BLiiSiLO lOCIALiSTlClE ZVEZE lELOVKEBA LJUDSTVA CELJE, 30. SEPTEMBRA 1966 — LETO XX. ŠT. 38 — CENA 50 Gledališka 2 — Telefoni: uredništvo 23-69; oglasi in naročniki 21-27 (21-28) RAZPRAVA PO IV. PIEKIME CK ZKJ reorganizacija zkj Po vojni po prehodu iz ilegalnosti partije v legalnost so se spremenili odnosi med partijo in delavskim razredom. Bistveno so se spremenile naloge partije. Prej je partija pripravljala in organizirala delavski razred za izvedbo revolucije, po izvedeni revoluciji se je pa morala partija boriti za izgradnjo socialistinčih odnosov v naši družbi. Gosopdarska razvitost, družbena zavest delovnih ljudi in mednarodni odnosi so nam otežkočili izvedbo te naloge. Šibkost socialističnih sil je pogojevala nevarnost kontrarevolucije. Vse to je zahtevalo zadnjo stopnjo koncentracije oblasti v rokah partije. Za to obdobje je značilen spor s stalinizmom, ki je zahteval od nas, da poiščemo lastna pota v smeri razvoja socialističnih odnosov. Ta spor je bil eden izmed najpomembnejših političnih impulzov, ki je privedel do postop- nega izgrajevanja samoupravnega sistema. Polagoma smo v nekaj letih do- segli takšne spremembe na gospodarskem področju, pri dvigu politične zavesti delovnih ljudi in takšen mednarodni položaj Jugoslavije, da je to objektivno omogočilo izgrajevanje samoupravnega sistema. Takšna kvalitetna sprememba v naši družbeni ureditvi je zahtevala spremembo v delovanju in organiziranosti partije. Kmalu smo začutili, da smo v paradoksalnem položaju, ko smo na eni strani razvijali samoupravni sistem, to je sistem, v katerem naj bi bila oblast v rokah delavskega razreda, ^o pa jo je imela na drugi strani še vedno partija v rokah. Na to stanje je opozoril do neke mere že VI. kongres Komunistične partije Jugoslavije. Zato, da bi dali poudarka sprejemanju stanja družbenih odnosov v Jugosla- viji, se je Komunistična partija preimenovala v Zvezo komunistov. Toda ostalo je pi»i tem, kajti tudi Zveza komunistov je obdržala isto organiza- cijsko strukturo in ista pravila, ki so bila primerna za Komunistično par- tijo, ko je ta delovala v pogojih ilegalnosti in kasneje revolucije. Ne glede na neprimerne organizacijske oblike smo v kasnejšem razvoju dosegli do nivoja občine, da se je Zveza komunistov polagoma ločila od ob- lasti. Takoj moramo ugotoviti, da ta trditev verjetno ne drži za celotno Jugoslavijo. Že nekaj let je članom Zveze komunistov v glavnem jasno, kako ne smejo delovati, to je, da ne smejo »komandirati«. Manj jasno je, kaj, kje in kako naj deluje Zveza komunistov v prilikah, ko se je ločila od oblasti in ko je samoupravni sistem, kljub vsem hibam, že precej razvit. Istočasno je jasno, da se vodilni organi Zveze komunistov na nivoju republike in zveze niso ločili od oblasti, da torej niso delovali kot idejni in usmerjevalni faktor, marveč kot faktor oblasti. Menimo, da velja ta ugotovitev posebno za izvršne komiteje v centralnih komitejih. Takšno stanje je na eni strani povzročilo premajhno odgovornost in dejavnost članov cent- ralnih komitejev, na drugi strani pa je otežkočalo dobro delovanje članom Zveze komunistov v občini. Že nekaj let iščemo odgovor na vprašanje, kaj, kje in kako naj deluje Zveza komunistov tako, da bo podpirala in usmerjala s svojim delovanjem razvoj samoupravnega sistema. Ker iščemo odgovor predolgo, je Zveza ko- munistov utrpela na svojem ugledu. Zaradi tega izgublja Zveza komunistov vodilno vlogo. Lenin je ob neki priliki dejal: »Kajti premalo je nazivati se avantgardo, vodilni oddelek — treba je tudi ravnati tako, da bi vsi ostali oddelki videli in morali spoznati, da korakamo pred njimi.« Pred Zvezo komunistov je postavljena naloga, da se vodilni organi Zveze Itomunistov takoj reorganizrajo tako, da bodo v stanju opravljati vlogo ter sproti oboroževati člane Zveze komunistov pri nadaljnji izgradnji samo- upravnega sistema. V nadaljnjem obdobju je važno, da najdemo odgovor na Vprašanje, kaj, kje in kako naj deluje Zveza komunistov v razvitem samo- upravnem sistemu in da najdemo takšne organizacijske oblike, ki so s tem sistemom v skladu. JOŽE CERNJAK ^ Prihodnji številki Celjskega tednika — na celi strani — v gosteh znani »bine«, karikaturist Albin Rogelj. PRISRČNE POZDRAVE GOSTOM IZ SRBIJE od ma- ribora do Čateža Jutri zjutraj bodo iz Zi- danega mostu z vlakom od- potovali srbski gostje/ za- stopniki okrajev Kraguje- vac, Kraljevo, Smederevo in Titovo Užice, ki so šestih dneh obiskali vrsto krajev od Maribora do Čateža. Po prihodu v Maribor se je celotna skupina razdelila v dve skupini in medtem ko je prva ostala na mariborskem pod- ročju, kjer si je ogledala raz- ne delovne organizacije in kraje od Ptuja, Murske Sobo- te, Pohorja do Raven na Ko- roškem, je druga skupina pd- potovala iz Maribora proti Slovenskim Konjicam in se zadržala nekaj dalje v obči- nah nekdanjega celjskega o- kraja V Slovenskih Konjicah so si gostje ogledali tovarno usnja in usnjeno konfekcijo ter no- vo naselje v Škalcah z vino- gradi. S predstavniki delovnih organizacij in predstavniki družbeno-političnega življenja v Slovenskih Konjicah so se gostje ob prigrizku tudi pri- srčno pogovorili o zanimivo- stih kraja in občinski proble- matiki. Iz Slovenskih Konjic je sku- pina odpotovala v Rogaško Slatino, kjer so si ogledali steklarno »Boris Kidrič«. Tu so tudi večerjali in prenočili. (Dalje na 2. strani) RAZGOVOR Z ING. MILOVANOM ZIDARJEM, DIREKTORJEM KK ŽALEC ni nas treba biti sram našega kmeta ŽALSKI KMETIJSKI KOMBINAT JE V NEKAJ LETIH DOŽIVEL IZREDEN GOSPODARSKI VZPON. S SVOJO PROIZVODNJO JE DRUGI NAJVEČJI KOMBINAT V REPUBLIKI. V MINULEM OBDOBJU JE BILO VODSTVO KOMBINATA NOSILEC IDEJE O OPREMLJANJU INDIVIDUALNIH KA-IETOVALCEV Z MEHANIZACIJO, ŽALSKI KOM- BINAT JE TUDI PRVI V DRŽAVI DAL V ZAKUP LASTNE TRAKTOR-' JE. KLJUB TEMU, DA JE GLAVNA KMETIJSKA PROIZVODNJA HMELJ, ŽIVINOREJA, PIŠCANCEREJA IN SADJARSTVO IZ LETA POSTAJAJO VSE DONOSNEJŠE IN MOČNEJŠE PROIZVODNE PA- NOGE. ING. MILOVANA ZIDARJA SMO ZAPROSILI, DA BI NAM ODGOVORIL NA NEKAJ VPRAŠANJ, KI ZANIMAJO NAŠE KMETO- VALCE IN POTROŠNIKE. — Tovariš direktor, kaj so dite o vlogi in mestu agrono- ma pred desetimi leti in da- nes? — Danes je mesto agronoma težje in odgovornejše, ker so tudi uspehi in neuspehi vidnejši. To je obenem tudi prednost naših agronomov. — Naša kmetijska politika je v minulih letih doživljala izredno veliko preobrazb. Ko- liko drži očitek, da naše kme- tijstvo še danes ni sposobno preživljati samo sebe? — Ta fabula je zelo relativna. Pred- vsem pa moramo ločiti: družbeni in privatni sektor. To sta dva sinonima — majhen kmet je premajhen, druž- beni obrati pa so preobremenjeni, z dajatvami. Kljub vsemu pa lahko go- vorimo o ekonomski proizvodnji. V državi se 48 odstotkov prebivalstva ukvarja s kmetijstvom. Agrarna pre- naseljenost je ponekod izredno velika. Kmetijstvo še nikjer v svetu nima plačane vrednosti v določenih odstot- kih. Kmet še nikjer ne obračunava vloženega dela, amortizacije. To je< druga plat medalje ... — Kaj sodite o našem kme- tu? — Ni nas treba biti sram našega kmeta! Intelektualno je izredno raz- vit. Je zelo sposoben proizvajalec, iz- reden kalkulant, nezaupljiv in kar je prav — vsak ima h)ke k sebi obrnje- ne. Vsekakor je bolj prožen kot av- strijs'ki, ki ga vsi tako hvalijo. Tudi pri nas imamo kmete, ki so širši, kot pa je ozka njihova kmetija . . . — V zadnjih dveh letih smo bistveno napredovali z oprem- ljanjem kmetovalcev. Ali me- nite, da je teh nekaj traktor- jev in lažjih kmetijskih stro- jev dovolj za potrebno proiz- vodnjo? — Opremljanja ni nikoli konec, ker gre tehnika naprej. Vsekakor ni od- več previdnost ob nabavljanju nove opreme, če vemo, da ne bo racional- no izkoriščena. Kajti primer v Avst- riji, kjer so šele sedaj zaceli ugotav- ljati, da imajo kmetje luksuzno kon- centracijo strojev, ki so pa neizkori- ščeni, ker so jim potrebe narekovali trgovski potniki — je dovolj zgovo- ren. S to našo hajko o opremljanju pa gremo podobno pot, kajti če vemo, da je za naše področje potrebno 300 kosilnic, kaže pa, da jih ne bo dovolj 600, se je potrebno ob tem zamisliti in določiti precizirano organizacijsko obliko opremljanja. — V začetni fazi opremlja- nja individualnih kmetovalcev so mnogi izrazili bojazen pred kapitalizacijo kmeta. Je bil ta strah upravičen? — Za kapitalizacijo morajo obstaja- ti pogoji, torej neomejna posest zem- lje in delovne sile, ki jo obdeluje. Pred desetimi leti bi lastnika desetih milijonov dali na grmado, danes pa marsikateri obrtnilĆ obrača še več sredstev. Veliko denarja še ne pomeni kapitalizacije. Dokler so »škarje in platno« v rokah družbe, ki ima svoj program, dotlej se ni bati kapitali- zacije . . . — Pred in po arondaciji zemlje v dolini so mnogo go- vorili o tem, da se bodo lahko kmetje zaposlovali v kombina- tu in obdelovali svojo ali zem- ljo v kooperaciji. Kolikor ve- mo, je teh primerov malo. Ali je bila to le politična pa- rola? Dalje na 3. strani VREME DO 9. OKTOBRA Padavine z ohladitvijo pričaku- jemo nekako od 29. septembra do 2. oktobra ter okoli 5. in 8. oktob- ra. Vmes lepo, oziroma suho vre- me. razstava vladimirja štovička Celjski Muzej revolucije prireja v občasnih razstavnih prostorih raz- stavo znanega akademskega kiparja — medalj er j a V. Štovička. Avtor je bil rojen J896 v Boš tanj u pri Sevnici, študiral je v Pragi pri svetovno znanem profesorju španie- hi. Že v času študija je dobil vrsto nagrad. V Ljubljani je prvič razstav- njal 1925; od 1926 do 1931 je bil v Pa- rizu, kjer je dvakrat razstavljal in prejel diplomo Mention Honorable. Po vrnitvi v domovino je razstavljal malone po sveh večjih središčih Ju- goslavije, 1946 do 1948 je sodeloval na veliki reprezentativni razstavi na- še umetnosti v Sovjetski zvezi, Češki in Poljski, pred leti na Dunaju, Kai- ru in Holandiji. Leta 1959 je Stovi- ček prejel Trdinovo nagrado. Celjsko razstavo, na kateri bo V. Štoviček razstavil 70 svojih stvari- tev, bodo odprli 3. oktobra ob 17. uri, odprta pa bo do 25. oktobra. Ob- činstvo posebej opozarjamo na red- ko umetniško doživetje. DRAGO STANOJLOVIG »Takole je to, dragi tovariš,« je dejal in hitro prelistoval be- ležnico. Sledil sem prstu, ki je polzel po listu. »Aha, še v knjigar- no skočim, potem se pa lahko v miru pogovoriva.« Šel sem za njim in se stisnil med kupce, bilo jih je toliko, da me je v trenutku obšel dvom v pravilnost razprave o tem, da bi morali zaradi knjig razpisati do- datne davke . . . Med čakanjem sem ugotovil, da vse te mamice in vsa mladež nakupuje le šolske potrebščine. »Nekaj let sem že pri Ingradu. Nakupujem, vskladiščujem, v glavnem se selim z enega gradbi- šča na drugega. Trenutno sem na gradbišču v Teharju, kjer gradi- mo novo valjamo.« — Prej ste omenili, da ste se učili za trgovca, pred tem pa, da ste delali v steklarni? »Živel sem v Slovenski Bistri- ci. Kot fante sem si poSkodoVal roko, granata mi je odtrgala prste na roki. Zato sem moral izbirati poklic, ki bi bil najbolj prime- ren. Pa veste, kako je. Eno želiš, eno pa lahko. Poskusil sem se za- posliti v steklarni, kejr je bil za- poslen že tudi očim. Stiskal sem modele pri pihalcih. Zatem sem napredoval za žgalca razsvetljav- nega in okrasnega stekla. To je bilo v obdobju, ko je bistriška steklarna doživela krizo . . . Mlad sem bil, pa sem si rekel: Cuj Drago, zakaj se ti ne bi kaj učil? Veselila me je fotografija, to ni- sem mogel naprej razvijati. Sel sem za trgovskega vajenca k že- leznini. Pozneje sem delal na ben- cinsik črpalki. Tu sem že bolje zaslužil. Trgovina me je veselila. Pa ti je nenadoma prišlo, kot .arom z vedrega. Zaljubil sem se. Pa kaj boš, tudi to se zgodi. Tako sem se razvnel, da je imel človek občutek, kot da bi samo hlače hodile po cesti . . .« V smehu je raztegnil usta, mi pomežiknil, kot da bi bil jaz kriv njegovemu zadovoljstvu in zatem v smehu z zobmi, kot da bi Mr- zlico zložil na Okrešelj, gromko: »Saj razumete, poročil sem se. Preselil sem se v Celje. Ona je na Otoku imela garsonjero, vanjo sem preselil svoja kovčka in sva začela. To je vse. Zaposlil sem se pri Ingradu.« — Kako vse? »Tako, lepo. V teh nekaj stavkih je vsa moja mladost. Tega, tako sem tu pa tam včasih vasoval, tega ni treba ženi reči — to pa ne bom povedal. Pa tudi tega ne, da včasih utajim kakšen dinar, ki ga postrani zaslužim, da jo pre- senetim s kakšnim darilom.« »Hudiča namalancga, sedaj sem se spomnil, da sem pozabil kupiti solato za kosilo. Danes bova nam- reč doma kuhala, drugače se hra- niva v gostilni, ker žena po službi obiskuje predavanja. Študira nam- reč« Tudi to sva nakupila. Vse sku- paj je zložil v veliko črno aktov- ko — kateri nakupovalec pa nima velike črne aktovke — jo obesil na kolo in se napotila proti Oto- ku. »Tako je to, ona študira — jaz kuham. Pa kaj hočete, ves svet je narobe postavljen. Pa še vedno ženske trdijo, da niso enkoprav- ne. Lepo vas prosim. Izumili so pralni stroj, mikser, bikser, av- tomatinčo kuhinjo — vse za žen- ske. Povejte mi, vi hodite več po svetu — ali je že kdo izumil av- tomat za nošenje premoga po stop- nišču za nas moške. Kakšna ena- kopravnost pa je to potem? No ja, drži sicer, da je veliko teh strojev za nas, ker zaradi preobre- menjenosti žena mi z njimi roku- jemo, toda ali niso bili namenjeni njim?« Z odgovorom sem ga razoča- ral. Ustavil se je in me nekaj ča- sa opazoval. »Sicer pa preidiva na resne teme. Pravite, da bi se radi z mano pogovorili. Da bi pisali o tem. Kdo pa to bere, če danes še kdo sploh časopise bere. — Vi jih ne berete? »Ne, ker sem sit teh problemov. Sami problemi. Ko sem prost, grem h Kladivarju — kegljat. Tam se sprostim. Drugače pa sem do- ma. Razpravljam z ženo. No, kaj me boste še vprašali?« Nani p 1 s m a SO PARNE KOPELI NEPOTREBNE? Pred mnogimi leti so v Celju obratovale parne kopeli. Xjudje iz mesta in okolice so se jih rn- di posluževali, kajti občutili so, da jim koristijo ne samo v hii^i- enskem. temveč tudi v zdravstve- nem smislu. Zdaj pa teh kopeli že dolgo ni več in prebivalsh^^o je prikrajšano. Pri takih kopelih bi lahko brez težav uporabljali tndi dišeč seneni drobec, ki bi ea lahko dodajali. Vroča sopara te- gd zdravilnega zelišča je mnogo bolj učinkovita kot navadna vodna para. Pa, da ne bi mislili, da hočem kaj novega ali nena- vadnega. Podobne kopeli izvaja- jo na primer v Miinchenii že mnogo let in jim tudi na misel ne pride, da bi jih ukinili. Josip Žlof, Bistrica ob Sotli KJE SO CIRKUSI? Po enem letu se vam zopet oglasnih, toda tokrat s prošnjo. Nujno potrebuejmo nekaj podat- kov o cirkusih, njihovem delu in kar je še bolj nujno zame — vsaj en naslov kakega cirkusa. Rada bi torej vedela: 1. Kje cirkusi obstajajo? 2. Kdo se lahko vpiše v cirkus ali cirkuški klub? 3. Naslov vsaj enega cirkusa (kluba), po možnosti tudi več. Upam, da me boste uslišali m mi vsaj delno odgovorili. Vaša zvesta bralka Zvonka iz Virštanja Odgovor bo res le delen. V splošnem je na svetu veliko cirkusov. Znani so ruski in kitaj- ski cirkusi, pa tudi nekateri ev- ropski. Pri nas imamo cirkus Adria v Beogradu. V cirkus se lahko »vpiše« vsak, kdor obvlada cirkuške vrline oziroma ima potrebne telesne sposobnosti. Važno pa je seveda, če ga sprejmejo. Te dni bo na primer gostoval v Ljubljani itali- janski cirkus Orfei; če imate po- goje, se oglasite pri direkciji — morda vas bodo sprejeli, želimo vam čim več uspeha! ŽEBLJICA V predzadnji številki je bilo objavljeno, da minula konfere)i. ca Zveze komunistov v Tovainđ emajlirane posode sodi med naj- daljše pri nas. Tovariši, vi ste napačno obveščeni. Tistega dne ob treh zjutraj je bila le pre- kinjena za nekaj ur, kajti to »ve- liko razčiščevanje« se še vedno nadaljuje in traja. Ure in ure l>osedajo, razpravljajo, sedaj že tudi izven sejnih dvoran, mi de- lavci pa proizvajamo... Pa še to: tisto konferenco bi lahko pre- imenovali, vsaj glede vsebine! Skupina neangažiranih delavcev v EMO NEKATERI NE MARAJO DELA Ni čuda, če jih pa toliko gle- dam, kako lepo žive brez dela. Ali pa poglejte na primer moje otroke, za katere skrbim s svojo plačo (5l642 S-din), pa nas je sedem pri hiši. Vsi so pošteni, štiri šolam. Sosed pa nekaj časa dela, zatem pije, otroci so pre- puščeni samemu sebi. Pred dne- vi jih je socialna delavka odpe- ljala in kot sem zvedel, bo za njih družba plačevala po 80.000 dinarjev na mesec za vsakega posameznega. Se vam zdi to prav? Zakaj ne bi vse take, ki nočejo delati, nagnali trdo delat, da bi si zaslužili ta naš ljubi sociali- zem! F. Jauk Celje Seja komiteja ZKS Celje Na svoji zadnji seji je občinski ko. mite Zveze komunistov v Celju raz. pravi j al o pržigromu dela, posebna komisija pa je člane komiteja sezna> nib. tudi s problemi v nekaterih os. novnih organizacijah Zveze komuni, stov. V tej točki dnevnega reda so zlasti govorili o razmerah v EMU, IFI, Veležitarju, Obnovi in Khmi ter ugotovili, da je v teh organizacijah gospodarska in s tem tudi družbena reforma le začela delovati ter da se spreminjajo tako medsebojni odno- si, kot tudi odnosi v samoupi-avlja- nju. Podobno je tudi v nekaterih drugih delovnih organizacijah, v vseh pa bo treba poostriti osebno odgovornost in se odkrito pogovoriti z ljudmi, ki imajo za svoja delovna mesta premajhne sposobnosti. Pred dnevi je predsednik Občin- skega komiteja Zveze mladine Ce- lje, Stane Seničar sprejel tročlansko delegacijo mladih iz Cilea. Gostje so se zanimali pred- vsem za probleme in življenje mla- dih v Celju, obi- skali pa so tudi tovarno EMO in Velenje. BAZENSKO POSVETOVANJE SEKRETARJEV OBČINSKIH KOMITEJEV ZK Doslednost - pogoj za zaupanje Na posvetovanju sekretarjev ob- činskih komitejev Zveze komunistov celjskega bazena, ki ga je Centralni komite Zveze komunistov Slovenije sklical v pripravah na današnji ple- num, so udeleženci razgovora — pri- sostvoval mu je tudi član izvršnega komiteja CK ZK Slovenije Tine Remškar — največ govorili o polo- žaju in vlogi Zveza komunistov ter o nalogah v zvezi z reorganizacijo. Kot že nekajkrat doslej, so tudi to- krat poudarili, da so vsebinski pro- blemi v delu Zveze komunistov mno- go pomembnejši od organizacijskih vprašanj ter da bi zato njim morali posvetiti večji del svojih prizade- vanj. To pa ne bi smelo biti razlog za to, da bi se organizacijskih spre- memb lotevali na hitro in jih spre- jemali ne dovolj premišljeno in pre- tehtano. Tako so opozorili na vlogo predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki bi naj obravnavalo vsa področja naše- (Nadaljevanje na 4. strani) 7. oktober - Ban artilerije 7. oktobra, vsako leto, praznuje naša Jugoslovanska ljudska armada, z njo pa tudi vsi državljani, Dan topništva. Ob tej pri- ložnosti se še posebej zavemo velikega pomena in junaštva tistih naših borcev, ki so s pomočjo topov branili naše ideale v času, ko je nemški okupator moril, plenil in požigal po izmučeni domo- vini. Zdaj naši topničarji čuvajo mir in svobodo. Pri tej odgOTTom* nalogi jih spremljajo naše misli in želje, da se ne bi nikdar več ponovilo tisto, za kar so mnogi njihovi starejši tovariši darovali svoja življenja. Topničarjem — naše iskrene čestitke! PRISRČNE POZDRAVE GOSTOM IZ SRBIJE Od Maribora do Čateža (Nadaljevanje s 1. strani) Naslednji dan se je skupina od- Mpeljala- v Velen-ji?) kje^ so obiskali '*'ttJvatfi4ii anizaciji poštne službe in sklenili, Delovna organizacija ZlATARM CEIJE Celje razpisuje prosto delovno mesto visokokvalificiranega zlatarja — modelarja, za modeliranje zlate- ga nakita po osnutkih oblikoval- ca, pri Zlatarni Celje, Celje. Pogoji za sklenitev delovnega razmerja: , — visokokvalificiran zlatar, — 10-letna praksa v zlatarski stroki. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih doliodikov de- Jovne Organizacije:'"^' Razpis velja do 10. 10. 1966, oziroma do zasedbe delovnega mesta. I Pismene prijave s kratkim živ- ljenjepisom sprejema tajništvo delovne organizacije. Zlatarna Celje, Celje. JE ŽE STORIL — Mi lahko podrobno opišete mo- ki vas 4£ napadel, premikastil in •oškodoval? vpraša policaj poško- lovanca. I — To sem storil že pred njim, pa |e takoj navalil name. VLJUDNA ODPOVED [šef: — Ne vem kako bomo lah- Fo shajali brez vas, mladi mož, toda M ponedeljka naprej bomo posku- i... Dobje pri Celju Razgovor S Stankom Šušteršičem kmetovaloeni in nekdanjim odbornikom šmarske občine MNOGO JE ODVISNO OD NAS KMETOVALEC STANKO ŠUŠTERŠIC JE DOMA Z VE- TERNIKA, PO DOMAČE PRI KRIŽU. ŠEST LET JE KOT ODBORNIK ŠMARSKE OB- ČINSKE SKUPŠČINE ZA- STOPAL ŽELJE IN TEŽNJE OBČANOV S PREDELA, KI SE JE PO VOJNI LE POČASI RAZVIJAL. PREBIVALCI TE- GA TERENA SO KMETOVAL- CI, USTVARJAJO PA V HRI- BOVITEM PREDELU LE MA- LO TRŽNIH VIŠKOV. LETOS SO ELEKTRIFICIRALI VAS, SEDAJ PA SE TRUDIJO, DA BI UREDILI šE CESTO. Šušteršičeva sama obdelujeta 22 hek- tarov veliko posestvo, zato čeprav drobne otroške roke morajo pogosto vskočiti. Posnetek prikazuje Stanka Šušteršiča s sinom med opoldan- skim predahom. »Kaj ti pomaga udarjati po mizi, ko pa veš, da je veliko krajev, ki so pomoči potrebni, občina pa nima de- narja. Mi imamo le to smolo, da ima naša občina vehko takšnih področij kot je naše. Industrije je malo, kme- tijstvo zaostalo, saj zaradi hribovja sodobna obdelava polj ne pride v poštev, zato je tudi denarja malo,« pravi. »Ko smo se začeli boriti za denar, pa so že druge krajevne skupnosti bile bolj potrebne, odborniki so nas preglasovali, no sedaj se je le obr- nilo malo na bolje. Ali ni bila sramo- ta, da Veternik še dvajset let po voj- ni ni imel elektrike. Ljudje so kriti- zirali, ob zapečkih godrnjali, vse pa se je uredilo, ko smo sami zbrali del sredstev, pokazali voljo in priprav- ljenost. Veste, mnogo je odvisno od volje nas samih.« Tudi z Veternika je krenilo mnogo mladih ljudi v dolino. Letos pa pra- vijo, da jih je veliko ostalo. V zad- njih letih so si nekateri kmetovalci nabavili manjše kmetijske stroje, po oprostitvi davkov so si hitreje eko- nomsko opomogli, saj so pomnožili Živinske črede, uredili gospodarska^^ poslopja. »Zdaj smo začeli s pripravami na podobno, veliko akcijo. Cesto si mo- ramo urediti. Z nobene strani ne mo- reš z motornim vozilom na Zgornji Veternik. Ljudje so pokazali mnogo volje, torej bomo tudi to akcijo uspešno izvedli. Toda potrebno bo še veliko dela in truda.« Preko Veternika pelje planinska pot, po kateri počasi kapljajo turi- sti. Marsikateri se ustavi pri Šušter- šiču, zaprosi za kozarec vina, kloba- so. »Gostilne se tu gor ne splača ime- ti. Mi imamo doma vina dovolj, tuj- cev pa je le malo. Poleg tega z ženo sama gospodariva na 22 hektarov ve- likem posestvu, tu so še otroci in po- tem veste, kako je. Treba je krepko pljuniti v roke, da razbrazdaš te gr- če. Nekoliko si le spočijemo pozimi, toda sedanje kmetovanje ti še pozi- mi ne dovoljuje oddiha. Živinoreja terja svoje.« NEKATERI ZBORI OBČANOV V CEU-SKI OBČINI SO SLABO OBISKANI. ZA- TO SMO IZBRALI SEST OBČANOV IZ TREH KRAJEVNIH SKUPNOSTI OD OSEMNAJSTIH, KOLIKOR JIH JE, DABI NAM POVEDALI, čE SE UDELEŽU- JEJO ZBOROV OBČANOV, IN ČE NE —ZAKAJ NE. ODGOVARJAJO OBČANI Z DOLGEGA POUA, OTOKA IN GABER-JA. IVAN SIMON, i delavec, Smre- karjeva 5: »Hodim na zbore volivcev, vendar se mi zdi, da to nima smisla, kajti doslej se je le malo tega, o čemer smo odločali, sklepali in razpravljali, uresničilo. Me- nim, da je vsaka stvar, o kateri na zbo- rih občanov razpravljamo, pomembna in to tembolj, ker na zborih občanov razprav- ljamo o pomembnih stvareh — žal pa jih potem ne izvajamo. Lahko bi naštel ne- šteto sklepov in predlogov, ki niso bili upoštevani in ne izvajani. Ker tega ni, je bolje, da v bodoče ostajam doma, bo vsaj družina imela več od mene.« ERNA PUS- NIK, trgovka, Ljubljanska 20 »Ne hodim na zbore volivcev, to pa za- to, ker na njih-razpravljajo vedno eno in isto. Pa to ni samo na zborih voliv- cev .. . Sprejemajo sklepe, razpravljajo o njih — izvajajo jih pa ne. Kljub vsem sklepom ni nobene spremembe. Tudi oče ne gre več na zbo^p volivcev.« , RADO BRE- MEC, dipl. e- konomist, Čo- pova 19: »Le redkokdaj se udeležim zbora voliv- cev, ker sem preobremenjen z delom. Ni- česar nimam proti zborom volivcev, na- sprotno, rade volje bi se udeležil kak- šnega, da bi še sam kaj povedal, toda kot rečeno, nimam časa, funkcije zahte- vajo svoje ...« SIRO CAR, de- lavec, Šaranovi- čeva 9: »Doslej sem redno hodil na vse zbore volivcev, če nisem bil slučajno ravno ta- krat v službi. Ugotavljam, da na te zbore hodimo le delavci in upokojenci, mladi- ne, inženirjev, ekonomistov, skratka, in- telegence, te na zborih ne najdeš. Občutek imam, da se mladi ne vključujejo v delo na terenu, intelegenca pa se zadovoljuje že z velikimi dohodki, vse drugo pa ji ni mar.« LENKA AJD- \ NIK, uslužben-i ka, Čopova 12: j »Udeleževala sem se zborov občanov, prej v Gaberju in po preselitvi enkrat tU, na Otoku. Zdi se mi, da pogosto raz- pravljamo na dolgo in široko o nepomemb- nih stvareh, mogoče je za njih to po- membno, zame so to malenkosti, kajti, kaj mene briga kreganje zaradi podira- nja nekega plotu. Po svoje je zanimivo to kreganje, toda . . . Mnenja pa sem, da je vseeno, ali se strinjaš ali ne, spremem- «ip9 riijiTu-kBiiGKflflt a0ttiifVn6tSl'em,i_<;^aJ*; so zbori Volivcev.« iy\f\M\ -iivjriM VIKTOR ŽE- LEZNIK, upo- kojen šofer. Mariborska 5: »Ne vem, kdaj je bil zadnji zbor obča- nov. Delam; če hočeš kaj zaslužiti, mo- raš delati. Penzijo imam, ki niti ni tako velika . . . Sicer pa, če smo si odkriti, kimavcev imajo dovolj, kaj bi hodil še jaz tja kimat. Na volitve grem, to pa redno, to mi je dolžnost.« IV od 2.10. do 8.10.1 Nedelja, 2. 10. 925 Poročila (Ljubljana); 9.30 ^'"ecanje v Tivoliju — odaja narod- zabavne glasbe (Ljubljana); 10.00 J^^etijska oddaja (Beograd); 10.45 pdaja za otroke (Zagreb); 11.30 ^^Petan Tenkeš — serijski film [Hubljana); 12.50 Nedeljska TV ^^iferenca (Zagreb); Nedeljsko po- Jl^'dne; 19.05 Serijska igra (Beo- f^ sledili sodobniki: Fradkin, Hinde- mith, Britten. Zaključni del je bil namenjen narodni pesmi v Lysko- vih priredbah. Prevladovala je mo- ravska pesem, ki je naši zelo sorod- na. Koncert je izzvenel z Brahmso- vo Uspavanko v mrmrajočem zboru. Kar so pisali češki glasbeni kriti- ki o tem izboru, drži v polni mer brez laskanja. Prisluhnti je vredno karakteristiki jezika in barvitosti glasov v odnosu na geografsko jezi- kovno pripadnost. To posebnost umejo dobri interpreti izrabiti v primerjavi z instrumentalnimi re- produkcjami. František Lysek po- ustvarja renesančno pesem, moder- no umetno ali pa narodno s poglob- ljenim stilnim znanjem. Njegovo su- gestivno dirigiranje izvablja iz pev- skih grl maksimalno pevnost od skrajnega fortissima do še komaj zaznavnega pianissima. Reprodukci- ja daje sleherni skladbi vsebino brez vnanjih leskov. Za koncert v Celju ni bilo velike- ga zanimanja. V Varaždinu, kjer so imeli pevci v enem dnevu dva na- stopa, jih je mesto praznično spre- jelo. Mladinski pevski festival v Ce- lju je nosil vse breme tega nasto- pa. Ker v C^lju upada zanimanje, zlasti za mladinske koncerte, bo kmalu nastopilo vprašanje, ali je na- še m-esto še vredno festivalskega imena. Staršem, ki so sprejemali pod svoj krov moravske otroke, je po- trebno izreči pohvalo. A, S. ^rijetno in koristn( Okoli 120 modelov ob godbi in pestrem zabavnem sporedu že nekaj let vsako jesen je trgov- sko podjetje »Moda« v Celju pripra- vilo veliko modno revijo in tudi le- tos se ni odrekla svoji tiadiciji. Na- robe, celo z vso prizadevnostjo se je lotila priprav, da bi kupcem pri- kazalo dosežke jugoslovanske tek- stilne in oblačilne industrije. Letos bo trgovsko podjetje »Mo- da« pripravilo veliko modno revijo 8. in 9. oktobra ob 17. in 20. uri v dvorani Narodnega doma, a v Vele- nju 16. oktobra z enakimi modeli, morda le z nekoliko spremenjenim sporedom. Modno revijo bo sprem- ljala godba trio Eda Goršiča iz Ce- lja, pela bo Višnja Korber iz Za- greba, nastopila pa bo tudi znana zagrebška, humoristka Nela Eržiš- nik. Medtem ko je bil prejšnja leta napovedovalec televizijski reportc Tomaž Terček, ga bo letos zamenji gledališki in filmski igralec KrisI jan Muck. Na reviji bo osem manekenk, m neken in dva para manekenčkov pi kazalo okoli 120 modelov štiriindva se tih jugoslovanskih proizvajala oblačil. Bistveni poudarek revije b sicer na modnih novitetah in pral tičnih oblačilih za jesen in zimo, nekateri proizvajalci so pripravi za revijo tudi povsem ekskluzivi modele. Tako bo med drugimi pri kazalo tudi podjetje »Svilanit« i Kamnika nekaj takih modelov a plažo 1967 in bo izvedlo zanje ras/ obiskovalci anketo; nekaj anketim csv bodo kasneje izžrebali ,jn ji podeUli praktične nagrade. Tudi druga sodelujoča podjetja i namenila nagrade za obiskovalce i vije in tako bo na vsaki predsta izžrebanih nekaj vstopnic, a srečn žem bodo predstavniki trgovskeg podjetja »Moda« podelili praktič« nagrade. Tudi letos je za reviji trgovskega podjetja »Moda« v Celji in okolici veliko zanimanje, zato bt do vstopnice v predprodaji že od oktobra pri poslovalnici celjskeg »Kompasa«. Zaradi velikega zaniinj nja se je zato trgovsko podjetj »Moda« tudi odločilo, da bodo z r vijo gostovali še v Velenju in tal omogočili še večjemu številu obiski valcev, da si bodo ogledali, kaj s jim pripravili najbolj znani jugosl« vanski proizvajalci oblačil in posli valnice trgovskega podjetja »Moda za jesen in zimo. Potrebni enotni normativi v Gornjem gradu so pred dnevi zborovali člani sindikalnih podruž- nic prosvetnih delavcev občine Mo- zirje. Pogovarjali so se o predlogu osnutka zakona o financiranju iz- obraževanja in vzgoje ter menili, da nujno potrebujemo zakon, ki bo v celoti zagotavljal kritje potreb šol- stva in mu omogočil pravilen na- daljnji razvoji Zato so poudarili, da je treba izde- lati enotne normative in kriterije, določiti dejavnosti posameznih vrst šol in še pred sprejemom zakona re- vidirati šolsko mrežo v Sloveniji. Le- to bi morali uskladiti z realnimi po- trebami po kadrih. Ko so razpravljali o velikosti izob- raževalne skupnosti, so se opredelili za četrto varianto v predlaganem os- nutku, ki predvideva občinsko izob- raževalno skupnost za osnovno šol- stvo in varstvene ustanove ter re- publiško za srednje, višje in visoke šole. Poleg predvidenih virov finan- ciranja pa so predlagali, naj bi v sklad za izobraževanje odvajali en odstotek iz osebnega dohodka delov- nih organizacij, ki je bil doslej fa- kultativen. S tem bi se izognili dose- danjemu predlogu o dopolnilnih vi- rih financiranja. V razpravi pa se ni- so strinjali^ s' predtogom.'jki prfe,dvi|- deva združevanje amortizacijskih sredstev, ker pomeni takšen akt po- seganje v samoupravne pravice de- lovnih kolektivov. S tem pa bi bili poleg tega najbolj prizadeti tisti ko- lektivi, ki so doslej veliko vlagali v materialno rast šole ter z samoodpo- vedmi ustvarili boljše delovne pogo- je. Zakon o financiranju izobraževa- nja naj predvidi tudi financiranje delavskih univerz, ker med osnovne dejavnosti delavske univerze sodi tudi dopolnilno izobraževanje. Prav tako je treba precizneje določiti tudi politiko štipendiranja in odnos med izobraževalno skupnostjo in potreba- mi po kadrih. Franjo Novak: Po Jugoslaviji šesta knjiga Vodič po Jugoslaviji je pravzaprav nadaljevanje prve zgodbe o Jovu Omišaninu. V zgodbi, v kateri nastopa Jovo s svojim si- nom Frankom in izletniki — turistič- nimi eksperti iz Anglije, se Frank se- znani v rogaškem zdravilišču z mla- do slikarsko Mirico Stipetič iz Spli- ta. Med njima se splete ljubezenska romanca, ki se konč§ z zaroko in po- ročnim potovanjem v Anglijo. Zgod- ba je živahna in posrečena, saj je postavljena v okolje današnje evrop- ske mladine, ki veliko potuje. Še po- sebej je privlačen ia način obdelave snovi zaradi tega, ker razbija običaj- no enoličje pri opisovanju turistič- nih lepot in zgodovinskih znamenito- sti posameznih krajev ter območij naše dežele. To enoličje je pri ostali turistični publicistiki, zlasti v vodni- kih, že prav nadležno zlo. Zgodba sa- ma pa bralca zelo pritegne, saj tako- rekoč mimogrede, spozna turistične znamenitosti. Vso zanimivo zgodbo spremljajo tudi — zelo nevsiljivo — propagandni podatki o posameznih turističnih krajih. Pomembnost te najnovejše izdaje je tudi v tem, ker je posvečena med- riaVddnerhti turizmu'z geslom: Turi- zem^— mir! dm S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Finci Ž., R. Savič: Mašinski park u poljoprivrednim organizacijama. Sarajevo 1962. S. 25242/4. Ra:kočević S.: Izrada nasipa na savremeni način. Beograd 1947. S. 17894/23. Karadžič V. S.: O iknjiževnosti i književnicima. Beograd 1964. S. 21307/133. Suvremeni pisci Jugoslavije. Za- greb 1966. S. C8. Novakovič S.: Selo. Beograd 1965. S. 5698/393. Konjovič P.: Ogledi o miizici. Beograd 1965. S. 5698/392. Medvešček L: Organizacija pro- daje. Zagreb 1966. Tourismus in Jugoslavvien. Zagreb 1965. S. II 3487. Pešič R.: Radno vreme i njegovo regulisanje na nacionalnom in med- junarodnom" planu. Beograd 1963. S. II 3495/9. Eteželak B.: Organizacija in politi- ka blago\Tieea prometa. Maribor 1965. S. II 3402. Simčič F.: Prispevek k proučeva- nju pasemskih razlik v kaikovosti mesa pri prašičih. Ljubljana 1965. S. II 3405. .etošnji teden otroka Kakor vsako leto, bo tudi le- tos teden otroka v prvem tednu oktobra, t. j. od 3. 9. do 9. 10. Šesti kongres SZDL Jugoslavije poudarjata v svoji resoluciji med dmgim tudi, da je treba na področju otroškega varstva po- večati materialno osnovo za druž- beno skrb za otroke in mladino nasploh, predvsem pa za tiste, ki jim je potrebna družbena pomoč. Javne razpra've o osnutku re- publiškega zakona o financira- nju izobraževanja in vzgoje in o tezah republiškega zakona o otroškem varstvu in otroškem dodatku so bile nekak uvod v letošnji teden otroka. Glede na to, da se otroško varstvo tudi s sprejetjem obeh zakonov ne bo moglo hitro zboljšati, je potrebna predvsem v občini in krajevnih skupnostih neposredna akcija, kako z združevanjem sredstev in razvijanjem tistih oblik dela, ki bodo najbolj ustrezala našim raz- meram, čimveč storiti za razvoj otroškega varstva. V letošnjem tednu otroka se vključujemo v široko družbeno akcijo, ki j,o začenja pod geslom »Čimprej zajeti vsakega pred- šolskega otroka v organizirano družbeno vzgojo«. »Društvo i va- spitanje — Savet organizacija i ustanova za vaapitanje dece Ju- goslavije«. Za vsa Društva pri- jateljev mladine naj bo to v le- tošnjem tednu otroka prva nalo- ga. Razen tega so potrebni še večji napori za razvoj varstvenih oddelkov na naših osnovnih šo- lah, ki imajo za to materialne pogoje. Šolske malice naj preje- ma sleherni šolar. Za učence — \x)zače iz podružničnih šol na centralne šole mora biti zagotov- Ijen topel opoldanski obrok v ob ti ki enolončnice. Prav pri tej akciji (zbiranje življenjskih po- trebšin) imajo člani DPM po- sebno hvaležno nalogo. V tednu otroka oziroma v me- secu oktobru bodo redni letni ob- čni zbori DPM, na področju me- sta Celja pa ustanovni občni zbori društev v okviru krajevnih skupnosti. Dosedanja praksa je pokazala, da se DPM v okviru šolskih okolišev niso obnesla. Na občnih zborih bodo društva pre- gledala in ocenila svoje delo, sprejela pa tudi programe za pri- hodnje leto. Hkrati bodo izvoli- la tudi pionirske starešinske sve- te. V treh krajevnih skupnostih (črešnjice, Šmartno v Rož. dol. in Štore) pa bo treba društva še- le ustanoviti. Občinska zveza prijateljev mla- dine vabi občane, krajevne skup- nosti, šole, delovne organizacije ter društva, ki imajo v svojih programih delo z otroki, da v tednu otroka razmišljajo, kako bi s skupnimi močmi urejali in reševali najvažnejši probleme var- stva in vzgoje otrok na področju celjske občine. Trud bo bogato poplačan. Drago Predan SZDL O URBANIZMU Na zadnji seji je izvršni odbor ot činskega odbora Socialistične zveJ v Celju govoril o urbanistični pf blematiki in v zvezi s tem tudi gradnji samskega doma v Celju. 2 tak dnevni red so se odločili zat ker prihaja na tem področju do ral meroma velikega števila konflikte' ki vnašajo nezadovljstvo med člai Socialistične zveze, hkrati pa ti* številne nesporazume, ki bi jih z iD lo več volje lahko le rešili. IzvrS odbor je v zvezi s temi problemi i vzel nekatera zanimiva stališča in' njih bomo obširneje poročali v pr hodnji številki našega lista. Ob 90-letnici Jurčič - Le vstikovega Tugomer^ 25. aprila 1914 je Slovenski narod objavil naslednjo notico: »Slavnost 500 letnice zad- njega ustoličenja koroških vojvod se bode vršila tudi v Celju v istem velikanskem obse- gu kakor v Mariboru. Nedelja dne 17. maja se je določila za to slovesnost. — Velikanski uspeh, ki ga je v Mariboru dosegel »Volkun« s pevskimi točkami domačega celjskega skla- datelja dr. Schwaba, bo že sam po sebi prir vabil, v Ceije na stotiaie tujcev.« Do te prireditve pa kljub ogromnemu za- nimanju vsega celjskega zaledja ni prišlo, ker so se medtem v Cetljs:kem pevskem društ- vu zgodili nelepi dogodki, temelječi na oseb- nih ambicijah nekaterih mlajših članov CPD, usmerjeni proti zaslužnemu društvenemu pevovodji dr. Antonu Schwabu. šlo je za me- sto društvenega pevovodje. Pri vaji za na- meravano celjsko uprizoritev »Kneza Volku- na« je prišlo do ostrega konflikta med dr. Schwabom in Cirilom Pregljem, ki je tr- dil da ima za pevovodjo ustreznejšo kvalifi- kacijo kot dr. Schuab. Pri tem se je skli- ceval na to, da je v šoJskem letu 1912/1913 obiskoval strokovm tečaj na dunajski akade- miji za glasbo. Ke bomo se spuščali v po- drobnoti nelepe afere, ki je končala z raz- sodbo društvenega častnega razsodišča dne 30. aprila 1914 tako: »CPD ima odslej dva dirigenta, prvi je dr. Schwab, drugi Ciril Pregelj.« — S tem pa zadeva še ni bila kon- čana. Dr. Schvvab je namreč že 22. aprila istega leta izstopil iz CPD, nakar je bil na seji 20. maja izvoljen za edinega pevovodjo CPD Ciril Pregelj. Slovenski narod je 6. maja 1914. poročal, da so pri CPD nastopile neke »težkoče«, za- radi katerih se mora celjska proslava 500 letnice ustoMčenja odpovedati in preložiti na jesen. Iz povedanega je razvidno, v čem so bile te »težkoče«. Ker je v jeseni 1914 izbruh- nila vojna, do celjske proslave nikoli ni prišlo. Tako niti v Celju niti v Žalcu ni pri^.'' do nameravane velike narodne manifestacij^ Proslavo 500 letnice ustoličen j a je naOi^ ravalo prirediti tudi Dramatično društvo^ Žalcu, ki ga je 1913 ustanovil Ivan Prekof^ Ivan Prekoršek je 1913 prevzel v ŽalJ mesto upravitelja tamkajšnje pivovarne ' je takoj po svojem prihodu v Žalec usta^ vil Dramatično društvo, ki je pod njegovv^ vodstvom v lepo urejeni Roblekovi dvor^ začelo uprizarjati gledališke predstave, r. 10. maj 1914 je bil v Žalcu določen ko^c^ v proslavo 500 letnice ustoličenja zadnj^ koroškega vojvode. Na tem koncertu bi ^ ralo nastopiti tudi CPD s »Knezom Vol^ nom«. Zaradi prej opisane krize pa je ^ tudi koncert preložen na poznejši čas. pisnik seje CPD z dne 6. V. 1914. 1.). POSEBNO OBVFSiTimi KOLEKTIVU OD t. OKTOBRA VVAPREJ ^aJDIMO KO- iektivom, simdikalnim podružnicam iv' ostalim posezonske ckvr /a av- tobusne prevoze v najsodohneje ^KKt^'LJKiVIH AVUJtlUSlH lll'A »1V11:,K- CEDES«. IZKORISTITE UGODNO PRILO«- fiOST — ZAHTEVAJTE PONUDBE. VABIMO VAS NA IZLETE: 1. l-dnevni avtobusni Izlet na BELOPESKA JEZERA, OSOJSKO In KLOPINJSKO JEZE- RO. 2. 8-dnevno potovanje z letalom v SOV- JETSKO ZVEZO v oktobru 1966. 3. MOTORIZIRANI TURISTI! Pripravili gmo vam zelo ugodne počitniške aranžmane v PORECU in ROVINJU. 4. KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI! Prijav- llajte se za 2- ali 3- dnevne izlete v TRST in BENETKE. 5. 2 aH 3-dnevni izlet v BUDIMPEŠTO. 6. 2 ali 3-dnevnl izlet na DUNAJ. 7. l-dnevni izlet v TRST. Prijave do za- ključenega števila. 8. LONDON — PARIZ. 8-dnevno potovanje z vlakom 26. novembra 1966. Prijave do 25. oktobra 1966. 9. 8-dnevno potovanje z motorno ladjo »JEDINSTVO« na RODOS in ATENE. Prija- ve do 3. oktobra 1966. 10. 3-dnevno avtobusno potovanje v VERO- NO, VICENZO in PADOVO v času od 27.-29. 11. 1966. Prijave do 10. novembra 1966. 11. RENIECI — 3-dnevno avtobusno poto- vanje koncem oktobra. Prijave do 12. oktobra 1966. 12. 2-dnevni izlet v GORICO in PADOVO. KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kvalitet- nlh prevozov, ki Vam jih nudimo po zelo znižanih cenah v najsodobneje opremljenih avtobusih tipa »MERCEDES«. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- lOiVl OUlSCUt; ICKISIICMO ruUJiiljjc, »KOMPAS« CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. 23-50. MALI OGLASI KUPIM STAREJŠI samec kupi enosobno stanovanje s kuhinjo. Plača dobro. Naslov v upravi lista- , ... MANJŠE posestvo blizu mdustrije kupim. Naslov v uRravi lista. DOBRO ohranjen težji krojaški stroj znamke PFAFF ali Singer kupim. Vladka Lettig, Tomšičev trg 9 — torbarstvo. MANJŠE posestvo z zemljo, eventuelno tudi z gozdom kupim. Plačam lahko v devizah. Pustiti naslov v upravi lista. VEČJO komfortno, vseljivo hišo z večjim vrtom v Celju ali bližnji okolici kupim. Pla- čam takoj. Naslov v-upravi lista. PRODAM SOD 2000 1, dobro ohranjen proda: Miha Puš- , nik, Kalobje 10 — Šentjur. topolino 500 C prodam ugodno. Naslov v upravi lista. POSESTVO — 8 ha zemlje in gospodarsko po- slopje proda: Jože Hrastnik, Strmca — Laško. GUMI voz (20 col) železni, prodam. Naslov v upravi lista . FIAT 500 NOVA prodam. Naslov v upravi lista. TELICO, čisto simentalko (9 mesecev brejo), teža 480 kg, kravo — pomurko (v 4 mesecu brejo) 450 kg, obe vozni in sod 20001 v dobrem stanju (za sadje) prodam. J. Svent, Klane 9, Dobrna. VEČJO količino namiznih jabolk in za stiska- nje ter dober jabolčnik prodamo. Žalec, Celjska 5. DOBRO ohranjen pralni stroj »BILJANA« prodam tudi na ček. Slavica Žakošek, Celje Drapšinova 7. SADNO stiskalnico (1001) na vzmet, nože za ribanje zelja na štiri in pet rezil raznih velikosti prodam. Jakob Pilih, Celje, Trnov- Ije 203. VSELJIVO družinsko hišo v Celju prodam. Informacije: Draksler, Dečkova cesta 26 — Celje. LEPA neobrana zimska jabolka prodam. Casl, Šmartno ob Paki. PRALNI stroj MARIS RONDO s centrifugo — malo rabljen prodam ugodno. Smeh, Tehar- je 14. MOTORNO kolo NSU PRIMA 175 ccm v od- ličnem stanju ugodno prodam. Ogled od 6—14 ure na dvorišču slaščičarne ZVEZDA. ENODRUŽINSKO hišo prodam zaradi bolez- ni. Naslov v upravi lista. SPALNICO z vložki in volnenimi žimnicami ter pralni stroj »MARIS RONDO« prodam. Vprašati: Delavska 25. FIAT 500 (topolino) prodam za 250.000 din Hedl, »AUREA« Celje, Stanetova 22. PRALNI stroj »RONDO« dobro ohranjen pro- dam. Vprašati pri Mariji Videtič, Tovarni- ška 15. t^ESKE (suhe, smrekove) in 30 m podometne bakrene žice za elektriko proda KLUN, Smarjeta 69 — Škofja vas. I<^OMPLETNO zadnjo luč za avto ŠKODA 1000 mb prodam. Naslov v upravi lista. GRADBENO PARCELO v neposredni bližini centra prodam najboljšemu ponudniku. Sedlar, Celje, Gregorčičeva 7/II. "ETONSKO dvozarezno strešno opeTco proda DRAKSLER — Celje, Dečkova c. 26. STANOVANJA Uslužbenka išče sobo s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista. ZAKONSKI par brez otrok išče prazno sobo ^ bližini mesta. Nudi nagrado 500 N-din. DuSan Kecič, Babno 25 — Celje. •^RAZNO večjo sobo s posebnim vhodom iš- čem. Naslov v upravi lista. GRADBENI tehnik išče opremljeno sob9 ali 'Neopremljeno s posebnim vhodom. Naslov upravi lista. ""LADA zaročenca iščeta dvosobno ali eno- sobno stanovanje. Naslov v upravi lista. SOLIDNEGA sostanovalca sprejmem. Naslov p^' upravi lista. ^'<^ZHO sobo s posebnim vhodom v centru ''^esta iščem. Nudim lepo nagrado. Pismene „Ponudbe pod šifro »NUJNO«. ^^REMLJENO sobo oddam. Naslov v upravi 'ista. ^^JHNO in skromno sobico nudim za manj- j'P^Pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi ^Podnajemnici — uslužbenki isčem miaj- sostanovalko. Naslov v upravi lista. ■^iLADOPOROCENCA brez otrok nujno iščeta enosobno stanovanje kjerkoli v Celju ali °''žnii okolici. Ponudbe pošljite pod šifro p"fLACAM 25.000 S-din«. •^KAZNO sobo in kuhinjo v Celju iščem. Na- Jrinnino plačam naprej. Naslov v upravi ZAPOSLITEV GOSPODINJSKO pomočnico z veseljem do gospodinjstva sprejmem. Marija Lavrič, Go- stilna Teharje. UPOKOJENKO za vodenje gospodinjstva dvem osebam srednjih let iščem. Lepa soba — dobra plača. Naslov v upravi lista. ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu od 7.—14. ure ali po dogovoru iščem. Marjana Kle- pac, Celje, Nušičeva 9. GOSPODINJSKO pomončico z znanjem kuhe sprejmem k štiričlanski družini — takoj. Lahko samo dopoldne. Pogoji ugodni. Vera Smid, Adamičeva 9 — Celje. RAZNO PRIMO NSU zamenjam za klavirsko harmo- niko. Naslov v upravi lista. GARAŽO za fička v bližini avtobusne garaže iščem. Horst Hafner, Kersnikova 32a Celje. 22 LETNI Slovenec želi spoznati dekle iz do- mačega kraja. Frank Berger, P. O. Cobra- murra V. A. Cooma NSW Australia. ANGLEŠČINO, nemščino, francoščino in ita- lijanščino instruiram tudi po dopisni me- todi. Branko Kosmač, Celje, Lopata 59. NAJDITELJA ključa hišnih vrat prosim, da ga vrne na naslov: Slomškov trg 2. (pisar- na). NACRTE za stanovanjske stavbe, popravila stanovanjskih in gospodarskih poslopij vam izdelam hitro in poceni. Naslov pustiti v upravi lista. Očividce nesreče, ki se je pripetila dne 9. 9. 1966 ob 9. uri na prehodu za pešce v Vod- nikovi ulici pri Gledališču, prosimo, da se zglasijo pri poškodovanki Ani Stornik, Gre- gorčičeva 6 — dvorišče, (povozil jo je mo- tor), zaradi informacij, ali naj ji sporočijo svoj naslov. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEUE Petek, 7. oktobra 1966 ob 19.30 uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, Go- miera. Premierski abonma in izven. Sobota, 8. oktobra 1966 ob 19.30 uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. So- botni abonma in izven. Nedelja, 9. oktobra 1966 ob 20. uri: Ivan aCnkar: ZA NARODOV BLAGOR. Go- stovanje v Velenju. Torek, 11. oktobra ob 19.30 uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Tor- kov abonma in izven. Sreda, 12. oktobra ob 17. uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Abonma za upokojence in izven. SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE CELJE SPOROČA, DA BO ŠE VPISOVALO ABONENTE VSE DO PREMIERE CANKAR- JEVE KOMEDIJE ZA NARODOV BLAGOR — 7. 10. DNEVNO OD 9. DO 10. IN OD 18. DO 19. URE — V GLEDALIŠKI BLAGAJNI SLG CELJE. . POZIV Ponovno pozivamo lastnike družinskih stanovanjskih hiš in stanovanj etažne lastnine v ož- jem gradbenem okolišu mesta Celja, ki doslej iz kateregakoli razloga še niso prijavili stano- vanjskih površin oddelku za upravnopravne zadeve Skupščine občine Celje, da to zaradi odme- re prispevka za uporabo mestne- ga zemljišča store najkasneje do 10. oktobra 1966. Po tem roku bomo morali vse, ki prijave ne bodo izpolnili, pri- javiti sodniku za prekrške v smislu 34. člena odloka o pri- spevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni vestnik Celje, št. 10 66). Oddelek za upravno- pravne zadeve Skupščine občine Celje NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE ZNANCE, SORODNIKE IN PRIJATELJE V TUJINI JE CELJSKI TEDNIK ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti našo drago mamo in staro mamo Harigo Oprešnik iskrena hvala. — Predvsem se zahvalj,ujemo darovalcem vencev in cvetja, dr. Silanu in dr. Saviču iz Vojnika za njun tnid ter vse- mu bolniškemiu osebju, ki so ji lajšali trpljenje v času njene bo- lezni. Žalujoči sin Ludvik z ženo Luci, sinom Vilijem in ostalo sorodstvo. Canada, Anglija in Jugoslavija. »Komisija za arondacijo in prodajo osnovnih sredstev Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih nepremičnin: 1. V K. O. Senovica, kmečka gospodarska stavba in 800 m* zemljišča — izklicna cena 10.000 N-din. 2. V K. O. Zg. Gabernik, kmečka gospodarska starba in 1180 m2 zemljišča — izklicna cena 6.000 N-din. 3. V K. O. Lemberg okolica, kmečka gospodarska stavba in 51.161 m^ zemljišča — izklicna cena 22.000 N-din. 4. V K. O. Lemberg okolica, kmečka gospodarska stavba in 9.391 m^ zemljišča -— izklicna cena 26.000 N-din. Javna dražba bo na kraju samem/ dne 10. 10. 1%6 in sicer s pričetkom po točki 1. ob 7. uri, 2. ob 9. viri, 3. ob IL uri in 4. ob 15. uri. Pismene ponudbe bo zadruga sprejemala do pričetka dražbe. Interesenti morajo 10% varščino od izklicne cene nakazati na ži- ro račiin KZ Šmarje pri Jelšah št. 5073-1-1114 ali jo vplačati pred pričetkom dražbe v gotovini.« TEHNO MERCATOR CELJE GUBCEVA 2 omogoča svojim cenjenim kupcem — lastnikom tujih plačilnih sredstev — deviz, nakup po posebnih tovarniških cenah nepo- sredno iz tovarniških skladišč za _ J PROIZVODE ELEKTRONSKE INDUSTRIJE: / televizijske, radijske, tranzistonske ih avtomobilske sprejemniki^,^ gramofone, magnetofone, električne števce, TV stabilizatorje, an- tene vseh vrst, ojačevalce itd. PROIZVODE ZA GOSPODINJSTVO: .štedilnike (električne, plinske, kombinirane in na trdo gorivo), dodatne peči, pralne stroje, centrifuge za sušenje perila, hladilni- ke, sesalco za prah, loščilce za parket, električne peči, oljne peči, električne grelce (kaloriferije), mešalce, ventilatorje, bojlerje, na- vadne in avtomatične likalnike, električne kavne mlinčke, kuhal- nike itd, PROIZVODE DRUGE INDUSTRIJE: elektromotorje, elektroinstalacijski material, vrtalne stroje, po- mivalne omarice, kopalne kadi, radiatorje, sokovnike in econom lonce itd. Vplačilo in vsa pojasnila v zvezi nakupa po posebnih tovarniških cenah za tuja plačilna sredstva — devize — lahko izvršite in dobite osebno, pismeno ali telefonsko pri Trgovskem podjetju »Tehno-miercaior« Celje, Gubčeva 2 — devizna prodaja, telefon 23-41 do 43 iintcrno 5 in enotah Trgovine na veliko, ter prodajal- nah Trgovine na malo v Celju in okolici. Blago dobavljamo direktno iz skladišča foo železniška postaja kupca najkasneje v 30. dneh po izvršenem vplačilu. Istočasno obveščamo cenjene potrošnike, da prodajajo vse naše prodajalne ])lago tudi na devize z 10 odstotnim popustom. Z nakupom pri »Tehno-mercatorju« najbolje izkoristite možnost plasmana vaših deviznih sredstev, to pa vam omogoča širok asor- timan blaga, katerega vam nudi naša prodajna mreža. OBRTNI CENTER ZARJA ŽALEC razpisuje naslednji prosti delovni mesti 1. 1 Steklarja - vodja enote 2. 1 pečarja - lončarja Pogoji za sprejem: pod 1. visokokvalificiran steklar s 5 letno prakso ali kvalifi- ciran z 10 letno prakso na podobnem delovnem mestu; pod 2. kvalificiran pečar — lončar s 5 letno prakso. Poleg splošnih pogojev je še posebni pogoj poskusna doba in sicer pod 1. dva meseca, in pod 2. en mesec. ' Osebni dohodek po pravilniku podjetja. S stanovanji podjetje ne raZii>olaga. Prijave sprejema: Odbor za delovno razn>erje podjetja, 15 dni po objavi v časopisu. IZLETNIK IZLETI PO DOMOVINI — organiziramo eno- ali večdnevne izlete po domovini za or- ganizirane skupine po želji. V jesenskih dneh so izredno lepi izleti v Gornjo Savinjsko do- lino, ogled naših zdravilišč, okrog Pohorja in na samo Pohorje, na Dolenjsko in v Ko- čevski Rog, do Kolpe, v naša primorska na- selja ter na Gorenjsko in preko Vršiča do Goriških brd in Vipavske doline. Za šolsko mladino organiziramo na naših rednih in ne- katerih drugih progah izlete s 75 % popustom. IZLETI V TUJINO V sodelovanju s PUT.NIKGM Beograd orga- niziramo IZLETE V INOZEMSTVO. BUDIMPEŠTA — 2-dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. 15 okt. Pohi- tite s prijavami! BENETKE — TREVISO — UDINE — GO- RICA — TRST, 2- dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike, zahtevajte podrob- ne programe. TRST — MIRAMARE — l-dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike, zahtevajte program potovanja. GRADEC (GRAZ) — MARIA ZELL enodnevni izlet za organizirane skupine. KANALSKA DOLINA, VISARJE, GORICA, TRST — enodnevni ali dvodnevni izleti po želji za organizirane skupine. KOROŠKA — VISARJE. Enodnevni izlet za organizirane skupine. DUNAJ - BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, 3-dnevni avtobusni izleti, datum določimo po dogovoru s kolektivom. DUNAJ—brno—PRAGA—S ALZBURG—CE- LOVEC, 3-dnevni izlet za organizirane sku- pine. DUNAJ — SALZBURG — CELOVEC, 3-dnev- ni avtobusni izleti, datum določimo po dogo- voru s kolektivom. CELOVEC — ogled Koroške v enem ali dveh dnevih, datum izleta določimo po dogo- voru. SOLUN -- CARIGRAD — SOFIJA, 8-dnevno avtobusno potovanje dne 6. 11., 27. 11.; rok za prijave je 30 dni pred potovanjem. Križarjenje po Sredozemlju — v 14. dneh si boste z luksuzno ladjo »Dalmacija« lahko ogledali večino sredozemskih držav. Progra- me lahko dobite v naših poslovalnicah. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v naši turistični poslovalni- ci na Titovem trgu 3, ter v poslovalnicah v Velenju, Mozirju, Krapini, Hrastniku in Kr- škem. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemstvu z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in vizumov. IZLETNIK rezervira ležišča v spalnih vago- nih, prodaja in rezervira vozovnice za letal- ski promet za tu in inozemstvo. Poslužujte se turističnih uslug v naših po- slovalnicah. Programe izdelujemo po želji skupin ali kolektivov! Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK Celje TURISTIČNE OBJAVE ZASEDENOST KAPACITET V vseh krajih na celjskem turističnem pod- ročju je dovolj prostora. Rezervacije so po- trebne le za skupine ob sobotah v hoteUh Evropa in Celeia Celje, hotel Paka Velenje in Planinski dom Logarska dolina. V vseh ostalih krajih, predvsem zdraviliških je do- volj prostih mest. Opozarjamo na znižanje cen v zdraviliščih. PRIREDITVE V soboto, 1 .oktobra ob 20. uri koncert god- be iz Apienca — Avstrija v zdravllškl dvorani V Rog. Slatini. V nedeljo promenadni koncert iste godbe v zdraviliškem parku v Rog. Sla- tini, s pričetkom ob 10. uri, 3. oktobra ob 20. uri koncert Koroškega okteta, vsak torek, sredo, soboto in nedeljo godba v zdraviliškem domu in restavraciji Pošta. Godba s plesom vsak dan razen ponedeljka v hotelu Paka v Velenju. Na Dobrni je vsak torek in četrtek v restavraciji Triglav. Na Starem gradu ob lepem vremenu vsako nedeljo popoldne na- rodna glasba. GOSTINSKO TURISTIČNE PRIREDITVE V CELJU V soboto, 1. oktobra otvoritev turistične razstave v hotelu Evropa. V nedeljo 2. oktob- ra otvoritev kulinarične razstave v hotelu Celeia. Obe razstavi bosta odprti od 9. ure dalje. Razstavi bosta združeni s pokušnjo vin, žganih pijač, sadnih .sokov in sladoleda ter kave. Tekmovanje je združeno z zanimi- vim tekmovanjem v gostinskih veščinah, dru- žabnem večerom, na katerem bodo razdeljene nagrade tekmovalcem, sodeloval bo orkester PIPI in pevka Elvira Stelcl. Vstopnice so že na voljo v TURISTIČNEM URADU poleg ki- na .Metropol. Ne zamudite te zanimive prlre- oitve. CElJSKf ROKOMET V MARIBORV V preteklem kolu zvezne rokomet- ne lige so rokometaši Celja gostovali v Banja Luki proti domačemu Borcu in izgubili z 11:16. Ce upošte- vamo renome nasprotnika in njegov domač teren, neizkušenost Celjanov v zveznem tekmovanju in še nekate- re druge faktorje, ki pri takih tek- movanjih vplivajo na eno ali drugo ekipo, ta poraz niti ni tako tragičen. Tragično je nekaj drugega. Kot je znano so imeli minula leta rokome- taši ŽRK Celje svoje »domovanje« na igrišču II. osnovne šole ob Kers- nikovi ulici. Igrišče ne ustreza pred- pisom za igranje v zvezni ligi in zato so imeli Celjani dovoljenje le za igranje dveh tekem na tem igrišču, dokler si ne zgrade novega na Skal- ni kleti. Po obljubah uprave Železni- čarskega športnega društva Celje in drugih odgovornih za izgradnjo ro- kometnega objekta bi naj bil le-ta zagotovo izgotovljen do predvidene- ga roka, se pravi najkasneje do 6. kola lige, ko bi gostavala v Celju ekipa Crvene zvezde. Po izjavah teh odgovornih ljudi so tudi sredstva za objekt zagotovljena! Rokometaši so tako po tekmi s Pančevom začeli seliti tribune, gole in ostale rekvizite na Skalno klet, kjer bi naj bilo zgrajeno novo igri- šče, ki pa zaenkrat še ni bilo uspo- ' sobljeno. Tako so odigrali pokalno tekmo z Ormožem na igrišču gimna- zije. Drese imajo na Skalni kleti, mreže za gole v telovadnici ob Kers- nikovi ulici, žoge imajo igralci doma, treninge pa so imeli enkrat na tem, drugič na drugem šolskem igrišču. In po vsem tem naj športna publika od celjskih zveznih ligašev še priča- kuje kaj več kot častne poraze v konkurenci najboljših jugoslovan- skih rokometašev? Igralci ŽRK Ce- lja se vsako drugo nedeljo vračajo z gostovanj pri drugih rokometnih kolektiviH in govorijo o pogojih, o igriščih in klubskih prostorih, ki jih imajo vsepovsod, istočasno pa izgub- ljajo voljo ne samo do treningov in igranja, ampak do rokometa sploh", saj vidijo, da nimajo niti najosnov- nejših pogojev za to, kar so si izbo- rili v dolgih letih vadbe in entuziaz- ma. Sami ne morejo nič zato. Storili so vse, kar je bilo v njihovih močeh. Kaj pa v društvu samem? Tudi pov- prečen poznavalec športa v Celju se ne more znebiti vtisa, da bi pri ŽŠD Celje ta problem lahko rešili. Kaže, da se tam vse premalo zavedajo, da v ŽŠD Celje niso vključeni le nogo- metaši, ampak imajo v svojem se- stavu tudi klube, ki so morda še bolj množični in še bolj kvalitetni. Tako se je naposled zgodilo to, če- sar se je celjska športna publika ba- la, in čemur se društveni delavci pri ŽŠD Celje niso znali (ali niso hote- li!??) izogniti: naslednjo prvenstve- no tekmo in kot kaže tudi vse osta- le, bodo celjski rokometaši kot do- mačini igrali v Mariboru! Je to fair do celjske športne publike, ki si želi kvalitetnega športa in ki slednjič celjski šport tudi finančno podpira? Je to fair do celjskih rokometašev, ki so se borili za vstop v zvezno ligo tudi zato, da se bodo pred svojo publiko lahko pomerili z najboljši- mi jugoslovanskimi rokometaši? Je to fair do tistih, ki finansirajo šport tudi za rekreacijo športa željnih Ce- ljanov in ne Mariborčanov? Tisti, ki so soodgovorni, da rokometnega igri- šča še ni, prav gotovo ne morejo za- dovoljivo odgovoriti niti na eno teh vprašanj. Odgovorijo lahko samo s tem, da čimprej najdejo sredstva (in najdejo jih lahko!) za dograditev igrišča na Skalni kleti. Pred leti smo imeli v zvezni ligi nogometaše, profesionalce. Končali so neslavno. Vsa športna javnost jih je krivila zaradi njihove neborbeno- sti in »parazitstva«. Bomo tudi to- krat v primeru izpada iz lige krivili športnike? Upajmo da ne, saj bi bila v danih pogojih, ki jih trenutno ima- jo, vsaka kritika na račun neuspe- hov brezpredmetna. Kot že rečeno v soboto igrajo Celjani proti Crveni zvezdi v Mariboru v Ljudskem frrtu. Kaj pa štirinajst dni pozneje? NA RESEVNO Šentjur pri Celju je lep trg, razmeščen deloma na gričevnatem slemenu, deloma na ravnini pod njim. Okolica je zelo lepa. Kotlino omejuje gričevje, na južni strani se dviga iz njega nekaj značilnih točk. V Šentjurju so bili rojeni znani komponisti Ipavci, na šent- iorskem pokopališču Je pokopan junak iz koroških osvobodilnih bojev, Franjo Malgaj. Od gričevja okrog Šentjurja vzbuja pozornost koničast vrh Rif- nika z razvalinami istoimenskega gradu, ki gledajo iz gozda. Tu so našli številne sledove zelo stare naseljenosti, saj je bilo tu pred 2.500 leti naselje Ilirov. Izkopanine so pokazale, da so tod talili železno rudo, izdelovali glinaste posode in se ukvarjali z živinorejo. Rifnik je bil obljuden tudi v keltskih in rimskih časih. Zahodno od Rrifnika je dolinska zveza, po kateri teče p6tok Kozarica. Zahodno od Kozarice se pričenja sleme, ki se polagoma dviga in oblikuje vrh Resevne. Še pozimi 1945 so bili na Resevni hudi boji. Sem sc je iz Zgornje Sav. doline umaknil partizanski oddelek. Nemci so ga napadli in ves oddelek je padel. Na južnem pobočju leže padli borci v negovanih grobovih, nekatere so že odpeljali. Pod vrhom je skupni grob veterinarja Dušana Laha in Cvetke Jerinove, ki ga označuje lep spomenik. Na Resevni (628 m) ima PD Šentjur svoj planinski dom, ki dejansko še ni popolnoma opremljen in je tudi oskrbovan le ob nedeljah. Nad domom je bil v prejšnjih letih razgledni stolp, ki pa že nekaj let razpada in je dostop že ves čas prepovedan; društvo je odstranilo stopnice. Za izlet na Resevno imamo iz Celja ugodne zveze do Šentjurja; od tamkajšnjega kolodvora pelje markirana pot v smeri proti Kalobju. S ceste krenemo na desno skozi vas Hruševec, iz Hruševca pa po »Hudičevem grabnu« pridemo na razpotje dveh cest. Na desno na Svetino, na levo navzgor pa po prvi strmi in drugi polož- ni stezi proti vrhu. Od kolodvora do vrha je dobro uro hoda. Vrnemo se lahko z Resevne proti Svetini, skozi naselje Mrzla Planina pa lahko nadaljujemo pot na Svetino in od tod v dolino mimo Celjske koče. Od tu imamo tudi avtobus v Celje. Čeravno je Resevna majhen hrib, je vendar z njega lep razgled. Dr. Ervin Mejak SLABO ZA CELJE Javna tajnost je, da so nogometaši ŽNK Celja ob startu letošnjega tek- movanja v SNL gojili željo po uvr- stitvi na prvo mesto in s tem kandi- dirati Za vstop v zvezno ligo. Kaj lahko rečemo po nekaj prvih kolih tekmovanja? Celjanom se slabo piše. Realno gledano — s tako igro, kot so jo prikazali v nedeljo, tudi ne more- jo uspeti. Lani ena najboljših repub- liških ekip je tokrat zaigrala prav začetniško in ne vliva nobenega upa- nja, da bo tudi letos zasedla mesto vsaj pri vrhu tabele. Morda pa so zadnji neuspehi le prehodnega zna- čaja. Za Kladivarja je stanje v vzhodni conski ligi slej ko prej nespremenje- no in bo verjetno tako ostalo do konca tekmovanja. Sploh lahko re- čemo, da so v tej ligi mnogo bolje pripravljene akipe iz celjskega, kot pa iz mariborskega področja, saj se pri vrhu držita tudi Šoštanj in Stek- lar, na solidnih pozicijah pa sta še Olimp in Velenje. V podzveznem tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: I. sku- pina — Konjice : lalec 0:2, Rade- če : Got ovije 6:0, Brežice : Vojnik, 4:2, Ljubno : Šmartno 5:5, Senovo : Zreče 4:2, Krško : Polzela odloženo. II. skupina — Šentjur : Vransko 3:0 p. /., Ponikva : Rogatec 2:1, štore : Laško 1:0, Sevnica : Zabukovica 4:1. Mladinska liga — Steklar : Radeče 3:0 p. /., Velenje : Olimp 1:5, Štore : Kladivar 1:4, Celje : Šoštanj 7:2. Pio- nirska liga — štore : Laško 3:0 p. f., Žalec : Celje 0:5, Kladivar : Olimp 1:0. Prva zmaga Naposled so tudi odbojkarice Par- tizana Celje, ki tekmujejo v ženski zvezni odbojkarski ligi dosegle zma- go. V gosteh so imele tokrat ekipo zagrebške Mladosti, ki je prva oku- sila poraz proti doslej vedno prema- ganim Celjankam. Le-te so tokrat za- igrale predvsem borbeno in so izgu- bile le en set, sicer so bile pa v vseh pogledih boljše od izkušene j ših Za- grebčank. Upajmo, da ta uspeh Ce- Ijank tudi ne bo zadnji. Šest naslovov V Trbovljah je bilo pretekli teden prvenstvo Slovenije v mno- gobojih in štafetah na katerem so s precejšnjim uspehom sode- lovali tudi celjsiki atleti in atle- tinje. V celoti so celjski atleti in atle- tinje v članski in mladinski kon- kurenci osvojili šest naslovov re- publiških prvaikov, pet drugih mest in pet tretjih mest. Najus- pešnejši so bUi člani štafete 4 X 1500 m Kovač, Žuntar, Červan in Važič, ki so izboljšali svoj držav- ni in republiški rekord s časom 15:29,7. Med državne rekorderke se je vpisaila tudi mlajša mladin- ka Maroltova v t robo j u s 1017 točkami. Sicer pa so zmagali še Polutnik v teku na 200 m čez ovi- re s časom 25,7, moška štafeta 4 X 200 m v času 1:33,8, Lubejeva v peteroboju s 4151 točkami ter štafeta 4 X 200 m mlajših mladin- cev v čaisu 1:367. ŽRTVE PROMETA PROMETNI NESREČI ZAHTEVALI DVOjc ČLOVEŠKIH ŽIVUENJ Voznik osebnega avtomobila Vinko Sraniel je vozil iz Celja proti Šmarju. Med vožnjo je zadremal, ker v pretekli noči po ugotovit, vah komisije ni veliko spal. Na ravni cesti je zavozil preko levega roba po nasipu in pocj njim zadel v večji izkopani drevesni panj s takšno silo, da je bila sopotnica Terezija Be- denik, roj. 1943. leta iz Šmarja pri Jelšah na mestu mrtva. Voznik in njegova mati An- tonija Šramel pa sta bila teže telesno poško- dovana. Materialna škoda: 8.000 N-dinarjev. Druga prometna nesreča s smrtnim izidom se je zgodila na križišču ceste I. reda v Pet- rovčah pri Žalcu. Voznik motornega kolesa Mustafa Bašič, roj. 1933. leta iz Žerjava je pripeljal po cesti II. reda v križišče ne da bi se prepričal, če je cesta I. reda prosta. Pripeljal je s hitrostjo 70 kilometrov na uro in zavijal proti Celju. V tem pa je iz Celja po prednostni cesti pripeljal z osebnim avto- mobilom Aldo Boštjančič. Motorista je pri trčenju zbilo po cesti 20 metrov, kjer je ob- ležal v nezavesti. Sopotnik motorista Stanko Kreps ni bil poškodovan, čeprav je padel z motorja. V osebnem avtomobilu je dobil lažjo poškodbo sopotnik Milan Markošek. Motorista so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je naslednji dan podlegel zaradi hudih poškodb. Škode je za približno 2.800 novih dinarjev. NEZNAN VOZNIK ZADEL KOLESARJA Kolesar Slavko Štiglic se je peljal iz Ljub- nega proti Mozirju v času, ko je bil avto- mobilski promet precej gost, tako, da so vozniki motornih vozil vozili v kolonah. Te- daj ga je neznan voznik zadel v levo nogo, da je padel na desno stran pod cesto in dobil težje telesne poškodbe: zlom leve noge, zlom- ljeno ima lopatico in nekaj reber. Na kraju nesreče ni bilo očividcev. ŽELEZNIŠKA NESREČA Ob železniški progi Imeno—Sodna vas je šla peš Terezija Bračko, stara 70 let, ko je za njo privozil motorni vlak štev. M-3934, ki ga je upravljal motorovodja Ivan Borišek. Vlak jo je zbil na tla. Pri tem je dobila pre- tres možganov, rano na čelu in desnem sencu ter udarce po nogah in rokah. Odpeljali so jo v celjsko bolnišnico. VOŽNJA NA POKROVU MOTORJA Voznik rešilnega avtomobila Franc Cveblar je peljal iz Celja proti Laškemu s hitrostjo 70 kilometrov na uro, v Laškem pa je do- voljena hotrost 40 km na uro. Na cesti pred zdraviliščem in opazil pešca Miroslava Da- šiča, ki je hodil po sredini cestišča. Kljub zaviranju voznik nesreče ni mogel preprečiti in je zadel pešca, ki ga je vrglo na pokrov motorja, s katerega je padel po sedmih met- rih vožnje. Pri tem si je zlomil desni kolk. Škodo na avtomobilu so ocenili na 3.000 N-din. PREČKANJE CESTE Nesreča se je zgodila na Mariborski cesti v Celju, ko se je v smeri centra mesta peljal z motorjem Friderik Golež. Pred jijim je ne- previdno prečkala cesto Marjana Metež, ki je sicer prej oklevala ali bi prečkala cesto in se zadnji trenutek odločila. Motorist jo je zadel, v bolnišnici pa so ugotovili, da inia pretres možganov. Zaradi močnega zaviranja je bila lažje poškodovana tudi sopotnica na motorju Darinka Sivka. TONE ARNOL: PRVIC V DOLOMITIH Ob osmih zjutraj smo se bližali naši prvi turi. Ko smo gledali, kje poteka smer, je bilo v njej že pet navez. Sami Nemci, pri vstopu pa še dva Italijana. Tako smo čakali kar v vrsti, kot včasih na kruh, ko je bil še na karte. Ko sta Italijana izginila, je prvo dolžino prevzel Elč. Počasi mi je vrv tekla skozi roke. Nisem čakal dolgo, ko sem čul nekje nad nami nadčloveške glasove v nem- ščini, nakar se jim je pridružilo bobnenje kamenja. Od strahu sem tiščal glavo pod ska- lo, kot noj v pesek, ki se skrije pred levom. No, lep začetek in »kompaktna« skala, ki je toliko pripovedoval o njej Cic, »da vse drži za kar primes«. Pa tako je tudi bilo. V celem tednu mi niti en oprimek ni ostal v rokah. Se danes ne vem, od kod je bilo tisto ka- menje. Kmalu sem začutil glas: »Pridi!« Vzel sem Elčev nahrbtnik in pričel. Ko sem pri.šel do njega, sem mu dal nahrbtnik, on pa kline in vponke. Že sem hitel za Italijanom. Tudi Pe- ter in Renato sta že vstopila in v takšnem vrstem redu smo potem plezali do vrha. Ni- koli se nisem učil italijanščine, toda s tistim Italijanom sva se vse sporazumela. Nekje proti vrhu sem se spomnil neke popevke in mu dejal: »Amore, non piangere piu«. čudno me je pogledal in tudi on nekaj odgovoril. Pozno popoldne smo si na vrhu stiskali ro- ker, ter pojedli kompot, prazne konzerve pa postavili tako, da je lahko vsak videl, da so tukaj bili Jugoslovani. Vrv smo zvili, vso ro- bo dali v nahrbtnike in se odpravili v naš šotor. Še danes sem prepričan, da bi takrat doživeli bivak, če se ne bi prilepili ob stare- ga Avstrijca, ki je sestopal z vrha. Prva tura je bila za nami. Med večerjo smo premlevali drugo: raz Paternkofla. Vedeli smo, da je v tem razu plezanje pravo uži- vanje. Zjutraj nismo preveč zgodaj vstali, zato pa stopili malce liitreje do vstopa, visoko nad meliščem. Skoraj ni bilo časa, da bi se na- vezali, pa smo se le, ko smo zagledali nekje v sredini že eno navezo. Prav v tem lepem grebenu pa sva z Elčem doživela veliko ra- zočaranje. Peter 4n Renato sta plezala pred nama. Z Elčem nisva hitela in sva raje opazo- vala ljudi, ki so se pod nama sprehajali, vmes pa ugotavljala, kateri vrhovi so okoli nas. Peter in Renato sta izginila za rob in visoko nad nama sva začutila Petrov glas, ki naju opozarja, da naj vzameva iz nahrb- nika vstopne zanke. »Kako to?« Sva v skrbeh izpraševala drug drugega. Saj v opisu nikjer ne piše, da je tukaj kakšen previs ali pa glad- ka stena, brez oprimkov. Vprašala sva ga, če vidi kje kline in če se morda ni zaplezal. Dejal je, da je polno klinov, samo slabo drže in da je okoli dvajset metrov navpične plati, ki se končuje s petmetrskim previsom. Ra- zočarana sva bila in od strahu so se nama tresle roke, ko sva jemala vstopne zanke iz nahrbtnika, vse kline in vse vponke. Vsak Petrov udarec kladiva je donel votlo. Gotovo je vse zelo krušljivo, sva ugibala. Elč me je preganjal naj pohitim, saj nas lahko dobi noč. »Le kako to, da tega nisem v opisu opa- zil?« je tuhtal Elč. Hitro sem zlezel nekaj metrov navzgor, nato pa sem moral za rob. Poprej sem Elču zaklical, naj dobro varuje. Ko sem s strahom pokukal okoli roba, da vidim previs sem nel(aj metrov od roba za- gledal Petra in Renata. Oba sta ležala na poli- ci; Peter je kadil pipo In tolkel s kladivom po skali. Takoj sem razumel potegavščino in se oddahnil, ko sem videl, da smer poteka normalno. (Dalje prihodnjič) Mladi morilec obsojen v torek je bila pred petčlanskim senatom Okrožnega sodišča v Celju razprava proti Vojku Deršeku, ki je bil obdolžen dveli kaznivih dejanj in sicer uboja in poskusa uboja. Obtoženi Vojko Deršek je v nede- ljo, 12. 6. 1966 ob 16.45 popoldne na gozdni poti Bukovje v naselju Za- grad pri Celju, na pobočju okoli 70 metrov nižje pod hišami št. 136 in 137, ubil Steva Kolariča s tem, da je trikrat streljal nanj iz razdalje ne- kaj korakov iz revolverja tipa »Vic- tor«, kalibra 7,65. Kolariča je zadel v prsi, tako da je poškodovanec za- radi notranje krvavitve v nekaj tre- nutkih umrl. Istega dne zvečer okoli 21. ure je streljal na miličnika Jožeta Operčka- la, ko ga je zasledoval po Štefanovi ulici proti Trnoveljski in Mariborski cesti. Miličnika pa ni zadel in je ob- dolženi tako začel izvšitev naklepne- ga kaznivega dejanja uboja iz člena 135/H tč. 4 Kazenskega zakonika, vendar ga proti svoji volji ni dokon- čal... Tako se je glasila obtožnica, ki je bremenila mladega, vendar nevarne- ga morilca, ki je znal ravnati z orož- jem kot pravi gangster. Deršek je šele aprila letos postal polnoleten, bil pa je delomrznež in je večkrat postopal in se družil s sebi enakimi huligani. Pred kratkim je ilegalno prestopil državno mejo in odšel v Francijo, vendar se je vrnil domov. Do orožja je imel veliko veselje, saj so pri njem našli brzostrelko in dve pištoli, s katerimi se je s prijateljem večkrat uril v streljanju. Pred tem kaznivim dejanjem je z brzostrelko streljal na ravnatelja hudinjske osemletke, vendar je ena krogla za- dela okenski okvir, druga pa je pre- bila dvojno šipo in se zarila v strop sobe, v kateri je bil ravnatelj Mar- čič. Za to kaznivo dejanje mu je so- dišče izreklo ukrep strožjega nadzor- stva skrbstvenega organa, ki pa ni rodil uspeha, saj je Deršek po tem izvršil še niz tatvin in končno postal morilec. Usodnega dne popoldne se je ob- toženi Deršek podal s tremi mlado- letnimi dekleti proti Zagradu nabi- rat borovnice. Pri studencu v gozdu, ki je edini vir pitne vode v okolici, so se otroci škropili in si umivali ro- ke, ko jih je pri tem dejanju zasačil Stevo Kolarič. Mislil je, da kalijo vodo, zato se je odpravil proti njim, da bi jih primerno poučil. Ko so ga deklice zagledale, so zbežale, Deršek pa se je pričel z njim prepirati in je Kolariču zabrusil, da je cigan. Kola- rič je nato pograbil kamen in ga vr- gel proti Deršku, vendar ga ni zadel, ta pa je takrat izstrelil proti Kola- riču en strel, vendar ga ni zadel. Ko pa je Kolarič planil za njim, je Der- šek izstrelil še tri strele, ki so Kola- čira ubili. Po dejanju se je odpravil domov spat, ko pa je zvečer zaslišal glasove na dvorišču, je pograbil pi- štolo, planil iz podstrešja in preko sosedovega dvorišča pobegnil. Na miličnika, ki ga je zasledoval, je streljal, vendar ga na njegovo in se- veda na svojo srečo ni zadel. Deršek je v svojem zagovoru de- jal, da drži očitek obtožnice, da je streljal s pištolo na Kolariča in ga ubil, vendar je to storil zato, ker je on vrgel vanj kamen, potem pa je stekel proti njemu, Deršek pa se ga je ustrašil. Glede streljanja proti mi- ličniku je Deršek dejal, da se je ustrašil lastne sence in mislil, da ga zasleduje pes, ki so ga miličniki ime- li s seboj, zato je sprožil. Ta zagovor je seveda tako jalov, da mu sodišče ni moglo verjeti, zato je tudi razso- dilo, da je Deršek v celoti kriv po obtožnici, pri čemer je vztrajal tudi namestnik javnega tožilca. Tudi za- govornik obtoženca se je strinjal s pravno kvalifikacijo kaznivega deja- nja v prvi točki obtožnice, glede dru- ge točke pa je skušal poskus uboja prekvalificirati v dejanje preprečit- ve službene dolžnosti uradni osebi. Sodišče je ob izreku sodbe vztra- jalo pri obtožbi, to je, da je obtoženi Vojko Deršek storil kaznivo dejanje uboja in kaznivo dejanje poskusa uboja, za kar ga je obsodilo na enot- no kazen devetih let strogega za- pora. Ta kazen naj služi tudi kot opo- min vsem tistim, ki protipravno no- sijo orožje in se s tem seveda poču- tijo bolj varne, saj pot od tega pre- krška do hudih kaznivih dejanj, kot lahko vidimo, ni dolga. Vladimir Vidmar VSE V NAHRBTNIKU Popotnik, ki se je vrnil iz Afri- ke, pripoveduje zbrani družbi: »Nekega dne sem imel na lovu posebno slrečo. Ustrelil sem le- va, ga zbasal v nahrbtnik in jo mahnil proti domu. le po nekaj korakih mi je prišel na pot ti- ger. Pomeril sem, ustrelil in ga zadel naravnost v oko. Zbasal sem ga v nahrbtnik in odšel da- lje. In kakor mi je bila sreča mi- la, sem po kratki hoji srečal še slona. Snel sem drugo večjo puš- ko z ramena, pomeril...« »Veš kaj«, se je tedaj oglasil nekdo v družbi. »Zadeneš ga si- cer lahko, toda, če boš rekel, da si tudi slona stlačil v nahrbtnik, ti primažem takšno okoli ušes, da ne boš šel'nikoli več na lov!« i TEŽAVE Z ŽELODCEM Neki mož je prišel k zdravniku in mu potožil nad strašnimi bole- činami v želodcu. »Bo že prešlo«, ga je potolažil zdravnik in mu predpisal ricinusovo olje. Čez ne- kaj dni se je bolnik spet zglasil pri zdravniku, a bil je videti kot mrlič. »Kaj ste vzeli olje?« ga je vprašal zdranvik. »Vsakič, četudi sem ga precej težko pogoltnil!« je odgovoril bolnik s skremže- nim obrazom. »Pa menda ne ce- lo steklničko hkrati?« se je Zgro- zil zdravnik. »Seveda, vsakič pol- no stekleničko na dušek!« se je pohvalil bolnik. »Za božjo voljo! Kolikokrat ste pa potem tekli?« »Dvakrat!« »Samo dvakrat!« »Da, prvič od šestih do dvanaj- stih. Potem sem eno uro kosil. In spet od enih do šestih zjutraj!« VSE ZA FILM »Kaj neki je z Mlinar j evo Ro- žo, da se v zadnjem času vede ta- ko smešno. Zdaj hoče, da jo kli- čemo Rossana!« »Kaj res ne veš?« »Kaj?« »No, ong, je tudi ena izmed ti- stih, ki se je slekla, da bi se na- učila filmskega igranja!« i SOSEDNA 1 PRETEKLOST Ko ji je vedeževalka začela pri povedovati o preteklosti, je Frni- kulova ugovarjala: »Ne, ne! Saj svojo preteklost poznam. Pripo- vedujte mi raje o preteklosti mo- je sosede Repincljeve!« Strance £>evk šiljuc o sem bil zadnjič doma, so mi oči obstale na drvarnici pred iii- šo. Na tistem mestu je nekoč sta- la skladovnica polen. Misel nanjo me je spomnila na dogodek, iz mo- je mladosti. To je bilo takrat, ko sem bil za varuha in pestunjo mlajših bratov in sestra. Biti varuh ni bilo tako težko. S samosrajčniki sem se po- dil okoli griča in si izmišljal razne igre. Če so se kisali, sem se posta- vil na glavo ali splezal na drevo. Ta- koj so bili boljše volje. Biti pestu- nja najmlajšega pa je bilo pogosto grenko. Včasih je spal, to mi je bilo najbolj po volji. Tedaj je bil zame praznik. A če se je drl kot sraka, je bilo hudo. Skrbel sem, da je sitnež čimveč spal, A že uspavati ga ni bilo lahko. Okno sem zagrnil, da je bil v pod- strešni sobici mrak. Tudi dojenkča sem zagrnil, da ga niso jedle muhe. Zibelko sem poganjal, da je vse škripalo. Včasih se mi je zdelo, da že spi, ustavil sem zibanje, a je ta- koj cmevknil. To je bilo opomin mo- ji lenobi. Zunaj pa je sijalo sonce in me vabilo k igri. Verjemite, da je bilo hudo. Nazadnje je le zaspal. Tiho sem se izmuznil skozi vrata. Tako je bilo tudi tistega ^ne, ki ga imam v mis- lih. Zaklenil sem vrata in vtaknil ključ v skladovnico med polena. In že sem stekel za grič, kjer so me ob gozdu težko pričakovali bosopetci. Brez mene, ki sem bil najstarejši in zato najiznajdljivejši, ni bilo prave igre. Bili smo sami. Odrasli so poleti delali v kakem lazu. Skakali smo, vpili, se lovili, vse je bilo naše. Bilo je lepo, a zame igra le ni bila čisto brezskrbna. Zdaj pa zdaj sem tekel pred hišo in prisluhnil. Ali dojenček joče? Tisti dan, ki mi je v mislih, se je že drl na vse pretege. Iskal sem ključ, da bi stekel k njemu. Dal bi mu košček sladkorja v cunjici in ga potolažil. Toda ključa ni bilo. Polo- žil sem ga bil na eno izmed polen kot na polico. Izginil je brez sledu. V resnici ni izginil, le jaz ga ni- sem mogel najti. Polen je bilo sto in sto in vsa so bila enaka. Pogledal sem drugo za drugo, a med njimi so bile le prazne špranje. Dojenček pa se je drl na vse pre- trganje. Jok, ki je prihajal skozi ok- no, mi je paral srce in ušesa. Toda jaz sem zaman skakal od enega kon- ca skladovnice do drugega. In za- man sem napenjal oči. Obhajala me je taka stiska, da mi je šlo na jok. Nisem se toliko bal, da se medtem vrnejo starši, otrok se mi je smilil. Nazadnje sem se razjokal. Debele solze so se mi udrle po licih. A tudi to ni pomagalo. Bilo je slabše. Klju- ča nisem mogel uzreti, ker so ml bile oči na pol slepe od joka. Obupan sem sedel na tnalo in se vdajal žalosti. Tako sva jokala oba, jaz in dojenček. Hiša je bila kot za- klet grad, ki ga straži sedem zma- jev. Nisem mogel vanjo. Nazadnje je vse potišalo. Dojen- ček se je bržkone utrudil in se ne- hal dreti, A mene je potolažil nje- gov molk. Obrisal sem si solze in še enkrat ozrl po skladovncii. In glejte — bilo mi je, ko da se mi je ključ sam oglasil. Gledal je iz ene izmed špranj, ko da se mi posmehuje. Po- skočil sem kot kobilica in prej kot v minuti planil v podstrešnico ko kak razbojnik. Dojenček se je držal na cmero kot mila jera. Dobrikal sem se mu, a on me je gledal z očitajočim pogle- dom, še dobro, da ni znal govoriti, sicer bi me zatožil, da sem mu sto- ril veliko krivico. Ni vedel, da je bilo tudi meni hudo. Poslej ključa nisem več skrival v skladovnici. Vtikal sem ga pod ska- lo, ki je ležala pred hišnim pragom. Diskutant KI JE ZAPROSIL ZA KRATKO BESEDO Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ H. SVETOVNE VOJNE (43) kakor da bi objavili namero o desantu v britan- skem radiu. Toda podpolkovnik ni imel niti pojma o tej padalski akciji in zato se je lahko samo tolažil z možnostjo, da v akciji ne bo toliko žrtev, kolikor bi jih sicer lahko pričakovali. Imel je še samo eno izbiro: sestavil je poročilo, ki ga je poslal vrhovni komandi zavezniških čet. Kaj se je dogodilo tri dni kasneje, ni potreb- no podrobno opisovati, ker se še vedno svet Z žalostjo spominja tistih dogodkov. Ob zori 17. septembra s zavezniške enote izvedle naj- večji padalski desant kolikor jih poznamo v zgodovini vojskovanja. Okoli deset tisoč padal- cev I. britanske divizije se je spustilo pri Arn- bemu, pri Graveu in Nijmegenu pa še okoli dvajset tisoč ameriških in tri tisoč poljskih padalcev. Njihova naloga je bila, da zavzamejo in očuvajo mostobrane na kanalu Maas in na ^'ekama Waali in Spodnjem Renu, dokler se Z njimi ne sestane glavnina zavezniških enot, ki bi napredovala po glavnih komunikacijah. Ta operacija, ki so jo imenovali »Operacija tržni vrt«, je bila zelo pogumno zamišljena in ^es njen uspeh je bil odvisen od tega, če bo ^,Pust padalcev pripravil Nemcem presenečenje ^n zmedo. V kolikor bo uspelo presenečenje "T" tako so računali sestavljavci načrta — bodo ^^mci potrebovali nekoliko dni, da bodo zbrali zadostno moč za napad na čuvarje mostobranov,. ^ ^a čas bo mogla glavnina vdreti že daleč v Notranjost. Sprva je kazalo, da gre vse po načrtu. Izvid- niška letala, ki so 16. septembra zjutraj prelete-' la nad ozemljem, niso zapazila nobenih sumlji- vih nemških premikov v okolici Arnhema. To- da še istega večera so se nemški tanki neopazno približali okolici in se utaborili v grmičevju okoli mest, kamor bi se morali spustiti padal- ci. Naslednje jutro so se padalci tudi spustili iz sivega oblačnega neba. Toda Nemci niso bi- li niti najmanj presenečeni ali zmedeni. Že od samega začetka akcije je bilo očitno, da nekaj t7i v redu, toda takrat so vsi mislili, da je bilo golo naključje, da so Nemci postavili svoje oklopne enote iti pešadijo na mesto, kjer so jih najmanj pričakovali in tudi najmanj želeli. Po devetih dnevih hrabre, četudi povsem brezupne borbe proti sovranžiku, ki jih je ob- kolil z vseh strani, skorajda brez hrane in stre- liva, ker se je obroč tako zožil, da so pošiljke iz zraka padale med Nemce, se je dva tisoč štiri- sto »hrabrih arnhemskih hudičev« prebilo neka- ko cez reko Waal, a za njimi je ostalo na bo- jišču sedem tisoč mrtvih in. ranjenih. Z drugimi besedami, načrt ni uspel in Montgomery je do- živel svoj prvi in zadnji večji poraz v drugi sve- tovni vojni. A vojna, kakor smo že zapisali, se je zaradi tega neuspeha podaljšala vsaj za pol leta. V »črni zimi«, ki je prišla zatem, v zimi, ki je nastopila po rušenju jezov in uničenju žetve, je umrlo od gladu in v poplavah najmanj dvesto tisoč Holandčanov, moških, žena in otrok. In podpolkovnik je bil še vedno edini, ki je slutil razloge za ta neuspeh. Vsi drugi, ki so govorili o Arnhemu, so govorili, da je to pač ena izmed tistih nepredvidenih sprememb, ki se včasih do- gajajo v vojni, da je sreča nestalna in podobno. Podpolkovnik je zdaj imel toliko sumničenj, ki so bila tudi bolj ko ne otipljiva, da je bil do- sledno prepričan v Lindemansovo krivdo. četudi je imel dosti dela z drugimi zadeva- mi, je vendarle vsak prosti trenutek posvetil Lindemansovemu primeru. Nobenega dvoma ni bilo, da je poročilo, ki ga je bil poslal zavezni- ški komandi o tej z.adevi, obtičalo pri nekom v predalu. Obveščevalni oddelek vrhovne koman- de je imel ogromno dela in Lindemansov primer je bil zanje pač samo eden izmed predmetov, ki so jih morali reševati. Podpolkovnik je tudi vedel, da njegovo poročilo ne bo zbudilo nobene- ga dvoma ali kaj spremenilo, kajti obveščevalni oddelek je verjel samo tistim stvarem, ki so bi- le dokazane in podprte z dokumenti črno na belem. Zato je tudi pričakoval, da bodo, v ko- likor bo sploh kdo prebral njegovo poročilo, za- vrgli njegove navedbe kot plod čiste fantazije. Celo posvetovanje s šefom protiobveščevalne službe britanskih enot pri zavezniški komandi, ki se je sicer odlikoval z veliko izkušenostjo in spretnostjo, je dokazalo podpolkovniku, da nihče ne bo verjel domnevam, dokler zanje ne najde bolj čvrstega dokazilnega gradiva. In tako se je primerilo, da šest tednov ni mogel doseči, da bi Lindemansa aretirali, kajti toliko časa je trajalo, preden se je priboril do prvega stvarnega dokaza. V tem času je bil podpolkovnik v Eindhovenu, kjer je ostal po- polnoma sam, brez pomočnikov in je moral po: gosto biti v vlogi preiskovalca, sodnika in ječar- ja- MIRKO ROŠ: Martinova (Vsa zgodba je izmišljena. More- bitna podobnost z resničnostjo je lahko le slučajna). Po štiridesetih letih nepretrgane- ga službovanja v železarni je po- možni knjigovodja Martin Pavlic odšel v pokoj, šestdeset let, kolikor jih je že imel dopolnjenih, mu nihče ne bi prisodil. Videti je bil kakor polnozrel mladostnik na snubaškem Ogledu, čeden, podjeten in obetaven. Še predlani je prav malo manjkalo, da bi bil izvoljen v sam delavski svet. Toda neki nebodigatreba se je po nepotrebnem spomnil, da gredo take funkcije samo mlajšini ljudem, ki se naj čimprej prično učiti na lastnih napakah, da bodo pozneje nekoč še lahko koristili naši družbi. Med mnogimi starimi modrijani je Martin, najvišje cenil slavnega Epikura, ki je učil, da je že zgolj upanje na bodoče užitke in na šele pričakovane slasti glavni vir naše pozemske sreče. Sicer pa je Martin Pavlic že po svoji lastni pameti in posrečeni naravi živel v skladu z Epikurovim naukom. Bil je namreč še vedno samec, ki je želel zavleči izpolnitev svojih pričakovanj v ne- dogled in se poročiti šele tik pred slovesom od prelepe, čeprav močno dozorjene mladosti. Nekoliko gren- ka pa mu je vedno bila misel, da bo že v nekaj letih pripadal neugled- nemu razredu staroupokojencev, ki jih je družba tiho, vendar neizpros- no za vselej izločila iz politične kon- vertibilnosti. Toda preudaren človek končno ne more opravljati službe prav do svoje smrti, ki itak pride še vedno in v vsakem primeru do- sti prezgodaj. Upokojitev izmenja človeku oko- lje. V službi je obdan z delovnimi tovariši in povsod ga obkrožajo sa- mi znani dobrohotni obrazi. Upoko- jenec pa se iz dneva v dan vedno bolj odtujuje svojim prejšnjim so- delavcem, ki z njiim nima več de- lovnih ,stikov in nobenih skupnih interesov. To zlo je še posebilP ohr, čutno za neporočenega moža, kei* mu manjka opora in razvedrilo v družinski skupnosti. Vendar je Mar- tin Pavlic vedel za izhod iz osamlje- nosti, ne da bi mu že bilo treba iskati uteho v zakonskem tihožitju. Vpisati se pač mora v društvo upo- kojencev. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni se bo lahko udeleževal izletov svojih novih, čeprav večino- ma starejših tovarišev, skoraj vsak dan bo zahajal v društveni bife, pri- družil se bo njihovim pevcem in kvariopirf em. Tako bo našel med njimi no e prijatelje. Tam se mu pač ne b< pripetilo kaj takega, kar je ned vno ćoživel v svojem podjet- ju, še vedno se je z ogorčendfetjo spominjal tistega razočarljivega do- godka, ki mu je bridko dal občutiti vso njegovo družbeno pomembnost. Pred nekaj meseci je nekega dne prišla v njegovo pisarno souslužben- ka Almira, šefinja sekretarjeve ad- ministrature, in mu predložila na- biralno polo: »Prispevaj, Tine, ko- likor le moreš! Jutri slavi naš di- rektor svoj rojstni dan. Za petdeset- letnico ga moramo lepo obdariti! Zbiram pa samo pri vas vodilnih.« Martin ni še nikdar slišal trditve, da spada tudi on med »vodilne«. To- da spomnil se je na svoj lastni bli- žajoči se jubilej in se natihoma raz- veselil: »Gotovo bodo tudi mene za šestdesetletnico obdarili. Pri direk- torju se je že pričelo!« Ko je iz na- biralne pole razbral, da so poedini darovalci povečini dali tisoč dinar- jev, nekateri celo več tisočakov, je velikodušno izvlekel iz denarnice pettisočak in znesek vpisal v nabi- ralno polo. direktorju pa je nasled- nje jutro petčlanska deputacija, ki so jo sestavljali oba predsednika de- lavskega sveta in upravnega odbora, oba sekretarja podjetja in komiteja, ter glavni inženir podjetja, ponesla čestitke delovnega kolektiva in mu izročila darila: visok kup prekras- nih, v pravo usnje vezanih knjig, zlato nalivno pero, nekaj kolekcij cigaret in več steklenic najfinejših likerjev. »Kolikšne obresti neki bo prinesla moja premetena naložba?« je Martin odslej rad premišljeval. Da pa ne bi njegovega rojstnega dne prezrli, je dva dni poprej ob nevaž- nem opravku na sekretariatu prav prebrisano z videzom radogledega zanimanja vprašal Almiro, koliko je stara. Da je samska in da jih štej (Nadaljevanje ha 11. strani) LUTKA IZ PARIZA VINCENT MC CONNOR - 49 - Za sabo je Fanning zaslišal mrmranje. Ozrl se je in zagledal dekle poleg igralnega avtomata. Ogaben, surovo prebarvan avto- mat in dekle sta bila zanj nekaj nepričakovanega. Po obliki obra- za, laseh in barvi obraza, je bilo videti, da je tujka vzhodnjakinja — čudovito dekle v večerni obleki iz rdeče nenavadne svile. ■ »Naj vas mlada dama ne moti«, je dejal kralj mamil z na- - 50 — smeškom. »Iz Hongkonga je in ne razume francoski.« Sedel je. »Nisem med tistimi, ki bi na dolgo o čem govorili. To mi prihrani <■ čas za prijetnejše zadeve.« Pobožal je dekle s pogledom. »Radi bi' mi nekaj prodali?« ' »Bil sem navigacijski častnik na bombniku, ki je leta 1944 i potopil podmornico z velikim tovorom opija«, je lagal Fanning.^ »Ostali člani posadke so bili Američani. Preden smo se vrnili v bazo v Angliji, sem si prerisal natanko položaj potopljene pod- mornice.« Jolivet se je smejal. »Kaj bi rekli, monsieur, če bi vam povcr dal, da že imam vaš zemljevid? Ali vsaj njegovo kopijo — skratka zemljevid, ki določa natanko položaj potopljene podmornice?« »Rekel bi, da vam je nekdo prodal ponarejeno kopijo.« »In bi trdili to celo tedaj, če bi vam povedal, da imam celo dva takšna zemljevida?« »Torej dve ponaredbi.« »Bi smel videti vaš zemljevid, monsieur Courtois?« »Ka;kor hitro se bova sporazumela.« »Kaj vam niso sporočili, da prinesite zemljevid nocoj s seboj?« Vprašanje je izzvenelo kot grožnja. »Bil bi nor, če bi nosil takšen zemljevid s seboj«, je odgovoril Fanning. Zdaj se je nasmehnil Jolivet. »In nori zagotovo niste, monsi- eur Courtois.« ' Vstal je in stopil proti nasprotni steni. Fanning ga je sprem- ljal s pogledom in se tako srečal s pogledom dekleta. Njena koža se je lesketala v motnem sojti breskve. Lase je imela spete z glavniki iz zada. Jolivet je stegnil roko k sliki Renoirovega ženskega akta. Slika se je na tečajih odma'knila ob zidu in Fanning je za- gledal skrito zidno blagajno. Jolivet jo je odprl, vzel in nje tanek zvitek papirja in se z njim vrnil k Fanningu. »Tu.« V zavitku sta bila dva zemljevida. Fanning ju je dvignil proti luči. Razločevala sta se samo po pregibih in madežih. Prikimal je. »Kakor sem vam rekel. To sta kopiji mojega zemljevida. Toda podmornica ni potopljena na mestu, ki je označeno. Nekdo vam je prodal »kcpiji ene in'iste ponaredbe.« Začel je zvijati zemljevi- da v prvotni zvitek. Toda tega ni dokončal. Od zadaj ga je nekaj z vso močjo lopnilo po glavi. Fanning je utonil v globoko in gluho praznino. Klet, ki jo je slabotno osvetljevala sveča — to je bilo prvo, kar je zaznal Fanning, ko se je ovedel. Kdo ga je tokrat potolkel? Lepa Azijka, prijateljica pariškega kralja mamil, že ni mogla biti. Prenežna je bila za tako silovit udarec. Fanning je potipal, če še ima samokres. Izginil. Počasi, kajti vsak premik ga je zabolel, se je oziral okoli sebe. Zaboji raznih velikosti so bili povsod naokrog, zabiti in odprti. Ob steni so bile tanke lesene ploščice. Fanning se je sklonil naprej in opazil v - 51 - najbližji skrinji, da je bila spodaj obložena s pločevino, kakor da bi nekdo hotel izdelati dvojno dno. Je mar Jolivet tako tovoril mamila? Na zaboju je pisalo: MAISON FLORION - STARINE RpE BONAPARTE, PARIZ Tih šum za vrati. Fanning se je ozrl. Bilo je neskončno dolgo, preden so se vrata odprla. Tih ženski šepet: »Monsieur Courtois?« Dekle iz Hongkonga. Njen lepi obraz je bil boln nemira. »Proč mo- rate, dokler še zgoraj razpravljajo!« »Mislil sem, da ne govorite francoski?« »Saj ne govorim!« Šele tedaj je sprevidel, da govorita angleški. »Jolivet nc ve, da razumem angleški.« Dvignila je roko. »Tu. Prinesla sem vam vaš samokres. »»Najlepša hvala. Odvzel ji je orožje. »Povejte mi, kdo me je udaril?« »Neki Američan. Njegovega imena ne vem. Oblečen e V črno usne. Zdaj se pogovarja z Jolivetom. Hočejo vas ubiti.« Torej so bili usnjeni možje, ki so ga zasledovali, odkar je bil v Parizu, v zvezi z Jolivetom In prodajalci maronija? Povedal je dekletu, da ga tudi ti zasledujejo. Prikimala je. »Prodajajo heroin. V vrečkah z maronijem. Sa- mo geslo jim je potrebno povedati. Jolivet oskrbuje tudi proda- »Kje ima skladišče heroina?« jalke cigaret v nočnih lokalih.« »Tega nisem mogla ugotoviti.« Pogledala je proti vratom. »Prosim, zdaj morava od tod!« Fanning je šel za njo ne da bi ji ugovarjal. Hodila sta po mračnem hodniku. »Zakaj mi pa-avzaprav pomagate?« Pri.šla sta do polžastih stopnic. Za dekletom je stopal Fan- ning tiho s stopnice na stopnico. Nenadoma se je ustavila. »Ču- vati se morava Wolfa.« »Kdo je to?« »Sluga, 'ki vas je privedel. Plazi se po hodnikih kaikor'kakšna zver. Pa saj tudi je. Rokuje s strahotnim orožjem: z bičem iz pletnega usnja.« šla sta dalje, dokler nitsta prišla na neke vrste galerijo. De- kle je položilo prst na usta. Fanning se je priiplazil do ograje. Soba, v katero je videl, je bila le slabotno osvetljena. Jolivet je sed<3l za mizo. ki ie bila prekrita s popisanimi listi. »Niste vedeli, da je bil zemiljevid, ki sem ga kupil od vas, ponarejen?« je slišal Fantiing njegovo vprašanje. »In znova vam zatrjujem: zemljevid je točen!« odgovorila je temna prikazen, ki se ie sprehajala sem ter tia. »Tudi drugi. Kaj boste verjeli temu goli^fu, ki se imenu i e za Courtoisa ali meni?« »Nerad bi bil kot bebec pred ootapljači, ko bodo začeli iska- ti, a bi ne našli podmprnice«, je dejal Joilivet. »Zadeva me stane lepe denarce. Ste vsaj u^rotovili, kdo je ta Courtois?« »Ugotovili bomo. Wolf ga bo že pripravil do govorjenja.« — 52 — »Ali zdaj verjamete, da morate izginit, monsieur?« je zašepe- talo dekle. Fanning je odstopil od ograje in jo pogledal. »Bolje bo, če zbežite takoj z menoj.« »Nemogoče.« Spet je stopala pred njim po hodniku. »Toda povejte mi, kje vas lahko najdem.« Je smel tvegati? Vsekakor je tvegala zanj življenje. »Hotel Augustin«, je dejal. »Rue Saint Augustin.« »Oglasila se vam bom. Morda bom lahko zbežala že jutri po- noči, ko bo naslednje zborovanje.« »Zborovanje?« Da. Sami moški. Drug drugemu so podobni v usnjenih obla- čilih. Kakor v kakšnem gangsterskem filmu. Ta, ki je govoril z Jolivetom, je njihov vodja. Vedno znova se pogovarjajo o eni sa- mi zadevi, o iskanju potopljene podmornice. Jutri se bodo sestali nekje v bližini Place Denfert-Rochereau.« »Veste kaj več o podmornici?« Dekle je zmignilo z rameni. »Ne dosti. Jolivet pričakuje štiri pomagače iz Italije — globinske potapljače. Mislim, da bodo prišli iz Neaplja. Kmalu. Vse ima neko zvezo z zemljevidi, ki vam jih je pokazal.« Prisluhnila je. Razločno sta slišala šum dvigala. »Zdaj se peljejo v klet. Pohiteti morava. Pojdite!« Smuknila sta po marmornatih stopnicah skozi mračno vežo proti težkim vhodnim vratom. Dekle jih je odprlo. »Saj boste pre- vidni, kajne? Jolivet vas bi ubil, če vas dobi.« »Zaakj ne greste kar zdaj z menoj?« »Ker bi Jolivet potem vedel, da sem vam pomagala. Zasledo- val bi me. Pohiteti morate.« Bel thunderbird se je pošastno svetlikal skozi dež. »To je moj avto,« je zašepetalo dekle. »Joilivet mi ga je ipodaril.« Umaknila se je. »Nazaj moram — tam čez je nekdo.« Fanning je stekel čez zadnje stopnice. Moral je priti do .svo- jega avtomobila, preden bo kdo zapazil njegov beg. čisto brez sa- pe je prispel do renaulta. Ko je odpaljial, je v bližini zabmelo motorno kolo. Fanning je pogledal v vzvratno zrcalo. Videl je samo meglo. Naprej, samo naprej! Neznane uličice, most na Quai de la Tour- nalle. Motorno kolo! Vozil ga je moški v usnjeni obleki. Dohiteval ga je. Fanning je peljal sikozi rdečo luč in prehitel tovorni avto- mobil. Cviljenje zavor, hupanje. Zelena luč na Place dti Chatelet. Fanning je videl, da se približuje tržnici. Istočasno je opa- zil, da se mu motorist spet približuje. Naglo je zasukal krmilo, da se ni zaletel v parkiranega tovornjaka, zapeljal spet na desno in ustavil. Ostalo mu je upanje, da se bo lahko peš izgubil v vr\'e- žu velike tržnice. Ko jc prijel za kljuko na avtomobilskih vratih, se ic nolcs nieca ustavil motorist. »Norec!« Roka v črni usnjeni rokavici je dvignila usnjen ščit- nik z obraza. Obraz, ki se je pokazal, je poznal: Suzyn prijatelj Paul Larrooue. »Paul! Tega si nisem mogel misliti!« (Nadaljevanje z 10. strani) Martinova ženitev že nekaj nad štirideset, je seveda prav dobro vedel. Toda vsa^kršen tiekleiov odgovor, če le preostro ne zavrača vprašalca, ustvari dobro- došlo podlago ja nadaljevimje in željno umeritev pogovora. Ko ga je Almira prijazno poučila, da se naj moški zanimajo pri ženskah samo za njihovo mikavnost in njihovo starost, je Martin hinavsko zavzdih- nil: »Ah, lahko si srečna, da nimaš niti polovice mojih let! Saj ti ven- dar lahko pevem, da jih bom po- jutrišnjem imel že šestdeset.« Ko pa je na svoj rojstni dan zjutraj pri- šel v urad, ga je na mizi pričakova- la preprosta mala vaza in v njej skromen šopek cvetic. To je bilo vse! Ves dan se ni pripetilo nič več. Zato je Martin uganil: Vaza s cvet- licami ni bila le darilo za rojstni dan, ampak predvsem znak Almiri- ne hvaležnosti za njegovo kurtuazi- jo. Njegov jubilej torej ni vodilnim ljudem v železarni pomenil nič! Da- rila in čestitke direktorju so samo zadnji ostanek sicer že popolnoma zatrtega parvenijskega osebnega kulta! Kratkotrajna iluzija je zamr- la... ^~1L uredbo o priznanju in odmeri pokojnine v žepu se je Martin Pav- lic podal v zgradbo društva upoko- jencev. Najprej je stopil v bife, ki je bil poln živahnih gostov. Na mizi- cah so stale čaše vina in steklenice piva, tu in tam tudi šilca konjaka in skodelice turške kave. Nekaj ob- razov med gosti mu je bilo znanih, saj so nekateri upokojenci svoj čas službovali v železarni. »No, družbe mi ne bo manjkalo!« je zadovoljno dognal Martin, si privoščil čašico pelinkovca, potem pa vstopil v so- sednji prostor, v katerem je urado- val društveni blagajnik. »Kaj želite?« se je glasilo blagaj- nikovo vprašanje. Martin se je pred- stavil, povedal, da je upokojen ter izrekel željo, da postane član društ- va. Pokazal je svojo pokojninsko odločbo. Blagajnik si je zapisal nje- gove osebne podatke in ga vprašal, ali želi plačevati tudi prispevke za posmrtninsko zavarovanje. »Ne, to pa ne!« se je Martin prestrašil. Bla- gajnik je hitro sestavil račun: »Sto dinarjev znaša vpisnina, prav toli- ko stane tudi članska izkaznica. Ce- loletna članarina znaša sedaj tisoč dinarjev, posebej pa je treba plača- ti še sto dinarjev vsak mesec. Vse to skupaj je tisoč tristo dinarjev. Saj veste, da smO zaradi finančne reforme morali tudi mi zvišati čla- narino in vse druge prispevke. To- da prejemali boste naše glasilo vsak mesec brezplačno!« »Saj nič ne ugovarjam, vse je v redu,« je dejal Martin. Plačal je za- htevani znesek in dal v žep začasno pobotnico. »Toda kdo je umrl pri vas?« je še povprašal. »Ne razumem, kje naj bi bil kdo umrl,« se je čudil blagajnik. »No, gotovo vaš član, ker sem pravkar prispeval sto dinarjev za njegov venec« »Ah, tako! Ne, nihče ni umrl. Ta prispevek ste pa plačali za svoj last- ni venec. Veste, že pred tremi leti je na našem občnem zboru bilo sklenjeno, da mora vsak član pla- čati vsakoleten prispevek za venec, ki mu ga bo naše društvo poslalo na njegov pogreb. Venec je vedno P^av lep, pravzaprav dragocen, na njem pa žalni trak s primernim po- svetilom. Zelo smo humani, ko olep- šamo pogreb zlasti tistim članom, W žive v skromnih razmerah in jim Žalujoči ostali ne morejo postreči s pogrebnim razkošjem. Na ta način dobijo mnogi naš venec skoraj za- stonj, če kmalu umro. Toda naše 'društvo prizna pravico do venca ^sem članom ne glede na to, koliko zanj že plačali.« »Torej že plačujem za svoj lastni Pogreb?« se je zavzel Martin. »Se- r^J sem vendar še v najlepših mo- ških letih in mi najmanj petnajst ^'i tudi dvajset let še ne bo treba j^isliti na smrt,« je ugovarjal. »Kaj mi le rekli moji znanci, če izvedo, p imam svoj pogrebni venec že na- učen in da si ga kar sam plaču- jem?« Ob srečnem domisleku je na- aljeval: »Toda samo en venec od j^^šega društva zame ne bo imel no- j.^'^^ga pomena! Imam namreč to- j^*^« prijateljev, znancev in sorodni- lik^' -^^ ^® venec med to- Kerimi drugimi venci tako rekoč . ^'oil in ga nihče ne bo spoznal. Ali •■^j ne bi bilo pametnejše, da vam {^'3cam vsako leto recimo tisoč di- »r u ^' ™' potem na moj po- «'^eb pošljite deset svojih vencev! SIEGFRIED m KOMUNIZEM v ali nemška verzija kitajskega pomenoslovja Pred kratkim smo brali o tem, da rdeča garda na Kitajskem s svo- jo »kuliurno revolucijo« žene zade- vo tako daleč, da so postali nevarni celo grobovi, v katerih počivajo po- smrtni ostanki imperialistov in revi- zionistov. Pekinška podružnica v Evropi — Tirana — vsak dan trosi prek etra »izbrane« izraze za revo- lucioniste. Vendar propagandistična zaslepljenost ni lastna samo Kitaj- cem in Albancem. Ob gornjem posnetku je v obkro- ženem besedilu mogoče prebrati: ... Komunistični statisti — do 800 v snemanem dnevu — zgrabijo za sedem mark za svoje papirnate me- če. Novinar Martin Virchovv, sodela- vec revije »Stern« je v Jugoslaviji o- biskal nemško filmsko ekipo, ]d v koprodukciji z »Avala filmom« sne- ma film Nibelungen. Osrednja ose- ba te reportaže je metalec kladiva Uwe Beyer, ki igra Siegfrieda. Toda gospod Virchovv hoče dati svoji pod- povprečni reportaži tudi politični prizvok. Kako to stori? Po preisku- šeni kitajski metodi. Kot bik v španski areni vidi vse rdeče. 800 jugoslovanskih statistov proglasi za komunistične artiste, ki (kakšna groza) nastopajo za državno filmsko družbo. Ubogi Uwe, super- nemški tip in olimpijce, mora treni- rati in metati kladivo na držav- nem stadionu »Partizan«, da ibi ob- držal svojo športno formo. Ne ve- mo, ali je tudi kladivo, ki ga meče, »komunistično« ali njegova »sveta zasebna last«. Res žalostno, da mo- ra prirodno plavolasi Uwe trpeti bližino komunističnih artistov, sto- pati okoli komunističnih kulis, ja- hati komunističnega lipicanca, jesti in bivati v komunističnem hotelu »Slavija«, a se ozirati za komunistič- no stasitimi Beograjčainkami. Vse to mora revež početi zato, ker nem- ški producent Artur Brauner pozna osnovne matematične operacije in je zračunal, da bo film v komuni- stičnem ambientu veliko cenejši kot v blagoslovljenem svetu zasebne ini- ciative. Če »Stern« plačuje pridev- nik komunistično dvakratno ali de- setkratno, bi si ga gospod Virchovv pač lahko pogosteje privoščil. Mo- gel ga je dodati k vsakemu samo- stalniku, zlasti še, ker se mu niti ne sanja, da bi utegnil pojem komu- nistični imeti izrazito ideološki po- men. Mojstri pekinške propagandistič- ne kuhinje- bodo pozeleneli od jeze, če bodo zvedeli za tako očividne plagiatorje v hambufški redakciji »Sterna«. -ec. Martinova ženitev Tolikšno število bodo ljudje hitro opazili in tudi vaše društvo se bo na ta način bolj postavilo.« »Ne, ne, to ni mogoče!« je naspro- toval blagajnik, »lo ne oi bilo v skladu s SKlepom občnega zbora. Vsakdo dobi samo en venec!« »No, prav!« je razpredal Martin svoje hudomušne misli, pri tem pa se je držal resno, kar se je le dalo. »Če zadevo natančno premislim, sem tudi jaz pravzaprav proti toli- kemu številu vencev. Sploh vencev ne maram in me prav nobeno rast- linstvo ni čne zanima. Le pomislite, kako poteče vsa ta stvar! Ko rajni- ka pokopljejo, mu gomilo pokrijejo z venci. Cez nekaj dni se vlije dež, kmalu nato spet pripeka sonce. In ko pride čez štirinajst dni žalujoča vdova h grobu, odnese trohneče ven- ce in jih vrže na smetišče. Kmalu nih- če več ne ve, koliko je bilo vencev in kdo jih je dal. Zato proč z venci! Nekaj boljšega vam predlagam. Ka- ko bi bilo, če vam namesto za venec plačam vsako leto določen znesek, kolikor pač hočete, in sicer za tiste- ga, ki bi mi ob preranem grobu spregovoril nekaj lepih besed? Se- veda bi ta vaš delegat moral govo- riti vsaj pet minut, ako ne še dalje. Razen tega tudi ne bi smel pr#v nič zabavljati zoper mene. Samo hvaliti me mora. Verjemite, takšen slavospev napravi vtis, da si ga ljudje za dolgo časa zapomiiijo! Brez dvoma niti dvajset vencev ne zaleže toliko, kakor en sam dober govor- nik. Kar povejte, koliko bom moral plačati!« Odbornik društva je s pozornim zanimanjem poslušal najnovejšega društvenega člana, ki mu je vedno manj bil po godu. Samo takemu močno omejenemu človeku lahko pride na misel, da bi si naročil go- vornika za svoj lastni pogreb že več let naprej! Gotovo pa je bil Martin Pavlic do- slednejši. Ce je naročitev govornika za lastni pogreb, nesmisel, je vna- prejšnje plačevanje za pogrebni ve- nec vsaj enaka bedastoča. Verjetno pa tile upokojenci niso več dovolj razsodni. Tudi blagajnik je Martina zavrnil z lakoničnim opozorilom, da so nagrobni govori zadeva pokojni- kovih zaslug ali njegove priljublje- nosti in zlasti sposobnosti čustev, nikdar pa ne smejo biti z denarjem kupljene pravice. Razočaran in nevoljen je Martin zapustil zgradbo upokojencev in se v njej nikdar več ni prikazal. Njego- va življenjska modrost se ni ujema- la z Epikurovim naukom o nesebič- nem prijateljstvu, zakaj Martin Pav- lic ni potreboval in iskal ljubezni iz človekoljubja, temveč zato, da bi v njej osrečil sebe. Ko je meglena jesen minula in je pritisnil prvi de- cemberski mraz, je odposlal društ- vu upokojencev pismo. Sporočil je, da se ne strinja z nekaterimi nalo- gami in cilji društva. Zato društvu naznani svoj izstop. Upokojencu Martinu je ostala od- prta ena sama pot, ta pa je vodila v zakonsko zvezo. Kakor se je ved- no bal te poti, ker mu je pomenila slovo od brezskrbne mladostnosti, s prav tolikšno silovitostjo je sedaj zahrepenel po njenem opoju. Ljube- zen je našel kot človek, ki ljubi predvsem samega sebe in ki mu je ljubezen potrebna v potešitev stra- hu pred samoto in zapuščenostjo. Le z njo se je še lahko uprl brezci- ljnosti in praznini Isvojega življe- nja. Almira ni imela prav nobenih ugo- vorov. Tudi njej je pomenila ljube- zen, postavljena na trdni temelj za- konske zveze, edini izhod iz grenko- be brezsončnih dni. Izoblikovana v ženo in ljubavnice se je vsa srečna predala ugodju zakonskih skrbi in žrtev. Sreča obeh mladoporočencev je prenehala biti vertibilna, saj se jima je s tolikšnim zaoiosom na- smehnila poslednjikrat. NA.I SE ZGODI KARKOLI ŽE, VEDNO SE BO NAŠEL NEKDO, KI JE VEDEL ZE VNA- PREJ, DA SE BO ZGODILO. (L. S.) KAKO NAM JE SOSED BIL PRI SRCU, SPOZNAMO RESNIČNO SELE V TRENUT- KU, KO VIDI.MO SELITVENI AVTOMOBIL PRED NJEGOVIMI DURMI. (O. A. B.) Posledice znanosti Tipični znanstvenik današnjega časa meni, da se z ©stvaritvijo njegovega izuma v znanosti vse neha. Takšna mnenja seveda ne bodo vzdržala v prihodnosti. Vse bolj je čutiti pritisk na kreativno moč razuma, da bi posledice no- vih odkritij videli prej preden postanejo stvarnost. Zadnjo ob- tožbo znanosti je bilo slišati na letnem zasedanju društva za na- predek znanosti, kjer je angleški lord Walter Russel Brain očital znanstvenikom, da premalo raz- mišljajo o dobrih ali slabih po- sledicah svojih izumov. Na pri- mer: nuklearna energija bi lahko z eksplozijami uničila milijone ljudi, vtem ko bi zmaga nad bo- leznimi lahko privedla do nenor- malnega povečanja prebivalstva v krajih, Jii so že prenaseljeni in jim primanjkuje hrane. Takšno mnenje ni na mestu, ker lahko ovira napredek znanosti in člove- štva, hkrati pa demoralizira os- novno znanstveno raziskovalno delo, ko omejujejo njegov značaj na golo raziskovanje. Res je, da bi mnogi izumi imeli ali bi lahko imeli nezaželene po- sledice. Med probleme, ki jih pri- pisujejo znanosti, sodijo radio- aktivne prvine, prenaseljenost zaradi avtomatizacije itd. Toda takih problemov ne bo mogoče doseči z zaviranjem razvoja znan- stvene misli, saj bi bilo nesmisel- no, če bi hoteli morda z zakono- dajo omejevati znanstveno delo, kakor so to delali v srednjem ve- ku. Takšna prizadevanja, četudi bi uspela, bi nam prinesla več škode kakor koristi. Bistvo dile- me namreč ni v pridobivanju znanja, marveč v njegovi upora- bi. To pa seveda še ne pomeni, da se odgovornost znanstvenikov neha z njihovimi odkritji. Vsi bi si morali prizadevati, da bi zna- nost uporabljali v dobrobit člo- veštva. Vsepovsod bi se morali boriti zoper zlo. Tako je komite za znanost ameriškega društva na- stopil proti napadom na znanost s proklamacijo o boju za napredek ljudskega blagostanja, čeprav se je v svojem programu omejil na vesolje. Razen tega se je zavzel za dva predloga, ki oba težita za tem, da bi z znanstvenimi pro- jekti seznanjal v širšem smislu tudi javnost. Po prvem predlogu naj bi vsi vojaški izumi preneha- li biti tajni, po drugem pa bi o vseh fazah znanstveno razisko- valnega dela z možnimi .socialno ekonomskimi posledicami javno razpravljali v krogih znanstveni- kov kakor izven njih. Seveda je težko verjeti, da bo komite v tem pogledu dosegel kakšen uspeh, toda oba predloga naj bi pripo- mogla, da bi državniki, vojaški in industrijski konstruktorji po- svetili več pozornosti posledicam njihovih odločitev pri uporabi znanstvenih dosežkov. KRATKE DOBRI STARI ČASI SO BILI: ... KO JE BILA DOBRODELNOST ČED- NOST IN NE ORGANIZACIJA. ... KO SO UUDJE, KI SO NOSILI PLAVE DELOVNE HLAČE, TUDI DELALI. ... KO SO PLAČALI DAVEK SAMO TISTI, KI SO GA LAHKO PLAČALI. NAPIS V HODNIKU PRED SODNIKOM ZA PREKRŠKE: — NE GODRNJAJTE. MISLITE NA PRE- KRŠKE, KI STE JIH STORILI, PA VAM JIH NI BILO TREBA PLAČATI, KER VAS NI- SMO UJELI. POLITIK MORA VSAKO ZADEVO GLEDA- TI Z OBEH PLATI, DA LAHKO POTEM BOLJ NEDOLOČENO GOVORICI. MOŽ, KI JE NEHAL KADITI, ZASLUŽI NASO POSEBNO POZORNOST. NAVADNO PA NAS NA TO SAM NEPRESTANO OPO- MINJA. CE BI SE ŽENSKE RES OBLAČILE TA- KO, DA BI UGAJALE MOŽEM, BI NOSILE OBLtKE OD LANI. KO SO VPRAŠALI WALT DISNEVA, CE VERJAME V SVOJ UMETNIŠKI USPEH TU- DI ZA BODOČE, JE ODGOVORIL: — SAJ'MORAM, IMAM ZA OSEM MILIJO- NOV DOLARJEV DOLGA. V LIKOVNEM SALONU: — TALE SLIKA NUDI T£MO ZA RAZBURLJIV RAZGOVOR, TODA TRENUTNO NE VEM, KAJ NAJ O NJEJ REČEM ... NEKAJ ZA ŽEJO Utrujen popotnik je pozvonil pri vratih hiše ob cesti in je zaprosil gospodinjo, naj mu da nekaj proti žeji. Gospodinja mu je prinesla ko- zarec vode, toda popotnik je ogor- čeno ugovarjal: »Saj nisem umazan, temveč žejen!« UREDNIŠTVO IN UPR.\VA: Celje, Gledaližka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK'DragO Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo« »Na.iSe delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950' 1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, Laško. Mozirje, Slgvenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pn Jelšah in ŽaleC' - Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za Informativno službo Celje, TISK IN KLIŠEJI: »Celjski tisk«. — CENA: posamezna s^teviika 50 par (50 din), letna naročnina 20 (2.0iH)) din, polletna 10 (1.000) din. Tuj.na 40 (4.000). lE^t}Cl RaCUN: m-i-lH, i* v uđitK-nma Križanka VODORAVNO: 1. izraz veselja; 5. kraljevo pokrivalo; 10. vokalna ali instrumentalna teh- nična vaja; 11. vrsta modernega orožja; 13. majhen plug; 14. Ludoltovo število; 15. žužel- ka, ki s pikanjem muči zlasti govedo in konje; 16. osebni zaimek; 17. splet ženskih las; 19. osebni zaimek za množino, 20. kemič- ni znak za element tantal; 21. mrhovina; 22. kemični znak za zelo radioaktiven element; 23. vrsta usnja; 25. čut za pravilno vedenje v družbi; 26. skupno ime za tri najvišja nor- dijska božanstva; 27. ime ameriškega film- skega igralca Douglasa; 29. avtomobilska oznaka sarajevskega okraja; 30. strjeni sok, ki kakor gosto mleko teče iz narezane, ne- dozorele makove glavice ter je organizmu ze- lo škodljiv; 31. rastlina tropskih krajev, ka- tere mesnati plod je velik kot otroška glava; 33. nezakonito prilaščanje tuje lastnine; 34. sodobni brazilski romanopisec (Jorge); 35. oblačilo, ki se nosi ob določenih prilikah. NAVPIČNO: 1. najemnina za stanovanje; 2. križanec osla in kobile; 3. moško ime; 4. medmet, ki zaznamuje smeh; 5. presoja ka; kega teksta ali knjige; 6. egipčanski sončni bog; 7. vidni organ; 8. nedoločen prostor, v katerem se gibljejo zvezde; 9. žensko ime: 10. Cankarjeva pesniška zbirka; 12. ena izmed računskih operacij; 14. sodobni francoski sli- kar in likovni umetnik, po izvoru Španec (Pablo); 17. žužkojedcc, ki živi pod zemljo: 18. pripadnik zahodne veje starih Slovanov': 24. božja hiša; 26. pripadnik enega izmed najbolj znanih indijanskih plemen; 28. orien- talsko barvilo za lase; 30. makedonsko kolo; 32. okrajšava -M anno Domini (v letu Gospo- dovem); 33. začetnici priimka in imena veli- kega poljskega učenjaka. (UDO) INTERNACIONALNI CIRKUS »ORFEI«, KI BO 30. SEPTEMBRA RAZPEL SVOJ VELIKI ŠOTOR V LJUBLJANI, JE ČE- TRTI PO VELIKOSTI NA SVETU. V NJEM NASTOPA 150 ARTISTOV IN DVE- STO ŽIVALI, MED TEMI TUDI 15 LI- PICANCEV, KUPLJENIH V JUGOSLA- VIJI. KROTILKA LEVOV JE MARIBOR- ČANKA MONIKA GRADIŠNIK, V CIR- KUS JE ZAŠEL TUDI TOMAŽ TERCEK KOT NAPOVEDOVALEC, TODA PO- MEMBNA VLOGA, CE POMISLIMO, DA JE BIL V ZDA NAPOVEDOVALEC SLAV- NI DANNY KAY ... DA JE CIRKUS ZA- RES VELIK, POVE TUDI PODATEK, DA DNEVNI STROŠKI VZDRŽEVANJA ZNAŠAJO DVA IN POL MILIJONA STA- RIH DINARJEV, DA IMA SVOJE OGRE- VANJE ITD., ITD. KO SMO SE ODLOČILI MED SLIKO KRASNIH KONJ, MED PREDSTAVO IN MED PRIKUPNO LIANO ORFEI^ JE ZMAGALA LEPOTICA. LIANA ORFEI JE LASTNICA CIRKUSA, JE FILMSKA IG- RALKA, TELEVIZIJSKA NAPOVEDOVAL- KA IN PEVKA. V LJUBLJANI BO PELA PESEM »LUČI UUBLJANE« — V SLO- VENŠČINI . . . DANSKE PRINCEZE SO GODNE ZA MO- ŽITEV, ZLASTI NAJSTAREJŠA MARGA- RETA, KI JE STARA 26 LET IN JE PRESTOLONASLEDNICA. V SOSEDNJI HOLANDIJI SE ŠE VEDNO NI POLEGLO NEZADOVOUSTVO, DA SE JE TAM- KAJŠNJA PRINCEZA POROČILA Z NEM- ŠKIM PLEMIČEM, KI JE BIL KOT HIT- LERJEV OFICIR ZELO ODLIKOVAN. KAJ JE POTEM ČUDNEGA, DA SO TUDI NA DANSKEM BILI V SKRBEH, KAM SE BO OBRNILO SRCE NJIHOVE PR- VOROJENE PRINCEZE, ODKAR JE TU- DI V VLADARSKIH HIŠAH NAVADA, DA JE LJUBEZEN PRVI FAKTOR, KI ODLOČA PRI KRAUEVSKIH PORO- KAH . . . IN, ZDAJ JE DANCEM LE OD- LEGLO. IZBRALA SI JE FRANCOSKEGA DIPLOMATA HENRYJA DE LABORDEA. BODOČI MOŽ JE SICER SAMO GROF, A KAR JE NAJVAŽNEJŠE, PRAVIJO NA DANSKEM, čE ZE TUJEC, VSAJ NE NEMEC. DINO DE LAURENTIIS, ITALIJANSKI FILMSKI PRODUCENT, KI JE PRED KRATKLM POSNEL FILM O USTVARJA- NJU SVETA PO BIBLIJI. JE NEDAVNO NAPRAVIL KONEC RAZPRAVAM O UST- VARITVI PRVEGA ČLOVEKA. ZANIKAL JE NAMREČ, DA BI ČLOVEK NASTAL TAKO, KOT TO OPISUJEJO ŠTEVILNE RELIGIJE, PA TUDI TO, KAKO RAZVOJ ČLOVEKA OPISUJE MODERNA ZNA- NOST . . . ADAM JE NASTAL KOT PO- SLEDICA HLADNOKRVNE INVESTICIJE V VIŠINI DESET MILIJARD LIR. TOLI- KO NAMREČ STANE FILM Z ULLO BERGRVD (EVA) IN MICHAELOM PARKSOM (ADAM) V GLAVNIH VLO- GAH. Celjske antične razglednice niso omejene samo na ozek prostor starega Celja. Posamezni kosi arhitekture celeianske dobe so prišli prav tudi naslednikom rimske Celeie. Kdo ve koliko kamnitih umet- nin je še vzidanih v iemelje in debelo zidovje starih celjskih hiš in meščanskih dvorcev? Tudi v cerkev na Miklavškem hribu je vzidanih več rimskih spomenikov. Najbrž so jih tja gor spravili iz Celja, ko so gradili cerkev. Na sliki vidimo enega, izmed dveh okrašenih mar- mornatih arhitravov, vzidanih v zidove cerkve KAJ SE JE v RESNI- CI DOGAJALO v TRE- NUTKU, KO JE NA- STAL TALE POSNE- TEK. BI VEDEL POVEDATI LE TISTI, KI GA JE NAREDIL. FANTIČ PRED BRO- NASTIM SPLAVAR- JEM V CELJU JE ZA- GONETEN. GA JE STRAH, PA KRIČI, NAJ GA SPRAVIJO S PODSTAVKA? ALI SE JE MORDA TAKO VŽIVEL V OKOLJE, DA ZDAJ KOT PRVI »KARMANIŠ« OPO- ZARJA NA SKALE V TOKU REKE? PETER IZ ROGAŠKE SL.ATINE JE V SVO- JEM PISMU 1'ZRAZIL ŽELJO, DA BI KDAJ NA NAŠO SLIKOVNO STRAN UVRSTILI TU- DI FILMSKE IGRAL- KE IZ DOMAČEGA VRTA. KER NAS JE PREHITEL TT IN OB- JAVIL ZADNJIČ CELO PLEJADO ZVEZDIC NAJRAZLIČNEJŠE SVETLOBNE MOČI, SMO SE ODLOČILI ZA ENO, KI JO JE TT POZABIL. TO JE NADJA REGIN ALI PO NAŠE PODERE- GIN. ZVEZDICA SLA- VI BOLJ PO PROPA GANDNIH SLIKAH ZA PERILO IN KOZME- TIKO, V JAMES BONDOVEM FIL.MU »ZLATI PRST« PA JE DOBILA CELO GLAV- NO VLOGO — PO ŽELJI NAŠEGA BRAL- CA — PRECEJ SLE- ČENA .