govornik se bode bavil pred vsem z delavskimi plačami in z dolžnostmi delodajalcev napram delavcem.
-o-
Stoletnica rojstva Leva XIII.
Dne 2. marca t. I. se bode obl:«- ■ jala v Rimu stoletnica rojstva velikega papeža Leva XIIL V to sfrlio je izvoljen poseben odbor.
nega posojila, bode Francija zasedla ' carinske urade v Casablanci-in poleg tega bode nastopila tudi z drugimi represalijami. — Iz Fesa se tudi javlja, da je sultan Mulaj Hafid nedav- j no prepodil francoskega sultana iz j svoj'e palače. Poleg tega je razžalil j tudi francoske častnike, kteri so pri- j dejani francoskemu poslaništvu v I Fesu*	i
Graulhei, Francoska. 13. februarja. ' Vsled eksplozije bombe je bilo včeraj tukaj razdejano stanovanje nekega | tovarnarja usnja. Razbite so šipe in tudi pohištvo v hiši je razdejano. ! Eksplozija je bila tako jaka, da jo j je bilo čuti v okrožju več jardov. Ranjen ni bil nobeden. Atentat se podtikuje inozemskim delavcem, ki štrajkajo.
Paris, Francija, 13. febr. Iz Fesa Maroko se javlja listu "Matin", da postaja položaj vsled zadržanja sultana Mulai Hafida napram drugim o-blastim, posebno proti Franciji, jako resen. Sultan se brani .potrditi razpravo z ozirom na francosko posojilo in naročil je mnogo aretovanj. Francoski konzul je proti temu protestom . , .
Nove dežele ob |
južnem tečaju.
°
antarktična ekspedicija pod vodstvom char-cota je bila v znanstvenem pogledu v s peš na.
Nove dežele so našli južno od j Aleksandrove dežele.
v PUNTA ARENAS.
o
Valparaiso, Chile, 13. febr. Fran- j rcoska polarna ekspedicija, ktero je vodil dr. Jean M. Charcot, je prišla' 70. st. južne širine in do 12(1. st. za-1 padne dolžine. Ekspedicija je dosegla velike znanstvene vspehe. kajti na svojem potovanju je odkrila neko preje še nepoznano deželo, ki se razprostira zapadno in južno od Aleksan- ■ drove dežele.
Punta Arenas. Chile. 13. februarja. Znanstveni vspehi francoske ekspedi- : cije na južni tečaj pod vodstvom dr. ! Jean Charcota, so izdatne. Vodja ekspedicije je dospel semkaj z parnikom Pourquoi Pas .
Tekom prvega antarktičnega poletja. ktero je ekspedicija prebila onstran antarktičnega vsporedtiika. se je imala skoraj neprestano boriti z 1 raznimi neprilikaa i. tako da je je že vsakdo mislil, da ekspedicija ne ! bode dosegla nikakih vspehov. Kljub temu se je pa Charcotu posrečilo iz-! meriti novo odkrito deželo, ki se na-i haja južno od otočja Adelaide. Eks- j pedieija je obiskala tudi Aleksandrovo deželo, ki je povsem nerodovitna L in polna ledenikov ter skalovja. Ker ekspcdicija tamkaj ni našla varnega ; zavetja, so potem člani ekspedicije zi- \ movali na Petermanovem otoku. Da-) <iravn,i je bilo vreme primeroma milo. je vendarle mnogo članov ekspedicije zbolelo.
: '
Tekom druzega antarktičnega poletja je Charcot preiska! cd oka Deception in Budgeman, ki spadata k juž. \ Shetlandskim otokom. Dalje proti jugu je ekspedicija odkrila dosedaj nepoznane kraje, ki se nahajajo južno in zapadno od Aleksandrove deže- j le. Ko je potem ekspedicija obiskala 5e enkrat Petermanov otok. je poto- ; vala še dalje do 70. >t. južne širine1 in 12G. st. zapadne dolžine. Od tam se je ekspedicija napotila proti seve-' ru. oziroma med svet.
-o-
razstrelba na oklopnici
virgin! ji.
—o-
Dva topničarja sta bila pri tem ranjena.
. r i
Washington. I). C.. 11. februarja.
Na oklopnici naše ,v,pjne mornarice. Virginia, se je danes na'vising (InAn-tanamo, Cuba, pripetila razstrelba in , sicer, ko so na oklopnici streljali v, j pozdrav. Pri tem sta bila'dva topni-1 čarja ranjena, dednemu so morali desno roko odrezati, dočim je drugi ; nevarno poškodovan, na glavi. Oba so prepeljali na bolniško ladijo Solace. Vojne ladije atlantskega bro-dovja se sedaj mude na eubanskem i vodovju pri strelnih vajah. Vzroke
razstrelbe bodo natančno preiskali. . -
lenarje v staro domovini
poiUj&mo
ta | 10.30	.............50 kros,
za 20.45	.................100 kron,
| sa 40.90	..............200 kron,
sa 102.25	........................600 kron,
za 204.00	........................1000 kron,
i sa 1018.00	........................5000 kron. [
PoŠtarina je viteta pri tok ffotak ! ; Doma m nakstane svote popolnoma; i izplačajo brea vinarja odbitka.
Naše denarne poiiljatve bphiiji c. kr. poitni hranilni arad t 11 A* 12. dneh.
Denarje nam peslatt S« najprfltt-neje do |25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem plsmn, veij« vneeke po Domestle Postal Hoasy Order ali pa Hew Tork Bank Draft
FRANK «A»BEm 00^ 82 Cortland« Btv Hew York, V. T. •104 St Clair Ave, M. *, OmKOIk _
- jrfm'iiiiffcitii' i' '
j Po katastrofi pri { Balearskih otokih.
h	o
VALOVJE JE VRGLO MNOGO TRUPELJ POTOPLJENEGA PARNIKA GENERAL C H A N Z Y N A
KOPNO.	I
,Tam, kjer se je imenovani parniki potopil, bodo zgradili svetilnik.
JEDINI REŠENI.
-o-
Palma, Majorca, 13. februarja.! j Valovje je včeraj ves dan prinašalo! na obrežje tukajšnjega otoka trupla I mornarjev in potnikov francoskega I Iparnika General Chanzv, kteri vsi ; morali utoniti. Oblasti so razposta-| vile fK) vsem obrežju straže, kterih I naloga je iskati trupla in paziti, bi lil i ne bilo mogoče na morju ugledati kaki j rešilen čoln. Mogoče je namreč še ve-| dno. da se je saj nekoliko ljudi ne-| j srečnega parnika rešilo.
Marcel Bodel, carinski urdanik izl i Algi era, kteri je, v kolikor je dosedaj I znano jedini človek, ki se je rešil izl omenjenega parnika, t udi ni tekom I včerajšnjega dneva v toliko okreval.! da bi zamogel kaj natančnejšega po-1 .vedati o grozni katastrofi. Ko se je I j parnik v sredo potopil, se je Rodel I j poprijel komada lesa in tako ga je I j valovje prineslo na obrežje otoka Ma-I i jorca. Tu je potem vso noč nezave-| 'sten ležal. Drugo jutro se je probudill in je počasi, z naporom vseh svojih B j moči odšel proti Ciudadela, kamor jel j po]X>lnoma vtrujen prišel. Iz nje-l Jgovega govorjenja so prebivalci š(.|t.l Izvedeli, da se je parnik General riian-l jzy potopil.
Tudi ako bi se mornarjem pofop-1 jljenega parnika posrečilo spustiti v I j morje rešilne čolne bi bila rešitev ]>o-Ipolnoma izključena, kajti z malimi ! čolni bi vsled velikanskega valovja ; ne bilo nikamor mogoče veslati. O tem >o vsi prebivalci Balearskesa o-! toč j a prepričani. Oblasti so sedaj sklenile, da bodo severno od otoka Minorca zgradile velik svetilnik, kajti tam ?>e je že mnogo ladij potopilo in i med temi je General Chanzv zadnji.' j Morska ožina med otokoma Majorca in Minorca je vsem mornarjem že od nekdaj znana kot jeJna naj ne varne j-j j šili. Tam sta se potopila tudi parnika Ville de Rome in Izak Pereire.
Bolivijski konzul Daohet iz Algiera se je včeraj napotil proti Inki, da izve podrobnosti o katastrofi, kajti na parniku sta bila dva njegova pri-Ijatelja. Ko je pa bil na pofi. ga je j neka deklica, ki je bila njegova pri-I ležnica iz osvete ustrelila. | Pariz, 13. febr. Kakor poroča tukajšnje časopisje je bilo na po topi je-vnepa parniku General Chanzv trideset ton smodnika nakrcanega. Vsled to-y:a so uradniki parobrodne družbe Compagnie Transatlantique deloma prepričani, da se je ha parniku prijvo-tila razstrelba »modnika in da je to i vzrok katastrofe. ^ -0-
201etno delo Siidmarke.
Lani j? minolo 20 let. odkar dela med Slovenci najnevarneje in najpo-I gubneje nemško družtvo Siidmark. Danes šteje družtvo nad 700 podružnic in 36."i,000 članov. Podružnice so združene v 28 "Gaue'?. Družtvo vzdržuje 130 ljudskih knjižnic s 120 tisoč knjigami. Samo na Spod. Štajerskem je pokupila Siki marka nad 1000 oralov zemlje ter tam naselila pruske protestante. Družtvo je razdelilo nad 1 milijon kron, od^eb so dobili nemški dijaki na ustanovah 30,000 kron.	i
51 LJUDI UTONILO.
Angleški parnik Lima se je na Ma-gellanovi ožini potopil.
—o—
Santiago de Hiile, 14. febr. Parnik Lima, ki je last Pačiti«* Navigation Co. v Liver]toolu in ki pluje- mod Liverpnolom in jngoameriškirni lu-kami, >e je na Mairellanovi ožini, o-iziroma pri prevozil liuaniblad med južnim obr-žjem otoka San Pedro iti Chiloe potopil. Pri tem je utonilo petdeset potnikov in prvi krmar. Parnik je najbrže popol :on:a zi:>ili-! Ijen. N;i anuleški j>arnik llathnmad <e je rešilo 200 ljudi i/, prvega parnika. to^la med vihaujem jo ]»rišel tudi »liugi parnik v tako ir varen položaj, da je moral ustaviti ono mesto, ko jo bilo ruzun mornarjev na prvem parniku še 88 potnikov. Chilenska vlada je sedaj poslala tem potnikom in mornarjem jedno vojno ladijo na porn««' ia Pacific Navigation Co. pet ladij.
Nesreča se jo pripetila dal *č od najbližnje brzojavne postaje. tako. da o njem ni bilo mogoče nikamor poročat i.
Parnik Lima so zgradili leta 1007 v Glasgowu.
-o-
Dr. Cook v Chile.
Valdivia, Chile. 14. febr. Znani polarni potnik, dr. Frederick Cook, ki je svoječasno trdil, da j" odkril severni tečaj, je dospel semkaj s svojo ženo in sicer na parniku Osiris iz Montevideo. Uruguay. Dr. <*ot»k potuje pod imenom T. Craitr. Danes je s svojo ženo odpotoval dalje profi j severu. Medtem, ko-je pripoznal, da je dr. Cook, pa ni hotel s časniškimi ; poročevalci govoriti.
Krasni novi in brzi parnik:
Martha Washington
(Avstro-American proge)
odpljoje v soboto dne 19. februarja;
vožoja do Trsta samo 14 dni.
do Trsta aH Reke - - $38.00 . Cena voznih lUtkov: do Ljubljane - - - $38.60
do Zagreba - -c r- r $39.20
FGLIS IURQDA"
r	[Slov«n|c Dally.) #
Owned and published by the Uluvenlo Publishing Go*
(a corporation.) FRANK SAKSER, President VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of B tpineas of the corporation and iddiemee of above officers: Oortlandt ■treat, Borough of Manhattan, K«w York City, N. Y.
» .lili * .«1 n . .	I
vodni poti na ameriškem ozemlju. Vendar pa s tem še ni gotovo. Prekop i»otrebuje tudi dovoljno število utrdb, da ira bode lahko čuvati v slučaju mednarodnih sporov. Povsem naravno je, da so v Washinjr-tonu tudi na to mislili, vendar pa prvotno ne v toliki meri, kakor sedaj. ko se bliža delo pri prekopu svojemu koncu.
Dosedaj so mislili, da bode za varstvo prekopa zadostovalo, ako se oba konca prekopa povoljno utrdita. V moruaričnih iu vojaških krogih pa prevladuje povsem drugačno mnenje. Vslod tega se je nedavno napotila na premogovo ozemlje še jedna komisija izvedencev in sicer pod vodstvom generala Wooda, kteri bode pred vsem skušal dognati, na kterih krajih ob prekopu bi bilo najboljše zgraditi utrdbe, tako, da bode prekop od vseh strani zavarovan.
V	tem smislu piše namreč "Army and Navy Journal", ki mora brez-dvomno imeti glede prekopa in utrdb kar najboljše informacije. Imenovani list se zavzema za to, da se zgrade utrdbe na obeh stranel.i dvajset milj dolgega prekopa. Ako bi hotela vlada vzdrževati posadke v tolikih utrdbah, potem bi potrebovala samo za prekop posebno precej veliko vojsko. Je li vlada tudi takega mnenja, še ni znano, vendar je pa vladino mnenje lahko razvideti iz članka, ktere-ga je imenovani list naše vojne mornarice in vojske v svojem zadnjem izdanju objavil.
V	tem članku se namreč po vda rja. da zamore priti m?d našo republiko in Mexico do konflikta in sicer vsled tega, ker je mehikauska vlada dovolila ubeglemu predsedniku republike Nicarague. Zelayu, da je pribežal na mchik&nsko ozemlje. Dosedaj se v Washingtonu za Zelayev beg niso mnogo zmenili in so bili še zadovoljni, da je Zelava tako tiho zginol iz površja. V krogih vojske in mornarice pa ^tvar drugače tolmačijo iu ako o tej zadevi še malo bolj bobna-jo, ni izključeno, da se jim posreči prirediti takozvane vojne oblake, da-siravno so odnošaji med Mexico in našo republiko za sedaj še dobri in ugodni in dasiravno naš v Mexico naloženi kapital takih oblakov za sedaj Se ne potrebuje. Poleg tega je i Panamski prekop oddaljen tudi 900 milj od južne meje republike Mexico. 4ko bi toraj Mexico hotela sovražno nastopili proti našemu prekopovemu ozemlju, morala bi njena vojska korakati jtfekq republik Guatemala, j LUm lin ras, Nicaragua, .Co*ta. i^tea iaj
■ 1
deloma tudi po colombijskem ozemlju, predno bi prišla do Panamskega , prekopa. Vsa mehikauska vojna: mornarica pa ne izda toliko, kakor J jedna sama naša oklopnica, tako, da iz morske strani Mexico itak ničesar ne opravi. Mebikanske sovražnosti toraj niso nič druzega, kakor navadne pojave bujne fantazije naših čast-j nikov, kteri imajo najbrže dovolj časa na razpolago, da se ukvarjajo s tako bojevito politiko. Z vsemi ostalimi ameriškimi deželami so pa Zje- j dinjene države lahko hitro gotove, i ne da bi bilo treba naši vladi izdajati nešteviluo milijonov dolarjev za
gradnjo panamskih utrdb.
-----
Napredek na Španskem.
Tudi na Španskem je opažati napredek, dasiravno je zelo počasen. Vsemogočnemu klerikalizinu se je ljudstvo tako energično uprlo, da je nastala vsestranska reakcija proti zatiranju ljudstva, vsled česar je bila vlada prisiljena dati ljudstvu izdatne koncesije, -ako se je hotel oltra-j niti zajedno z dinastijo še za nekaj i-asa na krmilu.
Španska je krasna dežela iu je domovina vina ter krasnega petja. Ven-j dar se pa v tej lepi deželi že dolgo i vrsto let vrše domači boji, o kterih j ostali svet le redkokedaj kaj natančnejšega izve. Čestokrat se poroča o revoltah v Barceloni ali Sevilji, po-item o štrajkih v Bilbao in Samareo in končno o groznih vladinih umorih i revolucionarjev" in "anarhistov'' ter o ravno tako groznih španskih zaporih. Moderna država se na Španskem rodi med nepopisnimi bo-II lečinami.
In vendar je tudi Španska Že postala moderna kapitalistična država, ; ktera mora vojskovati kolonijalne [vojne zgolj v kapitalistične svrhe in po nalogu kapitalistov. V zgodovini kolonijalnih vojn je najnesramnejša in najpodlejša bila brezdvomno ona vojna, ktero je vodila sveta hčerka .(kakor se nazivlja Španska) katoliške vere. Xeka družba kapitalistov L je skušala v soseščini itak nič vred-[ nih španskih kolonij v severni Afri-I ki izkoriščati jedva najdena ležišča I železne rude — in domoviua ponos-I nih liidalgov je bila takoj priprav-■ ljena one rudnike staviti pod var-Istvo španske krone. Posledica temu I je bila vojna v Afriki, revolucija v I Barceloni in prepoditev konservativ-I nega ministerstva, ktero se je mo-I ralo umakniti liberalnemu.
Toda ljudsko gibanje se ni dalo ustaviti s pomočjo raznih koncesij od strani novil.i gospodarjev. Priti-sek, kteri prihaja na špansko ljudstvo od strani klerikalizma, je zahteval, da ljudstvo še v nadalje energično nastopa in tako se je zahtevalo. da se odstrani takozvani konkor-i dat, ki je tak, da je Španska neke vrste privesek vatikana. Kakor vedno, tako so tudi sedaj v Rimu izjavili, da se glede tega sploh ne bode razpravljalo. Španska vlada je pa sedaj napela druge strune, ako je verjeti brzojavnim poročilom in je potom svojega uradnega glasila izjavila. da sploh ne reflektira na razprave z vatikanom in da bode hodila svojim potom. Kaj pomenja ta odgovor za Špansko in za katoliško cerkev, zamoremo šele potem zapo-pasti. ako nam je jasno, kako moč ima na Španskem oficijelen katolicizem.
Na svetu najbrže ni ljudstva, ktero bi bilo malo verno in ki bi znalo tako grozno kleti in ki bi dogme krščanske morale tako malo spoštovalo, kakor špansko. Vendar pa na svetu tudi ni naroda, ki bi bil vati-topjskemu vplivu tako podvržen, ka-iRor španski. Absolutistični pristaši pretendenta Don Carlosa so prišli sedaj zopet do vpliva in njihove klerikalno - konservativno - avtokratič-ne ideje so merodajne tako na dvoru, kakor tudi v najnižjih slojih nesrečnega naroda. Vzgoja mladine je prešla popolnoma v roke klerikalcev, tako. da od te mladine ni pričakovati nikakega znanja. Baš na polju šol se zamore z odstranitvijo konkorda-ta mnogo dobrega doseči. Ako sedaj vlada svojo dano obljubo izpolni, potem mora pred vsem skrbeti za to, da ^|^šole popolnoma reformirajo. Nadalje mora vlada, ako izpolni svojo obljubo, skrbeti za to, da pride cerkev zopet nazaj v svoje prvotne tirove. Sedaj na primer izvršujejo ! cerkvene oblasti tudi razne posle, ko-je bi morale izvrševati civilne oblasti, kajti cerkev se itak po njenih lastnih naukih ne sme vtikati v po-1 svetne zadeve.
Svoboda, narava in pravica so se na Španskem manjšale vedno v toli-kej meri, v kolikej meri je gospod-stvo Rima naraščalo. Na ono, kar j mora hiti v vsaki moderni državi, se na Španskem ni smelo ozirati in tako ,je bil ves razvoj nemogoč. Posledica tega je pa bila, da je tudi revo-Incijonamo iu socijalistieno gibanje na Španskem kar najlepše napredovalo.	j
Koncem tega leta se bodo vršile
v	-jhfci'.l.	. fi 1 fli \ ihfl iin i it i"žtt ji
na Španskem splošne volitve v cor-tese in tedaj pridejo v španski parlament tudi prvi socijalisti, kteri bodo v parlamentu nadaljevali z onim
bojem, kterega so že desetletja vo- i dili izven parlamenta. S tem si bode svoboda pričela pridobivati zadnjo: trdnjavo, ktero ima Vatikan še v Evropi. In ako nas vsi znaki ne varajo, bode potem vatikan, ki bode v Evropi takorekoč ostal brez domovine, skušal udomačiti se na ameriških tleh, kjer bode dobil saj nekoliko podpore pri naših milijonarjih. In že radi tega je naša dolžnost marljivo slediti dogodkom na Španskem. -——---
Razvoj prometnih sredstev:
i
CESTE, PLOVBA, POŠTE, ŽELEZNICE, TELEGRAF IN TELEFON.
IX.
Zanemarjene prometne zveze t srednjem veku. Pomen cerkve. Nove bratovščine za zgradbo mostov. Karol Veliki
Krastavi sistem cest in poštnih zvez, ki so- prenašale ljudi, blago in sporočila, ki jih je potrebovala mogočna rimska država v svrho svoje vojaške iu civilne uprave, v svrho svoje trgovine, omike, zdravja in neštet nih drugih zadostitev visoko razvite kulture — vse je razpadlo kakor i čez noč, ko se je sesula rimska kultura in moč pod brahijalno silo divjih barbarskih narodov, ki so se naselili na zemlji nekdaj tako cvetočega svetovnega cesarstva.
Na razvalinah Rima se je jela pojavljati nova kultura. Ni bila zmožna, da bi nadaljevala tam, kjer je prenehala latinska in zato tudi vseh onih sredstev, ki si jih je ta ustvarila, ni mogla in ni znala porabiti in naprej vzdržati v isti namen. Vse prometne zveze so postale pozabljene, preko cest so zrastli travniki in gozdovi. Edino reke in morje je služilo v komunikacijsko sredstvo.
Šele Karol Veliki (f 814), ki mu je dala zgodovina ime restavratorja I rimskega cesarstva, se je po vzgledu j svojih velikih prednikov jel brigati za javna pota; ukazal je občinam, da morajo vzdržavati mostove, popravljati ceste. Tako, kakor so morale v rimskih časih dajati sosednje občine ves potrebni materijal, delavce in denar, je ostalo tudi v srednjem veku. Toda že v pričetku enajstega j stoletja so vse to pozabili, kameniti rimski mostovi so razpadli, za silo sc jih nadomestili z lesenimi, toda od | štirinajstega stoletja naprej tudi teb j niso več delali.
Tako je ostalo z malimi izjemami i do zadnjih dveh stoletij. Cest nisc i gradili nikjer; izvožena pot je nado-i mestovala zgradbo, tako, kakor sme I čuli pripovedovati v enem prejšnji! poglavij angleškega pisatelja.
Državna oblast ja odrekla popol noma in na vsej črti. Tu se je poja-' vil nov važen element: cerkew
Na koncu enajstega stoletja se j< (pojavilo v tedanji evropski kultur nepopisno navdušenje za zgradbe ; cerkvenih stavb. Največje cerkven« stavbe Francije, Nemčije in Avstri je, ki jih občudujemo do danes, se pričeli zidati v teh časih. Moči sa mostanov niso več zadostovale. Be nektinci na Nemškem so ustanovil sicer svoje podružnice, Bauh utter imenovane, ki so se pečale samo J zgradbo novih cerkvenih svetišč, to da kmalu so pritegnili ves posvetu svet posebno tedaj nastopajočeg£ meščanstva in oznanjevali sodelova j nje na zgradbi kakor najboljše sred jstvo za vspešno pokoro, i Čim priprosteje je bilo opravilo tem večje zaslužeuje za večno zveli ičanje. Mbžje in žene vseh stanov knezi, vitezi, kakor priprosto ljud »tvo — vsi brez razlike so vlačiti ka menje in les na kraj stavbe.
Poleg svetišč je obračala cerkveni oblast največjo pozorpost gradbi mo , jstov. Kakx>r so se zdele stari gršk cerkveni organizaciji 1 'svete ceste' kakor najvažneje za romarje v svetJ mesta, kakoršnje so bile n. pr. Delfe je oznanjevala krščanska cerkev \ srednjem veku gradbo mostov kakoi j milosrdje. Škofovske in papeževi i odpustke si je zaslužil, kdor se j< udeleževal takega dela.
Kakor višek te epohe moremo za znamovati ustanovitev posebnega re da na Francoskem, imenovanega Freres Pontifes ali Fratres pontifi , ees, t. j. bratovščina za gradbo mo i sto v.
Reven mlad pastir iz kmetske pokrajine Vivare, poznan kasneje poc imenom "mali Benedikt", je trdil da je čul Kristov glas, ki mu je ukazal zgradbo mostu na onenriiraju re-| ke Ron, kjer se zbirajo navadno ro-i uoarji, ki potujejo v Rim k grobovom ' apostolov.
Na tisoče delavcev in kmetov i2 vse okoliee se je pridružilo malemu Benediktu in iz tega napol {posvetne, napol menihovske družbe je nastala imenovana bratovščina, ki ji je po-aejil papež svojo aprobaeijo.
!
Med leti 1177 in 1189 s? je gradil velik kamenit most preko reke Run pri Avinjonu. Po vzgledu te družbe se je ustanovila leta 1190 v Lvonu enaka bratovščina, toda ta ni sezidala več, nego en sam obok. Imenitno se je obnesla bratovščina sv. Duha za zgradbo mostov, ki je delala na zgradbi skoro petdeset let. Leta 1309 končani most je slonel na 23 kozlih in je meril 840 metrov v dol-žino.
Na Italijanskem in Španskem so si nadejali to nalogo Johaniti in Tem-plarji, ki so drugače pomagali in j stregli bolnikom in revežem.
Da si so bile javne ceste v vsem srednjem veku tako zelo zanemarjene, vendar dobivamo v razniLi epo-hah veliko nagnenje do potovanja. Kakor velik popotnik svoje dobe nam je znan posebno Karol Veliki. Pri koncu svojega vladanja (1. 807) je ustanovil redne poštne zveze med I svojim bivališčem in italijanskimi, nemškimi ter zapadno-francoskimi pokrajinami.
Štiri dni.
Črtica iz rusko-turške vojne.
Ruski spisal V. M. Garšin.
I Spominjam se, kako smo tekli skoz gozd, kako so svinčenke brenčale, kako smo se prerivali skozi giogovo gr-j movje. Streli so padali vedno pogosteje. Na gozdnem parobku smo za-' gledali nekaj rudečega, ki se je prikazovalo zdaj tu. zdaj tam.
Sidorov, mlad vojak iz prve kom-panije (Le kako je prišel v našo vrsto? mi je šinilo v glavo), je naeu krat počenil na tla in se molče /. velikimi prestrašenimi očmi ozrl po meni. Iz njegovih ust je bruhnila kri v rudečem curku. Da, spominjam se ; tega natančno. Spominjam se tudi, i kako sem skoro na kraju gozda, v go-. stem grmovju, zagledal — njega. Bil ,je velik, debel Turek, a drvil sem j naravnost nadenj, čeprav sem šibek in suh. Nekaj je počilo, nekaj — kakor se mi je zdelo — pošastnega ji' zletelo mimo; v ušesih mi je začelo zvoniti. "Ta je gotovo ustrelil name", sem si mislil. Toda. on se je , stisnil z vskrikom groze nazaj na i poln glogov grm. Lahko bi bil šel i okoli grma. a 011 je od straha vse pozabil in je zlezel gor na trnjeve veje. IZ enim udarcem sem mu izbil puško iz roke, z drugim sem pogreznil svoj
bajon^. nekam noter___Nekaj je te
daj zastokalo, zatulilo. Potem sem (dirjal naprej. Naši so upili "ura!" — padali, streljali. Vem natanko, da sem tudi jaz, ko sem prišel iz goz-j da na prosto polje, oddal nekaj stre-| lov. —
Naenkrat se je "ura!" razlegnil glasneje in vsi smo se l.dtro pomikali i naprej. To se pravi, ne mi, ampak i naši, kajti jaz sem zaostal. Meni se j je zdelo to čudno. Še čudneje pa je i bilo, ko je naenkrat vse izginilo; vs< j upitje in streljanje je utihnilo. Sli 1 šal nisem ničesar več, videl sem sa i mo nekaj sinjega; to je moralo bit
1 pač nebo. Potem je izginilo tudi to ! j * * *
•: Nahajal se nisem nikoli v taken 1 j čudnem položaju. Ležim, se mi zdi : na trebuhu in vidim pred seboj sanic
-	majhen košček zemlje. Nekaj bil j k i 1 trave, mravlja, ki leze po eni z glave 1; navzdol, nekaj smeti,'najbrž od lan :!ske trave — to je ves pred meno, -; ležeči svet. In gledati morem same i z enim očesom, ker je drugo zatisnje-11110 od nekaj trdega, najbrže od kakt
-	veje. na ktero se naslanja moje oko
Meni je strašno neugodno; rad h se premaknil, a nikakor ne zapopa-, dem, zakaj se ne morem ganiti. Takt
-	preteče nekaj časa. Slišim cvreanj« , kobilic, brenčanje čebele. Drugače s(
-	ne dogodi ničesar. Končno napnen
-	mo^l, osvobodim desno roko pod se-■ boj in se hočem, obe roke upiraje \
i i tla, vzdigniti na kolena.
Nekaj ostrega in naglega — kakoi i strela — izpreleti celo moje telo ot ' kolen do prsi in do glave — in vno-i vie se prevrnem. Zopet tema, zopel , nič...
* * *
■ j Prebudil sem se. Zakaj vidim zve-i j zde, ki blešče tako svetlo na temno-i modrem bolgarskem nebu? Ali ni-j sem- v šotoru ? Zakaj sem ga zapu-
-	j stil ? Premaknem se in začutim rez-
•	j ko bolečino v nogah.
Da, ranjen sem bil v bitki. Ne-
•	varno ali ne? Tipljem po nogah-tja kjer -boli. Toliko desna jfliolikor tudi leva noga je pokrita s strjeno krvjo, Čim se ju dotaknem z rokami, je bo-
: lečina še večja. Bolečina — kakot , j zobobol: dolga, v srce segajoča. Pc j ušesih — zvonenje, glava postaja težka.	1
Medlo spoznavam, <da sem ranjer na obeh nogah. Kaj pa je to? Zakaj me niso pobrali? Mar so nas Turki nabili? Domišljati se začenjam vsega tega, kar se je zgodile z menoj, najprvo medlo, potem raz-ločneje, in se prepričam, da je nemogoče, da bi nas bili porazili. Kajti padel sem bil {sieer se tega ne mo-
^ DR. RICHTER'S
ff	S steklenico	vaaH
B PAIN-EXPELLERJA ^
H	odpodite bolečine.
n To sredstvo nima para. Nič ne	n
3 olajša tako hitro m trajno r»v-	*
matizem, nevralgijo, rvia£en-ja	2
X	itd.	A
V\ Dobi
se v vseh 'lekarnah po 25	Q
U	in 50c.	D
\ F. Ad, Richter & Co., B
\klis Pearl St.,	New York. H
ir	Pazitp na varstveno	J-7 -j
znxn'iu s aklrj.-n.
rem spominjati; vem samo še, kako so vsi drvili naprej in mi je ostalo nekaj sinjega pred očmi) — in pal sem 11a travnik — zgoraj na hribu. Na ta travnik je pokazal naš mah bataljonski načelnik. ''Otročičf. mi bodemo tam!" nam 'y zakliral - svojim krepkim glasom. Iti bili smo tu; toraj nismo pobiti... Zakaj [ta me niso odnesli? Kajti travnik tu j<-odprt prostor, vse je lahko pregledati. in gotovo ne ležim tu sam. Streljali >.» tako pogosto. Treba enkrat obrnili glavo in poirlednti. Zdai morem lažje napraviti tu, kajti ko <«'in, prebujajoč se iz nezavesti, videl bilko in mravljo, ki je lezjii z glavo navzdol, in sem se izknšal vzdigniti, nisem pal v staro lego, ampak na hrbet. Zalo tudi vidim zvezdo. (Dalje prihodnjič.)
Ali hočete dobiti nekaj pojma O ANGLEŠČINI in
AMERIŠKI PISAVI?
Pišite na nas. Poučujemo-že dvt leti potom dopisovanja angleščino i: lepopis je. Pojasnila popolnoma za • stonj. Pišite še danes!
Slovenska korespondenčna šola, 6119 St. Clair Ave. (Special Box 10 *	Cleveland, Ohio.
P0?0?
leant alovenoKi cenik. Cene bo zelo nizke, oziraje « na blajco. Mi pošiljamo božična in nevoletna tiari [a direktno v stari kraj ii» i am tirno za sprejere Pičite danes po cenik.
DERGANCE. W1DETICH A CO, 1622 Arapahoe St.. Denver, Colortdi
POZOR ROJAKI S
Novoiznajdena, garantirana, zdrav Alpen Tinktura za plelaitc in golo brad . ce od ktereea v 6 tednih lepi, gosti laiic brki in brada popolnoma zraitejo. K« ■matizem in trganje ▼ rokah, nogah i: krila, kakor potne noge, kurje oSeis bradovice in ozebline, vse te bolezni t popolnoma odstranijo. Da je to resnica •e jamči $500. Pilite takoj po cenili kterega Vam poll jem zastonj !
JAKOB VABCiC,
P O. Box 69. CLEVELAND. <
Ne pozabite, da edino jaz žger BRIN JE VE ČT iz import iranoga bri nja.
BRINJEVEC zaboj od 12 stekle nic (5 steklenic 1 galona) $13.00 Manj kakor en zaboj ne razpoši .; Ijam.
DROŽNIK, galona $2.75. Razpoši Ijam v "sodih od	do 10 ali 5
galon.
TROPIN JE VEO, ^alona $2.50. -Razpošiljam v sodih kakor drožnik CONCORD DOMAČE VINO, galo na 50^; v "sodili od 50 gal.
CATAWBA DOMAČE VINO, ga Iona 75<5; v sodih po 50 gal. Priložite naročila tudi denar. JOHN KRACKER, :_EUCLID, orno.
A	NARAVNA	A
S KALIFORNIJSKA VINA S
'3 NA PRODAJ. f
Jf	Dobro črna visa po 60 do 60 ct.	*
g&loo b posodo vred.	k.
Jjf	Dobre be* vlas od 60 do 70 cL	ft\
£}	gsJon s posodo vred.	u<
1U	izvrstaa tropsvlcs od $2.60 do #8	J
I	galon a posodo vred.	'T
1h	Manj nogo IO galon naj	/8
' rf	nihče ne naroča, ker man je ko-
j\ft	ličine ne morem razpoeiljKti.	iS
j V	Zajedno z naročilom naj gg- na-	1
s/	roeniki doposljejo denar, oslro-	K
W	ma Money Orderj
Spoštovanjem	—
ft ,Nik. Radovicb, %
Wt IN Ycrmsal StMSaa Fraaclscs, Cal. O
-1 -	iitiriiH^Bif-ttffiii-- -^'flgwfa^w -
blovemko katoliško
r,	■■ ■■
podp. društvo ^^^ sveteBarba
Za Zjedinjene države Severne Anierifc*-Sedež: Forest City, Pa. jokorporlrsno dne 3!. januarja 1902 v državi Peonsv^aT^
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJ. ZAVERL, P. O.^oz 347, Forest City, Pa. * Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kans.
I.	tajnik: IVAN TELBAN, Box C07, Forest City, Pa.
II.	tajnik: ANTON OSTIR, 11:« E. COth Street, Cleveland, Ohi<* Blagajnik: MARTIN MUUlO, Box 537, Forest City, Pa.
—-o ■ ■ ■
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik, Weir, Kana. /KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. C Box 547, Forest City, Pa. JOS BUCENELI, starejši, II. nadzornik, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, ILL nadzornik, 60 Mili Street Luzerne, Pa.
» ■ ■ o ■ ■»■
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir. Kana, JOS PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, 11. porotnik, P. O. Box 522, Forest City, Pa.
o—" ——
Dopisi naj se pošiljajo L tajnika: IVAN TELBAN, P. O. 7, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
j tovem denarju, kar ua najhitreje, najvestnej? in n a j c e a /j e l
\ preskrbi	J
j FRANK SAKSER CO.,
(>	82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
, 1]	----- ™ Podružnica:	\\
(	6104 St. Clair Ave., N. E.,	Cleveland, O.	((
\\ tViiiu bi drugam sedali, sik« Vam Vaš rojak najboljše 11 u	postreže? Sedaj pošiljamo	(1
f 100.kron avstrijske veljave za S20.45. |
ni	^^^"_
I O . 5 4 o
to je bila Številk;: b;r.;jik;:, i . .li i ti ;	v 1. tU 1509 š-c
sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. j. E. THOMPSON-A, Klavnega -/.drr-.x n.Ui ,n ra-. nai jv. DsktnU Zdravila v 2<e\v York;:. T.. 1 :ou::ii i r<jj \ /....	spre-
jetih iu tudi p:j kralk- n: er.su [»opolnoir.a ozdravljenih bolnikov, 11.1111 zopet spricuje dr. je- i »r. j. K. THOMPSO.NA iskusenost in zmožnost v zdravljen 1: vf 1. 1 czni
Najboiša Garancija
za vsak reja, kater: potre: n pet 110 in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkt m rv<;ic i:-:--• •!•{ ro zdra\j*- nazaj zaiiol.-it'.
ROJAKI IN KOJAK1NJL!: Ne zgubiti nade, ako \ n:. dru i zdravniki nisoir.o^li ali \'ns r.-- mor« ,0 ozdraviti :— zaio ior. et-se počutite slabi in nen-.O'.'ni ter bolehate na sc tako težki in nevarni bolezni, kak' r :
reumatizmu, 1	j na želodcu.
kaš!ju. j M	j na zlati žiti,
naduhi. j //■	\ f na trakulji,
prehlajenju. t	lak J slajesti pre-
sušici,	- wjf ^im bavn|h
r [	Itfr riff' ■	<:xžMa'< !
na pijučah. [\ fer
na	\	p | Ja ^"°Sti
na vodenici. 1 ^^^^^^^^^ j na mazulih^
UK*. J. E. THOMPSON.
Kakor tudi tajnih moških in ženskih spolnih
boleznih:
triperju, tankerju, siiijisu, izcu^nju n;oškcga soka, nezmožnosti v spolncr.i občen ju;	na belem toku. nerednem mesečnem čiščenju, ra vretju maternice, ncplodovilcsft, —
tedaj se z zaupanje m obrnile za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi n e^ove izku-- rrosti v zdravljenju dobro p znatej'a Dr. J. E. THOMI SONA ner ni je r.i jedrc-
AKUTNE iN KRONIČNE BOLEZNI
katerabi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se
Ion ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti.
Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane streho tajno.
PAZITE DOBRO KOMU poverite bol
ezen v zdravi ,enje. Vaša I lastna korist je da re odlašajte temne takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRAVI SCE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik :
0Ft. J, E« THOMPSON
342 W. 27th St.	New York, N. Y.
j' SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARO-
\ v&v^mms&ii m n^jcenejšislovenski dnevniki
Jugoslovanska ^^ Katol. Jednota.
■ ■ *
Iftkorporirana dne 24. januarja 1901 v drža vi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
_ __I
1HLAD1VTEZ:
Predsednik: FRANK MEDOS, M83 Ewing Ave., S*. Ckicago, HI. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Bo* 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JUBIJ L. BROZlC, P. a Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Bo* 383, Ro«k Spring«, Wyoming.	i
Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. 9. Bo* 106, Ely, Mina. C	VADIOKJTTK3:
'i
ALOJZIJ VTRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St.
Lorain, Obio.	'),
IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Bo* «41, Eveleth, Minn MIHAEL KLOBUČAR, m. nadzornik, 115 — 7th Str., Calumet
«r* « •	»	c l #
Miebiran.
POROTNI ODBOB:
IVAN KERŽISNTK, predsednik porotnega odbora, P. O. Bo* 138,' Bordine, Pa
Ivan Merhar. drua: p.ir«>!nik. Bx !).">, Ely. Minn., Štefan PavliŠie, tretji porotnik. Ux 2(17, Aurora, Minn.	'ji
■ • o—■
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St.,1
joii«t. r*
-o--3
i
Drnitveno glasilo je "GLAS NARODA."	L
Drobnosti.
11
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko se je dne 25. jan. iz ljubljanskega južnega kolodvora o 1- ' peljalo 1<M) Slovencev. 49 Macedon- 1 cev in 40 Hrvatov.	1
Grozen čin blaznega. Poroča se iz Ilirske Bistrice. Na Gorenjem Zemnu znorel je nenadoma 40Ietni posestnik Grlj-Brdanov. Že prejšnji s večer je grozil svoji materi, da jo i mora ubiti, ker je zahtevala denar i od njega. Ker se je mati bala sina, ki i«1 bil že enkrat na umu bolan, .šla | je k sosedu Rojcu spat in le temu ( dejstvu se ima zahvaliti, da je goto- ^ vi smrti ušla. Ponoči je namreč Grlj iz postelje vstal, ne da bi se prebudila žena. ki je zraven njega spala. V kuhinji pograbi veliko zidarsko i kladivo in gre v spalnico, kjer je s mati običajno spala. Ko opazi leži-šče materino prazno, pričel je noreti. Spala je mala jedva dve leti staro 1 deklica v svoji poatelci. ko se jej pri- ' bliža — oče — z smrtnim orožjem v <: roki. Kakor bi trenil padlo je težko * kladivo na njeno glavico. In mirno * je spaval mali angeljček naprej, iz * prebite črepinje pa so padali možga- v ni na belo odejo... Nato se približa ^ blaznež 31etnemu sinčku, tudi tu za-
vihti morilno orožje, ter udari z kla- j divom z vso močjo po dečkovi glavi, r Tndi sinček se ni več oglasil; le raz- ; i bita črepinja je pričala, da se je tu i morala mozek pret rešujoča rodbinska i drama odigrati. Pa nesrečnež iskal s je še nadalje svojih žrtev. Sestra nje- r gova je slišala ropot po sobi in se zbudila. Grozen prizor vidi pred seboj. Mirno »pavata bratec in sestri-Ifra naprej, le vroča kri. druži se iz »obeh glavic skupno.... in pomešana f 7. bratsko krvjo, curlja iz bele odeje ! na tla... Tam pa stoji revni ponore- '' li oče, in ko opazi sestro, skoči k njej in predno se revica zamore rešiti. " zgrudila se je pod težo udarca na," tla. In dalje je iskal nesrečnež svojo ,. mater, saj njo, le njo je hotel umo- ^ riti, pa prišli so mu otroci na pot! Sestra Grljavo bila je toliko še pri ' moči, da je stekla k sosedom, ki so ; nesrečneža zvezali in mu odvzeli mo- 1 rilno orožje. Orožniki in zdravnik soj' ne podali takoj na lice mesta. Ko * vans to porodilo pišem, zaznal sem. da je fantek mrtev, deklica se bori ' s smrt jo, sestra Grljova je pa nevax-N no ranjena, iz slave, nosu in ust ji,'
vedno curlja kri. Pač grozen čin t1
ii ':
blaznega.
Nemško gledališče r Ljubljani.^
Cesar je dovolil, da se imenuje novo ' nemško gledališče v Ljubljani "Kaiser Franz Josef Jubileums-Theater".
Snega je padlo v Ljubljani 1 m 3 cm. 25. jan. je nekaj mestnih delav- i cev Strajkalo. Zahtevali so boljše ! plače.
Otrok se do smrti opekel. Ivana j Celina, 72 let stara vdova v Košani, ie v jutro dne 30. novembra m. 1.! v varstvo ji izročene vnuke od dveh j do Šestih let * stare, pustila pri žerjavici na ognjišču ter šla za četrt ure po «vOjih opravkih. Poklicala jo je j šestletna Tončka, češ, da dveletna I-▼anka gori. Pritekla je v kt*binjo J nazaj, ji pogasil« obleko in .jo nato vso tva životu opečeno položila v zi-helj. kjer je kmalu umrla, Obdolžen- i ka, ki vse odkrito prizna, je bila pb-1 sojena n« tri dni zapora."
Kamniški vlak obtičal v snegu. Kafnnižlri* vlak, H W	dospeti
®fc.i.lL uri dopoldne v Ljubljano, je t ik ored aijmaino ploščo i>ri Liubliani
*	t■ 'vm v	ujnmiaill .
vode. Pripeljali so dve lokomotivi : iz kolodvora na pomoč, a niste mogli t speljati vlaka, ker je imel železniški stroj samo pet kubičnih metrov pro- 1 štora za vodo, ki pa je pošla. Stroj kamniškega vlaka so šele po drugi tiri popoldne mogli prepeljati s pomožnimi stroji v kurilnico.
PRIMORSKE NOVICE.
Laški vohuni v Tržiču. — Aretirali so v Tržiču tri regnicole'' radi vohunstva. Imenujejo se Pietro Andre-ini, Cesare De Maico in Leone l)ris-lenti. Pri aretaciji so bili navzoči poleg orožnikov tudi višji oficirji. — Omenjeni lrije ''regnicoli" so delali v ladjedelnici v Tržišču.
_ ŠTAJERSKE NOVICE.
V Gradcu je umrl bivši varaždin-ski veliki župan baron Rubido-Zichy. /Ca svojega službovanja v Varaždinu j« nastopal kot pravi nasilnik ter s ►rm izzval proti sebi o.lpor vseh pošteno svobodno in narodno mislečih elementov. Po mišljenju je bil fran-kovec in madžaron, zato se je fran-kovska stranka v zadnjem času silno trudila, da bi ga spravila na stolee hrvatskega bana. No. ta načrt je pre-. ; križala smrt.
Davek na veselice je sprejel dne 24. jan. graški občinski svet. Magistrat-neniu uradniku, ki si je ta projekt izmislil in ga izdelal, so dali 300 K remuneracije. Pevska društva so zoper ta davek protestirala, češ, da bi se "obdavčila nemška pesem", pa ni nič pomagalo.
HRVATSKE NOVICE.
Kakor Anton Bonaventura. Nedavno se je pripeljal v Zagreb sarajevski nadškof dr. Stadler. »Sodilo se je, da je prišel obiskat svoje duhovne sobrate. Toda stvar je docela drugačna. Mož tiči kakor ljubljanski škof Anton Bonaventura, v silnih 'dolgovih. Hrvatski listi pišejo, da i ima dolga nič manj kakor 1 milijon 000.000 kron in sicer pri raznih denarnih zavodih. Nadškof bi sedaj rad dobil novo posojilo v znesku 2 in poj milijona kron, s katerimi bi poravnal svoje stare dolgove tako, da bi mu ostalo še nekaj tisočakov v rokah." Toda v Zagrebu je nadškof povsodi našel gluha ušesa in zaprte žepe. Vsi denarni zavodi so mu rekli: "Emi-Hcnca. vi ste faliten in falitnemu človeku ne posodimo ničesar, če je tudi j slučajno nadškof. J' V tej svoji stiski • se je dr. Stadler obrnil za svet na
Spominjajte se stare domovine in družbe ---o SV. ClfilLA IN METODA o----1
Zahtevajte in kupujte Ciril-MctoCcve s m o dice in vžigalice Ako storite tako, spolnujelc Vašo rzredno dolžnost
Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narodnega blaga, se prosijo slavna slovenska društva, da si pa nabavijo v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja društva, i
% Ciril-Metodove smodke razpošiljamo tudi posameznikom Sirom I	Amerike in sicer 50 komadov za $2.00, 1C0 kom. za $3.60, fineha-
| vanske pa 50 komadov za $3.80, 100 kom. za $7.00 poštnine prosto.
H Pojasnila dajejo in naročila sprejemajo glavni zalagatelji za Ameriko:
A. AUSENiK & CO. 82 C0RTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.
^rrm-ur>i,ii>i.i*iMii in—«wm umih i rm ■rMtrwi-mTinvnii———ti »iw.mi.tp,.
Zdravju	11
najprimernejša pijača je
♦♦ L-BJ'SY PIVO^ |
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češk^i brnela. Sadi teg« naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi » »vMt svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Uelsy pivo je najbolj priljubljeno tei ge dobi r vscl t&v-jiin gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Gee, Trmvaiksr-jn 6102 St. C 1*1» . ^ £ kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY \
CLEVELAND, O.	I i
""^gpttnwiMm mm^	'
TOBAK in njega znanstvena prireditev
način prirejanja.
Tobak je rastlina in za človeško rabo se <ia mora ravno tako pripraviti, kakor ee pripravi drajre rastline. Med dobro prirejenim tobakom in SUROVIM ali pa tudi 1© OSLAJENIM i.- ravrio taka razlika, kakor med dobro in le n«l pol izkuhano.jedjo. Prepariranje nosljanea je za tCkak javno ono, kar je kuhanje za jed iavlezadle za vino.
Nosljanec Je zaaostvea o prirejen tobak za človeško rabo.
ČEMU IMAJO LJUDJE RAJ5E COPENHAGEN, KAKOR DRUGE VRSTE TOBAK ZA ŽVEČENJE?
Ker je izdelan iz najboljšega in najčistejfega tobaka in ker ima tkrajno dober duh. Ker ohrani svoj duh in tudi b^ojo moč. Ta tobak je tudi ekonomičen, ker traja dalj časa, kakor drugi. Ta tobak ni treba žvečiti, temveč dene naj $e ga ▼ oeta (med dolenjo ustnico in čeljustV Njegova slast je sladko-hladna, prijetna in čiBta.
Ta tobak je znanstveno prirejen za človeško rabo.
Jamstvo kakovosti In čistoče.
Copenhagen Snuff je izdelan iz najboljšega, starega in dobro diSečega tobačnega listia, kteremu je pridejan dele« povsem čistih tobačnih zmesi. Prepariranje bako, da muie odvzeta vsa grenkoba in kislina naravnega listnatega tobaka.
F»az»t«—Viremitele malii komad ali čik Copenhagena, ker inače bodete mislili, da je premočni. Copenhagen Snuff obstoji ir malih srnic čistega, dobrega tobaka za čikanje in vsled tega je njegovo moe bolj občutiti, kakor pri Hstnatein tobaku, oziroma razmerje je ravno tako, kakor pri kavi, kajti drobno semletakava je vedno močnejša, kakor ona, ki je v debelih zrnih.
C ipenhagen Snuff je nnjboljil tobakza člkanjo na avetu.
[AMERICAN SNUFF COMPANY, Dpt 111 Fifth Avoue, New York, N. Y.
CARNEGIE TRUST COMPANY?]
115 Broadway, New York.	I
Glavnica in prebitek................$2.500.000,00
Depozitarna za državo in za mesto New York.
L'RADMKI:	, ,
J. B. Rbictimann, President.
James Ross cuaftax, Vice-President. Kobekt L. Smith, Vice-President. Stanton C. Dickinson, Treasurer. Robekt B. Moorheau, Secretary. John J. Dickinson-. Jr. A«s'nt. Treas., Ai.bkrt E. Chanplkr, Ass't" Sec'y., Lawickme A. Ramaoe, Trust Otlii-er. Oiiari.es E. Hammot, Ass't., Tr., I l.HvisrrEk G. Ball, Auditor, Chan. M. Scism, Ass't- Auditor, Philip J. / K;isv, Jr., Cashier.	I
Določena depozitan\a za New York Cotton Exchange.	4
New York I'rxauce Kxchan^e in New Y«;rk CofTie Kxthansto.	1
Znntopnik državne bln«a}nc za državo Tennessee.	1
Carneuie varnostne shrambice p oil bančnimi prostori.	t
svojega dobrega prijatelja Antona ! Bonaventure. ki je v denarnih transakcijah že dokaj izvežban. In Anton Bonaventura mu je nasvetoval, naj ^e obrne na krščanske socijalce in na i papeževega nuncija na Dunaju, ki i bodo njegovim prošnjam prav gotovo pristopni, ako jim bo obljubil, da {' bo vodil v Bosni tako ''narodno** jw>-litiko. kakor si jo žele <;oni gori". Dr. ; Stadler je poslušal Bona vent urin nasvet in se je napotil na Dunaj, kjer j \ upa lobiti poiEoe. kakor jo je., dobil .njegov bratec Anton Bonaventura. t ko je bil zaradi zanikarnega gospo-'darstva na gornjegradski graščini na ' robu gmotnega propada.	: i
i
BALKANSKE NOVICE.
Zaroka srbskega prestolonasledni- i
ka. Sofija, 20. jan. Nekateri li.-ii trdijo, da je obisk srbskega kraljeviča , I Aleksandra, ki je dospel nedavno v S<,f'ijo. v zvezi s kraljeviče v o zaroko s priiieezinjo Evdoltsijo.
RAZNOTEROSTI.
i
Slovaške "Narodne Novine" slave	;
letos jubilej petdesetletnice izhaja-	:
nja. Začele so izhajati v Pesti pod	:
imenom " Pešt-Budimske vedomosti"	i
pozneje pa so sprejele ime "Narodne	s
Ncvine" in se preselile v Turčarski	j
: St. Martin, središče slovaškega du-	j
ševnega življenja.	x
Pri svatbi aretovan. V Lorienfu
je bil nek vojak 1. topničarskeara	\
polka aretovan v trenutku, ko se je	t >
Miotcl po poroki vsesti za mizo.	j
Sva t je so bili dobre volje, ko so sto-	]
pili v dvorano orožniki in aretovali	■
■ topničarja. ki je nekaj dni pred po-	j
: roko izvršil veliko tatvino.	(
Vstaja v severni Perziji. Petro-
urajski "Rus" poroča, da imajo u-	(
pomiki v severni Perziji, ki hočejo	i
starega šaha poklicati nazaj, velike	i iisptv.ie. Vse poti iz elburškega i>o-
Gforja v Teheran so uporniki že za-	, sedli. 'Nova vlada se pripravlja lia
vojsko proti njim.	^
Stavka poljskih šolarjev v — čeških občinah. Češko-poljski sjxtr na Tešiskem se je tako poostril, da so začeli Poljaki dne 17. jan. s šolsko i stavko v čeških občinah Pol jski O-stravi in Miehalkovieah, ki nočeta i am sezi«lati poljskih ljudskih šol o-j zir. urediti poljskih vsporednie na čeških ljudskih šohiOi tako dolgo, do-; kler Poljaki ne prevzamejo v Itich-valdu v obč. oskrbo obe ljudski šoli | Češke šolske matice, kateri obiskuje (JOO čeških otrok.
Pet otrok je zgorelo. Krakov. IS. :an. V vasi Lipici pri Rohatvnu je kmet Kozakov, ki je odšel s svojo že- i no na polje, zaprl svojih pet otrok ■ hi<o. Cez nekaj čas so sosedje za- f pazili, da hiša gori, a predno so mogli razbiti vrata, so se otroci zadušili in zgoreli v plamenu.
Tri morilce so zaprli v Parizu. — Ilamelet, Bayard in Letkou so vspa-vali vdovo Cailand. hišnico v ulici Or-ehampt, jo zadavili in jo oropali vse-^a denarja, katerega je prejela hišnica kot najemnino za mesec januar.
Nemško nasilstvo. V Lihnu v pl-zenskem okraju, so napravili češki
v v	v	I
starši prošnjo za češko šolo. Nem-
škutai-ski hišni posestniki so takoj	^
nato odpovedali 7<) češkim rodbinam	1
stanovanje, katero morajo izpraznili	1
po tamkajšnjih postavnih določilih v	1
J.4 dneh. Nemška brutalnost je po-	'
vsod enaka!	"
Beg iz ječe. — Tz ječe Saint-Gilles	1
v Belgiji je pobegnil Pallaert. Zaprt	'
v posebni celici, kamor so ga prenesli	1
radi njegove srčne hibe, je spilil
mrežnato okno. skočil na sadni vrt, C
i
preplezal dva zidova visoka G—S me- * t rov in stopil v avtomobil, ki je že 1 čakal nanj.	7
Na cesti lakote umrli. — V Madri- 1 du so zopet našli moža in .ženo mrtva na tleh. Zdravnik je dognal smrt * vsled lakote. Do sedaj je umrlo v s Madridu letos že 9 osob lakote na ( ulici.	1
Z revolverjem streljal na duhovnika ' v cerkvi. Iz Rima poročajo: Ko je
-r--p
lijihova privlačnost je brezmejna.
Ciisti turški tobak, kterega se rabi pri izdelovanju je tak, da se te cigarete vsakomur priljubijo. Iz tega tobaka se izdelujejo le najboljše in najdražje cigarete, kterih. si ne more vsakdo privoščiti, Vse to smo pa spremenili in sedaj seje med našimi kadilci našlo mnogo kritikov, kteri nad vse hvalijo
Turkey Red Cigarettes
■■■■■ni^m	našemu velikanskemu nakupu ^^ F^SBMV^HS^tobaka — ki je bil look.-at večji od
M fTTff3nW nT	vsakega druzega nakupa — se je za-	M If-*
IkyyiU^JHJ H	hvaliti, da zamoremo dajati te vrste	3 ! I^RKEYj^FT)	/ b
HflB^pH|PQMH|H M	cigaret deset komadov za deset	M II ^^J^tu«	J m
yKrlp 1 Bogate, lepo dišeče in lahke. I h^^M^I
sSm^j&j	fl Izbran turški tobak in krasen duh je	P	— ^ ■ ^^ j m
mrjpr	11	kterih je vse, kar je slabo, odstranjeno.	jr£
■■HmS^BhHH m Njih vonj in okus mora zadovoljiti	=— -- <|>||_
in	vsakega kadilca. Tudi predseiinik Zje-	—	^^Trmr
S^I^M^uLa^l In	dinjenih držav ne more kaditi boljših ci-	E
BBaaaaŠMgEa|||aaj=|^^	garet, kakor jih zamorete kaditi Vi, ako ^
kupite Turkey lied Cigarete.
10c, za 10 Pri vseh prodajalcih cigar. Kupite danes jedno škatljo. Poskusite jedno in prepričajte se.
t
S. ANARGYROS, A Corporation, owned by the AMERICAN TOBACCO CO. --------J
lioiel nedavno maševati župnik Otteli v bližini lirescie s svojim ki.adjutoi-jem. je. planil nena loma izza oltarja nek -tar mož ter začel streljati na duhovnika, ki sia se zgrudila težko ranjena na tla. V cerkvi je nastala grozna panika. Duhovnika so prepe- • ijali v bolnišnico. Napadalen, neki Crozzi. so aretovali in odpeljali v norišnico. ker je slaboumen.
Francoski uradni jezik v praškem občinskem svetu. Praga. IS. jan. Mestna občina je doslej izdajala statistična poročila tudi v nemškem jeziku. Sedaj jih je začela izdajati samo v češkem in francoskem jeziku.
Vojaški uradnik — italijanski vohun. V Dunajskem Novem mestu so dne IS. jan. zaprli nekega topni-čarskega vojaškega uradnika, ki je italijanski vladi prodal posamezne dele novih bon.b. ki jih sedaj preizkušajo. Tako je izdal sestav novih bomb. Izročili so jra garuizijskemu
sodišču. Pri ukradenih kosih se je šLo za neko novo iznajdlio, ki omogo-f-i'je, da se bomba z ver-jo silo razleti na mnogo več »lelov kot d<».-lej.
HARMONIKE
bodisi Vakor5nekoii vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem žc nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem k r:\ujske kakor vse druge harmonike te r^čunirn po delu kakoršr.o kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.	~
JOHN WENZEL, 1017 E.62na£tr.. Cle*eW3 O.
: OGippig generale Tiansatlanlipt. -
o	r Francoska parobrodna družba.]
a
Direktna čiia do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in LjoKljane.
Poštni parniki zo:
Provence"	na dva vijaka..................ton, no.of»o konjskik moU
l.abavoic"	" '< » ..................12,l'0t) " 25 0<N) «•
•'La Lorrtine	" " " ................1 "> i OO «« "" (HO •• "
"I.a Tonraine"	44 "	.....'.............1(*,	« •
•LaBretagne"................................ g c. ,, C()0
La 'jaseogne ..............................................................u u>000 „
Glavna agencija: W STATE SI., NEW YORK
corner Pearl Street, CfiCEebrougb Buildiaj?.	.
Parniki odplujejo od sedaj naprej veauo ob četrtlJ^ a7 uri dopointui« h pristanišča štev. 42 North River, o'oMorron St., xN. Y.:
•LA TR0VENCE 17. febr. 1910. 'LA LORRAINE 10. marca 1910.
I.a Uret:iiyje	24. febr. 1910. * LA PROVENCE 17. marca 1919.
LA SAVOIE	marea 1!>!H. 'LA TolTRAINE 24. marca 19lt.
POSEBNA PLOVITBA. V HAVRE:
: Poštni parnik LAJGASCOGNE odpluje dne If), februarja ob 3. uri pop. Parnfci z zvezda 'r.mrin. ,aal Imajo po čta vijmlia.
i	R'iL^ A^i Kozmiriski, generalni arjent za zapad,
71 Dearborn St., Ch;caeo. It.
Avstro * Amerikanska črta
j preje bratje CosulioHj	(
Sajpripravnejša in najcenejša parobrodna črta ?a Slovence in Hrvate.
Novi parnik na dvar vijaka "Martha W a s h i n gton
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka
Cene vožnih listov iz New Torka za I1L razred so 4k
Vsi spodaj naveden>novi parobrc-	TRSTA............—-—....................
^di na dva vijaka imajo brex-	LJUBLJAHB.....................................s&ge
žični brzolav:
J	BBKE.............................................. 38^1
ALICE,	LAHKA,	„
1	zagreba......................................... 3926
MASTLLA WASHTETttTOIT
KART/O v CA....................................
ARGENTINA.
n. RAZRED do
oceania.
TRSTA ali REE B.............. .....ttSft aof ml ah f fftff
jPjpjPS BROS. & CO., Gen. Agent«, 2 Washington St, New Tcrk
^jftKmA^rw«*« !
Vstanovljena due 16. avgusta 190S«
Inkorporlrana 32. aprila 1909 v državi Ponna.
t sedežem v Conemaugh, Pa.
GLAVNI UHADNIKIi	.....~......
'frtdsednik*: MIMAEL BO VAN S£K, S. F. D. No. I, Con*m**gE, Ps.
Podpredsednik: GEOBGE KOS, 624 Broad St., Johattoirs, P*.
Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Bor 328, Conemaugb, P*.
Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Bx 523, Conemangt, Pa.
Blagajnik : FRANK SEGA, L. Box 238, Coneniru#h, Pa.
Pomolni blafaj.: IVAN BREZOVEC, P. 0. Box 0, Coattituffi, Pa.
ITADZ6 RNIKT:
JAC#B KOCJAN, preda. nadr. odbora, Box ROS, ConemaagK, Pa.
FRANK PERKO, nadzornik, P. O. Box 101, Coiwrna^k, Pa.
JOSIP DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Conenuajh, P».
POROTNIKI*
1L0JZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa.
MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Celo.
IVAN GLAVIC, porotzdi., P, O. Box 323, Conema^b, Pa.
HM0VNI ZDRAVNIK«
B. 2. 1. BR1LLIE1, Graave 84., Coaeaoa^K, Pa.
Ctajaaa raštra, eaLroaun *jiM vradniH ao vljudno prolenl joSilja." <i«nar naravno it am blagajniki, ia mi komar dmfem, ik drnff« dopise pa aa glavnega tajnika.
V »lučaju da opazijo iraltrmd tajniki pri aietefenilt poro&iD*, u-i •ploh kj«rasibodi r poročilih glavnega tajnik a kake pomaajkljivv»d, naj ^ M to nem od orna naznani aa mrad fl stmji tajnika ^ m v prihodnje : popravi
_Pr«Itv«Hw t.jaril» J* "GLAS NATRQDA .
V padisahovej senci
Spisal Karl May; za G. N. priredil B. P. L.
SESTA IN ZADNJA KNJIGA.
Z XT T.
- (Nadaljevanje.) r	^
f' Tega pač ni mogoče »lr.TjIt i. *'
"O. vendar! Baje -< dobijo ! j udje. ki znnjo narediti ogenj, ki gori! pod vodo. Alahu bodi I:vala, da - a.o z golim Grahom odili! Kaj naredimo j
"Počakajmo še nekaj ca-a hi po.*ku>iii!o. ."e ii^u-oi-e brc z nevarnosti ; pri i i v rov.*'
Ko poteče nekaj minnl, ne da bi še kaj slikali, se vrnem z HaleiY>;n ' v iio Inik. Mnogo kamnov leži po tleh in čini dalje un-va, tem več jih je. Stene kažejo nevarne razpoke; klju|j|temu greva previdno naprej, dokler ne prideva do prostora, kjer je rov p.»polnoma zasut. Vrneva >e. Zakaj naj bi se podajala v nevarnost, ko ni več treba. Jetnika sta oproščena in ! dra-o nas nič ne briga. Gledati moramo samo, da pridemo na zumsko ■ površje.
Stoj lut moramo ne-ii in tudi Galingre potrebuje podporo. Ker pa pred v-, m rabita svež zrak. ju najprvo ukrcamo. Ko p<-;dem<> do vode. ju dvignemo v Čoln. Tudi jaz «rem v t.-j-a. da vodim krmilo. K«,nad;i sledi z i drugim močnim možem, da bi ves al a. Drugi morajo čakati, ker za več. i kakor za en čoln, ni prostora,	'
j	. . . .	--	I
Ko pridemo na prosto in nas vidijo na obrežju stoječi ljudje, zaže-ncjo glasujk<|Čanje. Mnogo od njib kaže na višino na pečine; idrugi vpra-I šujejo, če .- e je posrečilo najti iskane in ko gostilničar to vprašanje pot-rdi, : dirjajo v -meri z našim čolnom proti vasi.
Drum čolni čakajo v prosti vodi na nas. Gostilničar prestopi v naslednji čolr, da bi ga pripeljal do rova. Obeh ne rabim več, ker žene čoln voda in je treba Samo še krmariti, da s=e vstavim pri mostu.
Tam ;;as pričakujejo ljudje, ki so se jako požurili in nas prehiteli.
Oba oproščenea vzamejo iz čolna in ju nesejo zmagoslavno v sobo. kjer >edi Anglež pri Žutu še vedno tako, kakor smo ga zapustili.
Sedaj prihajate, Master," pravi. "Je jako dolgo Časa trajalo. Ali i sta ta dva iskana?"
"Da. Va-a tovariša sta. s kterima ste tičali v rovu."
"Wed: Naj si ojrledata malopridneža, kteremu se imata za ječo zahvalili. Najbrže ga obdarita."
Ljudem ne zaupam kljub veselju, s kterim sprejmejo oprosoenee. Dr. se ne bi mogli s pogledi z Perzijeem razumeti, dovolim samo onemu, ki vodi Sfojkota. da nam sledi v sobo. Galingre naredi teh par korakov brez
pomoči.
Lahko si je predstavljati, s kakimi pogledi in besedami pozdravita svojega mufilea. Pogledov ne vidi. ker ima oči zaprte, in za besede se ne bripa. Tako je, kakor bi sovražno poživilo Stojkove noge. Iztrga se Škipetarju. ki ga podpira, hiti k Žutu, ga sune z nogo in pravi:
"1'jusiu kepek — pes, garjev! Alali je dopustil, da sem prišel iz ^ tvoje roparske jame. Tvoja ura je prišla. Tulil bodeš vsled muk, ktere ti pripravim!"
"Da." mu pade Galingre v besedo, "stoterokrat naj se pokori za to. kar se je na 1 nami in mnogimi drugimi pregrešilo.
Tako ira začneta z nogami suvati, da jima moram zapovedati:
"Pustila ga! Saj ni vreden, da bi se <ra z nogami dotaknila. Drugih I je dovolj, ki bodo prevzeli rabeljski posel."
"Drugi ?' zakliče Stojko in oči se mu jezno zabliskajo. "Kaj rabim druge! Meni je zapadel, meni! Jaz sam hočem prevzeti maščevanje!"
"O tem govorimo pozneje. Saj ni samo tebi, ampak vsakemu izmed Unas zapadel. Zadovolji se sedaj s tem. da si oproščen. Pusti si prinesti; , rak i jo in vdrgni z njo noge, ker mislim, da jih bodeš kmalu rabil."
Obrnem se k možu, ki ga je privedel in pristavim:
"Zakaj ste takrat, ko smo prišli iz rova, kazali v višino?"
"Ker se je tam nekaj zgodilo," odgovori. "Kara vi j se je moral zru-1 šili: ni ga več videti. Ko smo že nekaj časa na vas čakali..je zgoraj ne*.. znan>ko počilo. Kamenje je letelo na okrog in plameni so švigali visoko v 7.1 a k. Nekaj jih je oddirjalo ob reki tja, kjer je mogoče stolp videti. K, >o sc vrnili, so rekli, da je izginil."
' Najbrže je uničen in z njim tudi šalit. Žut je najbrže položil eno rdi v(<- min. da bi vhod od zgoraj onemogočil. Nekdo od nas je bil tako neprevid.-u, da je priŠ-el z lučjo zažigalni vrvici preblizu, nakar je nastala
eksplozija."
"Potemtakem je vse uničeno in ni več mogoče videti notrine v hribu?"
■-To :< Žutu vendar ni posrečilo. Samo šaht je zamašen. Skozi rov p.' ]<■ Še vedno mogoče priti notri. Prav lahko je priti do mučilnic, kjer je
>voje žrive trpinčil."
Sedaj o se vaški 'očanci' zopet zbrali.
K.ij neki Žut čuti. Popolno miren je in se niti ne gane. Dela se : :o. kakor nekteri hrošči, ki se v sovražnikovi bližini poiajijo. Pri in--: n se :.i dogaja v>led smrtnega strahu; pri človeku je pa najbrže sra-:eo\a: je eden vzrokov in radi tega o Žutu ne mislim več tako slabo, kakor prej. Seveda ni pravo čuvstvo. ki mu oči zapira.
/je nas obkolijo in ogledujejo. Častitljivi starček vpraša:
•■Kaj .ie z njim? Xe gane se in njegove oči so zaprte. Ali se je kaj z njim zgodilo?*'	..
••dok, jok!" odgovori Halef hitro. "Ne, ne! Sramuje se!"
Tuli te glasno in zasmehujoče izgovorjene besede Žut a ne predramijo.
"Sramuje se? To je nemogoče! Sramovati se more le oni. ki je kaj neumnega naredil, rini tega moža pa niso nemimi, ampak grozni. Hudič se ne more sramovati. Priplazil se je med nas in nas več let goljufal, i Zadnji dnevi in ure njegovega življenja mu morajo vzbuditi sladkosti, ki ira čaka.io v j t klu. Gospod, ti si. ki si nni potegnil krinko z obraza; ti tudi določi, kaj se naj z njim zgodi."
: .
Sedaj sfopl sfateŠina naprej in pravi:	'j
"Dovoli, da ti jaz odgovorim. Seveda praviš, fla sem samo rudi tega dobil urad, ker ga noben drugi ni hotel sprejeti; o tem -e ne bodemo prepi-' ra?j če je res ali ne; ker ga pa že imam, moram tudi svojo dolžnost izvrševati. Radi ;ega o tem, kaj se naj z Kara Nirwanom zgoifi. nima noben ; drug določevati, kakor samo jaz. Kdor se temu upira, dela proti postavi."
"Tvoje besede se lepo čujejo," meni starec. "Toda videti moramo, če je efendi zadovoljen."
"Zadovoljen bodem, če se bode držal starešina postav, na ktere se sklicuje," odgovorim.
"Ravnal bodem po nj$i," zagotavlja imenovani.
"No povej toraj. kaj si sklenil!"
"Najprvo moramo Perzijca oprostiti vezij."	«
"Ah! Zakaj?"
"Ker kot najpremožnejši in najuglednejši v vasi takega ravnanja ni navajen."
'Rama se z njim kakor z roparjem in morilcem, ne pa kot najuglednejšemu možu v Rugovi!"
"Saj vendar še ni dokazano, da je to storil, česar ga dolžiŠ."
"Ne? — Res ne?"
"Ne. ker to. da si ga videl v rovu. še ničesar ne dokazuje."
"Toda tukaj stojijo tri priče, ki lahko prisežejo, da jih je pustil zapreti!"
"Potem je šele p i položeni prisegi njegova krivda dokazana; jaz sem le navaden muhtar — župan — in ne smem od njih vzeti prisese. Dotedaj velja Perzije za nedolžnega in zahtevam, da »a takoj oprostite."
"Kje in kdaj se bode prisega položila, mi je vseeno. Prepričan sem o njegovi krivdi. Sicer pa si kot muhtar za vse, kar se v vasi zgodi, odgovoren. Če ne veš. kterega zadene krivda, te bodem pustil zvezati in prepeljali v Prizren k mutesarifu."
' • Oosr od !" * zakliče prestrašeno.
"Da, to bodem storil! Hočem, da ga za storjena hudodelstva doleti zaslužena kazen in če so ga nočeš polastiti, si njegov sokrivec in bodem s teboj tudi kot z takim ravnal. Menda si že uvidel, da se z menoj ni šaliti. Pazi. da ne obudiš moje sumnje!"
V zadrego pride, ker -em pač pravo zadel. Tudi. če ni Žntov zaveznik, si menda iti sli, da qiit..yeč koristi, če se postavi na njegovo stran. Od qienc, kof tujca nima, ničesar pričakovati. Moja grožnja pa ima zaželjeni v -peir. ker vpraša precej poparjeno:
*	* No; kaj zaljte*aš> .da se zgodi i4
"Z»htevafB..da pošlješ takoj -ela v.Prizren, ki naj naznani, da je Žut -
vjet. Tam «o pa dišati o vi dragom-i. Mutesarif naj takoj pošlje častnika ..potrebnim možtvom, da odvedejo jetnika in njegove tukajšnje sokrivce. Preiskava fe mora vršiti v Prizreiiu--"'*
•	Kako pr. prideš na misel, da ima tukaj Žut zaveznike?"
"Zdi se mi tako, in gotovo vem, da -e ne motim. Zdi r-e mi tudi. d.i spadaš ti k temi in se bodem tudi potemtakem napram tebi zadržal."
"Gospod, take žalitve si moram najstrožje prepovedati! Xa kak način pa bi bilo mogoče najti njegove zaveznike?"
(Dalje prihodnjiij
SLOV. TRGOVSKI POMOČNIK
išče slnžbo; izvežban je v trgovini z mešanim blagom, zmožen slovenščine. angleščine in nemščine. Naslov:
<3104 St. Clair Avenue, N. E,. (11-14—2)	Cleveland, Ohio.
Kje je FRAN GRŠINA ? Doma je iz .Gornjega Zemna pri Ilirski Bistrici. Pred par leti je bil na Arrow. Pa., in sedaj ne vem, kje-še nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi naznani, za kar bodem zelo hvaležen, ali naj t^e pa sam javi. — Frank Vičič, P. O. Box 204, Hallton, Pa. (11-15—2)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Minnesoti naznanjamo, da je g. JAKOB ŠKERJANC pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Xaroda". Omenjeni je namreč nesposoben za težko delo, vsled tega ga rojakom toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Kje je moj brat JANEZ JERMAN? Doma je iz Cerknice pri Rakeku. Bival je nekje v Montani. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahaja, naj mi naznani, ali pa uaj se sam javi. — Jacob Jerman, Box 183, Camp 35, Richwood, \V. Ya. (12-16—2)_
t
j	-n -na pbodaj • -
; hiša s 14 sobami, pripravna za j»et družin, na lej>"m prostoru, v »loven-J ski naselbini, iu sicer zaradi odhoda posestnika v staro domovino. Cena in vse drugo »p izve pri: John Sinur, 1371 E. 391 L- St.. Cleveland. Ohio.
(14-13—2)
pozor krojači!
Takoj labim tri krojače (Ve.-t-i makers), kteri razumejo izdelovati telovnike. (»glasite se pismeno na naslov:
Martin Kotze (Vestmaker). G E. tit h Sr., Kausas City, Mo.
NAZNANILO.
Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da je v korist onemu, ki želi dobro in naravno vino, če se obrne na posestnika vinograda, ne pa . na agente, kteri nimajo svojega vina.
Cena dobremu belemu vinu je 33e galona in črnemu pa 28e galona. far vorne stroške plačate sami. HaoySffi naročil od 50 gal. ne sprejmem.
Kjer je vas več skupaj, zložite za celo karo, to je za približno 60 sodov in dam znižano ceno, za ktero se pismeno dogovorimo.
Z narofflom se pošlje polovico denarja v naprej in ostanek po sprejemu. Prosim za natančni naslov, kam naj vino pošljem.
Za obilo naročil se priporočam Frank Stefanich, posestnik vinograda, R. R. 7, Box 81,_Fresno, Cal
HO ftlf(ftQQ]u"oželiž,1°tovati
Hu Ullldudrfi,arodo,lu>Tino'
J pisali sa vožnje eene, kretaiije parni kov in druga pojasnila, na tvi dko Frank Sakser Co., 82 Cortiandt St., Now York, N. Y. Ako naznaifi prihod, pričakajo to naš uradnik na postaji in spremi ■ na parnik, vse brezplačno.
POZOR ROJAKI!!
#
Varujte se po nizki ceni ponujana zdravila in oni! zdravnikov, kateri vam hitro zdravljenje obljubujejo.
Ravno sedaj je najnevarnejši čas, ko človek najhitreje oboli. V tem času se naj raj že oglašajo zdravniki-mazači, katc bo ezm niti poznati ne morejo, še manj pa ozdraveti. Ponujajo pa bolnikom po ceni ničvredna zdravila, ki pa več škoduiei kakor koristijo.	J J
f VARUJTE »SEBE. IN VAŠO DRUŽINO. |
Vsak Slovenec mora Čuvati samega sebe, kakor tudi svojo družino pred takimi zdravniki in zdravili. Ne pustite se zapeljavatiin na ta način varati od zdravnikov, katerih nobeden ne pozna. Slavni zdrav-mški zavod COLLINS NEW K0RK MEDICAL INSTITUTE je poznan pri vseh Slovencih, ki mu hvalo dajejo in ga častijo. Tekom pretečenih 13 let svojega obstanka so zdravniki tega zavoda ozdravili na tisoče Slo- jL vencev. Vsled tega se nahaja v tem zavodu tudi na tisoče in tisoče zahvalnih pisem od Slovencev, katerih
drugi zdravniki niso zamogli ozdravit^ ker ne razumejo zdraviti in ne poznajo pravih sredstev in dobrih zdravil. Zdravniška spretnost in čudodelna metoda zdravnikov The Collins N. Y. Mcdicsl Institute je še ""JT
vsakem pomagala.
oz^enih ali sLifinib bolezni, kakor; bolezni pljnč, prs. jeter, črev, želodca mehurja ali bolezni v trrln, nosn, glai nsesin, °čeh,ali akojmate katar kašelj, težko dihanje, bljuvanje krvi, mrzlico" ali vročico, nepravilno prebavo, zlato žilo, reumatizem, tragnje po život "ff^Li av P0™1^™k.n* vrtoglavost, nervoznost, vodenico ali kako drugo živšno bolezen, anemoglost v apoLnem, občevanju, posledice samoizrabljevan. ^ffi^Jl^^t 1Spada"le las ah	kožne bolezni. Vse ženske bolezni, kakor padanje maternice neredno čištenje, neplodovitost, beli tok, sifil
(Tfg? Jetlko ltd- Ako w»aste tajno mežko ali žensko bolezen, ne odlafiajte niti dneva ter pridite oeebno v ta znameniti zavod ali pa pišite v slovenskem jeziku
f The Collins New York Medical Institute
140 WEST 34th STREET - NEW YORK,
kjer ste lahko sigurni, da dobite najboljša zdravila, izborno postrežbo ter bodete pod oskrbo glavnega profesoija in ravn telja tega slavnega zavoda, kateri je ozdravil že na tisoče Slovencev tekom 13 let svojega obstanka tega slavnega dobrodelnega zavoda. Vsakemu Slovencu je znano dobro ime in slovitost THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITU"
da je edini travniški zavod v New Yorku ki se sme imenovati THE COLLI! NtW i UK IV 1*11 OIL AL INSTITUTE m da oglašuje samo zato, da vas ozdravi. Mnogo drugih zdravnikov ki danas po 'č sopisih oglašajo m zdravila po nizki ceni prodajajo, dasiravno niso nič vredna, so pri Collins New York Medical Institu prosili za dovoljenje, da bi se v tem slavnemu zavodu učili spoznavati bolezni in pripravljati dobra zdravila, Ja tudi r
ozdravijo.
JE^ I S0fJjli:.e 1.5 ce1nt°ls: v znamkah za, znamenito, od Dr. E. C. Collinsa spisano knjigo: "Človek, njegovo	^
ziv jenje m zdravje", katera vas poduči kako si aamorete zdravje ohraniti in kako Vam je mogoče	>M
I r\ v slučaju bolezni ozdraveti. To znamenito knjigo bi morala imeti vsaka slovenska družina v hiši	^
-.	-* —	' Aj
Vsa pojasnila in nasvete vam daje ravnatelj sam, ia to zastonj. Pišite ali pa pridite osebno v
Collins N. Y. Medical Institut«
-f-^gu^	140 W. 34tH Street, New York City.
Dr. S. X. Hyndman, Vrhovni ravnatelj.
PE0PES0R Dr. E. C. COLLINS, nstanoretelj Collins N.Y. Medical Institute za dobrobit Stovenca ■ Americi. URADNK ^ 805	^n^UjJ^prmxuiidi. od 10 dopoldan da i urepopoU«*. ObMiUiHt