NASLOV iredniitva in uprav-niitva:
INI W. ttmd PhM CUcag o, 111.
1

OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Clasa Matter January 18, 1915, at the Port Office at Chicago, IUlnoia, under the Act of Aoput 24, 1912.
r
The largest Slovenian
Weekly in the United States of America.
IimmI mrj
OFFICE:
1981 W. 22nd Place Chicago, 111.
No. II Sltv. 12.
Odcaoo, OL, »• »area (March) 1917
Leto III.
Mataevestie
—	Ker bi izdali radi prihodnjo, ali velikonočno številko namesto 4. že 3. aprila, ali prihodnji torek, prosimo s tem vse tajnike krajevnih društev in drftge dopisnike, da naj nam dopošljejo naznanila in dopise najkasneje do 31. marca dopoldne. Na pozneje došle dopise se ne bomo mogli ozirati, ker se bo vse notranje strani lista zaključilo že dne 2. aprila, popoldne. Toliko v blagohotno vpošto-vanje in ravnanje!
—	Naša chicaška društva, št. 1 in 47 K. S. K. J. sta izgubila v 1 tednu vsako po enega svojih večletnih članov. Dne 18 t. m. je u-mrl v Aurori, 111. rojak Ivan Ver-bič, član društva sv. Štefana St. 1. Jetika, srčna bolezen in slednjič vodenica ga je trla več let, da mu je društvo že večkrat izplačalo vso podporo. Pokojni Ivan Verbič je delal svoječksno tukaj v Chicagu; zadnja leta pa v Aurori, 111. kjer je živel pri svojem sinu. Rojen je bil leta 1855 blizu !S<matrjete na Dolenjske«!; ondi zapušča še eno hčer; žena mu je pa svoječasno umrla v stari domovini. Pokojnik je pristopil h K. S. K. J. 1. 1898 in je bil zavarovan za $1000, certifikat štev. je imel 38.
Vsled oddaljenosti se ni zamog-lo pogreba udeležiti več članov društ. sv. Štefana, je pa zato oskrbelo dne 21. t. m. lep pogreb društvo sv. Janeza Krstnika, št. 11 K. S. K. J. v Aurori, 111., za kar mu gre vsa čast m hvala. Večna luč naj sveti pokojnemu sobratu!
Minulo nedeljo zvečer dne 25. t. m. je pa umrl v Summit, 111. blizu Cfliicaga 38 letni Alojz Vidmar, član društva sv. Alojzija, št. 47 K. S. K. J. Bolehal je samo nekaj dni za pljučnico. Pokojni Vidmar je prišel se£ v Chicago pred 11 leti; delal je sprva pri McCormicku, zadnji -čas pa v tovarni za železniške kare. Nedavno si je kupil v Summitu nekaj lot zemljišča in si je postavil ondi hišico. Oženjen je bil 8 let. V Summitu zapušča neutolažljivo ženo,.in 5 nedoraslih otrok: 2 fantka in 3 deklice. V Chicagu .živi tudi njegov brat Frank, nekje v Pittsburghu, Pa. pa njegova sestra. Rojen je bil pokojnik pri sv. Lenartu blizu Selc na Gorenjskem. "Med rojaki v Chicagu je bil zelo priljubljen in znan vsled njegove marljivosti in lepega življenja. Naj v miru počiva!
—	Na Cvetno nedeljo, dne 1. aprila bodo imela svojo mesečno sejo v cerkveni dvorani tri slovenska podp. društva. Točno ob
1.	uri pop. se prične seja društva sv. Neže, katol. Borštnaric. Ob
2.	uri se vrši seja društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. in ob 3. uri pa ^eja društva sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J Zadnji dve društvi sta prestavili sejo na ta dan vsled velikonočnega praznika; zanaprej se pa vršijo mesečne seje teh društev kakor po navadi.
—	Poročali smo že enkrat na tem mestu, da bo priredilo društvo sv. Štefana št 1 dne 22. aprila (na nedeljo) ob 2. uri pop. in zvečer ob 8ih v cerkveni dvorani dve kratki veseloigri in sicer v korist društvene blagajne. Da bo enkrat v tej dvorani nekaj kratkočasja in smeha, so si izbrali diletantje tega društva: šaljivo igro v jednem dejanju "Francosko pruska vojska" in pa znano burko "Bucek v strahu". Igralci se že pridno vadijo da bodo zadovoljili gledalce pri obeh igrah. Člani društva sv. Štefana bodo dobili tekoči teden po 1 vstopnico za te predstave. Ker jc prebitek namenjen v korist društvene blagajne, je pričakovati, da bo sleherni člen vstopnico ali prodal, ali pa obdržal.
Ameriške vesli.
Sklicanje kongresa na 2. aprila.
Washington, D. C., 22. aprila^-Ker postaja napetost med Združenimi državami in Nemčijo vedno bolj huda, je predsednik Wilson določil, da se ima bridti posebno kongresno zasedanje dne 2. apri la 1.1. namesto 12. aprila.
V	tozadevnemu oklicu navaja predsednik nujno potrebo in korist javnosti, da se morajo kon-gresniki in senatorji zbrati skupaj že toliko preje. Pri tem zasedanju se bo rešilo zelo važno in pereče vprašanje, če bodo napovedale Združene države Nemčiji vojno ali ne?
Priprave na vojno. Mobilizacija milice. '
Washington, D. 0. 26. marca— Predsednik Wlson je ukrenil danes prvi korak, ki vodi Združene države do vojnega stanja. Izdal je namreč ukaz, da mora iti takoj po zastavo 32 polkov miličarske infanterije ter več oddelkov topništva iz 10 različnih iztočnih držav, ter iz 10 različnih osrednjih in zapadnih držav. Skupno število vpoklicanih miličarjev znaša 50.000- mož. Miličarji bodo o-pravljali v raznih iztočnih državah ob Atlantiku stražno službo, da bodo varovali arzenale, javna poslopja, mostove, pristanišča in železnice.
Povečanje mornarice. Washington, D. O., 26. marca.
Vsled priporočila momaričnega tajnika je izdal predsednik Wilson naročilo, da se mora povečati moštvo mornarice za 25.000 mož, tako, da bo znašalo skupno število iste 87.000. Dovoljenje za povečanje mornarice je dobil predsednik Wilson še od zadnjega kongresa.
Vse pripravljeno.
Washington, D. C., 26. marca
V vojnemu in mornariškemu oddelku se dela s podvojeno močjo vsled vojnih priprav. Mornario-ni tajnik Daniels je že izdelal mobilizacijske in druge potrebne načrte za mornarico, tako, da lahko odrinejo proti Evropi vse večje ameriške bojne ladje vsak treno-tek. Za ta važni načrt je še potreba, da ga predsednik in kongres odobrita.
Razne municijske tovarne delajo noč in dan; osobito nekatere ladjedelnice in tovarne aeropla-nov delajo s polno paro, ker je vlada naročila več poc^norskih čolnov in aerotplanov.
Just i čn i department je izdal tudi nove in zelo stroge odredbe za omejitev agitacije nemšk^i ogle-duhov in zarotnikov; tako! je stopila tudi v veljavo bolj stroga cenzura časnikarskih poročil, o kretanju ameriških parnikov in mobilizacijskem gibanju.
Nemčija se pripravlja s podmor-
z skimi čolni.
Washington, D. C., 26. marca. Morjaarični department je zvedel iz raznih virov, da se Nemčija marljivo pripravlja na napad s svojimi podmorskimi čolni v slučaju vojne med Združenimi državami in da ima že okrog 200 takih čolnov na razpolago, ki lahko križajo atlantski ocean.
V	raznih nemških ladjedelnicah se dela sedaj s podvojeno silo pri gradbi novih velikih podmorskih čolnov. Vendar se je pri tem baje Nemčija izrazila, da ona ne bo prva pričela vojne z Združenimi državami, temveč da čaka tega od strani Združenih držav.
Prememba stare pruske pogodbe odklonjena. *
Washington, D. 0., 24. marca. Zvezna vlada.je danes odgovorila po švicarskem ministru Dr. Paul Ritterju na nemško noto z dne 10.
februarja t. 1. v kateri je Nemčija prosila Združene države, da hi se staro prusk'o ameriško pogodbo iz leta 1799 in 1828 podaljšalo in nekaj premenilo.
iNemčija želi v prvi vrsti do-stavek v tej pogodbi glede varnosti nemških tovornih parnikov v ameriškem vodovju in varnosti tu živečih nemških podanikov v slučaju-vojne.
Dasiravno se je washingtonska vlada 'branila ustreči želji Nemcev, se bo po zatrdilu vojnega tajnika držala strogo vseh točk, označenih v stari prusko-ameriški pogodbi, to je, da ne bo delala krivice tu živečim nemškim podanikom, če se bodo mimo zadržali in spol nov ali postave Združenih držav.
Ameriški katoličani in Wilson.
Philadelphia, Pa., 25. marca.-^ Tu se je vršil včeraj velik banket zastopnikov raznih katoliških organizacij in društev. Kot slavnostni govornik je nastopil namesto nadškofa Prendergasta Msgr. H. T. Drumgoole, ravnatelj semenišča sv. Karola Boromeja v Overbrooku.
Govornik je omenil o sedanjem kritičnem položaju v Združenih državah, da soglašajo ameriški katoličani s predsednikom Wrlso-nom in da mu bodo stali z vsemi močmi in sredstvi na shrani v slučaju vojne, ali če bi pretila ameriškemu narodu kaka nevarnost.
Sufragetke soglašajo z Wilsonom.
Washington, D. C., 26. marca. Osrednji odbor Narodne Zveze a-meriških sufragetk se je danes izrazil, da, čeravno še ne bo opustil agitacije za splošno žensko volilno pravico — bodo stale tudi a-meriške sufragetke predsedniku Wilsonu na strani v slučaj^ kake narodne krize.
Bilijon dolarjev posojila zaveznikom.
New York, N. Y., 26. marca. Zveza ameriških bankirjev dela jo razhih večjih mestih priprave za novo vojno posojilo zaveznikom v Evropi. To posojilo bo za enkrat znašalo bilijon dolarjev; v slučaju potrebe, se bo pa to svo-to podyojilo, ali {jotrojilo. Posojilo se bo dalo brez kakega dobička, samo da dobijo ameriški bankirji zadostno garancijo za povračilo denarja.
Ooethals vojni tajnik?
Washington, D. C., 26. marca Tukaj se govori v vladnih krogih, da bo predsednik Wilson imenoval vojnim tajnikom general majorja George W. Goethalsa, znanega graditelja panam. prekopa. Dosedanji generalni pravdnik Gregory misli namreč odstopiti in bo njegovo mesto baje prevzel sedanji vojni tajnik Baker.
Zahteve železniških družb.
Washington, D. C., 26. marca. Ker so nedavno železniške družbe svojim uslužbencem dovolile 8 urni delavnik, bodo vsled tega letno prikrajšane za $53,000.000.
Ker pa nočejo imeti pri tem železnice nikake izgube, delujejo na to, da bi se prevoznino, ali tovor-nino blaga .povišalo od 10—15 odstotkov, izvzemši tovornino pri premogu in rudh Nekatere železniške družbe hočejo pa poleg tega zvišati še potniško vožnjo. Tozadevno so se obrnili zadnji teden zastopniki železniških družb na vodstvo meddržavne trgovske komisije, da ugodi njih zahtevam.
Umecten nasvet.
Baltimore, Md. 26. marca. Pred-Predsednik Baltimore in Ohio železnice — Daniel Willard se bo podal tekoči teden/v Washington, D. C., kjer pred Newlandovo komisijo priporočal, da naj se vse glavne železnice podržavi. _ *
Nečloveška mati Boulder, Colo., 25. marca. Ko se je vrnil farmar Wililam A. Nelson včeraj popoldne iz bližnjega trga domov, se je nepopisno prestrašil, ker je našel skoraj vso svojo družino umorjeno. O tem umoru je takoj obvestil šerifa. Nelsonova žena in ena 5 letna hčerka sta ležali s prestreljeno hiši sredi sobe; dva otroka so našli pa zadavljena* najmanjši otrok, 3 mesece star George je ležal tudi v zibelki in je bil s cunjami zadrgnjen okoli vritu; tega se je še pravočasno rešilo.
V	Nelsonovi hiši so našli kasneje poslotflno pismo Mrs. Nelson, ki zatrjuje, da je ona kriva tega umora.
Čuden slučaj nesreče.
Astoria, Oreg., 25. marca. Nedaleč od tukajšne železniške postaje se je pripetil včeraj na progi »redi gozda čuden slučaj nesreče.
V	nekem odprtem železniškem vagonu se je peljalo domov 50 delavcev. Ker je bilo precej viharno vreme, je veter podrl neko debelo in visoko drevo ravno na dotični vagon; pri tem je bilo na mestu usmrčenih 8 delavcev, 8 pa ranjenih.
Nesrečna družina.
Danville, HI., 26. marca. Rev. H. B. Weeding, pastor tuk. epi-sk opal ne cerkveje dobil iz svojega rojstnega kraja v Ottavi, Ont. (Kanada) te dni žalostno vest o iteareči ki je^zadela njegovega o-četa, mater in dva brata. Mrs. Wooding, živeča v Ottavi, Kanada je ravno kopala svojega 2 leta starega otroka v banji; istočasno pozvoni nek vladni sel, ki je prinesel Mrs. Wooding žalostno poročilo, da je njen soprog padel na francoskem bojišču, zadet od sovražne kroglje.
Mati je poslala svojega 5 letnega sinkota odpirat vrata; pri tem se je deček na stojnicah spodtaknil, padel in zlomil tilnik. Na dečkovo vpitje prihiti prestrašena mati otroku na pomoč, ter pusti 2 leti staro dete v kopalni sobi. Vrnivša se nazaj, je našla tudi tega otroka mrtvega, ker je utonil v banji. Vse to jo je tako užalostilo, da. je znorela; nesrečno mater so morali prepeljati v bližnjo umobolnico.
Usodepolna razglednica. Milwaukee, Wis., 25. marca — Predvčerajšnjim je dobil neki, tu živeči mladenič od svoje matere na Nemškem razglednico s sledečimi vrsticami: "Dragi mi sin! Jaz se počutim'dobro. — Želim le, da bi bil "kajzer" mrtev".— Dopisnica s to vsebino je prišla vseeno semkaj. A na prvi strani iste je bila sledeča opomba nemškega cenzorja: "Vaša mati je bila ustreljena danes zjutraj ob soln-čnem izhodu.''
Ta vest je neutolažljivega sina tako potrla, da se bo iz maščevanja do nemškega cesarja prostovoljno javil k mornarici Združenih držav in vdeležil morebitne vojne z Nemčijo.
Vesela vest iz WUlarda, Wis.
Iz največje slovenske farmar-ske naselbine, v Willard, Wis. se nam poroča, da so se ondi vršile dne 17. t. m. nominacijske volitve za občinski zastop, pri katerih so zmagali večinoma Slovenci: Nominacijo pri kandidaturi so dobili: za župana Josip Pekolj, prvim podžupanom Frank Fran-celj m Frank Boh; drugim podžupanom John Bajuk; občinskim tajnikom Josip Lunka, in John Jordan; blagajnikom A. Zupančič; asesorjem John Petkovšek in Frank Cmok.
Upati je da bodo naši slovenski volilci iz Willarda in Gormansa stali tudi pri volitvah dne 3. aprila trdni kot skala, da bodo imeli
v oWinskem zastopu samo svoje može? TO bo v ponos in čast celi naselbin!. Mnogo uspeha pri volitvah !
Inozemske vesli.
Iz Rusije.
Petrograd, Rusija, 24. marca. — Danes se je vršilo glasovanje centralnega odbora in zastopnikov parlamenta ustavne demokratske stranke glede načina vladanja ruske države. Vsi ti odborniki in poslanci so se enoglasno izrekli za republiko ali ljudovlado. Ker se je v praklamaciji na ljudstvo že ob izbruhu revolucije zajamčilo enakopravnost ter splošno, volilno pravico, se bodo sedaj v kratkem razpisale nove volitve za narodno zbornico in se bo število poslancev zdatno 'povečalo. Volilno pravico bodo imele tudi ženske in židje, kar doslej na Ruskem ni bilo v navadi.
Prof. Pavel N. Milukov, minister zunanjih zadev začasne ruske vlade, je sporočil v javnost veselo vest, da dobiva sleherni dan na tisoče in tisoče brzojavk iz vseh delov sveta. V teh brzojavkah so izražene čestitke raznih nevtralnih držav, uplivnih oseb, načelnikov velikih organizacij in posameznikov; vse, vse čestita novi Rusiji, ker se je otresla starega vladnega sistema in ker bo postala republika. '
Prva velesila, ki je pripoznala	^^^^
novo rusko vlado in kLje. čestitala Dunkirk 'm 15 milijard frankov
Rusiji so bile Združene države v Ameriki; v imenu ameriškega organiziranega delavstva je poslal Gompers, predsednik A. F. of L., novemu ruskemu delavskemu ministru tudi brzojavno čestitko. Novo rusko vlado je pripoznala doslej tudi Anglija, Francija in Italija.
Novi vojni minister A. J. Guč-kov je izdal danes na nfsko ljudstvo in vojaštvo proklamacijo, v kateri priporoča vsem mirno zadržanje, slogo, osobito pa opreznost pred nemškimi ogleduhi, katerih se nahaja sedaj na tisoče in tisoče po ruskih mestih.
"Državljani," tako se zaključuje ta proklamacija, "bodite pne-vidhi. Ne odkrivajte nikomur tajnosti naše narodne obrambe. Bodite vedno čujoči in na straži!"
Enakopravnost Židov na Ruskem.
Petrograd, Rusija, 24. marca. — Nova ruska vlada je proglasila enakopravnost vseh Židov na Ruskem .Ta enakopravnost se ozira na zemljiško last, bivališče, službo v armadi ln mornarici, izobrazbo (šole )ter volilno pravico. Zaeno se je obljubilo tudi finski državi samoupravno vlado.
Car in njegovi pristaši v jetništvu.
Carskoje Selo, Rusija, 23. marca.— Včeraj so pripeljali semkaj v spremstvu stražnikov bivšega ruskega carja Nikolaja ter več njegovih »pristašev, kjer bodo ostali kot začasno internirani jetniki. Nikolaju Romanovu se je odkaza-lo Aleksandrovstko palačo; ondi živi tudi bivša carica Aleksandra. Soproga bivšega carja Nikolaja se nahaja še v Petrogradu, kjer oskrbuje svoje bolne otroke. Ko carska družina enkrat okreva, se bo tudi preselila v Carskoje selo.
Car Nikolaj je želel, naj se mu dovoli, da bi živel na svojem krasnem posestvu v Livadiji; tega mu pa nova ruska vlada ni dovolila. Sedaj nastane glavno vprašanje, kaj se bo zgodilo a ogromnim premoženjem ruskega carja, koje se ceni na več milijard rubljev. Ruski car ima v raznih krajih evrop. ske Rusije in v Aziji velikanska posestva, lepe gradove, zlate, srebrne in platine rudnike. Govori se, da se bo vse to cesarju odvzelo in da postane to premoženje last celokupnega ruskega naroda.
Načrti Nemcev.
Petrograd, Rusija, 26. marca —
Ker nameravajo Nemci prizadejati novi Rusiji vsled vladnega preobrata neprilike, nemir in novo ustajo med ljudstvom, so poslali prfko meje na tisoče najbolj zvitih ogleduhov, da bi rusko ljudstvo ščuvali k uporu. V nekaterih krajih blizu meje je pričelo res postajati ljudstvo nemirno; posledica temu je bila, da se je vse upornike spravilo v ječe. V obče pa vlada na Ruskem po mestih in na deželi mir.
Poleg tega spravljajo Nemci fjkupaj močno armado v bližini Rige, odkoder nameravajo potisniti sovražnika nazaj in prodreti dalje proti Petrogradu. Da bo mogoče zabraniti to nevarnost, se bo rusko armado in mornaltfeo zdatno -povečalo s prostovoljci; govori se tudi, da se bo izbralo prestoli ruske republike starodavno , mesto Moskvo.
Mirovne ponudbe Nemecv.
Bern, Švica, 25. marca. — List "Journal de Geneve" je priobčil včeraj zanimiv članek, v katerem so navedene točke, pod katerimi bi bila Nemčija pripravljena skleniti mir. Te pogoje je izvedel označeni list baje iz zelo zanesljivih virov.
•V prvi vrsti je Nemčija pripravljena dati nazaj vse zasedeno ozemlje na Francozkem izvzemši rudarskega okrožja pri Briey. Za to pa zahteva Nemčija v zameno kanalsko pristanišče Calais ali
vojne odškodnine.
Nemčija je dalje pri volji pri-poznati zopet suvereniteto Belgiji, če bi Belgija opustila svojo narodno obrambno silo in če bi ji dovolila utrdbo mesta Namur, Liege ter Antwerpen. Nemčija bi rada nadzorovala vse belgijske železnice ter pristanišča. V obče se sodi, da Belgija in njeni zavezniki teh zahtev ne bodo nikdar Nemcem dovolili.
Nemci se umikajo pred Francozi, v London, Anglija, 25. marca. — Francoska armada vedno bolj uspešno prodira proti St. Quenti-nu, glavni utardlbi Nemcev na meji. Danes so čete generala Ni-velle zaVzele za 3 milje široko svo-ječasno od sovražnika okupiranega ozemlja in sicer so izgubili Nemci sledeče pozicije: Castres, Essigny-le-Grand ter hrib št. 121. Tudi na severni in južni strani reke Oise, ter severno od Soissons so se pomaknili Francozi daleč naprej.
Zopetni potop ameriškega parnika.
Amsterdam, Nizozemsko, 23.
marca. — Dne 21. t. m. je nek nemški podmorski čoln brez svarila .potopil ameriški tovorni pamik "Healdtgn", vsled česar je našlo smrt 19 moi posadke. Večina teh so bili ameriški državljani. Parnik "Healdton" je bil last Standard Oil Co. iz New Jersey ter je vozil •petrolej. Odplul je iz Philadelphia je proti Rotterdamu na Nizozemskem.
296 vojakov utonilo.
Pariz, Francija, 24. marca. — Dne 19. marca je bila tonpedirana od nekega podmorskega čolna francoska križarka "Danton", ki se je pol ure zatem potopila z 296 možmi posadke. Ker ji je prišla slučajno 11a pomoč bojna ladja "Massue" se je rešilo še pravočasno 806 francoskih vojakov.
Nemčija in Litvinska.
Berlin, Nemčija, 26. marca. — Danes se je mudila pri nemškemu ministru zunanjih zadev — Zimmerman nu deputacija Latvincev, katera mu je predložila zahteve in želje lit vinskega ljudstva. Zimmer-mann jim je obljubil, da bo dobila Litvinska po vojni svojo lastno vladno samoupravo.
Cenjenim članom .gori omenjenega društva naznanjam, da meseca aprila ne bo društvene seje drugo nedeljo v mesecu kot po navadi ; seja se bo vršila tretjo nedeljo, to je dne 15. aprila. Vzrok je .ta, ker na 8. aprila bo velikonočna nedelja in se je sejo prestavilo na tretjo nedeljo. To velja samo za mesec april. Tudi opominjam, da se naj člani polnoštevil-no udeleže prihodnje seje, kajti imamo več važnih točk za rešiti na prihodnji seji.
Vesele velikonočne praznike vsemu članstvu K. S. K. J..
John Sumrada, tajnik.
NAZNANILO.
S tem se urath&o naznanja čla-nom(ieam) društva sv. Alojzija, št. 42 K. S. K. J. v Steeltonu, Pa., da se je na seji dne 15. marca sklenilo, da bo imelo nase društvo svojo velikonočno spoved na Cvetno sOlKrto popoldne, to je dne 31. marca 1.1. in »v. obhajilo v nedeljo zjutraj dne 1. aprila- pri prvi sv. masi.
Zatorej maj se vsi člani tega društva zberejo v nedeljo dne 1. a^ prila zjutraj ob 8. uri v dvorani društva sv. Alojzija, da potem skupno odkorakamo k -prvi sv. maši. Ob enem opozarjam tudi vse članice našega društva, da naj tudi one opravijo svojo velikonočnj) dolžnost.
Ako bi se kateri izmed naših članov iz posebnega vzroka ne mogel udeležiti omenjeni dan skupne spovedi in sv. obhajila, naj o-pravi svojo versko dolžnost kadar ima priliko .
Člani in članice, stanujoči, izven društvenega sedeža, morajo tudi opraviti velikonočno spoved, kjer jkn je to mogoče. S članom(ico), ki se ne bo izkazal (a) s spoved-uim listkom, se bo postopalo po
pravilih K .S. K. J.
Vsaki član (i ca) dobi spovedmi listek na dom in na tem listku naj si vsak sam zapiše svoje ime v potrdilo, da je opravil (a) velikonočno spoved.	' * '
Ne zadostuje pa, da si člantica) na listek samo ime zapiše; fistek mora biti potrjen s cerkvenim pečatom; zatorej se bodo »povedni listki pobrali v cerkvi pri sv. obhajilu.
i S člani (icami), kateri > bodo zanemarili svojo versko dolžnost, se bo strogo ravnalo po pravilih K. S. K. J., torej si bo vsak tega sam kriv.
Nadalje se vami naznanja, da l>o-mo imeli mesečno sejo dne 19. a-
_ME*y» »
Jas ne bom ptššii, ali pominjal pismeno nobenega vež. Sleherni zA a za dolžnosti, katere ga, vežejo do društva; nihče ne more zahtevati, da bi bil prt drušitvu zastonj. Kam bi prišla naša Je*lno-ta, ali naša krajevna društva, če bi imela vse svoje -člane samo na "kredi".
H koncu naznanjam še vsem članom našega društva ter tudi vsemu članstvu K. S. K. J., da bode naše društvo obhajalo 20 letnico svojega obstanka letos, dne 28. o ktabra. V to svrho se bo priredil omenjeni dan (28. okt. 1917.) v A-meriean Natkmal dvorani na 18. cesti in Laflin Si slavnosten banket. Na ta banket bomo povabili vsa cenj. slovenska podp. društva iz našega mesta ter bližnje okolice. O vsporedu se bo že pravočasno naznanilo na tem mestu.—
•Dragi mi sobratje dr. sv. Alojzija št. 47! Upoštevajte to naznanilo in pridite polnoštevilno na prihodnjo sejo dne 1. aprHa, v navadni dvorani. Sobratski pozdrav
John Wuksinich, tajnik.
vrtfih UP** *rftl
ki so za to kakor ro~ bedo pa naši vrli i z najlepšo i pozna naša slovenska
»klad ni nikakor zado-v pokritje botaiške * re ,tOrej smo bMi prisiljeni naložiti .posebno doki ado, kakor gori označeno.
Sobrwtskim poedravom
Thomas Oblak, tajnik.

sv. Janeza
/j S. K. J. v
NAZNANILO.
Naznanja se 1 članstvu društva sv. Petra in Pavla št. 51 K. S. K. Jednote v Iron Mountain, Mich., da bode imelo svojo skupno velikonočno spoved v soboto dne 31. marca in v nedeljo zjutraj pri prvi .maši sv. obhajilo. Spovedovanje se prične v soboto popoldne in traja do poznega večera in se bo tudi spovedovalo v nedeljo pred sv. mašo tako ,da se daje vsem lepa prilika, da ne bode pozneje kakšnega izgovarnja. Vsakdo naj pazi, da dobi od spovednika listek, ka terega naj vsak podpiše in odda društvenemu tajniku na prihodnji seji. Ob enem opozarjani Člane, kateri so na potnih listih in odda ljfcni od društva, da naj tudi vsakdo opravi svojo versko dolžnost in mi naj odpošlje potrdilo opravljeni velikonočni spovedi, podpisano od župnika in potrjeno s cerkvenim pečatom.
Sobratski pozdrav vsemu član stvu K. S. K. J.
Nicholas Paljnk, tajnik
NAZNANILO
Iz nrpda društva
Bvang. štev. 65 K Milwaukee, Wis.
S tem naznanjam vsem članom in članicam našega društva, da imamo velikonočno »poved v soboto dne 31. marca t. 1. in drugi dan 1. aprila pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo. Kateri ne more opraviti spovedi v soboto večer pa naj to stori v nedeljo zjutraj pred sv., mašo.
Cenjeni ani sobratje in sosestre! Znano Vam je, da se bo letos strogo zahtevalo iapolniti versko dolžnost; torej Vas opominjam, da opravite vsi velikonočno spoved, kajti noben tozadevni izgovor ne bode nič pomagal; ker član, ki ne bo opravil kar nam veleva sv. vera in kar zahteva naša Jednota, se suspend a takorekoč sam, ter se naj ne hudmje nad menoj, kajti jaz moram resnično in natančno poročati duhovnemu vodju drugače pa suspendan samega sebe, Člani, ki so izven sedeža društva, morajo tudi storiti svojo dolžnost ter mi morajo spovedne listke poslati najkasneje do 30. maja t. L Dalje Vas psoskn cenjeni člani, da se vsi polnoštevilno udeležite društvene seje dne 1. aprila popoldne ob 2. uri, kajti treba je dela na našem društvenem polju ako hočemo doseči popolen uspeh napredka in razvoja; ob enem mi lahko tudi izročite na tej seji spovedne listke.
Sobratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
John Močnik, tajnik.
NAZNANILO
Članom društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. Jednote v Waukegan, 111 se pij ud no naznanja, da se bode vrnila mesečna društvena seja za mesec april dne 31. marca (na cvetno soboto) zvečer ob polu osmi (7:30) uri v navadnem pro
prila t. 1. in na tej seji sc bod^ štoru. Članstvo je naprošeno, da se preči tal 3 mesečni račun, pregle-}v polnem številu vdeleži omenjene dan od nadzornikov.
Upam, da se boste te seje u-deležili v polnem številu.
Z bratskim pozdravom r - Anton Malesich, tajnik.
NAZNANIM.
S tem naznanjam članom društva sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J., Chicago, 111. sklep zadnje seje, da se bo vršila prihodnja mesečna seja zaradi velikonočnega praznika en teden preje, t. j. dne 1. aprila. To je veljavno samo za ta mesec ; za naprej se bodo pa vršile naše društvene seje zopet po navadi: vsako drugo nedeljo v mesecu.'
Pri tej priliki prosim vse člane našega društva, da naj se prihodnje seje dne 1. aprila zanesljivo udeležijo. To bo namreč prva četrtletna seja, da se bo na isti prečitalo trimesečni račun. Poleg tega imamo še več drugih Važnih točk na dnevnem redu. Pridite cenjeni člani dr. sv. Alojzija torej vsi, da boste s tem pokazali, da vam je mar napredek društva in K. S. K. J. Pričetek seje je točno ob 3. uri popoldne. Upam, da bo nadzorni odbor o' pravem času izvršil svojo dolžnost pri pregledovanju knjig, ali računov.
P»ri tej priliki opominjam se one naše člane, ki še niste doslej o-pravili svoje velikonočne dolžno »ti, da to kmalu in v redu izvršite; kajti jaz ne bom nobenemu posebej pisaril ali ga opominjal. Vsak Gtk član zna sam, kakšna dolžnest ga veže, če hoče hrti član katoliškega društva. Vsled tega naj mi vsak izmed teh članov dopošlje a li izroči potrdilo o opravijenif spovedi; v nasprotnem slučaju si la h ko sleherni misli, kaj ga čaka, če teea ne stori.
it. 101 K. S. K. J. v U-rain, O. se tem potom naznanja, da ae člani polnoštevilno udeležijo seje, ki se vnii dne 1. aprila 1917, ker imamo na programu več jako važnih stvari. Zato želim, da se udeleže seje vsi člani brez izjeme, da ne bode potem kak član nepotrebno zabavljal čez odbor in druge člane, ker so sklenili to in to stvar brez njegove vednosti.
Opozarjam 4tidi člane, da opravite svojo vensko dolžnost sedaj v velikonočnem času, ker tako za htevajo Jednotina in društvena pravila. Sedaj imate za to vsi ja ko lepo prHiko; ako kateri ne bo opravil svojih verrfkih dolžnosti, se bo ž njim postopalo kakor zahtevajo pravila naše K. S. K. Jednote.
Z bratskim pozdravom
Frank Janežič, tajnik.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam Članom društva sv. Jožefa št. 103 K. S. K.
. na West Allis-u, Wis., da se vrši velikonočna spoved za naše društvo, 14. aprila zvečer in 15. apri-a zjutraj; in tedaj bode tudi »kupno sv. obhajilo.. Obhajilo se bo vršilo, korporativno, t. j., da prinese vsak član s sabo regal i jo, da potem z regalijami skupno »topimo k mizi Gospodovi.
Nadalje naznanjam tudi članom goriimemovanega društva, da se vrši naša priholnja seja dne 1. a-prila, t. 1. in sicer ker je drugo nedeljo Velika noč. in se ne spodobi držati seje. Torej pridite na sejo dne h aprila ob 2 uri v navadnem prostoru. Sobratski pozdrav
L. Sekala, tajnik
seje.
Po sklepu zadnje društvene se je, plača vsak član prihodnji me sec 25c doklade za dva več let bolna društvena brata.
Cenjeni (člani in članice društva št. 53! Sedaj smo v dobi, v kateri ora vsak član(ica) naše slavne organizacije po društvenih in Jed notimih pravilih zadostiti svoji verski dolžnosti. To je opraviti mora spoved in prejeti sv. obhajilo.
Duhovni vodja K. S. .K. J. odločno zahteva od vseh čianov(ic) omenjene organizacije, da zadostijo Jednotinim pravilom glede verskih zadev. Zahteva pa tudi po velikonočni dobi, natančno poročilo od dpuštv. odbora, o opravljeni verski dolžnosti članov(ic). Da bode pa mogoče društvenemu odboru natančno poročati na gori omenjeno zahtevo, ste naprošeni wu člani in članice, da se izkažete s »povednimi Listki o opravljeni veMkonočni spovedi. To velja tudi za one olane(iee) živeči (e) izven društv. okrožja, s potnimi listi.
Cenjeni mi bratje! Ker smo udje sv. katoliške cerkve, ker spoštujemo nauke svojih starišev in ker smo pri pristopu v našo katoliško Jednoto obljubili, da hočemo ostati zvesti naukom svete cerkve, zatoraj se ne bomo sramovali opraviti svoje velikonočne dolžnosti, ter pokazati, da smo ostali zvesti dani obljubi.
Sobratski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote v	John Petkovšek, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Antona Pad. št. 87 K. S. K. J. Joliet Iti, se daje naznanje vsem članom, 4a bo imelo naše društvo skupno velikonočno spoved dne 31. marca ip skupno sv. obhajilo dne 1. aprila zjutraj pri 6. sv. maši; torej ste naprošeni vsi člani, da se skupno udeležimo spovedi in sv. obhajila, ker se bo zahtevalo listek od vsakega člana m članice in se bomo ravnali po pravilih društva in go pravilih K. S. K. Jednote, da ne bo imel potem kateri član kakšen prazen izgovor zaradi spovednega listka. Vsi člani naj se zberejo v iiavadni aborovalni dvorani 15 mi nut do šeste ure zjutraj, da potem odkorakamo skupno v cerkev m naj prinese vsaki član s seboj društveno regalijo.
Tudi opominjam nekatere člane, ki so bolj počasni pri plačevanju društvenega asesmenta, da to čim preje poravnajo,, da potem lažje sestavim in oddam trimesečni ra čun.
Z bratskim pozdravom
Math Vidmar, tajnik
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa št. 58 v k'w'.m Pa. sklep seje z dne 11. t.
NAZNANILO.
Vsem zunaj društvega sedeža ži večim članom društva Mar. Zdrav je bolnikov št. 94 K. S. K. J., Sub let, Wyo, naznanjam, da se nam bliža velikonočni čas. Zato opo minjam vse društvenike, da naj sleherni opravi svojo versko dol žnost, kakor to od nas naša K. S K. J. zahteva.
Prosim vas, cenjeni bratje m sestre našega društva, da to opra vite o pravem času in mi dopošlje te spovedne listke najkasneje do 30. maja t 1. Jaz moram listke podati duh. vodji naše Jednote ka kor je bilo na tem mestni uradno naznanjeno in zahtevano. Kdor se ne bo ravnal po tem navodilu, se bo postopalo ž njim po pravilih K. S. K. Jednote.
H koncu želim vsemu članstvu naše Jednote veselo Alelujo!
Sobratski pozdrav
Frank Kramar, tajnik
NAZNANILO.
s Uradno se naznanja članom društva Friderik Baraga, št. 93, K. S K. Jednote, da bode prihodnja seja dne 1. aprila; to pa zaradi tega ker pade draga nedelja na Veliko noč; zaradi tega smo na zadnji seji prestavili sejo za mesec april za'en teden preje.
Prosim člane, našega društva, da se polno številno udeležijo pri-
NAZNANILO.
S tem naznanjam članom in članicam društva sv. Družine št. 109 K. S. K. J. v Aliquippa. Pa., da je bilo na zadnji naši seji dne 11. marca sklenjeno, da bo mesečna seja prestavljena v aprilu na prvo neeteljo. Seja se vrši v navadnih zborovalnih prostorih in se prične ob 1 uri popoldne.
Prosim vas, udeležite se te seje v obilnem številu, ker imamo več važnih took na dnevnem redu.
Sobratski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J. in vesele velikonočne praznike!
Anton Habich, tajnik
ikor znano je posneta snov te igre izaa francoske okupacije na Slovenskem ali i*sa časa Napoleonove vojne; torej je sedaj od one dobe ravno 100 <let. Vsi ti zgodovinski podatki so resnični. Res, Napolleonova vojtna ji bila grozna, ali ne tako kot današnja. Napoleonova slava se je žalostno končala, kajti slavni Napoleon je umrl na otoku sv. Helene v prognanstvu, kjer je več let premišljeval ničvre-;dhOst in minljivost tega sveta Kakor se pripoveduje, je Napoleon že tedaj sanjal o današnih svetovnih vojnih časih kakor kak prorok.
Rokovnjači so živeli pred dobrimi 100 leti v kamniškem okraju na Kranjskem, To je bila izborno organizirana * tajna družba tihotapcev in tatov, katere je vodil »loglasni rokovnjač Blaž Mozol. Pri tem so imeli rokovnjači svoja tajna znamenja, kakoršna ima italijanska družba "črne" roke. Ljudje so se jih bali kakor največjih tolovajev; saj ni bilo pred njimi nič varnega. Kradli so, kar jkn je prišlo pod roke; najraje so obi-skavali po noči bolj premožne kmete ali grajščake. Večkrat so delili tak plen tudi z revnim ljudstvom, katero so tedanji oderuški grajščaki izkoriščevali. Rokovnja-či so imeli povsod dobro zaslombo in zastopstvo; raditega se niso bali ne biriča ne postave. Svoje načrte so kovali po raznih skrivali ščih in jamah v gozdu.
Ta igra nas v duhu torej popelje nazaj za nekaj časa v našo milo at»rokrajsko domovino tja pod divne kamniške planine. Popelje nas v čase vojne in gospodarstva slavnega Napoieona, o katerih so nam še kot otrokom prav stari ljudje kaj radi pripovedovali.
Upati je da, bo pri uprizoritvi " Rokovnjačev" dne 22. aprila t. 1. dvorana zasedena do zadnjega kotička, kajti tako lepe in zanimive igre še ni bilo videti v tej naselbini.
Želeč društvu sv,. Jožefa št. K. S. K. Jednote pri tem največ uspeha, ostajam s pozdravom M. Pogorelec
nam je polagal na srce. Moram pri tem povedati, da še naši ta "r-deči" so prišli k sv. misijonu v soboto dne 17. marca zvečer, da nam nazadnjakom t pokažejo svojo naprednost in izobrazbo; toda cerkev so zapustili kakor z vodo sblit kužek. Torej to je vaša izobrazba! V cerkvi za besedo prositi! Rojaki, ali ste že kedaj slišali kaj takega! In to imen« je jo naši nttprednjaki izobrazbo! Res Jepa izobrazba je to, prav iz srca vam jo privoščimo, in vso čast, ki »te 4 jo pridobili omenjeni večer. Tudi drugorodci bodo lahko govorili o vaši naprednosti in dostojnem obnašanju; da, lahko ste ponosni, [n tako izobrazbo hočete nam usi-liti! Lepa hvala Vam, tako se zna vsakdo vesti, ki še nikoli prej ni bil v človeški družbi; da, brezdvo-mno imajo divjaki ,ki niso jjp ni-jkoli »lšali o civilizaciji,' lepše in o»tojnejše obnašanje. Sram vas t>odi!
Rockdale, 111.
Cenjeno uredništvo 1
Izvolite priobčiti te moje vrstice v našem GMasibi; rad bi omenil, kako se imamo v tej naselbini in sicer: po navadi. Vse bi še šlo po-volji, le ko bi ne bilo te neznosne draginje. Tukaj v Rockdale živimo Slovenci, ali Slovani v lepi slogi in miru, kar je vse hvale in posnemanja vredno. Sedaj se nam bližajo zopet volitve za mestni odbor. Za mesto župana (predsednika) imamo kar tri kandidate; e-den izmed teh bo dosegel to čast Dragi mi volilci in volilike! Sedaj nam je dana lepa prilika, da si lahko izberemo enega moža za žu pansko službo, katerega smatramo za najbolj vestnega in sposobnega ali takega, da bomo rekli pbtem: ta je mož za nas. Glasujmo za takega kandidata, ki bo gledal tudi za dobrobit nas davkoplačevalcev in ki bo skušal upravne stroške (davke) mesta znižati ne pa zvišati. Dozdaj so nam obljubovali zboljšati ceste, v resnici se pa ni nič naredilo.
Dragi mi slovenski volilci in vo-lilke! Stopimo torej dne 17. aprila na dan Volitev vsi na krov ter »i izberimo pravega moža za župana. Vsakdo naj gre in voli po svojem prepričanju! Kako bodo volitve izpadle bom že svoječasno poročal tudi na tem mestu.
S pozdravom
Rockdalčan.
Pueblo, Oolo.
Pred nekaj dnevi je bilo že na tem mestu naznanjeno, da bo priredilo tukajšno društvo sv. Jožefa št. 7 K. S. K. J. dne 22. aprila v svoji dvorani anano krasno narodno igro "Rokovnjači." Ta dan bodo zopet pokazali naši rojaki ijn rojakinje svojo spretnost na odru Ni dvoma, da bi ta prireditev sijajno ne izpadla, ker so vse gla vne vloge v najboljših rokah.
Tu v Pueblo je Slovenska drama tika svoječasno lepo vspevala, vi-
ZAHVALA.
V	imenu našega bolnega sobrata Josipa Simončič-a se s tem najto-pleje in najsrčnejše zahvaljujem vsem onim društvom in članom društev K. S. K. J., kateri so mu priskočili na pomoč v njegovem bednem.stanju in želim, da bi jim ljubi Bog to stotero povrnil.
Do sedaj je bilo vsega skupaj darovanega $93.04. Darovala so sledeča drrištva:
&t.l $2.00; št. 2 $5.00; št. $4.08; št. 5 $8.00; št. 7 $2.00; št 11 2.60; št. 13 $3.00; št. 33 $3.00 št. 38 $2.00; št. 43 $5.00; št. 45 $3.20; št. 46 $2.15; št. 52 $2.70 št. 53 $5.00; št. 57 $2.00; št.. 94 5.00 > št. 95 $1.15; št. 96 $3.00; št 103 $2.00; št. 105 $5.40; št. 110 $2.35; št. 112 2.00; št. 121 $3.00 št 129 $3.25; št. 143 $1.00; št. 15 $1.50; št. 153 $2.05; št. 154 $2.61 št. 158 $3.50 in št. 159 $2.60.
Še enkrat kličem vsem daroval eem in darovalkam: Srčna hvala
BI Kašič, tajnik dfuštva "Mar. Majnika'
št. 154 K. S. K. J. Peoria, 111. Peoria, HI., dne 20. marca 1917.
Wankegan, 111.
Hallo g. urednik! Že zopet sem tukaj. V mojem zadnjem dopisu sem poročal, da kandidira za me stnega blagajnika v North Chica go rojak Alojzij Jurjevič. Danes i-mam pa poročati, da se je omen jeni rojak odpovedal kandidaturi ker je lansko poletje par mesecev živel v mestu Waukegan. Po pra vilkh mesta North Chicago pa mo ra vsak kandidat za mestno upra vo, živeti v mestu stalno vsaj eno leto. Sedaj kandidira namesto njega znani rojak Ant. Zeleaiik torej rojaki volilci, oddajte svoje glasove dne 17. aprila za našega rojaka, in s tem povzdignete čast našega naroda v tej naselbini.
Zadnjič sem poročal, da se bo vršila tukaj v Waukeganu sv. bir ma dne 14. aprila kar se je pa pre stavilo na 18. junija 1.1.
V	tukajšni slovenski cerkvi Matere Božje se je vršil sv. misijon od 11, do 18. marca nad vse lepo vodil ga je č. g. Vene. Šolar iz Pe ru, 111. Lepo se zahvaljujemo č. g misijonarju za krasne in spodbu jajoče govore in nauke, katere
Brooklyn, N. T.
Lepi so bili inevi od 11. do 18. marca za našo slovensko naselbino v Brooklynu, ko smo imeli sv. misijon, oziroma ponovljenje svetega misijona, katerega je vodil naš župnik sam, Rev. K. Zakraj-šek O. F. M. Že lansko leto, ko smo imeli prvikrat sv. misijon se je ve-ika množica Slovencev zbirala v cerkvi vseh Svetnikov na Throop Ave. Toda bili smo še takrat z Newyorčani ena župnija in nisnr imeli svojega slovenskega duho nika in ne svoje lastne slovenske službe božje. Zato smo imeli lan sko leto vsaki večer pri vsaki po božnosti tudi veliko Newyorčanov v cerkvi. Letošnje leto smo bili že sami, ker smo že samostojna cerkvena občirla. In vendar tako krasna udeležba! Da, samih ni bilo nič manj, kakor nas je bilo lani skupaj z Newyorčani. To nas je jako navdušilo, ker nismo mislili, da nas je toliko. Pri vsaki pobo-žnoati je bilo več ljudi. Lepe po-božnosti smo imeli v četrtek večer 15. marca in v soboto večer 17. marca, kakor tudi sklep v nedeljo popoldne.
V četrtek večer smo pred izpostavljenim Najsvetejšim ponovili svoje trdne sklepe za prihodnjost. Naši otročiči so šli pred oltar, prav pred Gospoda v presvetem zakramentu in tam najprej prosili odpuščanja za našo nezvestobo, katero smo pokazali od lani, od svetega misijona, potem so pa v našem imenu dvignili svoje ročke in prisegli, "da mu bodemo v prihodnje zvesteje služili, se bolj »krbno greha varovali in nič več proti Njemu ne ravnali." — Enako smo v sobot6 večer videli naše male okrog Marijine podobe, kako so ponavljali to posvečen je in te obljube, katere smo storili že lansko leto pri svetem misijonu. Marsikatero oko je porosilo solzo gin jen ja pri teh pobožnostih. Posebno lep je bil pa zadnji dan sv. misijona. Drušrtvo sv. Jožefa K. S. K. J., kakor tudi društvo sv. Petra K. S. K. J. sti med sveto mašo ob 8. uri pristopili skupno k svetemu obhajilu. Bil je to krasen prizor, ko je nad 150 mož lepo pobožno .pristopilo k mizi Gospodovi drug za drugim. Nemci, kateri so bili priča tega prizora, so bili presenečeni in ne morejo prehvaliti lepega in spodobnega obnašanja naših mož in pa krasnega prizora, katerega so videli. Za možmi teh društev je pristopila k sv. obhajilu še množica nedruštvenikov, žena in deklet. Ob pol 11. uri je bila druga sv. maša in zadnja misijonska pridiga, pri kateri je bila cerkev zopet polna. —j Popoldne pri sklepal je bilo pa toliko ljudi, da niso imeli več prostora. Po sklepnem govoru se je razvrstila lepa procesija po cerkvi. Najprej so šli naši dečki in za njimi belo oblečene deklice. Presv. Rešnje Telo je nosil nemški župnik cerkve, v kateri smo, Rev. H. Mertens, od) a-sistenci Very Rev. Benigna Snoj iz New Yorka, župnika slovenske cerkve, in Ven. Viktorina Perca, O. F. M. Za duhovščino je šla najprej zastava sv. .Petra J. S. K. J. in za njo društveniki obeh naših katoliških društev. — Vsa naselbi-na je gotovo hvaležna in ponosna na ti dve katoliški društvi, ki sti ta dan tako lepo pokazali, da sti društvi pravih mpž, ki zaslužijo v nolni meri to besedo: Moži^^— Čast Vam!	* *flHH
To obnovljenje svetega misijona je bilo tudi obnovljenje edinosti in »loge v naši naselbini. Koliko nas je, ki se nismo poznali, da smo Slovenci, pa smo sedaj pri tej priliki

m ti ► -«&

prišli, in se spoznali, da bratje enega naroda in ene
krvi! V cerkvi je sedežev nad 600, pa so bili wri zasedeni. Nismo mislili, da nas je toliko. — Sedaj smo to videli. Zato rojaki, pokazali smo te dni, koliko nas je* Pokarali smo pa tudi, da smo zavedni Slovenci. Sedaj pa kar ^kufpaj! Imamo svojo slovensko službo božjo. Imamo svojo samostojno cerkveno občino, imamo svojega duhovnega pastirja. Oklenimo se tega v, slogi in edinosti in krepko bonjo napredovali. Toliko zavednih mož in žena, kakor se nas je pokaiaalo te dni, moremo kaj doseči! —
Nikar ne hodimo sedaj več v druge cerkve. Pojdimo vsi samo v cerkev Žalostne Matere Božje, kjer smo od sedaj doma. V drugih cerkvah smo .tujci! Tu smo doma!
KaRor nam je oznanil naš duhovni pastir, imeli bodemo enkrat po veliki noči občni zbor, kjer se bodemo domenili za vae potrebne korake za prihodnjost. Pokazali «110, da nas je dosti, pa da smo tu di zavedni. Veliko lahko dosežemo s slogo in navduševanjem.
Med svetim misijonom so prišli IKwnagat v>povedovat tudi drugi čč. gg. Tako .smo imeli v svoji sredi, NewyonSkega župnika, Very Rev Benigna Snoj O. F. M., Kev. Alojzij Blaznika, župnika iz Haver straw, N. Y., Rev. M. Goloba, župnika iz Brklgeporta, Conn., Rev. Anzelma Murn O. F. M. župnija iz So. Bethlehema, Pa. Vsem tem gospodom se tem potom Iskreno zahvaljujemo za njih trud.
Naše pevsko društvo "Danica krepko napreduje. Pripravlja se pridno za ustanovno zabavo, katero bo priredilo na Velikonočno nedeljo popoldne v cerkveni dvorani na Greenpointu, 21. Nassau Ave
Živela naša slovenska naselbina
dolarjev na 8 ur, a lopatarjj in drugi rudarji pa po »tiri dolarje iu pol.
Drugega novega ni zdaj, to naj bo zadosti iza enikrat; prihodnjič bom pa kaj več pisal. S pozdravom
John Škof
Box 425, Tonopali, Nev.
v Brooklynu!
Kari Lustik,
n
New York, N. Y.
Slovensko dekliško društvo New Yorku preredi na Cvetno nedeljo dne 1. aprila popoldne v cerkveni dvorani na 62 St. Marks Place pasi jonsko igro "Mater Dolorosa.'
Pred tremi leti so vrla newyor ška dekleta to igro vprizorile a dvoraV.i cerkve sv. Nikolaja z izvrstnim uspehom, tako da so se večkrat čule želje, da bi to veli častno igro še ponovile. Pred tremi leti je bila vsled slabega vremena v primeri s številnim slovenskim občinstvom slabo obiskana. Ko so udeleženci pripovedovali, kako lepa igra je bila, je bilo marsikomu žal, da ni šel gledat. Dekleta se pridno pripravljajo in upajo, da jih^bo slovensko občinstvo v Greater New Yorku počastilo z obilnim posetom te krasne igre.
Ker je čisti dobiček namenjen za slovensko cerkev v New Yorku, je pač naša dolžnost, da se te prireditve zanesljivo udeležimo.
Začetek je po večernicah ob pol peti uri popoldne. Sodelovalo bode tudi naše dbčno uevsko društvo "Domovina", in bode zapelo par krasnih slovenskih pesmic. Vljudno vabinno rojake iz Brooik-lynia, da pridejo na to prireditev. Newyorčani -bodo pa to ljubav vrnili s tem, da bodo priwli v Brooklyn na velikonočno nedeljo, kjer bode novo pevsko društvo "Dani ca" priredilo šaljivo igro "Moč uniforme", in sicer se vrši ta i-gra v dvorani sv. Družine na 21 Nassau Avp.
Na veliko soboto bo v slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda New Yorku .slovesno "Vstajenje in sicer oib osmih zvečer, kakor je navada v starem kraju.
Ker bo ta slovestnost prva v slovenski cerikvi v velikem New Yorku, se je bodo tudi rojaki, ki so oddaljeni od središča, gotovo z veseljem udeležili in tako vzbudih .spomine ne veselo Veliko noč stari domovini in si voščili med seboj vesele velikonočne praznike.
Poročevalec
<	Barberton, Ohio.
i
Cenjeno uredništvo!
Danes imam za poročati važno in veselo vest. Dobili smo dolgo zaželjenega duhofnika v oseibi Rev. Anton Berk-a, in bil .je tudi že okrajni čas, ker razmere kakorš-ne so vladale v naši naselbini, so zahtevale to. Pa ne bom nataiuko o tem več pisal in to zato ne, ker imamo zelo hude cenzorje oz. kritike. Prav lahko se primeri, da kak 31an cenzor opravi svojo sicer ne dovoljeno eksekuto, magari kar na ulici nad, dopisnikom. Upamo, da se bodo raamere v tem oziru sedaj izboljšale. Seveda se sedaj nekateri nasprotniki kar slinijo od jeze, ktfr smo vklufb njih »čuvanju dobili duhovnika in bomo z božjo pomočjo tudi naredili si cerkev. Pa pustimo jim to veselje, ker skoro slednjemu se bode enkrat primerilo, da <bode milo prosil da se mu gre iskat, sedaj lijeunu tako zasovraženega f . . .a kalkor ga že imenujejo.
Pomlad jc tudi že dejansko začela korakati k nam in ta>ko bomo lahko zapeli: Viharji mrz3i so Potihnili prod njo, Veselo ptički ji ipojo Pomladi se radujejo.
Snežinke bele, šle so v stran Na nebu solnce se smeji; Zelene so gore ravan, Narava zdaj se vsa budi.
Pomlad prihaja tudi v srca K as grešnikov in vseh ljudi; Zavist, sovraštvo naj skopnita Ljubezen naj pri nas živi!
Pomlad pohiti v bojna polja,
gozde,
Oživi kri, ki v zemljo je izlita; Drevo miru naj z nje izraste Naj vsakdo sad njegov vživa!
Anton Okoliš.
Cenjeno uredništvo!
Že dolgo pričakujem ter prebiram raane dopise, kar poročajo rojaki iz svojih naselbin ; le iz našega mesta ni nikakih dopisov ali poročil, zato sem se jaz danes namenil opisati tukajšne razmere.
Z delom gre še precej dobro, ker obratujejo trije plavži, kar je skoraj nekaj izvanredne»ga za našo naselbino, ker po navadi je tukaj obratoval eden ali dva plavža po zinii; seveda k temu je Ntudi *ekaj pripomogla evropaka vojna.
Mezda je bila tudi priboljšaha s prvim marcem za 15c.; ali kaj to pomaga, ker so se pa tudi s tem podražile vse stvari za življenje in druge reči, katere mora človek kupovati pa naj ga že stane en cent ali dolar.
Pred kratikim se je pripetila tukaj železniška nezgoda, kjer sta se trčila ena lokomotiva hi en tovorni Vlak; k sreči ni bil nihče poškodovan, ker so strojevodje in kurjači prej zagledali vlak ter poska-kali raz svojih lokomotiv ter se s tem rešili smrti.
Letošnji pust ni dobil pečata v našem mestu in se je zaključil brez slovenske poroke; vzroka k teuiui bi rekel skoraj ne vem, ali je stric Kam kriv, ali je pa slaba zasto-pnost med fanti in dekleti.
Dne 20. marca je nas zapustil rojak Joseph Sasek večletni tajnik tukajšnega društva sv. Cirila in Metoda št. 45 K. S. K. Jednotc; preselil se je v Anacondo, Mont., kjer se namerava ustanoviti ter si poiskati v tamošnji rudotopilniei, ali če se mu posreči kakšno boljše delo, kar <mu prav privoščim. Z njim je šel tudi rojak Frank Sku* fca.- Rojak Anton Sasck se je podal v Butte, Mont. z družino, kjer si misli ustanoviti nov dom. Drugih novic nimam za sedaj poročati ; vreme sc kaže n okoli k o na bolj še toliko, da ni treba vedno gledati koliko anraza jc pod ničlo.
II koncu mojega dopiwa pozdra vljam vse čitateljc toga lista in jini želim vesele velikonočne praznike.
Član K. S. K. J. in dr. št. 45.
FRIDERIK BARAGA,
prvi slovenski apostolski misijonar in škof med Indijanci? Ameriki.
Spisal Dr. LEON VONČINA. profator bogoslovja v Ljubi »ni
un nekaterih takrat sploh navadnih ptujk p. gnada, afer, štra-finga, grevinga, andoht itd. je l»c-.seila njegova, v tedaj veljavni Bo-horičici, dosti lepa, dobra in krepka. Cedili resnici sc spodobi Čedna odeja; tudi Baraga je pred mnogimi pisatelji vrstniki večne resnice odeval v lepo, sem ter tja celo krasno odejo, kakor vrtnar, kateri med lepa jabelka dene kako zeleno peresce, da je lepše videti, kedar jih da na mizo. Poglavitna reč pa mu je bila vselej in povsod I- duh, ki oživlja; torej tudi v pisanju. "Le eno je potrebno; iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice!" — te besede je sprejel iz ust dvojega božjega učenika in ji!h oznanjal vedno z besedo iu s pisanjem. Sani pravo-Slovec — je spoznal, da je večno pravo med tistimi, kateri vedno le sanjarijo ter se pečajo s praznimi dainišljaji, frfraje od cvetice do cvetice, od rožice do rožice; ki vedno le iščejo, pa nikoli ne najdejo; vodno le želijo in koprnijo po rečeh, katerih doseči ne morejo. Jasna mu je bila glava, mimo mu srce. Svest si svojega namena je verno hodil za solcem večne resnice in pravice, ter razodeval jo svojim — Slovencem in Indijancem.
Ako novošegui svobodnjaki — čuteč, da je slovensko ljudstvo sploh šc verno in pobožno — ust-meno in pismeno tožijo, da jc za-
_____, okorno in nesposobno, ker
svojih preklicanih naukov pohotno med-nje raztrositi ne,morejo: smem reči, da je temu pri duhovnih in neduhovnih mnogo pripomogel ravno Baraga z besedo in dejanjem, in morebiti najstavitni-U — s svojim pisanjem.
Slovi med nami sedaj Vodnik, slovi Prešem; ali vendar — koliko Vodnikovih pe^mi, koliko Prešernovih poezij je razobčenih med prostim slovenskim ljudstvom; kolj|o Pa "Dušne Paše", "Zlatih Jabclk". "Nebeških Rož' 'itd, po katerih slovi in koristil bode Baraga slovenskem narodu t!
Duh vlada. Beseda, katera iz srca pride, se tudi v ?rce snkle. Kedar gospoduje in moti posvetno pero, tedaj naj s peresom dela tudi vrjščak Kristusov, in sicer kakor Baraga,' Ve riti, Slomšek in drugi, sedaj po vzgledu sv. Petra ali Pavla, sedaj sv! Janeza itd. Cerkev naša je vojskujoča. Dokler se vojskuje, zmaguje. Mir s svetom — ta ji je v kvar. To je iz-kušal Baraga, tforej se je tako hrabro vojskoval že doma; preseli v.ši se v Ameriko na novo cerkve« no bojišče nas pa resnobo spominja strahotnega prerokovanja Go-spodnjega o preseljevanju kraljestva božjega na zemlji. Ta spomin je vzbudil pri svojih rojakih leta 183B., kedar je prvikrat iz A-merike prišel nazaj domov; ta spomin je oponovil Slovencem le-
ta 1854, kedar je obiskal drugikrat uVfcjo domovino. Ta spomin naj ponavlja vedno pri nas po
svojih slovenskih spisih ter po le tej Imjigi, katera nam v slovenski besedi kaže njegov > blago življenje in delovanje. Naj se spolnuje tak j, kar imi je leta 1854. o njegovem drugem prihodu v rojstno deželo v imenu oveseljenih rojakov (po "Zg. Danici" 1. 6.) sedaj že tudi ranjki vrli M. Illadnik zapel bil v poadrav:
Slovenija! majhna si, vendar leskete
Prekrasnih slave zvezd obnebje
tvoje;
ZaslUga vsakomna ima jih broje,
Sijajnosti so daletko sloveče.
Pa milše ni je v množici svitleče Od nje, ki prva z domovine svoje >Se dvignila mej neznabogov roje, Jim svetit iz divjaštva tm in do
sreče.
Ta zvezda Ti si, Miroslav prehladi!
In Bog lesket Tvoj zdaj še pove-f * . *	v	liča,
Da duš še več razsvetljuje, zveliča.
Zastonj n^dal Ve domovini dragi, Da si ješ njej! —«To mig jc naan
rojaki!
V nasledbi ne zastajat' za — divjaki.
Ne igral se z zdravjem!
Tonopah, Veada. Cenjeni uredni.— -
Ker se ni še nihče oglasil iz te male naselbine, sem se pa jaz danes namenil napisati par vrstic,.
Slovencev nas je tukaj prav malo, tri slovonske družine m neka; samice v, ki večinoma pečlarijo. Tukaj je jako dosti starih Amerikan-cev Indijancev, ki so pa zelo mir ni in prijazni ljudje. Kar se pa ti če dela je še glede tega dosti dobro in zasluži se tudi povoljno, le žal da kapitalist te plačuje, in ka pitalist ti tudi uzame.
Tukaj smo vsi zaposleni v m dnikih; razstreljači imajo po pet
(Konec). Kolikor je znati, je spisal Baraga nekatere reči francoski in angleški za ondotne francoske ali angleške prebivalce; kakor je tudi po dobrih knjigah v toh jezikih skladal slovenske (cf. angl. Spiritual pastura; frauc. Llieureuse annee ... par M. L'abbe Lasausse 1820, nemško J. P. Silbert, Wien, 1828 itd.). Enake pobožne, molitvene, premišljevalske, veronau-čne bukve je spisoval tudi svojim Indijancem, zlasti Očipvejcem, katerih jezik je kaj čuden; ima le 17 giasov (brez 1, r,f, v, u), besede pa nekatere silo dolge, kakor :
,bigwakamigibidjiganikewini-
wag" po Slovenski "kmetje". — Ne morem jih seveda — popisati vseh teh knjig; ob kratkem naj zaznamujem vendar-le nekatere:
a)	Otchipwe Anamie-Masinai-gaa itd, Pariz, Bail'ly, 1837, 12. 295 str. s podobo D. Marije Oznanjenja in naslednjim podpisom: "Kitchitwa Marie, gaganodama-wichin, tehi wi machkawendamiid Kije-Manito, kaginig tehi mino-iji-webisijan t. j. čžščena Marija, milosti pohia, Gospod je s teboj, blažena si med ženami.
b)	Gete dibadjimowin. Laibach (Illyrie, Avstrche), J. Blaznik, 1843, 9 pol; nekatere besede imajo po 27 črk; v knjigi ni nobenega r ne u (cf Novic. 1868, str. 63.)
c)	Katolik gagikwe-masinaigan (katolške pridigarske bukve), 1. natisek v Ljubljani, Blaznik I. 1843: II. nat. v Detroitu, 1846.
d.) Katolik anamie-masinaigan (katolške molitvene bukye), Detroit, 1864.
e Katolik en&miad o nanagata-wendamowinan (katoliškega kri-tanog, 1850. 12 str. 712. Detroit.
f) A theoretical and practical Qrammar of the Otchipwe language ... for the use of Missionaries. Detroit, 1850. 12. 576 str. Na čelu ima staro alovilo: "Breve i-ter per exempla, longum per prae-eepta". Quintillianus. Razgeld kaže, da se je nekoliko po njem ravnal, ker je na pr. Orthograph. E-taymol. Subst. Verb. Gonj. IX. Syntax — pridejal tudi: Familiar
Phrases, to facilHe conversation. Dialogue Mysionary anda Pagan Indian etc.
g)	A Dictionary of the Otchipwe language, explained in English. . Cincinnati 1853. VII. Part.
I. Otch.-Engl. 420 pg.;' Part II. Kngl.-Otch. 662. pg, kjer so tudi nekatere slovenske besedice zaznamovane z lllyr.
h)	Kakige Debwewina t. j. Večerne resnice, Cincmati, 1855. (cf Slov. Naučny. I. str. 479) itd. itd.
Že iz tega zaznamka se vidi, ka ko svetla zvezda je Baraga Indijancem, zlasti Očipvejcem, na nebu njihovega pismenstva. Saj jian je on osnoval pismena ter ustanovil pisavo posebno po. slovniici in slovarju, katero je prvi spisal v njihovem narečju. Kakor se Sloven spominja sv. Cirila, Slovenec posebej svojega A. Bohoriča, ki nam je sestavil prvo novoslovcn sko slovnico (1584); tako se bode Indijanec Očipvejec spominjal hvaležno Baraga, po rodu Slovenca, začetnika očipvejskega slovstva. — I tolika dobrota so omenjene -bukve pi*ihodnjim misijonarjem in vsem učitel jem! — In kakor sta Ci»l in Metod leta 86#. knjige, kar sta jih spisala Slovenski, skazala v Rimu tedanjem/u papežu Iladrijanu II.; tako je vla-dika ali škof Baraga leta 1854. urvo slovnico in prvi slovar v o-čipvejskem narečju poklonil v Ri mu tedanjemu sv. očetu Brju IX Slava mu!
Koliko je še delal Baraga, vr-nivši se iz Rima, na knjizevnoni polju pri svojih Indijancih', tega doslej ne vem. To pa vem, da je tolikanj storil pri Slovencih, da, ako bi ga tudi pozabil kedaj In-dijan Očipvejec, kateri po svojih ustih blagovcstnika svojega Friderika Baraga — radi f in t — celo izrekovati ne more; vendar verni Slovenec, v tem pravi jezi koslovec,nikdar zabil ne bode svojega pobožnega pisatelja Baraga Friderika ali Miroslava. — Crka hiori-; duh je, kateri oživlja. To slavilo svetega pisma je bilo Baragu vodilo. Vendar tudi črka v njegovih spisih nikakor ni slaba.
V LEKARNAH
trineWS
bitter-w1he
rniNtnevo f
horke viao
Zdravje je več vredno ko bogastvo. Ako te počutil dobro, nikar ne	^ spravljaj v nevarnost svojega idravja • tem, da poskuSaš raznovrstne alko-
holne grenčiee,- ki ne oslabe samo krvi, marveč več ali manj nničujejo krvne	rs
celice. Kri je takorekoč reka, ki Ti daje dragoceno življenje. Ona se pretaka	=
po arterijah in žilah in prinaSa hrano vsaki posamezni celici in okrepčuje vse	= telo. Istočasno odstranja nepotrebne snovi, ki se prehitro zbirajo, in pokončnje
raznovrstne bacile. Radi tega se treba ogibati vsega, kar bi oslabljevalo in	—
storilo nezmožne krvne celice. Edinole silna, močna krvna telesca so sposobna,	=
da izvršujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati in varovati, čisto	===
naravno vino jim nikakor ne škoduje. "Ono okrepčaj« živčni cistern in napo-	ss
sablja telo, da izvršuje glavne namene", pravi dr. Armand Gauthier, član	~
francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred zdravniško ko-	-— misijo v Parizu.
TR1NERJEV AMERIŠKI	|
ELI K SIR IZ GRENKEGA VINA.	|
To sredstvo, s kojim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno iz rastlin,	=
koreninic, ki so priznane zdravniške vrednosti, in iz naravnega, čistega, po-	^
polnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Pospešuje pre-	== bavo, okrepčuje organe, jim oživlja in daje moč živcem. Pomaga pri
ZAPEKI VETEOVTH NAPENJANJU OLAVOBOLU
NEBV0ZN08TI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENEBQUE 8PL0SNI SLABOSTI
hitro in sigurno. Odklonite kratkomalo vse ponaredbe, ki žro samo d načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki j« dobro, ki pomaga — in ostane — naj se cene tvarin, posebno vina, še tako dvigajo — vedno
>naredbe, ki žro samo denar! Naie naša eena
iste: SI.00.
— PRI VSEH DBUGISTIH.
CENA $1.00
Sedanji letni čas pripelje tfeboj raznovrstne nezaželjene goste, posebno revmatizem in nevralgijo. Ali veš, kako jih sprejetif Najboljši način je, da OBLIž. !--"----'----
rabiš TBINERJEV otekline, razpokline itd
Je izvrstno zdravilo, ako Te boli vrat, ako imaš Cena 25 in 50c, pri vseh drugistih, po pošti 35 in 60e.
Pri vseh boleznih, ki so spojene s kalijem, rabi Trinerjevo zdravilo za kašelj (TBINEB'S COUGH SEDATIVE), cena 25 in 50c, po polti 35 in 60c.
Jos. Trincr
Izdelovalec
1333-39 S. ASHLAND AVENUE
GUCAGO, ILLINOIS =
POD VLADNIH NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZftV.
Ustanovljena leta 1857
Nacllonallzlrana leta 1864
Denarne pošiljatve v Avstrijo in Nemčijo po brezžičnem brzojavu.
Vsled udobnosti in koristi za naše avstrijske in	Fmv'
n„, da se lahko z našim posredovanjem odprem Jgr Mg** ZAniOOBAMU.
prepričati.	, evropske države; sedaj se nam je pa
So J^tfZ^W iarke in »kope- po bre^nem
b^ja^ ge ,e seda. m naj bQBte postrcženi točno, solidno in v popolno sadovolj-I "tata. k.ler. |e I.ČM strežba p-viiHn.«-'	preB,.ie»KMd ilJMMM
FIRST NATIONAL BANKOF
4853482353234823532353233248235323482348532323482348235323534853534823482353235323534848234823534848
5323232353485348532323234853532348234853532348235323532353022348482353234823305353535323532353234823
48485353482353232348484853234823534823

Izhaja	_
■
»-Slovenska Katolf-v Združenih -državah ameriških.-
Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487._
Narodnima:
Za. člane, na leto.......... *. .$0.60
Za nečlane..................$1.00
Za inozemstvo..............$1.50
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.
OFFICE:
1981 Wast 22nd Placa, Chicago, 111.
Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
For Members, per year.......$0.60
For Nonmembers ........... $1.00
For Foreign Countries........$1.50
HI
Kakšno vero imajo svobodomiselei.
Monizcm se imenuje vera svoljo-domiselcev "Monos" znači eden; monizem je vera v ENO bitje. Bog je narava, in narava je Bog; torej sta eno bitje. Snov in duh, tvarina •m energija( sila) sta eno; skratka : Bog in vse kar obstoja »sta c-no; vse je torej Vse-Eno. Vse reči pa, kitere obstojajo, niso drugega, kakor različne oblike ali pojavi ene neskončne in večne-4Va-rine, ktero naj zovemo Vse-Eno. Človek je tudi samo en del te svetovne tvarine Vse-Eno. Ljudje smo z vsem, kar mislimo in delamo, le en del izpreminjajočih se pojavov, ktere proizvaja večni razvoj. Monizem torej ne pozna o-setbnega Boga, ki bi bil bitje razumno in različno od sveta in svobodno v svojem delovanju. Ne moreš ga moliti; ne moreš ga prositi; mo-nistov Bog je svet, je narava, ki se pojavlja na različne načine: zdaj kot žival, zdaj kot človek, ki spoznava in ljubi. Ta Bog torej ni vladar, in ljudje mu niso podložni ; ker ni moralnega zakona, jhn ni treba izpolnjevati zapovedi: ne božjih, ne cerkvenih, ne državnih, ker se reči razvijajo in dogajajo kakor se morajo po stalnih naravnih zakonih; človek namreč ne more izpremeniti ničesar, ker nima proste volje, kakor uči monizem. Monizem torej trdi, da je ves svet in kar je na svetu le ena tvarina — eno bistvo, ki se razvija v razne oblike in pojave — in sicer po zakonih sile ali potrebe, kte-remu se ne more ustavljati nihče. Bog in svet sta torej Vse-Eno.
Tako trdijo monisti, tki ne pomislijo, koliko budalosti je v tej svobodomiselni veri. Vzemi en del tvarine in lahko razumeš, da ta tvarina ne. more biti ob taistem času modra in bedasta, dobra in slaba, ker se ne more razviti v nasprotne lastnosti. Monist pa vendar spaja vso modrost in neumnost na svetu v enem bjtju, ki se zove svet. Taisto velja glede na mišljenje, čutenje in • delovanje. Naj si bosta dve lastnosti še tako nasprotni, najdemo ji v bistvu Vse-Enega. Po nazorih monista je hlagonravje in zlonravje, modrost in neumnost, krepost in grešnost, znanje in nevednost spojena v tem Vse-Eno. Zato pa ta Vse-Eno u-jranja svoje posebne burke. Ta Vse-Eno postane lev in jagnje, kakor hitro pride jagnje v želodec prvega. Če si živ ali mrtev, ti si brez prestanka en del Vse-Enega. Svobodomiselei uče, da se je človek razvil iz opice in opica iz nižje živali, ker, kakor modrujejo, se iz-nepopolnega brez prestanka razvija popolneje; če <pa se obrnemo in korakamo nazaj skoz miljone let, najdemo, pravijo, zmerom manj in manj popolne reči; naposled pa pridemo do prvotnega bitja ali pr&tvarine, iz ktere so se v teku miljonov let polagoma razvijale raznotere reči. Vprašanje nastane : odkod pa je pratvarina, ali kaj je bilo pred pratvarino? Svo-bodomislec Plate trdi, da je tvarina večna. Zakaj! On pravi: "Iz nič ne postane nič, in zato je tvarina veena.'' Toda pe je to kak dokaz, vendar ne drži; ker to je toliko kakor bi rekel: iz nič ni mogla nastati ta slika, ta Ji »a ali tvoja ura — Zato je večna ta sli-
navzlic temu Sepovem dokazu, da tvoja ura ni večna, ampak nare-
jehaod tfrarja pred nekaj leti. Svobodomiselei dandanes še niso znali in mogli dokazati, da je tvarina večna in neustvarjena; po neovržeaiem zakonu od vzroka na učinek moramo pripoznati Boga, ki je ustvaril tvarino; kajti lože nam je verovati ,da je vsemogočni Bog iz nič ustvaril tvarino, kakor pa da je nič brez božje vsemogočnosti proizvedel nekaj ali pratvarino. A svobodomiselei kriče: "Proč z Bogom in njegovim stvarjenjem!/ Vse se je v teku milijonov let razvilo iz večne tvarine ; kajti vse: Bog, svet in kar je na svetu ni druizega, kakor Vse-Eno ; rastline, živali, ljudje so pa samo razne oblike in pojavi tega Vse-Enega, ki so se po naravnih zakonih in potrebah izcimili iz pr votnih tvarin". Kakšne pa so posledice te modrosti ?
Če tvarina in živi jen je nista drugega kakor igrača slepo delujočih, mehaničnih, kemičnih in fizičnih zakonov in sil v tvarini, če je v "tvarina in sila" vse zapopadeno, če Boga stvarnika ni nad menoj, če je monizem resnica, potem se glasi najvišja zapoved v morali: "Človek, vživaj kar in kolikor hočeš, ti si sam svoj Bog." Človek, ti si po modrovanju svobodomisel-cev nekaj božjega, en del Vse-Enega; en košček božanstva si, če si izpriden zločinec ali svetnik. Vse na tebi in v tebi je in ostane Božje ; grešiti ti je nemogoče; kar je Božje, ne more grešiti; če bi pa grešil, grešil bi Bog po tebi. Če človek ni drugega kakor kopica od naravne sile vkup znesenih atomov,, ki se danes fcpoje, jutri pa razpadejo, potem bi bila abotnost odreči si kak užitek. Če človek ni drugega kakor proizvod mehaničnih, kemičnih in fizičnih sil, potem ni svoboden, ker je podložen naravnim nagonom, ki gospodujejo nad njim; sluša in dela kakor žival to, k čemur ga vlečejo naravne sile, in njegova morala je živalska morala. Komur ugaja življenje s*lično živalim, ta z veseljem in vzh/ičen kliče svetu: O zlata doba monizma!
Napredek in svoboda nam zdaj sije.
Ljudje živijo lahko kakor svi-je!
Čudno se mi samo zdi, zakaj svobodomiselei napadajo duhovščino in verne katoličane, ko vendar, po njih nauku pripadajo k taistemu Vse-Eno, ki se razvija in dejstvuje po stalnih neomajnih zakonih; če te sile, ki so podložne neupogljivim zakonom, potegujejo kakega duhovna na levo, namesto na desno stran, ni to duhov-
kot "pHnaet vretenčar". Haeckel pa to ve, ker profesorji His, Sempser, Ruetknayer so dokazali, da je Haeckel slepar in v imenu znanatva slepi nevedno ljudstvo.
Nemški Keplenbund, h katerem pripadajo najučenejše nemške glave, nočejo imeti nobenega stika s tem sleparjem; slovenski svobodomiselei pa prevajajo v slovenščino Haecklove spise in slepe nevedne Slovence. Na svidenje!
Resnicoljub.
Statistika o šolstvu v Združenih državah.
monizma delujejo mehanične, kemične in fizične sile tudi V katoličanih, ki so en del Vse-Enega; kaj more torej "za. to, če se jiin^nc more ustavljati! V slučaju pa, da bi premagal tolike sile, storil bi čudež, ali ne? Zakaj kaznovati otroka, morilca, roparja in druge zločince? Kaj morejo za to, kar so? Oni so tudi del tistega Vse-Eno. Saj se p<t nauku monizma po ne premagljivih naravnih zakonih in silah iz Vse-Enega razvija zlato in gnoj, sadonosno drevo in strupena rastlina, dišeča vijolica in 'bodeč <grm, tiger in jagnje, lopov in poštenjak. Kaj morejo hudobni ljudje za to, če so zločesti? Vse-Eno, kateremu se ne more ustav Ijati nihče, jih je razvilo v to, kar so. Vsled tega niso pa sodišča, za poni in ikaani nič drugega kalkor krivice in sramote, ktere je treba odpraviti, uče svobodomiselei. Da tega ne store — barbarske katoliške države s svojimi katoliškimi šolami, je svobodomiselcem umevno; nikakor pa ne razumejo, da more boginja svobode trpeti sodi šča, zapore, vešala, električne sto le v Združenih državah, kjer tolika množina državnih učilnic vsem znastvom, izobrazbo in svobodo ne more odpraviti stražnikov, šerifov in sodnikov. Vsako leto zraste mnogo učilnic ir. vsako leto tudi nekaj jetnisnic. To je razvoj iz Vse-Enega. Toda le pogum, tolažijo te svobodomiselei: če te tudi utegne na zemlji zadeti kaka kazen, ne bode te zadela nobena po tvoji smrti; po nauku monizma ne boš po smrti stopil pred Boga-sodnika, ampak boš razpadel in se povrnil k vekomaj gibajoči in razvijajoči se tvarini. Zatorej pa le/ uživaj kar poželi tvoje srce; ne boj se katoliškega Boga; monisti so iskali Boga z mikroskopom in mikrotomom, z retorto in sondo, pa ga niso našli; krščanski Bog, pravi svabodomislec Haeckel, ni
Državni urad au izobrazbo jc izdal v Washingtonu, D. C. pred nedavnim časom svoje poročilo za leto 1916 iz katerega posnamemo, da je lansko leto obiskovalo razne šolske zavode v Združenih državah 23,500.000 oseb, to torej 24 odstotkov, ali četrtina izmed »kupnega prebivalstva, kar prekaša v tem oziru marsikatero drugo državo v Evropi. Na Angleškem o-biskuje šolo samo 17 odstotkov izmed skupnega prebivalstva, na Francoskem in v Nemčiji 20 odstotkov; na Ruskem pa samo 4 odstotke. Pri tem označeni urad povdarja, da tudi lansko leto ni ibilo zelo uspešno leto, kar se tiče rednega dnevnega obiska v ameriških šolah; nekatere evropske države imajo v tem pogledu boljši sistem, ker je povprečni dnevni pouk v šolah daljši kakor pri nas ; istotako nimajo inozemske države tako dolgih šolskih počitnic kakor pa pri nas. Šolsko leto traja pri nas samo 158 dni.
Kakor znano, se pričenja redni dnevni šolski pouk po ameriških ljudskih šolah in drugih šolah šele ob 9 uri dopoldne in traja dnevno samo 5 ur; v starem kraju pa traja dnevni pouk do 6 ali 7 ur; letne počitnice so pa tudi krajše.
Lansko leto je poučevalo v raznih ameriških šolah 706.000 učiteljskih moča in sicer 169.000 moških in 537.000 ženskih Število učiteljev se je od leta 1900 pomnožilo le za nekaj malega; pač se je pa število učiteljic od 1. 1900 do sedaj podvojilo. V javnih elemen
tarnih šolah se je število učiteljev
v tem času skrčilo za 20 odstotkov1 w (Hu . iz t>he prfcaent vajs preži
število ženskih učiteljskih moči je ipa naraslo za 8 odstotkov.
Povprečna letna plača vseh učiteljev je znašala leta 3916 $525.0Q Najboljše so povprečno plačani u čitelji v iztočnih in severnoizto-čnih držav $699.00 in 696.00; najmanjšo pločo pa imajo učitelji in
učiteljice v južnih državah; v M is
nikova krlvda, kajti "po"	<** f3^00 f29; _____:....... —i—:?— u« V Callfornrii se plačuje ueiteljcin
aliforniji se plačuje učiteljem povprečno $871.00 na leto, v New JEDNOTA 23. marca. TRUGER Yorku pa $941.00.
Skupno vrednost raznih šolskih poslopij in zemljišč, katere lastu je vlada Združenih držav se je cenilo leta 1914 na $1,444.666.859; izdalo se je pa za vzdrževanje javnih šol $555,077.146, tako da se računa na vsako osebo v Združenih državah $5.62 teh stroškov.
Nituralizacijske postave in določbe.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
katere stavi sodnik onim, ki prosijo za drugi, ali državljanski papir.
* (Nadaljevanje.)
Q.: Can every citizen of the U-iiited States be a President? * (Ken everi sitizen of the Junaj-ted Stets bi a prezident?)
Vpr.: Ali je lahko vsak amerišiki državljan predsednik druženih držav ?
A.: He must be a native born citizen, must be 35 years of age, and must 'be a resident in thi& country for 14 years.
(Hi uiofet bi<e netiv bom sitizen, most, bi tlrti fajf jirs of ejž end most bi e rezident in this kantri for fortin jirs.)
Odg.: Mora bati tu rojen državljan, najmanj 35 let star in mora stanovati v tej deželi neprestano 14 let. *•
Q.: If no candidate receives a clear majority in the electoral college, who elects the President?
(If no kendidet recivs a klir maaoriti in the ilektoral kaleč, hu ilčlkts the prezident?)
Vpr.: Kdo izvoli predsednika, če v elektoralnem kolegiju ne dobi noben kandidat večine glasov?
: The House of Represented ves.
(The haus of reprizčntativs.)
Odg.: Zbornica zastopnikov.
Q.: Where does the President preside ?
(Ver dos the prezident pri-zajdT)
Vpr.: Kje načel ju je predsednik?
A.: Over the Cabinet Council, consisting of the Secretaries of State, Treasury, War, Navy, Interior, Agriculture, Commerce, Labor, X\k Attorney General and the Postmaster General.
(Over the kebinet kaunsl k agisting of the sekreteries of: stet, trežeri, va.r, aievi, intirior, egri-kčlčr, kamere, lebr, t^ie. atornej general end the postmaster žene-ral.)
Odg.: V ^vojem kabinetu, ki obstoji iz, državnega, zakladnega, vojnega, mornaričnega, poljedelskega,^ notranjega, trgovinskega m delavskega tajništva; glavnega pravnika in generalnega poštarja.
A.: If 'the President dies, or resigns or is removed by impeach ment, who takes his place ?
(If the prezident dajs, or risajns or iz remuvd baj impičinent, hu teks his piles?)
Vpr.: Če predsednik umrje, odstopi ali če se ga odstrani iz službe vsled kake obtožbe — kdo prevzame njegovo mesto ?
A.: The Vice-President of the United States.
(The Vajs prezident of the Ju najted Stets.)
Odg. Podpredsednik Združenih držav. »
Q.: If both, the President and the Vice President die or resign, who take3 their places? * (If bot the prezident end the vajs prezident daj or risajn, hu teks deir pleses?)
Vpr. Če unirjcta predseduiik in podpredsednik ,ali če oba odstopi ta, kdo prevzame njuna mesta ?
A.: The Secretary of United States and in succession of t>lie Cabinet members.
(The sekretari of Junajted Stets end in sukcešn of the kebinet members.
Odg. Državni tajnik, njemu bi pa sledili po vrsti člani kabineta.
Q.: Who is the present Vice-President of the United States ?
dent.of the Junajted stets?)
Vpr.: Kdo je sedanji podpredsednik Združenih držav? n A. Mr. Thomas R. Marshall. • Odg.: G. Thomas R. Marshall.
Q.:. How is the Vice-President elected?
'(Hau is the vajs prezident ilected?)
Vpr.: Kako sc izvoli podpredsednika? ' A.: In the same way as the President.
(In the sem vej ez the prezident.) 1
Odg.: Na isti način kot predsednika.
Q.: Where docs the Vice-Presi don* preside?
(Vcr dos the vajs president pri-aajd?)
Vipr.: Komu načeljuje podpred sednik ?	,
A.: Over the Senate of the United States.
(Over the senet of the Junajted Stets.)
Odg.: V zveznem senatu.
Q.: What does the third or ju dical branch of the United States Government consist of?
(Vat dos the toerd or žudišl brenč of the Junajted stets government kansist of?
Vpr.: Iz Česa obstoji tretji ali sodni jski del zvezne vlade?
A.: Of the United States Court.
(Of the Junajted stets kurt.)
Odg.: Iz zvezne sodnije.
Q.: What are the duties of the United States Court?
(Vat ar the djutis of the Junaj ted stets kurt?)
Vpr.: Kaj so dolžnosti zvezine-ga sodišča?
A.: To define the meaning of the Constitution;- decide whether laws are constitutional or not, and try all offenders against the United States Laws.
(Tu difajn the minig of the Kanstitušn disajd veter los ar kanstitušional or nat end t raj al ofenders egenst the Junajted stets los.)
Odg.: Oni razlagajo pomen postav, odločujejo, če so iste ustavne ali ne in obsojajo one, ki se pre-greše zoper postave Združenih držav.
Q.: Who appoints the United States Judges?
štete žožes?)
Vpj\: Kdo imenuje zvezne sodnike?
A.: All federal Judges are appointed for life by the President, with the advise and consent of the Senate.
(Al federal žožes ar apojnted for lajf fbaj the prezident vit the ad vajs end kansent of the senet.)
Odg.: Vse zvezne sodnike imenuje predsednik; njih služba je dosmrtna; imenovanje mora potrditi senatska alx^jnica.
Q.: "Who makes the laws for the United Stdtes?
(Hu ineks the los for the Junajted stets?)
Vpr.; Kdo dela postave za Združene države?	-
A.: The Congress.
(The Kangress.)
Odg.: Kongres.
Q.: What (toes the Congress consist of?
(Vat dos the Kanigres kansist of?)
Vpr.: Iz česa obstoji kongres?
A.: Of two Houses, the Senate and the House of Representatives. Upper House and Lower House.
(Of tu hauzes, the senet end the haus of reprizentativs. Oper haus end lover liaus.)
Odg.: Iz dveh zbornic: iz senata in zastopnikov gornje in spodnje zbornice.
Q.: How are the Congressional Districts formed?
(Hau ar the kangresional dist-riks fornnd?)
Vpr. Kako se tvorijo kongresni distrikti ?
A.: The Congress allots to each State as many Representatives as it is entitled to according to its population, and the Legislature divides the State into districts.
(The kangress elots tu ič stet ez meni reprizentativs es iz entajteld tu ekordiug tu ist populešn, end the ležislečr divajdes the stets intu distrikts.)
Odg.: Kongres prisodi vsaki državi toliko zastopnikov kot jih more zahtevati po številu svojega prebivalstva in postavodaja razdeli državo v distrikte.
Q.: Does the Congress alone make the laws?
(Dos the kangres clou me]f the los?)
A.: No, the President must sign them.
(No, the prezident must sajn them.)
Odg.: Ne, predsednik jih mora podpisati.
Q.: Must every law be signed by the President?
(Must everi lo bi sajnd baj the prezident?)
Vpr.: Ali mora predsednik .vsako postavo podpisati?
A.: No. If the President retains -a bill for ten days without signing or vetoing it, it becomes a law without his signature.
(No, if t ho prezident riteins a bil for ten dejs witaut sajning or vitoing it, it bikoms a lo vitaut his signečr.)	(Dalje prih.)
Preobrat na Ruskem.
Ves svet se dandanes čudi, kako je sploh zamoglo priti do tako nepričakovanega vladnega preobrata na Ruskem, da sc je mogočnega carja Nikolaja pred nekaj dnevi za vedno strmoglavilo s prestola in izročilo vlado v roke ljudskih zastopnikov. * Zares, ta velevažni dogodek bo zapisan ž debelimi' črkami v svetovni zgodovini. Nekdanji mogočni vladar Rusije, katera nreyi nad 8 in pol milijonov štirjaških milj in šteje 171.000.000 prebivalcev se nahaja sedaj brez krone in žezla v Carskijem selu kot navaden državljan — v jetnistvu.
Kakor je Rusija po svoji obsežnosti prva država v Evroni, tako je bila zadnjih 300 let pa zadnja glede vladnega sistema, kajti znano je nam, da so bili sko-ro ruski vladarji ljudski tirani, katerim je bilo življenje, pravica in svoboda državljanov le igrača. Roka absolutizma na ruskem carskem dvoru je bila tako trdna in močna, da se jo je šele tekom 300 let upognilo menda za vedno. Iz raznih poročil, ki prihajajo zadnji čas iz Rusije lahko sklepamo, da bo postala Rusija ljudovlada ali republika, kakor so naše Zdru^ žene države. Tega velikega preobrata na Ruskem se veseli dandanes na milijone in milijone prej zatiranega ruskega ljudstva; s padcem dinastije Romanovičev, katere je bil car Nikolaj II. zadnji vrsnik ali član, bo zasijalo na
Ruskem sobice svobode in doba boljših časov, kakoršnih si je ta-mošnje ljudstvo že stoletja želelo.
Koliko tisoč in tisoč nedolžnih oseb se je moralo uklanjati tiranski knuti ruskega carja Tn njegovemu absolutizmu! Koliko jih je umrlo in živelo v pregnanstvu v daljni Sibiriji, ki so padli v nemilost tega ali onega ruskega carja. In sedaj je nova ljudska vlada na Ruskem osvobodila vse te politične jetnike ter jim odprla zapore na široko. Na Ruskem velja sedaj geslo, da se mora upoštevati pred vsem ljrdske pravice; s tem je carskemu despotizmu za vedno odzvonilo.
Grozne so bile pa tudi žrtve, katere je ta nepričakovani obrat na Ruskem zahteval. Preko- Berlina se poroča raznim listom# da je izbruhnila revolucija na Ri skem dne 12. marca t. 1. ter je trajala 3 dni s popolno zmago ljudske stranke. Pri tem je bilo baje ubitih 4000 oseb, nad 7000 pa več, ali manj ranjenih. V Pe-trogradu in po raznih večjih mestih je tekla po ulicah kri v potokih, ko so se revolucionarci spoprijeli, s pristaši stare vladne stranke. Zaeno prihajajo iz Rusije privatna poročila, da se je tamošnje ljudstvo pripravljalo na revolucijo že cele 3 mesece. Že-lja po svobodni vladi se je polastila voditeljev delavskega ljudstva, meščanstva, vojaštva in tudi nekaj aristokracije. Med tem časom je imel Bodzianko, predsednik ruske dume posla čez glavo, da se je tihoma zaneslo revolucionarni duh od sela do sela, od mesta do mesta na Ruskem, tako tudi od enega vojaškega oddelka do drugega od naj bližnjih strelskih jarkov, da najbolj oddaljene ruske bojne ladje. Šlo je namreč za veliko stvar, za častno smrt, ali častno zmago. Skoro vsa Rusija se je pridruževala polagoma tajnim agitatorjem za osvoboditev Rusije iz carskcga jarma. Glavna pomoč pri tej agitaciji jc bilo vojaštvo, katero je potegnilo z ljudstvom; ko so se enkrat ruski generali, poveljniki trdnjav in bojnih ladij izrekli, da so že naveličani služiti ruskemu carju, so dobili glavni voditelji revolucijo pogum in *ako je prišlo da so zadnje dni nekdanji vladni vojaki in stražniki obkolili svojega carja kot jetnika in ga odvedli pod strogim varstvom v njegov grad. Ker je car Nikolaj uvidel, da ga je zapustilo tudi vojaštvo, se je moral rad ali nerad udati.
Da je rusko ljudstvo odstranilo svojega vladarja ki je zatiral Rusijo od 20. oktobra 1894, je imelo svoje posebne vzroke. Osobito zadnji čes so ljudski zastopniki (državni poslanci) izprevideli, da njih car ni držal dosti z Rusijo, temveč bolj z Nemčijo, čeravno jc bil ž njo v vojnem stanju. Sedaj še le se je izvedelo, da je bilo Carskoje selo, kjer je živel car Nikolaj s svojim dvorom pravcato gnezdo nemških ogleduhov. Tamkaj so se na tihoma zbirali ogleduhi iz Berlina, katerim se je dajalo razna pojasnila in strate-gične podatke o ruskih trdnjavah in o gibanju ruske armade. Vsi bivši ministri so bili naklonjeni carju; vedeli so o tem, a so lepo molčali, ker jim je bilo tako zapovedano. Govori se, da je nameraval bivši minister za notranje zadeve navzlic volji ljudstva sl^l^niti separatno premirje z Nemčijo. Kmalu po izbruhu vojne je duma določila naj sc kupi za 500.000 pušk od Anglije; tedanji ministrski predsednik Stur-mer, rodom Nemec, je pa to kupčijo s carjevim dovoljenjem preprečil. Sedanji ruski generali pripisujejo velik poraz Rusov na Poljskem in v Galiciji samo ova-duškim zvezam med Carsko jim se-lom in berlinskim dvorom. Že iz zgodovine je znano, da je vladalo med dinastijo Romanovičev v Pe-trogradu in dinastijo 'Hohenzol-lercev v Berlinu veliko medsebojno prijateljstvo. Ruska vladarska družina izhaja v ženskem po-kolenju že od 1. 1613 ko je zasedel prestol car Mihael Romanov I.; v moškem pokolenju so bili pa člani ruske carske družine v sorodu z holštajnskim najvodjvo-dom Karol Friderikom. Med tem časom so se vršile vedno poroke med potomci Romanovičev in med nemškimi princi ter vojvodi, ali pa naobratno. Bivša ruska cari-nja Aleksandra žena odstavljenega carja Nikolaja II. je bila hči velikega vojvode Ludovika IV. heškega, bližnjega sorodnika nemškega carja.
Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, fine 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 1. marca 1917 skupna izplačana podpora
$1,228*675.47
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik: Josip Hems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. T.. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. -Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. > Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 South Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont * Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St, Chicago, III.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E., (Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38 — 10th St, North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago,t IIL
Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika- JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PI., Chicago, tli.
starina 46, 250. — 8082 Kužnik Te-„	5% 250. " ----štvo šteje 60 članic/
Društvo sv. Mihaela at. 163, Pitt^urgh, Pa., sprejeto v K. S. K. Jeduoto 17. martia 1917. 22197 Brozenič Ignac 16, 1000.— 22198 Sam-bol Mirko 22,1000. — 22199 Muravec Ivan 22,1000. — 22200 Vukelja Josip 23,1000. — 22201 Sambol Mihael 24,1000, — 22202 Ban Štefan 24, 1000. — 22203 Slačamin Pavel 24,1000. — 22204 Ma<nce Mihael 26, 1000. — 22205 Belanič Tomaž 28,1000. — 22206 Micir Mihael 28, 1000. — 22207 Šebetič Josip 29,1000. 22208 Ounja Mari?o 32,1000. — 22209 Rožič Josip 33, 1000. — 22210 Jagriš Franc 33, 1000. — 22211 Vukelja Ivan 34,1000. — 22212 Šneller Anton 36,1000. — 22213 Brozenič Ma-to 37.1000. — 22214 Mikulin Janko 38,1000. — 22215 Butički Mihael C. 39, 1000. — 22216 Oreščan Jurij 40,1000. — 22217 Bajac Pavel 41, 1000. — 22218 Gunja Jurij 43, 1000. 22219 Klairič Štefan 45, — 22220 Belanič Josip 50, 250. — 22221 Bučerin Nikolaj 30, 1000. — 22222 Belič Benedikt 37, 1000. — 22223 Strajgar Josip 43, 1000. — 22224 Buiblič Josip 48, 250.
Društvo šteje 28 članov. . \ '	•.'. M"1'-' .

NAZNANILO ASES. ŠTEV. 4-17, ZA MESEC A*RIL 1917.
Imena umrlih članov in Članic.
12353 LecpOld Susman, star 35 let. član dr. sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., umrl 8. februarja 1917. Vzrok smrti: Operacija. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 23. okt. 1907. R. 24.
11568 John Markelc, star 31 let, član dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., umrl 20. febr. 1917. Vzrok smrti: Želodčna bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 22. maja 1907. R. 21.
21926 Anton Tanko, star 40 let, član dr. sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., umri 16. febr. 1917. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 38. okt. 1916. R. 39.
19305 George Spudič, star 32 let, član dr. Jezus Dobri Pastir 49 Pittsburgh, Pa., umrl 4. marca 1917. Vzrok smrti: Rak na želodcu.* Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 18. maja 1913. R, 27.
11686 Frank Turek, star 35 let, član dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrl 23. febr. 1917. Vzrok smrti: Ubit v rudniku. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 4. januarja 1907. R. 25.
8634 Frank Maršič, star 47 let, član dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa, umrl 24. febr. 1917. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 22. avgusta 1905. R. 34.
3635 Jakob Sink, star 59 let, član dr. sv. Jan. Kratnika 14, Butte, Mont., umrl 5. marca 1917. Vzrok smrti: Bolezen na želodcu. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 10. februarja 1902. R 45.
12170 Josip Gewnek, star 38 let, clan dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngs-town, Ohio, umrl 21. februarja 1917. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 4. sept. 1907. R. 27.
5889 George Perušek, star 39 let, član dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, umrl 28. februarja 1917. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 17. avgusta 1903. R. 25.
2586 Franca Zatler, stara 38 let, članica dr. sv. Lovrenca 63 Clevelad, Ohio, umrla 26. februarja 1917. Vzrok smrti: Vodefiica. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 17. okt. 1905. R. 26.
11092 Mihael Wicher, star 54 let, član dr. sv. Jan. Evangelista 65, Milwaukee, Wis., umrl 19. febr. 1917. Vzrok smrti: Rak na želodcu. Zavarovan za $500.00 .Pristopil k Jednoti 14. febr. 1907. 11.44.
IMENA POŠKODOVANIH IN OPERIRANIH ČLANOV IN ČLANIC.
1834 Neža Morin, članica dr. sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., operirana 4. febr. 1917. Opravičena do podpore $50.00. .
21334 Jožef Borovce, član dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., operiran 16. junija 1916. Opravičen do podpore $50.00.
7661 John Težak, član dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., operiran 4. decembra 1916. Opravičen do podpore $50.00.
16029 John Bukovac, član dr. sv. Petra in Pavla 38, Kaaisas City, Kans. operiran 8. jan. 1917. Opravičen do podpore $50.00.
4755 Marjeta Ribič, članica dr. Marije Čistega^Spočetja 80, So. Chicago, 111., operiran 20. jan. 1917. Opravičen do podpore $50.00.
Glavni urad K. S. K. J., 22. marca 1917.	JOSIP ZALAR
NOVI DRUŠTVI SPREJETI.
Društvo "Marije Magdalene št. 162, Cleveland, Ohio, .sprejeto v K. S. K. Jcdnoto 5. marca 1917. 8024 Kovač Marija 17, 1000. — 8025 Peček Antonija 18, 1000. — 8026 Mačerol Marija 19, 1000. — 8027 Uinek Marija 18, 1000. — 8028 Novak Julijana 21, 500. — 8029 Ogrinc Terezija 21 i 1000. — 8030 Petrovčič Ana 21, 500. — 8031 Krnc Marija 22, 1000."— 8032 Modie Marija 22, 1000. — 8033 Perko Angela 24, 1000 — 8034 Skufca Katarina 24, 1000. — 8035 Virant Angela 26, 500.8036 Kaušek Marija 26, 1000. 8037 Marn Rozalija 26, 1000. — 8038 Dragolič Neža. 26, 500. — 8039 Mosta r Augela 27, 500. — 8040 Bradač Jožefa 27, 500. — 8041 Otoničar Marija 27, 500. — 8042 Košmrlj Ivana 28, 500. — 8043 Krnc Karolina 28,*500. — 8044 Pečjak Ana 29, 1000. — 8045 "Pavli Frančiška 29, 1000. — 8046 Cerkve-nik Rozalija 29, 500. — 8047 Matjašič Neža 29, 1000. — 8048 Steblaj Angela 30, 1000. — 8049 Pikš Alojzija 31, 500. — 8050 Pečjak Jožefa 31 "lOpO. — 8051 Gorjup Julija 31, 500. — 8052 Šuštaršič Uršula 32, 300. — 8053 Srpan Frančiška 32, 500. — 8054 Arko Johana 32, 1000. _ 8055 Prijatelj Marija 34, 500. — 8056 Koiprivec Marija 54, 500. — 8057 ( ešnovar Marija 34, 500. — 8058 Birk Uršula 34, 1000. — 8059 Palčič Neža 34. 500. — 8060 Ausec Marija 34, 1000. — 8061 Kosujnič Frančiška 35, 500. — 8062 Menart Terezija 35, 1000. — 8063 Kramar Vna 35, 1000. — 8064 Lukane Marija 35, 1000. — 8065 Bungar Marija 1000. — 8066 Cimperman B^ančišika 36, 1000. — 8067 Blatnik Ana ' 500. — 8068 PetkovšelJ Terezija 37,1000. — 80^9 Levstek Frančiški a' 57 1000 — 8070 Slapničar Marija 38, 500. — 8071 Mihelič Marija 38 1000 8072 Bašča Terezija 39, 1000. — 8073 Lustik Terezija 39, 050 __ 8074 Vrhovec Marija 39, 500. — 8075 Kraje Marija 40, 500.— 8076 Zupanič Marija 41, 500.- 8077 Zu^n^ Rozalija 42,5(^^78 Knaus Frančiška 43,1000. — 8079 Volk Karohna 45, 250. — 8080 Dulc
V	današnji številki sta zopet dva nova društva objavljena sprejetim v našo dično Jedro to. V kratkem času letošnjega leta se je prijavilo za pristop v- Jeduoto četvero društev: Društvo sv. Alojzija štev. 161, Gihbert, Minn, je ibilo sprejeto v Jednoto dne 26. februarja s 16 Člani(icami). Dr. Marije Magdalene štev. 162, Cleveland, Ohio, sprejeto v Jednoto 4. marca, s 60 članicami. Društvo sv. Mihaela štev. 163, Pittsburgh, Pa., sprejeto v Jednoto 17. marca, z 28 člani. Poleg tega imam na rokah zdravniško preiskovalne liste potrjene od vrh. zdravnika 19 članic novoustanovljenega društva Marije Pomagaj, Eveleth, Minn. S temi štirimi društvi se je članstvo K. S. K. J. pomnožilo za 123članov in Članic.
Pole« omenjenih 123 članov in članic novih društev, je pristopilo tekom letošnjega leta k raznim društvom 310 članov in članic. Če si predstoječo številko nekoliko natanjčneje ogledamo bodemo spre videli, da se je uradništvo in članstvo cenjenih krajevnih društev v tem kratkem času v resnici potrudilo za pridobitev noVih članov in članic. V dveh mesecih in pol pridobiti 433 članov in članic, bi smel skoro trditi, da je to največje število novo pridobljenih sabratov in sosester v zgodovini naše slavne organizacije, v tako kratkem času.
V	dolžnost si štejem, da tem potom izrečem v imenu glavnega u-rada K. S. K. Jednote najlepšo zahvalo za trud in delo vsem onim, ki so se potrudili in vstanovili zgoraj omenjena društva kakor tudi vsem ostalim, ki so pridobili lepo število novih članov in članic pod zastavo naše mogočne organizacije. Dragi sobratje in sosestre, Vaše truda-polno in častno <Jelo je pokazalo, da je še veliko število naših dobrih rojakov, in rojakinj, ki jih je mogoče dobiti v društva naše dobre matere Jednote, samo pojasniti jim je treba stališče društev in K. S. K. J. Vaše pohvalno delo svedoČi, da je s trudom.in delom mogoče pridobiti lepo število novih vojščakov. S ponosom moram konštatirati, da smo prekoračili ravno z Vašim neumornimi delom in trudom število 13.000, beri: Trinajst tisoč članov in članic. Dolgo časa smo plavali med 12 in 13 tisoč članstvom. Dolgo nismo zamogli doseči trinajstega tisočaka, toda zadnji čas je postala agitacija za pridobitev članstva vsestranska in s ponosom smemo gledati aa sad, ki ga je doprineslo novo agitiran je. #
Priporočam, da bi cenjeno članstvo tudi v bodoče delovalo za napredek Jednote. Vsakteremu naj Ibo veduo pred očmi, da vise kar se napravi dobrega in koristnega v prospeh Jednote, je v korist vsakemu posameznemu članu in članici. '
K sklepu še enkrat izrekam najlepšo bratsko hvalo vsenn, ki so zad-nji čas pripomogli k napredku K. S. K. Jednote. Delujte tudi v bodoče nevstrašeno za procvit in naraščaj naše mogočne K. S. K. J.! Hvala Vam! ;	rj
Spoštovanjema in bratskim, pozdravom sem Vam udani sobrat Joliet, Illinois, 22. marca 1917.- h	JOSIP ZALAR
gl. tajnik.
95 . . .....	18	9.00	1.80	16.80	27.60
98.......	2	1.00	.20	.60	1.80
101.......	10	8.00	1.60	12.15	; 21.75
101.......	18	10.50	2.10	12.75	25.35
109.......	11	6.00	1.20	9.90	17.10
110.......	22	11.00	2.20	22.20	35.40
lil . . .r...	4	2.00	.40	.60	3.00
113.......	44	22.00	4.40	46.20	72.60
m.......	1	.50	.10	.90	1.50
120.......	13	6.50	1.30	11.85	19.65
122	12	6.00	1.20	11.85	19.05
123 . ......)	12	6.00	1.20	10.80	18.00
126.......	10	5.00	1.00	10.50	16.50
127.......	17	8.50	1.70	13.05	23.25
130.......	11	5.50	1.10	11.55	18.15
131 . . .....	24	12.00	2.40	23.55	37.95
134 . . ..:.,	6	3.00	.60	5.85	9.45
137.......	16	8.00	1.60	v 16.80	26.40
139.......	18	9.00	1.80	10.80	21.60
143.......	2	1.00	.20	2.10	3.30
144.......	26	13.00	2.60	15.30	30.90
145.......	12	6.00	1.20	9.60	16.80
147.......	28	14.00	2.80	16.75	33.55
150.......	15	7.50	• 1.50	15.75	24.75
153.......	8	4.00	.80	8.40	13.20
154.......	3	2.50	.50	4.35	7.35
157.......	6	3.00	.60	5.10	8.70
158.......		2.00	.40	4.20	6.60
Skupaj .	| 1859	[ $935.50	$187.10	$1687.65	$2810.25
1.80
.75
.20
$ 6.50
PREGLED DOHODKOV OD 1. JUNIJA DO 31. DEC. 1916. Prejeli od društev:
Za pristopnino .........................................$ 935.50*
Za vplačilne knjižice.................................... 187.10
Za pogrebne stroške ..................................... 1687.65
Skupaj prejeli..................................
Stroški od 1. junija do 31. dec. 1916.
Plačali za pogrebne stroške umrlih otrok:
845 Lovrenc Železnikar, od dr. 12.................$100.00
843 Anton Zupančič, od dr. 12.................... 100.1)0
$2,810.25
Skupaj plačali za pogrebne stroške................$200.00
Plačali pristop, rez. sklad in strošek za vrh. zdravnika za prestopile iz otroškega oddelka med člane Jednote:
353 Jakob Oražen, član dr. 60....................$ 2.75
133 Frank E. Stiglic, član dr. 29................ 2.75
890 Frank Kolman, član dr. 29......................................2.75
i
1348 Rozalija Kožar, članica dr. 5, prestopila
k dr. 139 ......................................................................2.75
1373 Math. Majerle, član dr. 30......................................2.75
331 Henrik Bruder, član dr. 5........................................2.75 •
Skupaj plačali prestopilim .............
Plačali razne stroške:
National Printing A. Publ. Co., Chicago, 111., tza vplačilne
knjižice, pobiralne knjige in drugo tiskovino... .$442.87 Globe Wernicke Co., Chicago, III., za ^Cabinet®
(»hrambe) za listine .......................... 13.60
.......$ 16.50
Razni stroški skupaj .............................$456.47
ZDRUŽENJE DRUŠTEV.
Društvo 9v. Antona Padovanskega št. 137, Aurora, Minn., se je dne 14. januarja 1917 združilo z društvom Marije sv. Rožnega Venca št. 131, Aurora, Minn. Društvo štev. 131 šteje 122 članov(ic).
Glavni urad K. S. K. J. 19. marca 1917. Jos. Zalar, gl. tajnik.
FINANČNO POROČILO OTROŠKEGA ODDELKA K. S. K. JEDNOTE OD 1. JUNIJA DO 31. DEC. 1916.
		O			s>	
		O M O. "g	rt i K O	» u	3	
Stev. društva _;_		0 i <s> . <C «	o"a . «.S T* Ch p<	•N ■n S3 S a N:	u bij 4- h ct t N »	Jtf ^ OC "p.
1 . •	....		$29.00	$ 5.80	$52.35	$87.15
0	....	30	12.50	2.50	19.65	34.65
•< . .	....	3	1.50	.30	1.20	3.00
4 , .	....	1	.50	.10	.60	1.20
\r.	....	33	17.50	3.50	32.40	53.40
	....	48	24.00	4.80	43.05	71.85
12 . .	....	60	33.50	6.70	60.00	100.20
13 . .	....	5	. 2.50	.50	5.25	8.25
15 . .	....	15	7.50	1.50	14.70	23.70
16 . .	....	4	2.00	.40	4.20	6.60
21 . .	....	17	8.50	1.70	16.70	26.90
23 % .	....	6	3.50	.70	5.55	9.75
25 . .	....	39	19.50	« 3.90	40.10	■ 63.50
29 . .	....	72	36.00	7.20	64.50	107.70
30 . .	....	16	8.50	1.70	16.35	26.55
33 . .	....	26	13.00	2.60	22.95	38.55
40 . .	....	11	5.50	1.10	7.35	13.95
41 . .	....	16	8.00	1.60	11.25	20.85
44 . .	....	13	6.50	1.30	11.70	19.50
47 . .	....	15	7.50	1.50	13.80	22.80
40 . .	....	25	•12.50	2.50	24.00	39.00
50 . .	•.. •	33	16.50	3.30	22.95	42.75
52 , .	....	32	16.00	3.20	26.10	45.30
53 . .	....	175	87.50	17.50	1^5.05	280.05
56 . .	....	36	18.00	3.60	32.10	53.70
57 . . .	....	15	7.00	1.40	11.20	19.60
58 . .	....	6	3.00	.60	6.30	9.90
59 . .		80	40.00	8.00	82.50	130.50
60 . .	....	19	10.00	2.00	18.30	30.30
61 . ,	....	50	25.00	5.00	48.30	78.30
62 . .	....	13	6.50	1.30	13.20	21.00
63 , . .	....	55	28.00	5.60	52.95	86.55
W . .	....	24	12.00	2.40	17.85	32.25
65 . . .	....	13	7.50	1.50	3.45	12.45
67 . . .		8	4.00	.80	5.10	9.90
70 . . .	« • • *	1	. .50	.10	.60	1.20 |
7# . .	• • • •	47	23.50	4.70	46.95.	75.15;
75 . . .		22	11.00	2.20	19.65	32.85 '
77 . . .	• • • •	37	16.50	3.70	35.70	57.90
78 . . .	• • • •	47	23.50	4.70	44.25	72.45 ;
79 . . .		99	50.00	10.00	102.15	162.15 I
81 . . .	....	44	22.00	4.40	37.35	63.75 !
85 . . .		5	2.56	.50	2.25	5.25 |
86 , . .		31	15.50	^.10	29.70	48.30 |
87 . . .	....	20	8.50	1.70	10.65	20.85 ! 1
88 . . .		4	2.00.	.40	4.20	6.60
89 . . .	....	8	4.00	.86	4.35*	9.15
90 . . .		3	!1.50	.30	3.15	4.95
93 . , .	•...	35	17.50	3.50	29.35	50.25
94 . . .	i'"**i t "i	4	2.00	.40	4.20	6.60
o *
SŽ
.60
.15
.75
Skupaj plačali od 1. junija do 31. dcccmbra 1916................$ 672.97
Preostauek dne 31. decembra 1916........................... 2,137.2H
Dolg društev..............................*.............. 6.5u
Skupna blagajna otroškega oddelka 31. dec. 1916..........2,143.78
JOS. ZALAR,
Joliet, 111., 12. januarja 1917.	gl- tajnik.
Podpisani oskrbniki-nadzorniki otroškega oddelka K. S. K. J. potrjujemo,
»ki smo (pregledali račune in knjige, ter našli vso v redu.
Joseph Dunda, John Povsha, Frank Petkovšek, George Thomas, Frank Frančič,
Oskrbniki-nadzorniki otroškega oddelka K. S. K. J.
State of Illinois. \
faS.	*
\
Subscribed and sworn to before me this 17th day of January, A. D. 1917.
JOIIX VIDMAR, Notary Public.
(Pečat) ( Seal)
Predstoječe poročilo se je zakasnelo vslcd obilega dela, ki se ga je izvali redno veliko nakopičilo v glavnem uradu spočetka letošnjega leta. V bodoče se bo poročilo izdelalo vsakih šest mesecev in pravočasno objavilo v Glasilu.
Iz finančnega poročila se razvidi, da je štel otroški oddelek koncem minulega leta 1859 otrok. Če vpoštevamo, da je vsak začetek težak, moramo biti ponosni, da je v teku sedmih mesecev pristopilo :ako lepo število mladih moči, vslcd katerih je zagotovljen dolgotrajen obstanek in naraščaj naše slavne organizacije. Ne smem pa pozabiti omeniti, da ravno sedaj ko pišem te vrstice, šteje otroški oddelek nad 2100 otrok in njih blagajna znaša nad $3100.00.
Priporočal bi, da bi cenjeno članstvo to vpoštevalo in tudi v bodoče delovalo za naraščaj otroškega oddelka. Stariši člani in članice K S K. J. sedaj se Vam nudi najlepša prilika zavarovati svojo deeo. Ne odlašajte na jutri. Vpišite svoje otroke takoj. Z majhnimi mesečnimi prispevki boste imeli svoje drage zavarovane in v slučaju neisprosne smrti, ki zna nepričakovano pretrgati nit. življenja enemu ali druzeimi mlademu bitju, Vam bode Jednota priskočila na pomoč ter pomagala pokriti pogrebne stroške. Vsak človek je izpostavljen nesreči, posebno pa še otroci. In ker nam ni znano kje ah kedaj zadene nesreča katerega izmed naših otročičev, zaradi tega jih je treba pravočasno zavarovati proti nezgodam. Ne premišljujte in ne odlašajte' Zlata prilika Vam je dana, ne zamudite iste porabiti.
Zahvaliti se moram uradnikom in uradnicam krajevnih društev, ki so neumorno delovali in pridobivali mlado članstvo. Upam, da boste istotako delali tudi v bodoče. Poleg tega bi pa še rad opozori, društv uradnike in uradnice, ki do sedaj niso še ničesar storili (e) v pogledu otroškega oddelka, da se potrudijo in pridobijo nekaj otrok in jih vpišejo v prekoristni otroški oddelek. Precej društev je se, ki nimajo še nobenega otroka vpisanega. Na delo torej tudi \ i ce-njeni uradniki in uradnice! Delujmo vsi! Delujmo skupno! Delujmo za napredek in procvit otroškega oddelka K. S. K. J.
Snoštovanjem in bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat 1	t	Jos. Zalar, gl. tajnik.
UMRLI ČLAN OTROŠKEGA ODDELKA.
2700 jobn Primožič, star 1 leto, 5 mesecev in 24 dni, član dr. sv. Ci-rila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., umrl 21. jan. 191/. \ zrok smrti Oslovski ali dušljivi kašelj.
Zavarovan za $100.00. Pristopil v otroški oddelek 9. oktobra 1916 Opravičen do $100.00 za pogrebne stroške, katera svota , se je pokojnikovim starišem nakazala v Manilo dne 5 marca 1917.
I Joliet, Illinois, 22. marca 1917.	. ^IP ZAL^ „
J0U '	-	gl. tajnik otroškega oddelka.
2.25
ZAHVALA.
Ker sem prejel k pfaznovanju mojega imendana izvauredno veliko število čestitk in voščil, in ker mi je nemogoče na vsako čestitko posamezno odgovoriti in se zahvaliti, radi tega naj mi bode dovoljeno, da na t eni prostoru izrečem vsem cenjenim čestiteljem m cesfcteljicam moio najprisrčnejšo zahvalo. Bog usliši Vaš* želje izražene v čestitkah. Hvala vsakemu posamezniku kakor tudi vsem skupaj. Tudi jaz Vam želim isto, kar Vi meni želite.	v #
• Z največjim spoštovanjem ostajam \am hvaleči Joliet, Illinois, g2. marca 1917.	JOSIP ZALAR
'oetovian je seveda silno hudo tako Vedenje zlobnih sose-pa so vse voljno potrpeli in pridno dalje izdelovali ladjo; 'jaj vedo, komu verujejo. Iiitro napreduje deflo; že je'dodelano tre-t-je nadstropje; streha že la'iuko krije čeziročez; Noe vdela Se okno na vrhu ^ vrata ob strani ter vse dobro zasinoli. Tudi potrebnega živeža za živali spravi v ladjo; zdaj se približujejo vsakovrstne živali — podvoje in dvoje — o^blrzu in daleč — kakor v procesiji, m se zbirajo pred vrati, kakor bi prosile, da smejo v ladjo. Veseli ljudje si od ust do ust pripovedujejo to nenavadno rvovico,— to čudno potovanje vseh raiznfti živali, kakršnega se iiv človek rt i videl na zemlji. Vse povrsti gre — skače — leti — in pleza v ladjo; nazadnje vstopi Noefova družina in slednjič še 011 — gospodar sam. Na pragu se »e enkrat zasuče ki pogleda obilno zbrano množica, — še enkrat jim pridiguje ter zadnjikrat uči, opominja, svari, žuga ; potem reče ''Amen" in Gospod mu zapre sani vrata odzunaj.
Gledalci se ne morejo dovolj nasmejati in zadosti neslanih psovk nakopičiti zoper starega Noeta. Nekateri bolj postavni pa se ne smejejo, ampak resno se posvetujejo, kaj je storiti, da se napravi konec temu počenjanju; v tem so si edini, da kar tako pustiti se ne sme ta stvar; glasovati je le še o tem, ali naj se zažge, ali s smodnikom ali z dmaniitom razruši to čudno poslopje z vsem, kar je v njem, ali kaj. Razuzdani lahkoživ-ki Zalka in Špel k a pa plešeta pod Iadjinim oknom in vpijeta gor nad štirimi ženami ter jih zmerjata s tercijalikami in samotarkami, pa pravita, da že prav, če so zaprte, naj se le postijo, četudi umrje-jo lakote; tudi nagajivo vprašujeta, kje je neki voda . . .
Pri tej priči pa nenadoma zagrmi in trešči kar z jasnega; in tam daleč za gorami se vzdigujejo veliki črni oblaki; k daljave se zapiši šumenje silnega viharja; po lilicah se začne vzdigovati prah; vrhovi jagnjedov in kostanjev se šibi jo, ptički se plaho umikajo in ploskrivajo med goste veje in misli jo : danes nas ibo pa še pralo! In veselo ljudstvo tudi tako misli; kateri so prišli bolj oddaleč, se urno vračajo domu, — le sc'seda Zalka Plesalka še ostane in se ne neha norčevati.
Bilo je ravno 16. majnika 1657 po stvarjenju, kakor so izračunali raElagaici sv. pisma.
Zdaj začne kapljati tudi že pri ladji; odkraja prav rahlo, potlej padajo debele kaplje. Zalka si vrat in glavo zavije z ruto pa se le dailje pred rano smeje in norčuje ter lovi deževne kaplje zdaj v u-sta, zdaj v predpasnik ter jih kro-hotaje se meče tja proti ladji. Zdaj začne pa že hudo deževati. Zalki prinese dekfla dežnik iz hiše in ji izporoči, da je irekla »Špelka, naj nikrfr ne fctoji zunaj na dežju, bi se utegnila prehladiti. Zalka razpne, — ojoj! močen vihar potegne, iz vije dežnik iz rok m kmalu ga ni nikjer več videti. Po poti je že velik nattv kakor potok.
4'Lahko noč! Dobro spančkaj, sestra Lojza!" tako se še enkrat Zalka zadere ter hiti tudi ona domu. Kakor mas mokra prisopiha ckanu in stopi v vežo.
In zdajci aele prav začne: blisk na blisk, tresk za treskom! V sosedovo hišo je že treščilo, s strašnim plamenom gori. Za hišo Dolgega Jankota je voda nanesla že visoke kupe peska, kamenja, hlodov, drv itd. Hiša že poka na vseh štirih straneh in že se začne podirati. Kaj drugega kakor 'bežati morajo med nevihto ter tavati po vodi, ki sega že nad kolena. Vsak do gleda, kje 'bi se vaitio oprijel.
Zalka in Spelka d ne vesta več pomagati; toda o Bogu nočeta nič vedeti. Komaj se skoz vodo. preri-jetii do ladje in trkata: "Teta No-etova, odprite, oblak se je utr jjraJ i r» — Noetovka pogleda skoz oknn in pravi: "Tetka Zalka, je že prepo®uo!" Zdaj začneta jokati in prositi, naj jima odpustijo za 1 jož j o voljo in naj ju sprejmo v ladjo, saj je bik> vse le za šalo. pa o Bogu nočeta se nič vedeti; vse, menita, je prišlo le slučajno. Zdaj pridere Se večja voda m ji šiloma pahne od fedje. K sreči sta si opomogli še ob neki deski, si-
se z _______
in vsi trije ufoežijo na MH&nji hri-bec. Toda o Bogu fe «daj vsi trije nočejo nič vedeti. "Se bo že kmalu izprevedrilo " — tako se tolažijo ter začnejo pobirati in jesti sadje, ki ga je bil vihar natresel z drevja, tako laiikoniišljeno, kakor bi se ne bilo zgodilo nič nenavadnega.
Toda noče se izptevedriti, marveč le še vedno huje prihaja. Voda narašča črezdalje više in više proti vrhu. Više in više se pomikajo tudi trije brezbožniki. Zdaj so na vrhu. Daleč okrog ne vidijo drugega kot vodo silno in širno vodo; ne slišijo drugega kot šumenje in vršenje, nikjer človeške pomoči, — oh, rešilna ladje je tako dafleč pa — zaprta i Toda o Bogu trdovratni napuh Še zdaj noče nič vedeti! Dolgi Janko i-ma ravno grdo kletev na svojem umazanem jeziku, tla ,bi jo bogokletno zabrusil proti nebu, a pri tej priči grozovito poči, — strela udari — vsi trije so mrtvi — po* kopani v vallovje neizmerne vode. Kakršno življenje, taka smrt!
Prav vsi seveda niso bili tako zlobni ter do konca trdovratni. Mnogi so slednjič izprevideli, da je resnica. Noetova beseda jim je šla k srcu: s ikesanjem so si mogli dobiti še odpuščanje. Toda časna kazen jim ni bila prizanešena, — umreti so morali grozovite smrti. Kateri pa so ostali do konca trdovratni, niso bili le čaUno kaznovani, marveč tudi v pekel pahnjeni.
Ta strašna agod'ba in pa vsakdanja izkušnja nani kaže, da ljudje, kateri nimajo v eislih šeste napovedi in jim ni kaj mar šesti blagor na gori, zabredejo večjkletl tudi še v druge hudobije ter si pripravljajo dvojen pekel, na zenrlji in v večnosti.
Jaz pa, ki vas učim srečno kovati, vas svarim pred vsakim peklom, pred časnim in večnim; želim pa iz vsega srca, da hi uživali vsi rajsko veselje, seveda predvsem v večnosti, a tudi že tukaj na zemlji, vkolikor je to mogoče. In ravno medoftžno srce čuti že tu na zemlji iskrico rajske radosti, ker se mu kolikor toliko že na svetu izpolnjuje šestega /blagra pristavek: "Boga bodo gledali."
Zatorej, kakor imajo učitelji, ki učijo razne vede in umetnosti navado, da one reči, ki se jim zdijo najvažnejše, še prav posebno poudarjajo in priporočajo in zatrjujejo, tako tudi jaz, ki sem se postavil za kovaškega mojstra človeške sreče, moram še enkrat zatrditi ; da sem vam tukaj pokazal in ponudil najlepši kos človeške sreče — sprejmite ga in dobro ga hranite m skrbno varujte! Skrbno ga »varujte, še enkrat rečem, kajti veliko je sovražnikov in tatov, ki prežijo nanj. Res, za nobeno drugo delo se satanu ni posrečilo dobiti toliko pomočnikov kakor za izpodkopavanje ljube nedolžnosti in svete čistosti: olikani m neolikani delajo zoper njo v njegovi peklenski službi. Neolikani jo izpodkopavajo z razuzdanim govorjenjem in divjim petjem rn pohujšljivim vedenjem; olikani pa po zapeljivih spisih v prozi in poeziji, po podobah in umetnijah, po gledaliških in drugih nevarnih veselicah. In sv. Pavel še pristavi, da v slabi in razdrobiljivi posodi noui človek ta zaklad. Poslužuj-fe se torej zvesto in junaško vseh pomočkov, kateri se vam tolikokrat priporočujejo za ohranjen je sv. čistosti in so na kratko povedani v Kristusovih besedah: "Čuj-te in molite!" Zlasti pa imejte vedno pred očmi, česar sem vas hotel jaz tukaj prepričati, da ne najdete nobene reči na svetu, ki bi bila tako lepa, tolike veljave pred Bogom in pred ljudmi, in da je ni ped soincem stvari, ki bi človeku tako zelo pospeševala srečo kakor čistost nedolžnega srca. Vedno naj vam vabljivo donijo na eno uho prelepe besede iz nebes: "Blagor jan, kateri so čiste
V zakonodaji države Ark. se je dne 28. febr. t. 1. sprejelo zakonski načrt t 44 proti 18 glasovi, da se lahko tudi ženske šolajo in nastavljajo za odvetnice, ali zago-vorrnce. Senatska zbornica je ta predlog že prej potrdila v celoti; sedaj ga mora le še guverner podpisati, da pride v veljavo.


po eaa-IrugU.
Prva parna turbina.
Prvi parnik s Jurbmo je zgradil 1. 1894 Hon C. A. Parsons v New-casle on Tyne na Angleškem. Parsons je nazval ta parnik "Turbi-nia," kateri je naredil prvo poaku-šno vožnjo dne 4. novemlbra 1894. "Turbinia" je bila dolga samo nekaj nad 100 čevljev.
Od onega časa se je pričelo graditi vedno več in več modernih parnikov na turbine in sicer vsled prihranka pri kurjavi in večje brzine. Dandanes so že vsi večji poštni in tovorni parniki opremljeni s turbinami.
» j
i
Milijonar ponesrečen na lovu,
231etni Edwin Gould ml., sin znanega kapitalista v New Yorku se je dne 26. febr. 1.1. v Floridi na lovu do smrti ponesrečil. Lovil je ondi neke vrste jazbece. Slučajno mu pride ena teh živali pred noge, katero je hotel mladi Gould s puškinim kopitom pobiti na tla; pri tem se je pa sprožila puška in mu je šla krogla v možgane. Ponesrečeni Gould bi bil podedoval po svojem očetu $30,000.00 če bi bil živel.
Prijateljem kislih kumare.
Kdo bi si mislil, da vojna celo na kumarce upliva? V mirnem času se je prodajalo znane Long Island kumarce po $1.25 en tisoč. Lansko leto je poskočila ta cena že na $2.25; za letos so pa že vse kumarce vnaprej prodane po $3.00 en tisoč. Ondotni farmarji se rzgo-varajo, da gre veliko tega blaga čez morje na Francosko. Kdor bo hotel torej letos v Ameriki kako veliko kislo kumaro kupiti, se bo pri tem tudi sam kislo držal glede cene.
najstarejše slovenske V Chicagi je lastnik
__X kateri spreša vsa«
lo teto aH tisoče galon vina iz najboljšega grozdja.
Sa pristnost vina jamčim.
PoSiljam vino izven Chicago v sodčkih po 15 In 50 galon. w
Pilit« po eenlk.
POŠILJAM DENAR
v staro domovino in na vse strani, točno, redno in POPOLNOMA ZANESLJIVO po NAJNIŽJIH cenah.
Rojaki, ki želite svojccm v stari domovini pomagati ▼ tek groznih Saših, sedaj se Vam nudi najlepša prilika zs to, ker so kron« tako pooeai.
100 Kron .volja ssao $15.00..
Ako Selite poslati denar potom brez-žičnega brzojava, pridem te im #4 00 za naslov.
Sprejemam naročnino ta Ust "Glas Naroda".
* Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine.
Ako imate namen kupiti v Chicagi, ali osobito v naSi slovenski naselbini kako hilo ali loto, ali da imate isto namen prodati, oglasite se pri meni in boste dobro postreženi.
Svoji k tvojim!
FRANK JTJRJOVEC,
1801 W. 22nd Street, Chicago, HL
držav eufei suše.
JrWjw žjM|£ to
v Ameriki, — v ntši slu vi,..*..*«»
r tisoŠ "galonc *1svetekr"
da aam •»•• ^
?J	»en-, ga le
tr"b\flTvino *«lT»T samo^ob wbi"eklajno, ker je naravna in pristna	£ fiJSft^^^offiTprtdclek se ie T-abno obnese!. Tja.g
četa in belega. Pokusite samo eno "galoneo", — pa «• uosve prepr	g
TaH? kakVkapljico imam v kleti. Dobro blago t« samo hvali, toga	g
gesla se držim jaz.	pERKO	^
S Sl.veMki«Miil«li£?SIP PWkStr Chkas*.« |
m........................................................................................
Denar naložen pri nas
2252222
TEL.: canal ton.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY „ tata w. 22n4 St.. Chicago. Ill.
Pozor gospodinj«! Ako rabite pil gospodinjstvu svtic mleko. Anten sladko, nil klnlo smetano. (Crsam) ali okusno, ioat strtfeao maslo.
je varno shranjen,
(Crsam)
ali okorno, Soma narejeno maslo,
(Buttsr) oglaait« v moji miškami.
Jas prodajam mlako, ki j« pastsrili* tirano; dobivam ga naravnost od far* msriov. Klsko j« prsjs natančno pro-skaisno In prsglsdsno od Msstnsgs zdravstv«o«ga urada (Hsalth Apart-
ment) prodno gr« it mlekarn«; torsj garantiram ali jamčim, da js naravno. Mlako tako vrst« js possbno priporo-
čati
. Mleko rasvaiam po hišah točno v tak dan o pravom časo. Za obilna naroČila ss toplo pripor©
6M>" r**A./iK. CHILL.
v iIiihAi lin ililrf mlmkm
Priporočamo m Slovencem, da nlagajo denar pri nas bodimna čo-kovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kuUntno po«tr«ibo.
Plačujemo po 37* obresti na denar uložen na obrestni račun«
Mi podpiramo Slovene« in «• torej tudi priporočamo njihovi naklonjeno««. Pri nat lahko nalagate denar če im-te v Jolietu ali pa ▼ katerem drugem kraju Združ. driav.
Dva člana K. S. K. Jednote sta nata dolgoletna nsluiben-ca: g. Jot. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jot. F. Skrinar.
_ isa banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Pošiljamo denar v staro domovino aaa«eljivo in po aajniftjoa kufzu. Oddajamo v najom varnostno skrinjic« po $3.00 na loto sa skraajonjo Trodnostnih papirjov in listin, kjor so vodno varno prod ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vso krajo.
Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, ta državo Illinois in za vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,100. Rezervni sklad $300,000.
Nova strojna puška.
V mestu San Francisco, Cal., je izumil pred kratkem mehanik E, N. Rice novo strojno kuško, ki prekaša vse dosedanje moderno strelno orožje. Izumitelj jo naziva "centrifagalno strojna puško, model 1916"; ves mehanizem in delovanje pri tej strojni puški goni elektrika.
Z Ricejevo strojno puško je mogoče oddati v 1 minuti 3 tisoč strelov z 4000 čevljev brzino v 1 sekundi. Brzina pušk, katere ima v rabi armada Zedinjenih držav znaša samo 2000 čevljev v 1 sekundi.
Dne 20. decembra 1916 se je de* lalo s to puško v Vallejo, Cal., poizkuse pred številnimi častniki mornaričnega departmenta; poizkusi so se obnesli povsem povoljno.
ga srca," <na drugo ulio pa kakor strašni odmev .iz peikfla: Gorje jim, kateri niso čistega »rca!V
V lepi nedolžnosti srce ohrani, angelom zvesti prijatelj ostani: tako bo& lahko si žvižgal in pel,
časno boa srečen in večno vesel!
«
V državi Pennsyvania, West Virginia, lUinods in Ohio se pridela na leto za 40 odstotkov rude izmed vsega pridelka v Združenih državah.
Zimske neprilike.
Na»a zrna/na starka zima se vedno nerada o d nas poslavlja. Večkrat se vrača nazaj v .spremstvu hladnega vetra, ali ostre sape, megle, slane ali snega. Ako hočete prestati to nevarno letno sezono brez kake šikode, ali hudih posledic, .morate v prvi vrsti skrbeti za redno delovanje v vaših prebavnih organih/ Če je želodoc v pravem redu ima vse telo potrebno rtioč, da se brani napadov raznih nept-i lik, ali boleenij. Trinerjevo ameri ško zdravilno grenko vino drži črevesje čisto in povrača telesu normalno moč. Td je najboljše zdravilo za odpravo zapeke (zaba-sanosti) glavobola, nervoznosti, aplosne slabosti i. t. d. Cena $1.00. V lekarnah. Sedaj je pljisenica ze lo v navadi vsled premembe vremena. Vzemite Trmerjevi Cough Sedative kakor hitro čutite znake prehlada. Boljše je biti v takem slučaju previden in točen, kakor se pa potem kesati. Ako vas morda trpinči revmatizeni ali nevralgija, rabite v takem slučaju splošnozna ni Trinerjev Lmiment: Cena tega izfoornega zdravila je jednaka ceni "Cough Sedative": 25 in»50c v leka<rnah; po pošti 35 m fcOe. Jos. Triner, izdelujoči kemist, 1333— 1339 So. Ashland Ave., Ohieago, 111. (Advert.)
Vsak uradnik društva se ob času nastopa svojih uradniških dolžnosti zaveže ali s častno besedo ali celo s prisego, da bode deloval kot taki uradnik za napredek organizacije v vsakem oziru. In mnogo je takih, kateri ostanejo svojim obljubam zvesti, in drugi so zepet taki, da pravijo: kakor so moji predniki delali, tako bodem delal tudi jaz!
To ni nikakor prav, in sicer vsled tega ne, ker ima novi uradnik mogoče veliko boljšo tozadevno priložnost kakor jo je imel pa njegov prednik, posebno še pri obrestovanju društvenega denarja, ker, če lahko istega vložite na 5% ali 6% obresti, je boljše nego, da bi ga uložili samo na 3% obresti; to je vaša dolžuost, da tako storite. Če morda ne veste, kam bi društveni denar nalagali tako da bi se obrestoval po 6% ali 6%, v takem slučaju se obrnite na tvrdko
ELSTON & CO.,
39 So. La Salle St., Chicago, 111.
Omenjena tvrdka je občeznana kot poštena in zanesljiva, ter iuia vedno na razpolago dosti vrednostni^ obvcznic (Bonds) za katere so odgovorne ne samo om0njena tvrdka, ampak tudi davkoplačevalci in posestniki različnih mest, vasi, držav, občine ali šolskih okrajev, ali kake velike korporacije. Najboljši dokaz naše trditve je ta, da še nikoli ni nobeden zgubil nobenega denarja pri nakupu takšnih obveznic. Iste se tudi lahko vsak čas zamenja za gotov denar. Zatorej kadar imate pri društvu svoto $100.00 ali več, obrnite se na nas ill mi vam bodemo z veseljem postregli na ta način, da se bode vaš denar dobro obrestoval	♦
Priporočamo se vam s spoštovanjem
ELSTON & CO.,
39 So. La Salle St., Chicago, III.
_
Psvesl iz isksško-faeaataisklh bejev. - Spisala Lea Fatsr.
Vroče je in vročina raja burne šasti okrog nje. Kazale so Ji krva-raisli. Golonog falkiu in ribic sti-jvečo glavo. Čigavo, za sakata pest, koVne branjevec. Vedno večje doklade — ljudstvo ne zmore, vedno manj pravice, ljudstvo ne 8trpi. . . Vstane. . . Pobi je doza, tajni svet. Postavi si dožo po svojem srcu. Foscartja,— On vlada. Tudi njega preganja signorija. Dolgo se je skrival^očem sorodnikov m njihovih. oboževalcev. Zdaj je stopil zopet v službo, hodi v arsenale, pregleduje, vežba vojake, hodi k sejam, y dogano. A v njegovem plemenitem licu je zarisana mučnj^ skrb. Neka skril) žene tudi prelepo, ljubljeno do-žinjo te vroče dni iz Ghideoehe v dogano — iz dogane na otok. In starka Vara, vešča zdravljenja in čaro/nja, hodi pogostoma v dogano. Kdo je bolan na telesu ali duši v krasni knežji palači? Kaj teži dožinjo? Foseari jat Migneta naj samo — ljudstvo vstane m jima vrže njune protivnlke pred noge Tako in podobno misli, govori, mr mra množica prezirali ih hlapcev visokega plemstva po trgih, po cerkvenih porta lih, ob morju. Zbirajo se ribiči na otokih. —Mreže popravljajo, opominjajo drug drugega, da so bili ustanovitelji Benetk, a nimajo zdaj človeških pravic pri oholem plemstvu.
Govori, roti se proetak, sega v roke plemiču, užaljenemu od si-gnorije. Poslušajo ogleduhi, nosijo poročila v levje žrelo. Danes iz gine ta, jutri oni besednez. Vzela ga je noč. Kam je prešel, ne ve nitoče. Črno poslopje za krasno dogano molči . . . Nezadovoljnost ljudstva raste.
Vse govorice trga, rive, gostilne, vsako skrito mnenje, izgovorjeno med varnim zidom domače hiše — nesejo ogleduhi tajnega sveta v črno dvorano. Nihče pa ne pove zakrinkanim sodnikom Venecije, da straši po dogarni nov strah. O starih, kdo bi govoril!— Često hodijo po dvoranah, po hodnikih, se prikazujejo pod arkadami, sence brez glav, koetenjaki v beli rjuhi, črno odete žene. . . . Ta nosi glavo v roki, ta kaže ze-vajočo rano, drugi zdrobljene u-de « . v Včanih zaplešejo----kegljajo z glavami, se reže brezglasno. Hodi mimo njih, kot da jih ne vidiš prijatelj! Sicer ti stro kosti, te zmeljejo v solnčfti prah. — Hodi mimo in molči! Ne pravi, da nosijo sence znane obraze — ob: raize žrtev, ki so izginile nakrat iz srede rodbin. Molči — strog je ukaz — sicer izgineš tudi tk . .
Molk o strahovih v dogani je povedala inkvizicija. Zato ne izvedo v črni dvorani, da se prikazuje duh mlade Senjanke, kras/ne deklice, ki je kratkočasila bene-čarmki dvor, potegnila oči generala Foscarija nase in izginila v pomladi . . . Rekli so, da je ušla iz dogane, odšla preko morja, v skalnati dom. Kako je iskal, iz-praseval don Foseari! Kdo je »e ušel iz zaprte dogane, Foseari? Bliže bi bil iskal — Tiliže — vprašal bi bil Nbirra Mateja in Toni-na . . . Cc se prikazuje Senjankin duh, to je priča, da je izginila v podzemski ali podstrešni ječi — priča je, da so končane njene muke. O mlada Zora, zakaj »i gledala dožinjinega brata?
Plaho se umikajo straže, ko prihaja, visoka, vitka senca. Nesliš-Zagrnjena v belo rjuho, kot
no.
hodijo duhovi, drago kamenje za vratom, zlato na čelu. česa Išče v gluhi noči? Hodi pod arikade, gleda na morje. Ustavlja se ob oknu, kjer sta sedevala z generalom Foscarijem. O mlada Zora, krasna Zora, ali te kliče želja življenja nazaj? Kaj se ne pozabi ljubezen onkraj groba?
Ne, ne pozabi se. Prve čiste ljubezni zlati žar sije v tmine smrti. Sence blaanosti sta podrla v Poz-zib spomin in up . . . V mrtvilu je ležala na trhli slami. Votlo-gleda je čepela ob njej smrt. "Zora!" je kliknilo skoe temino. "Foseari!" se ji je izvilo iz hro-pečih prs. Klic ljubljenega jo je predramil — odpodil belo ženo ... Ugenila, vedela je! On pride po njo, on je ni zabil, on se ni poročil z drugo, njen ženin je . . . Odločil je Bog. V smrti njen ženin. Jasno je bilo to v Zorini duši — po njo pride — ne za življenje zato, da umrjeta skupno.
Noe — tema . .Je čakala dolgo? Sence, pregnane od glasu plemenitega moža, so se vračale — v besnem plesu so se drvi le po-
Boga, čigavo? O Križani! To je on — Ivan! Dobil ga je Venier na drami poti — dobil ga ralbelj ... O dajte mi pošasti to krvavečo glavo — dajte mi jo, da jo pritisnem na srce. Dajte, da izbrišem k poljubi krvave sra>ge — moj ženin je bil pred Bogom in nikdar se ni dotaknil mojfti ust . . . Sprejmite zdaj sence rajnih trudno Zoro — ah, sita je sirota teže verig
Smehljajoče, mile prikaowi raja so pregnale pošasti. Nežne roke so odpele verige — dehteča rosa je padala na pekoče'lice. Na angelskih krilih hiti Zora v raj, v svetli kraj blaženih ,kjer jo čakajo čete uakoških junakov . . .
Angelska krila — bile so Fos-carijeve roke. Dehteča rosa, njegove solze. Na svojih rokah jo je nesel, njegove Rolze so izmivale srage trpljenja, jo klicale k življenju. O čudna je moč ljubezni!
"Prekasno!" je ihtela dožnja, ko se A i moglo privaditi Zorino od tmine oslabljeno Oko svitu, ko je romal* nestalni pogled od lica do lica. "Prekasno, Vara, prekatno! Umorili so uibožico -r- ah kaj — kaj poreče Juriša! Te uboge koščice se ne pokrijejo nikdar več z mesom — pokončani duh ..."
Juriša ? Kot v sanja'h se je spomnila Zora. Kaj naj reče? Sence onkraj groba se vračajo k nam, a ne govore. "Miruj, draiga," je hotela izipregovoriti, pa zapiralo se je oko, težak, neokreten je jezik. Le kot iz daljne dalje Je slišala Jelin glas, glas druge neznane ženske.	,
"Ne boj se, svetla kneginja," je dejala Istranka Vara. "Ljubezen obudi deklico. Ljubezen krepi žive — kliče mrtve ..." Modra je wstara Vara. Ona pozna skrivno moč rastlin in korenin, pozna tajnosti srca. O, ne umrje, kdor ljubi — ne pozabi se ljubezen. Ko stoji Zora v mesečnem svitu ob oknu in gleda na Adrljo, čuti bolečine prihodnje loeitve. Adrija se giblje, svetlika. Po njej pride visok, ponosen, njen brat. Pride, odvede sestro v zapuščeni dom. Brez srda, brez ukora pride dragi brat po pribeglico. Juriša živi! Juriša pride! Kipelo bi radosti srce Senjaninove Zore — da ne ugasne s prihodom bratovim ea njo solnčno oko! . . . O težko je! "S teboj pojdem," pravi Cecilija
—	pogleda rubin na ^prstu, obmolkne. "S teboj bi šel," pravil Foseari, pogleda opal na Zorinem prstu . . . Žari rubin, pomenja ljubezen — dožu si jo prisegla, dožinja . . . Bledi opal — izpirajo ga solze — Juriša reši Milanšča iz ječe — in trdna je vera Juriša Senjanina ... O, težko je! Živa •med mrtvimi je mislila Senjaka na Benečana, mrtva med živimi, ko se sme pokazati samo nočne ure na zrak, ko čaka prilike, da jo reši brat tega polživljenja mrtva med živimi trepeče pred uro svobode . . . Na niti visi njeno življenje. Neoprezna stopinja, mi<r — neoprezna beseda Ivana, dožinje, jo izda. Smrt, Pozzi, mu-ike — vse je pred njo — in vendar trepeče Zora pred uro ločitve
XXV.
V rdečih plaščih, resnega lica, sede senatorji v klopeh zbornice Možje imen, ki so zapisana že sto letja v zlati knjigi Venecije, imen, znanih iz avstrobenečanskih bojev: Giuatiniani, Memmo, Priuli, Barberigo, Contarini, Foscarini, Manzoni, Pupipi, Medici, Venier, Erizzo. — Vsa ošabnost velevlasti, ki hoče kraljevati morju in kopni zemlji, se zrcali iz obrazov in beset! "sveta deseterih." Za ošab-nostjo se kaže lakomnost. Trgovci so to. Neomejen je njih pohlep po zlatu. Z zlatom vladajo svet. Niti mrež, ki so razpete od države do države, do pozlačene. Na vseh dvorih delajo poslaniki, ministri, svetni in cerkveni .učenjaki, krasot ice
—	v korist Venecije. Saj je -na svetu vse naprodaj. Verižica, plemstvo — ukloni ljudovladine protivnike. A ne vseh, oboli senatorji! Barbar je bil, junak znanega imena, ki je odklonil vaše plemstvo. Zato gore od jeze oči senatorjev, ko se spomni med razpravo njegovo ime. Zato spači strast doževo lice. Neznosno je da-nfcs Erizzo. Seja je važna. Preano-triti je senatu, kako naj se vlada proti Ferdinandu. Morda dobe od novega cesarja Matija po zvijači,
dosegli pri Uakokov. Morda se of-voj&ke — ali pa dosego # samo grožnjo od miroljubnega Matija premestitev Uskokov. Vež* na je seja. A dož vzplamcni pri besedi Uskok tako, da še drugi ne morejo mirno razmotrivati položaja; ko tehtajo, kake posledice bi imela vojska, postane dož raztresen, menca nervozno z rokami, preklada noge, gleda Veniera. Vidno je, da telko Čaka konca seje, katero je sklical sam in poudar-M njeno važnost. In kakšen je! Kot l)i more vasovale pri njem!
Včasih pogleda tako prazno predse ... Morda je srečal sence, ki hodijo po dogani . . . Tajnik ob doževi strani grize pero, večkrat premerijo senatorji svojega predsednika. Ferdinand je sporočil, da pošlje svojega komisarja v Benetke, da opozori senat na vse nedostatike. Senat hoče sprejeti nadvojvodovega komisarja. Dož ugovarja. Ni treba sprejeti komisarja, ali pa naj se mu da strog odgovor, poplavi Primorje z vojaki, pobijejo naj se Uskoki, ki so sicer vstanu priti oboroženi v Benetke. Sen j naj se požge, šuma nad 11 jim poseka. Kaj je treba razprav, komisij. Sramota za Benetke, da parlamentira z gusarji! Koliko let se že poganjajo Benečani za krasne senjske šume. Vedno primanjkuje lesa za veliko bro-dovje ljudovlade, dočim je barbarom na pomoč pri njih roparskem delu. Toda oprezni Ferdinand je stavil pogoje kupca, ki noče prodati. Zahtevali je 300.000 tolarjev za senjske šume. Sekati bi smeli le domači delavci. Tako si ne bi mogli Benečani prilastiti s šumo tudi tal . . . Les pa se dobi za tak denar tudi od drugod. Da bi bil ustregel Ferdinand lj ud o vlad in i želji in premestil Uskoke od morja, bi se morda še ndejstvila kupčija za šume. Pa cesarska vlada je hotela baš z obdelovanjem in prevažanjem ilesa odvaditi Uskoke dosedanjega nemirnega življenja ter jih priučiti na pošteno delo in zaslužek.	• • & Zaman so bile tedaj poti generala Kisla in posredovanje senj-skega škofa Marcela. Skoraj bi bilo iz pogovorov nekaj uspeha, kf se je iavzel za stvar sam papež. Njegov svet so poslušali radi v Gtradcu in v.Pragi. Tem rajši, ker ni bilo — kot navadno — denArjSj za plačo Uskokom in vso se ti bali, da jih ne spravijo v prihodnjo voj-j sko s Turkom. Takrat so upali Benečani, da dosežejo premesti* tev Uskokov k Senja. Pogoj kup čije je bila ta zahteva: za izkupi^ ček od šum naj bi vzdržavaA nlakU vojvoda v Senju redno posadko.1 — Na tako zahtevo pa so poskoči* li cesarjevi poslaniki za sto tisoč tolarjev. Rekli so, da se ne izplača prevzeti in vzdržavati posadke za manjšo vsoto, tem težje, ker l>i morala taka posadka opustiti vsako gusarstvo. Benečani so hoteli nato, da jim da nadvojvoda Senj ali kak drug kraj v zalog — toda previdni Ferdinand ni pristal. Zato pa tudi Ferdinand ni dobil denarne pomoči, katero je kkal 1. 1605., ko se je uprl Štefan Bočkaj in pretil v zvezi s Turki Štajerski. Trikrat je ogovoril oholega Habs-buržana oholi poslanik, grof Sfor-za od Porzie, v senatn za podporo v denarju. Pa je ni dobil. Ne samo, da so se hoteli osvetiti Ferdinandu: denar se posoja na varno, kjer nosi velike obresti, česar niso pričakovali od Ferdinanda. Kupčija je kupčija. Zdaj pa naj govori neizprosni meč. Svojat, ki sramoti benečansko zastavo, -naj pogine. — Tako govori dož. Odki-mujejo Giustiniani, Barberigo, Contarini. Ne boje se oni vojske. Večkrat so že vodili voje. Ni Benečanom sile za generale. Pa tudi v nasprotnem taboru bodo zmana imena. Tam je Trautma.nsdorf, mladi Valenštein, Madaras, tam so Frankopani, Frankoli. Veliko vojsko zberemo — sredstva imamo. Dobro. Pa plačana vojska, nagna-na skupaj iz vseh krajev, je slaba vojska. Uhajala bo, če bo proti vnik zmagovit, k njemu. Avstrijci pa se bodo borili za svojo posest in mejo. Bolje je delati zdaj z zvijačo, porabiti v benečansko korist cesarjev mehki značaj in vpliv dunajskega škofa Klesala nanj. Napadati hrvaške bregove, pritoževati se pri cesarju na Uskoke in nadvojvoda, sipati na o-beh dvorih zlato: Tako bi prišli z manjšimi straški do zaželjene-ga cilja. Cesar se naveliča vednih pritožb in komisij ter ukaže nadvojvodu, da premesti Uskoke. Takrat bo padla obala Jadranskega
^mmmrn
j ' |i
morja — takrat pade hrvaško Fri-morje in obmejne dežele Veneciji v roke. Počasi, toda gotovo.
(Dalje prihodnjič.)
GOVORI 18 JEZIKOV.
V Ghicagu je »kal pred nekaj tedni primerni službe 28 letni ruski begunec Marko Wedow, došel semkaj iz Odese. Navedenec trdi, da razume in govori lahko 18 jezikov in sicer: Angleško, francosko, nemško, italijansko, sirsko, grško, špansko, portugalsko, arabsko, bulgarsko, češko, rusko, poljsko, mehilkansko slovensko ? hrva ško, armensko in judovsko.


NAJLEPŠA PRILIKA
se nudi sedaj Slovencem in Hrvatom za nakup zemljišča v Forest County, država Wisconsin. Cena 1 akra je od $15.00 naprej. V tem kraju je že več Slovencev in Hrvatov naseljenih. Plačilni pogoji so zelo ugodni.
Zraven te nove naselbine Hiles po imenu so tovarne, kjer dobi lahko vsakdo in vsak čas delo. Cerkev in sola je že dograjena.
Za natančna pojasnila se obrnite na:
MARTIN LAURICH,
1900 W. 22. Place, Chieago, 111.
Petkevšek
780 Mark«t Street WATJKEGAN, ILLINOIS. Zastopnik rasnih pa rob rodnih družb.
IT
prav
Se toplo pri pore ča Slovencem t Wau-kegan
'ošilja denarje v staro domovino in »ravlja notarske posle.
oplo pripori in okoheL
Chicago, Jll.
- ' V i Caaal 4739
laknftena te s driav-aha dovoljenjem potrjena
▼*n»idnTTn trrvaiktm le-n«m in osrrakim Slovenkam.
$$ Pošiljatelji denarja pozor! $$
Nižje podpisani pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Če se pošlje denar potom brezžičnega brzojava, stane vsaka beseda ali štev. pri naslovu 65 centov.
Vse podlljatve so jamcene. 1QO Kron samo $12>5Q. Spoštovanjem se Vam priporočam, JOSIP Z A L A R,
Joliet, 111.
NO PRODAJ
je grocerijska prodajalna, ker
se bo lastnik umaknil iz trgovine. Dobi se po ceni in sicer samo za $500. Vredna je pa veliko več. Vprašajte pri:
JOHN SONTAG, 2000 W. 23rd St., vogal Robey St. Chieago, m.
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova drultrena pravila, li&no izdelana pisma, koverte, rabila in vstopnice za veselice, ali kake dram tiskovine, obrnile se na največjo slovansko onljsko tiskarno v Ameriki, na
NAK0PN0 TISKARNO, 2146-56 Bine Islud Ave., Chieago, 111.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljne«* glede eene. točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne
gajnike botnlce.
Vplačilne knjižice za člane in članiee, izdelane v malem iepnem formata in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blaze izplačevanje bolniike podpore m drugih izdatkov, ter Po* ■ Tiskane imamo tudi Bolniike liste, večje in manjfte in poeetoe pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi tek pol lakke vedae natančen pregled itevila članov po skladih, ali razredih.
cr Na zahtevo poiljemo vsakemn drufttvu vzore« gerlnavedaalh tlakovln na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naii tiskarni ee tiska "Glasilo K. S. K. Jedaete'
/J
NA PRODAJ
Je mesnica v sredi slovenske naselbine na 22. cesti blizu Paulina St., v Chicagu, 111. Proda se, ker bo lastnik odpotoval na farmo. Proda se vsa oprava potrebna k mesnici, poleg tega je na prodaj tudi konj z vozom vred.
Lepa in ugodna prilika za podjetnega Slovenca. Nadaljna poja-jasnila daje:
ANTON STONICH 1630 W. 22. Str. — Chicago, 111. (Adv. 12-14.)
awwwv \\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\w wwwwwwwma
r	;
\ Telefon: Canal 80	■
^\v\xxv\xx\.xx\vvwxvv\xxxwvwxwxxwxxvxx^wxvvxxx.
Martin Nemanlch
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St, Chicago, III.
Zaloga in prodaja pristnega domačega vin«. Točim vedno sveže izborno Hoerberjevo pivo, fine likerje in prodajam izborne smodke. Cen j. gostom je mrzel in topel lunch zastonj na razpolago.
Rojaki Slovenci vedno dobro doilil
Pošiljateljem denarja!
Denar se še vedno lahko pošilja v staro domovino, dokler ne bo vojna napovedana, toda sprejemamo ga le pod pogoj«m, d« se vsled vojne v Evropi mogoče izplača z zamudo, ali pa povrne.
Priporočamo pa poiiljati po brezžičnem brzojaVu, ker take poiiljatve ne morejo vstaviti.
Parniki namreč le poredko vzamejo avstrijsko in nemško pošto, lahko se pa tudi zgodi, da bodo ves promet popolnoma vstavili.
Denafr ne bo v nobenem »lučaju izgubljen, ampak nastati zamorejo le zamude.
Po brezžičnem brzojavn se zamore poslati le okrogle zneske po sto, na primer 100, 200, 300, 400, 500, 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za brzojavne stroške je najboljše, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bode kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj.
Z ozirom na sedanje razmere, ko se veljava denarja večkrat izpremeni, bomo od sedaj naprej ''.o preklica, ako se bode cena kronam zvišala, medtem ko je denar na potu do nas, istega zadrzali, ccr s pošiljateljem stopili pismeno v dogovor.	'
Denar po zvišani eeni bomo le tedaj odposlali takoj naprej, ako bo pošiljatelj izrecno zahtev*., da naj se denar odpošlje tudi v slučaju, ako se cena kronam zviša.
Kdor želi, da se izplačilo izvrši po brezžičnem brzojavu, naj pripomni na denarni nakaznici "pošlje naj se brzojavno".
Za ceno kronam glejte list GLAS NARODA!
tvrdka FRANK SAKSER,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA
V PITTSBURGU
pošilja sedaj denar v stari kraj tudi
PO POŠTI IN PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU.
Brzojavni priiijatvi dtspo sedaj v kraj približno tokom 5 do 7 dni.
100 Kron velja $12.-
HrzojcrVka stane sedaj le £2.50 za naslon).
Pošiljajta okrogli vsote, kakor K 100,200,500,1000 itd.
Brž ko dospe brzojavka v kraj, obvestimo in pozneje poiljemo tudi potrdilo iz starega kraja
first-second nationaljiank
Corner Flftli Ave. ft Wood Street, Pittsburgh, Pa.

USTANOVLJENA L. 1852.
Lastno poslopje.

joH«t, m. — Golobieh, 211 Jack-Vidmar, 1112 N. ray Št Zastopnik John A. Te-Dli K. Chicago St. Bodna seja vsak« prvo nedeljo v mesecu v ii.
S. Druitvo »v. Jttja, JoMst, m. — Predsednik Martin Konda, 206 Jack-
— Bedna seja se vrii vsako drugo nedeljo v meseca v iolski dvorani. 4. Društvo sv. Gtzlla in Metoda, Minn. — Predsednik Frank
Sehweiger, box 835, Soudan, Minn. — Tajnik Joseph Eržull, box 1203 Soudan, Minn. Zastopnik George Nemanieh, box
£
Sondan, Minn. :• drago nedeljo v
a seja se vrii eseeu v Tower,
6.	Društvo sr. Družine, La Salle, 111. Predsednik John Tomie, 118—4th St. Tajnik John Prašen, 1121—3rd St. Zastopnik Joseph Gende, 70—2nd St. — Beans seja se vrši vsako prvo nedeljo ▼ m—een v Math. Kumpovi dvorani.
7.	Društvo sv. Joiefa, Pueblo, Golo.
—	Predsednik John Oran, 316 Palm St. Tajnik Peter Culig, 1245 So. SanU Fe Ave. Zastopnik Math. Novak, 539 Stanton Ave. Bedna seja se vrši vsakcr tretjo nedeljo v mesecu v lastni društveni dvorani.
Društvo Cirila in Metoda, JoUet, HL — Predsednik Frank Trlep, 1407 N. Hickory St. Tajnik Mat. Bu Jar, 706 N. Brodaway 8t. Zastopnik Martin KambH, 1204 Cora St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v stari šoli.
10.	Društvo sv. Boka, Clinton, Iowa.
—	Predsednik John fitefanii, 608 Pearl St., Lyons, Iowa. Tajnik John Tancik, 600 Pearl St., Lyons, Iowa. Zastopnik John Taneik, 609 Pearl St., Lyons, la. Bedna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
11.	Dtužtvo sv. Janesa Krstnika, Aurora, HL — Predsednik Frank Gorene, B. F. D. 3 box 184. Tajnik Anton Kranjec, B.'D. No. 1. box 223 Aurora Ave. Zastopnik Martin Zelenšek, 54 Forest Ave. Bedna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani dr. sv. Jerneja.
12.	Društvo sv. Jošefa* Forest pity, Pa. — Predsednik Joseph Kamin, Fores* City, Pa ' Tajnik Frank Telban, box 300. Zastopnik John Telban, Forest City, Pa. Bedna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v mestni dvo-
13.	Društvo sr. Janesa Krstnika, Bi-watrik, Minn. — Predsednik Joseph Taki ja, box 292. Tajnih Math. Tomec,] box 414. Zastopnik Jacqjb Kariš, box 68. — Bedna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v finski dvorani.
14.	Društvo- sv. Janesa Krst., Butte, Most. — Predsednik -Anton Terpin, 1801 8o. Montana St. Tajnik Anton Papesh, 423 Watson Ave. Zastopnik Karl Prelesnik, 511 Watson Ave. B*-dna seja se vrši vsako 2. in 4a sredo v dvorani cerkve *4Holy Savior!"
15.	Društvo sr. Boka, Allegheny, P». — Predsednik George Flajnik, 3329 Penn Ave. Tajnik Math Malich, 1213
■den Ave. Zastopnik Math. 1146 E. Ohio St. Redna seja se Trši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
16.	Društvo st. Jošefa, Virginia,
Minn. Predsednik Math. Kostainšek, 802 Wyoming Ave. Tajnik John Sum-rada, box 349. Zastopnik Math. Prija-novič, 315 Chestnut St. Redna seja se vrti vsako drugo nedeljo v Duluth Brew dvorani.
17.	.Društvo Marije Pomagaj, Jenny Had, Arte. — Predsednik Anton Pajik, box 63. 'Tajnik John Erien, box 47. Zastopnik Mihael Paučnik, box 82. — Bedna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v društveni dvorani.
90. Društvo st. Janesa Krst.. Iron-wood, Mich. — Predsednik Marko Bu-ppe, 144 Luxmore St. Tajnik Mike MOTria, 213 Bondy Str. Zastopnik P. Mukavetz, 207 Boundy St. Bedna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani.
21. Društvo st. Jošefa, Federal, Pa.
Predsednik Frank Beg, box 31 P. O. Preeto, Ps. Tajnik John Krek, box 205, P. O. Burdine, Pa. Zastopnik Ignac Krek, box 74, P. O. Burdine, Pa. Bedna seja se vrši vsako drugo nedeljo T slovenski dvorani.
23.	Društvo st. Barbare, Bridgeport, Ohio. — Predsednik Anton Hočevar, B. F. D. 2, box 11%. Tajnik Frank Hočevar. B. F. D. 2, box 11%». Zastopnik Frank Gregor««, B. F. D. 2, box 11%. Bedna seja se vrši vsake drugo nedeljo T Slovenski dvorani v BoydsvjLlle, Ohio.
24.	Društvo sv Barbare, Bloctom, ABC — Predsednik Joe Caption, box 350. Tajnik Frank Kržič, box 16. W.
Ave. Tajnik 5th Str. Zastopnik J. N. 5. St. Bedna meseš. seja vrti vsako prvo nedeljo v Slovenski dvorani, 515 Ohio Ave.
39 Društva sv. Jošefa, Biggs, Iowa.
—	Predsednik Anton Fir, B. D. No. 2. Charlotte, Iowa. Tajnik Joseph Luke-ži«, B. D. No. 2. Charlotte, Iowa. Zastopnik John Skalla, B. D No. 2. Del-mar, Iowa. Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Biggs, Iowa.
40.	Društvo st. Barbare, Hibbing, _ Predsednik Marko Marolt, P.
O. box 626. Tajnik John Povsha, 614 —3rd Ave. Zastopnik Peter Sterk, 302—3rd Ave. Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Model dvorani.
41.	Društvo sv. Jošefa Pittsburgh,
Pa — Predsednik John Jevnikar, 5411 Camelia Str. Tajnik John Bojane, 207 —57th St. Zastopnik Joeef Lokar, 4821 Hatfield Str. Bedna meseSna seja se vrši vsako drugo nedeljo v K. S. Domu.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton,
Pa. — Predsednik Marko Kofalt, 840 So. Second St. Tajnik Anton Malesich, 157 Main St. Zastopnik John Rozman, 620 So. Second*Stroet. Bedna meseč. seja se vrši vsaki tretji četrtek v društveni dvorani.
43.	Društvo sv. Jošefa, Anaconda, Mont. — Predsednik Frank Petelin, 622 E — 3rd St. Tajnik Michael J. Kraker, 614 E. 3rd St. Zastopnik Michael J. Kraker, 614 E. 3rd St. — Bedna meseč. seja se vrši vsaki 1. in 3. torek v S. S. Petra in Paula dvorani.
44.	Društvo sv. Florjana, 8o. Chicago, I1L Predsednik Math Pirnar,. 9605 Ave. L. Tajnik Jacob Smrekar, 9520 Ave. L. Zastopnik R. F. Kompare, 9206 Commercial ave. Redna meseč. seja.se vrši vsako prvo nedeljo v dvorani na 94 85 Ewing Ave.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda, B. Helena, Mont. — Predsednik John Smith, box 86. Tajnik Joseph Sašek, L. box "45. Zastopnik Joseph Lo*ar, L. box 36 Redna mesečna seja se vrši vsakega 14 in 18 dne v mesecu.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York. — Predsednik Joseph Rems, 2327 Putnam ave., Ridgewood,N. Y. Tajnik Anton Pavli, 410 E. 5th TBt. Zastopnik Jernej Habjan, 410 E. 5tlj St. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo soboto v G. Koenig dvorani.
47.	Društvo sv. Alojsija, Chicago, HI.
—	Predsednik Raimund Mara«, 1736 W. 14 St. Tajnik John Wukshinich, 2432 So. Hamlin Ave. Zastopnik Martin Nemanich, 1900 W. 22nd St. Redna meseč. seja se vrši vsake drugo nedeljo v cerkveni dvorani.
49.	Društvo Jezus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. — Predsednik George Wese-lich, 5222 Keystone Str. Tajnik Joseph L. Bahorich, 5114 Natrona Alley. Zastopnik Frank Rogina. 36—48th St.
—	Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domfl.
50.	Društvo Marije Sedem žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik John Mravintz, 1107 Haslage Ave. Tajnik Fr. Trempuš, 4628 Hatfield St. Zastopnik Nikolaj Prokšelj, 572 Butler St. Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo.
61. Društvo sv. Petra* in Pavla, Iron Mountain, Mich — Predsednik Frank Staniša, 505 Blaine St. Tajnik Nicholae Paljuk, 1106 Vulcan St. Zastopnik A-lois Berce, 508 E. Smith St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojsija, Indianapolis, Ind. — Predsednik Frank Stanič, 912 N. Arnalda Ave. Tajnik Frank Sobo-tin, 721 Ketcham St. Zastopnik Jacob Stergar, 768 N. Warman Ave. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani.
53.	Društvo sv. Jošefa, Wauksgan, HI. — Predsednik Frank Jerina, 1017 Wadsworth Ave., N. Chicago, 111. Tajnik John Petkovšek, 1020 Sheridan Bd., N. Chicago, 111. Zastopnik Frank Opeka, 26 Lenox Ave., N. Chicago, m. Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slanovi dvorani#
64. Društvo sv. Srca Jezusovega Chisholm, Minn. — Predsednik Anton O. Mehle, 321 W. Elm Str. Tajnik Fr. First ml., 124 Wv Hemlock St. Zastopnik Fr. First st., 124 W. Hemlock St. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo točno ob dveh pop. v John čampatovi dvoranL
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. — Predsednik John Volk, L. box 86. Tajnik Math. Skala, L. box 91. ZastopnikMath Skala, L. box 91. — Redna mesečna seja se vrši vsako četrto soboto v Hrvatski dvorani.
56.	Društvo sv. Jošefa, Leadville, Colo. — Predsednik John Vidmar, 502 Chestnut St. Tajnik Frank Cerjak, 509 Elm St. Zastopnik Anton Novk, 630 W. 2nd St.—Redna meseč. seja se vrši vsakega 14. v meeecu na 527 Elm St.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. — Predsednik Anton Burgar, 44 Halleck Ave. Tajnik G. Tassotti, 423 Throop Ave. Zastopnik F. G. Tasotti, 130 Scholes St. — Bedna meeeč. seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu na 211 Graham Ave.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa.
KIT R^^^lT^lftl- j Predsednik Boštijan Dolenc B. F D. 2, to nedeljo v prostorih sobr. Joe Avbel. Box 125, Irwin, Pa. Tajnik Thomas
J K	1 Oblak, B. F. D. 2, Box 140, Irwin, Pa.
Zastopnik John Bohinc, B. F. D. 2, Box
aedeljo v prostorih
26. Društvo st. Vida, Cleveland, O. — Predsednik John Zulich, 1165 Norwood Bd. Tajnik Joseph Buss, 6619
115, Irwin, Pa — Bedna meseč. seja Bd. Tajnik Joseph Buss, 6619 M vr8i V8ako drUg0 nedeljo v društveni Ave., N E. Zastopnik Jernej dvorani.
1052 B. 62nd Str. N. E. —	Društvo sv. Cirila in Metoda, B-
seja se vriiveako prvo nedeljo	_ Pred,ednTk Rafaelu
T Kaausovi dvorani.	panc, 520 Douglas Ave. Tajnik Frank
80. Društvo st. Frančiška SaL, JoUet, Peterlin, P. O. box 802. Zastopnik Mar-IB. — Predsednik Martin Težak, 12011 tin Shukle, 811 Adams Av. Redna meseč
Marble St.	MfP^Pl
1005 N. Chicago Str. Bedna mesečna aeja se vrši vsako prvo nedeljo v stari iolski dvorani.	/ " ■
Hiekory St. Tajnik John Lekan,^406 seja se vrši vsako drugo nedeljo v M.
Zastopnik Joseph Legan, Stipetičevi. dvorani.
60. Društvo st. Janeza Krst., Weno-
na, HL — Preds. Jak. Pirman, box 74,
Wenona, m. Tajnik Frank Bezovšek,
90. Društvo st. Petra, Calumet, Mich. box 76. Zastopnik Karol Biinski, box
— Predsednik Mihael Majerle, 7. Chest- 198. — Bedna mesečna seja se vrši vsa-
aut St Tam loc. Tajnik Paul K. Ma-1 ko Prv0 soboto v mesecu v dvorani
dronieh, 16 Walnut St Zastopnik Paul | cerkve sv. Petra.
K. Madronieh, 16 Walnut * Street. — 61. Društvo Vit. ssvMihaela, Youngs-
Bodns seja se vrši vsako drugo nedeljo town, Ohio. — Predsednik Mihael Pa-
j cerkveni dvorani.	vlakovič, 528 .Covington St Tajnik To-
- - -	Ivo«* "P^H,-»»i maš Vlašič, 101 E. Front'St. Zastop-
,mStS^iČ^ZLk Juraj Pavlini«, 1202 Central Ave-r, Wash.— Predsednik Joseph	J	' .	«
___ B B. 1., Enumelaw, Wash. Taj
Joseph Malaeriteh, B. B. No. 1, box . Zastopnik Joseph Malneriteh, R. B. Ju 1, box 70. Bedna seja se vrši vsa-> četrto nedeljo t društveni dvorani
'Marije Device", Pitts-Predsednik Peter Balkovee, m Alley. Tajnik John Fi Carnegie Street. Zastopnik
nue. Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1267 W. Federal St. v Timlins dvorani.
62. Društvo sr. Petra in Pavla, Bradley, HL — Predsednik George Kral, box 89 Bradley, 111. Tajnik Louis Stern-bentz, b. 162. Zastopnik A. Križan, box 22. — Bedna mesečna seja se vrši .vsa ko prvo nedeljo v Woodmanski dvo rani.
deljo v M. Pluth dvorani, 3611 E. 81 St. 64. Društro st. Jurja* Btna, Pa. —
Predsednik Josip Kolakovič, 53 Chas-man Ave. Tajnik John Skoff, 13 Gan-ster St. Zastopnik Filip Wranich, 28 R B. St. — Redna meseč. seja se Vrši vsako drugo nedeljo na št. 28 Bridge 8t.
66.	Društro st. Janesa Bv„ Milwaukee, Wis. — Predsednik Frank Fran-čič, 318 So. Pierce St. Tajnik John Močnik, 511 Park St. Zastopnik Joe Win-dišman, 483 Virginia St. Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v dvorani g. Fr. Bendf, 479 National Ave.
67.	Društvo sr. Nikolaj^ Steelton, Pa. — Predsednik M. Matjasich, 556 So. 3rd St. Tajnih M. Matjasich, 556 So. 3rd St. Zastopnik Joseph Kombieh, 542 So. 3rd St. — Seja se Trši vsako tretjo nedeljo v društv. dvorani sv. Al.
68.	Društvo st. Barbaro, Manor, Pa.
—	Predsednik Jos. Boltič, box 8, Madison, Pa. Tajnik John Terbots, box 276, Manor, Pa Zastopnik Frank Baspotnik, box 138 W. Moreland City, Pa. Bedna seje se vrši vsako prvo nedeljo v Manor, Pa.
69.	Društvo st. Jožefa, Great Falls, Mont — Predsednik Ignac Tronkelj, 2217 N. 8th Ave. Tajnik Math Urich, 3409 N. 5th Ave. Zastopnik Nikolaj Hren, 1903 N. 8th Ave. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo soboto v Steel Bik. Bldg.
70.	Društro sv. Srca Jesusorega, St. Louis, Mo. — Predsednik Ignatz Har-tman, 1729 De Kalb St. Taj. J. Mihelčič 2842 So. 7th St. Zastopnik Anton Bukovec, 3400 Kosciusko St. — Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1041 Chauteau Ave.
71.	Društro sr. Anton Pad. Crab-trec, Pa. — Predsednik: Jos. Pnšič, box 266. Tajnik in zastopnik Andrej Jereb, box 92. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Jereb prostorih.
72.	Društro sr. Antona Pad., Ely, Minn. — Predsednik Jernej Janezieh, box 398. Tajnik Joseph Pirnat, box 581. Zastopnik IV. Veranth, box 154. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Fr. Viraatovi dvorani.
73.	Društro sr. Jurja, Toluca, HL —. Predsednik Ivan Rački, box 241. Tajnik Matija Pavletich, box 238. Zastopnik St. Polich, box 550. — Redna seja: vsako zadnjo nedeljo v mesecu v prostorih St. Policha.
74.	Društro sr. Barbare 8pringfield, Illinois. — Predsednik Anton Kužnik, 1201 So. 19th St., 8pringfield 111.
—	Tajnik John Kulavic, 1916 E. Stuart St. Zastopnik Jernej Mlakar, 1848 S. Renfro Str. —Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani.
75.	Društro Vit. sr. Matina, La Balls,
IIL — Predsednik Frank Mali, 28 La Harpe St. Tajnik Mat. Urbanija, 1308 —3. St. Zastopnik Fr. Gergovich, 835 Crossat St. Radna meeeč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v prostorih Anton Svetina, 1212—First St.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. — Predsednik John Pun-gerchar, P. O. Tajnik John Osolin, box 492. Zastopnik Anton Bokal, box 552.
—	Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Mestni dvorani.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, HI. — Predsednica Marija Jor-ga, 1703 W. 21. Place. Tajnjca Mary Kobal, 2040 W. 22. Place. Zastopnica Margareta Pctrovčič, 1920 W. 22 St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani.
79.'	Društvo Marije Pom., Waukegan, HL — Predsednik Anton Turk, 1016 Lenox St. N. Chicago. Tajnik Math Jereb, 1416 So. Sheridan Rd. Zastopnik Anton Varšek, 1432 8o. Park Ave. —- Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slanatovi dvorani.
80.	Društvo Marije čist Spoč., So. Chicago, HI. — Predsednica Uršula Ku-čič, 9441 Ewing Ave / Tajnica Marija Jaryezak, 3507 E. 95 St. Zastopnica Katarina Jakovcič, 9621 Ave. M.—Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Medoševi dvorani.
81.	Društvo Marije Sedem žalosti, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Maria Lokar, 4821 Hatfield St. Tajnica Jo-sephina Fortun, 4822 Plum Alley. Zastopnica Ana Golovič, 6 Martha St., Etna, Pa. — Bedna meseč. seja se vrši vsako četrto nedeljo v K. S. Domu.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. — Predsednik Math Lomšek, B. R. 2, Cherokee, Kans. Tajnik Anton Skubitz, R. R. 2, box 64, Pittsburgh, Kans. Zastopnik Frank Linz, R. R. 2, Cherokee, Kans. — Redna meseč. seja so vrši vsako drugo nedeljo* v Spehar-jevi dvorani.
84.	Društvo Marije Sedem žalosti, Trimountain, Mich. — Predsednik Juraj Pintar; box 458, Painfesdale, Mich. Tajnik Ljudevit Pintar, box 447, Pai-nesdale, Mich. Zastopnik A. Pintar, box 458, Painesdale, Mich. Redna meseč. seja se ^vrši vsako tretjo nedeljo v finski dvorani.
85.	Društvo M. čist. Spoč., Lorain, O. Predsednica Antonia Perovšek, 1688 E. 31. St. Tajnica Vida Kumše, 1735 E. 33rd £t. Zastopnica Johana Svete, 1782 E. 29th'St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v A. Virantovi dvorani.
86.	Društvo sv. Srca Marij s, Rock Springs, Wyo. — Predsednica Terezia
Potočnik, 674 Ahsay Ave. Tajnica Apo-lonia Mrak, 420—6th 8t. Zastopnica Frančiška Mrak, box 253. — Bedna me-seč. seja se vrši rsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu.
87.	Društvo sr. Antona Pador. Jo-liet, HL — Predsednik Math Judnich, 1125 Hickory 8t. Tajnik Math Vidmar, 205 Moran St. Zastopnik Anton Koče var, 913 Bluff St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v stari šolski dvorani.
88.	Društvo sr. Alojzija, Mohawk, Mich. — Predsednik George Hribljan, Box 104 Ahmeek, Mieh. Tajnik Steve
Panijan, box 77. Cooper City, Mich. Zastopnik Joseph N. Rozich, P. O. box 287 Ahmeek, Mich. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo na Ahmeek, Mich.
89.	Društvo sv. Pet^a in Parla, Etna, Pa. — Predsednik Mato Belarič, 46 Bridge St. Tajnik John KuliŠič, 376 Butler St. Zastopnik Peter Lade-šič, 17 Freeport St.—Redna meseč. se ja se vrši vsako prv<f nedeljo v Ben nett, Pa.
90.	Društro sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb. — Predsednik Martin Der
gane, 5116 So. 22 St., Tajnik Frank;
Peter 8tarešinič
Geo Kroteč, 127 Pa. Zast. Frank Habič, Rankin, Pa. Bedna mess jase vrii vsako drugo nedeljo v Hrv. Cerkv. dvorani.
92.	Društro sr. Barbar«, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Bozslia Brozanič, 107 44th 8t. Tajnica Maria Novogradac 4820 Harrison St. Zastopnica Maria Ko-stelae, 4937 Hatfield St. — Bedna meseč. seja so vrši vsako drugo nedeljo na Benet, Pa.
93.	Drufttro Friderik Baraga, Chisholm, Minn. — Predsednik Louis Bara-« ga, 326 W. Poplar 8t. Tsjnik Peter Staudohar, 203 Central Ave. Zastopnik Math. Knaus, 216 W. Oak St. Bedna meseč. seja se vrli vsako nedeljo v L. Kovačevi dvorani.
94.	Druitro Marijo Zdr&r;« Bolni-kor, Sublet, Wyo. — Predsednik Martin Hribernik, box 61. Tajnik Frarfk Kramer, box 61. — Zastopnik Alois O-rešnik, box 192. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v F. Cirej dvorani.
95.	Druitro st. Alojzija, Broughton, Pa. -r- Predsednik Frank Morsuc box 237. — Tajnik Anton Ipavec, box 123. Zastopsik Jacob Brule, box 197. —Bedna meseč, seja se vrii vsako drugo nedeljo v društv. dvorani sv. Barbare.
96.	Druitro sr. Barbar«, Kaylor, Pa.
Predsednik Frank Kodrich, Seminole, Pa. Tsjnik N. Zvonarich, box 55, Seminole, Pa. Zastopnik N. Zvonarich, box 55, Seminole, Pa. Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkv. dvorsni.
97.	Druitro sr. 3arbars, Mt. OUr«, HI. — Predsednik Frsnk Vukelič, box 724. Tsjnik Ant. Goriič, box 781. Zastopnik John M. Knes, box 197 Mt. Olive, IH. Bedna meseč. eeja ee vrši vsa ko prvo nedeljo v K. P. Hali.
98.	Druitro sr. Treh Kraljer, Rockdale, 111. — Predsednik Anton Oberstar, 400 Moen Ave. Tajnik Joseph Snedec, 203 Davis ave. Zastopnik Josef Kuhar 404 Moen Avenue. — Bedna mesečna seja se vrii vsako prvo nedeljo v A. Ma-vričevi dvorani.
100.	Druitro sr. Jurija, Sunny Side, Utah. — Predsednik Anton Težak, box 35. Tsjnik Anton Težak, box 35. Zastopnik Anton Nsmsnich, box 148. — Bedna meseč. seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v kompanijski dvorsni.
101.	Društro sr. Cirila in Metoda, Lorain, Ohio. — Predsednik John Leš-njak, 906 E. 34 St. Tajnik Frank Ja-nežič, 1685 E. 31. St. Zastopnik Al. Balast, 1777 E. 29. 8t. — Bedna meseč. sejf se vrši vsako prvo nedeljo v A. Virantovi dvorani.
103.	Društvo sr. Joiefa, Milwaukee, Wis. Predsednik Msth Sekula, 48th Ave. in Hadley Place. Tajnik Louis 8e-kula,^ 465—52. Ave., West Allis, Wis. Zastopnik Frank Banko, 5202 National Ave. — Bedna meseč. seja se vrši veako 1 drugo nedeljo v cerkv. dvorani.
104.	Druitro Mar. Cist. Spoč., Pusble, Colo. — Predsednica Anna Princ, 1222 Tsylor Ave. Tsjniea Julija Kraševed| 1237 EUer Ave. Zastopnica Jošefa Ko-čearar, 1206 Berwind Ave. Redna me-seo. seja se vrši vsakega 15. dne v mesecu v M. Luksetič dvorani.
105.	Druitro sr. An«, New York, N. Y. — Predsednica Fanny Keršmane, 435 E. 15. St. New York. Tajnica Ivana »wbelj, 59 St. Mark Place, New York. Zastopnica Josephine Kerč, 424 E. 9th 8t., New York. — Redna meeeč, seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski .cerkveni dvorani.
106.	Druitro sr. Oenovefe, JoUet, IIL — Predsednica Maria Aetina, 1011 N. Chicago St. Tajnica Maria Flajnih, 105 Indiana St. Zastopnica Elizabeth Grayhack, J012 N. Broadway St.—Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Šolski dvorsni.
109.'	Društvo sr. Družins Alllqulppa, Pa. — Predsednik Jurij Smrekar, L. box 71. Tajnik A. Habich, box 154. Zastopnik Jac. Grželj, box 182. Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo.
110.	Druitro sr. Joiefa, Barberton, Ohio. — Predsednik Jakob Caserman, 519 —8th St. Tajnik Joseph Lekšan, 149 Center 8t. Zastopnik Joseph Pod-pečnik, box 225. — Bedna meeeč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Fr. Ber-toncelnovih prostorih. ,
111.	Društro sr. Srca Marije, Barberton, Ohio. — Predsednica Frances Bertoncel, 147 Center St. Tajnica Antonia Bataj, 513 First St. Zastopnica Jera Podpečnik, box 226. — Bedna meseč seja se -vrši vsako drugo nedeljo pri sosestri Jeri Lekšan.
112.	Društro sr. Jožefa, Ely, Minn.
—	Predsednik Matevž Zgonc, box 423. Tajnik Joseph Agnich, box 266. Zastopnik Paul Bukovetz, box 462. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v stari cerkvi.
113.	Društro sr. Boka, Denver, Colo.
—	Predsednik Josip Lesar, 5119 Clark-son Street. — Tsjnik Alojz Andolšek, 5173 Clarkson St. Zastopnik John Turk, 4927 Pearl St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo ob 9 uri dopo-ledne na 4481 Logan St.
114.	Druitro Marije Milost. Polne, Steelton, Pa.—Predsednica Bara Kam-bič, 542 So. 3rd St., Steelton, Pa. — Tajnica Mary Butala, 768 So. 2nd St., Stelton, Pa. Zastopnica Mary Stara-šinič, 764 So. 2nd St., Steelton, Pa. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dr. Sv. Alojzija dvorani.
Druitro st. —	_
f, Pa. — Predsednik Frank Becelj, _ _ 106. Tajnik John Pelhan, box 174,
Houston, Pa. Zastopnik Frank Verho-vec box 286 Houston, Pa. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v prostorih rojaka A. Bevea.
154. Druitro Marije Majnika, Peoria, IIL — Predsednik Jos. Kocjan, 2501
Ki
115. Druitro sr. Veronike, City, Kans. — Predsednica Maria Mile, 415 Ann Avenue. — Tajnica Mary Maurin, 449 Ferry St. Zastopnica Katy Majerle, 415 N. 5. St.—Bedna meseč. seja se vrii vsako drugo nedeljo v Slovenski cerkveni dvorani.
118.	Društvo sr. Parla, Little Falls, H. Y. — Predsednik Anton Dobrovolc, 4 So. William St. Tajnik Jakob Terček, 9 Danube Street. Zastopnik Frank Gre-gorka, 38 Douglas St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 18 Seeley St.
119.	Društro Marij« Pom., Bock HL — Predsednica Marija Lozar,
222 Midland ar. Tajnica Antonia Pas-kvan, 206 Daris Ave. Zsstopnica Kristina Kržič, 820 Moen av.—Bedna meseč. seja se vrti vsako drugo nedeljo v šolski dvorani.
120.	Društvo sr. Ane, Forest City, Pa. — Predsednica Paulina Osolin, box 492. Tsjniea Mary Spec, box 611. Zastopnica Fany Busman, box 558.
dvoraaf.
Ina meseč. seja se vrti vsako tretjo nedeljo v Mestni i
Ohio. — Predsednica Maria Hoge, B. F.
D.	2, box 11%. Tajnica Josephine Hočevar, B. F. D. 2, box 11%. Zastopnica Ana Hočevar, B. F. D. 2, box 78%.— Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Boydsville, Ohio.
126.	Druitro sr. Martina, Mineral, Kans. — Predsednik Peter Jenčič, box 55. Tajnik Martin Dolenc, box 24, Mineral, Kansas. — Zastopnik Peter Benda, box 328, West Mineral, Kans.— Redna meseč. seja se vrti vsako drugo ned*Ho v P. Rsssel dvorani.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan, HI.
—	Predsednica Mary Turk, 1016 Lenox Ave., N Chicago, 111. Tajnica Mary Svetlich,* 1718 S. Park Av. N. Chicago, 111. Zastop. Jera Opeka, 26 Lenox ave.
—	Redna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v šolski dvorani.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa.
—	Predsednica Ana Novak, 15 Union Street. Tajnica Johana 6koff, 13 Gan-ster St. Zastopnica Johsnna Skoff 13 Ganster St. — RednaTneseč. seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v cerkveni dvorani v Benett, Pa.
129.	Društvo Marije Pom., South Omaha, Neb. — Predsednica Helena Ostronich, 2524 So. 12 St. — Tajnica Katy Petrašič, 5437 So. 21. St. — Zastopnica Antonia Jakšič, 3805 So. 23rd St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo na 5637 So. 23rd St.
130.	Društro sr. Parla, DeKalb, HL —Predsednik Paul Koshir, 1409 State St. Tajnik Math Kaisher, 1122 State st. Zastopnik Frank Mrlak, box 203. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo na 1409 State St.
131.	Društro Marije Boš. Venca, Aurora, Minn. — Pred. Math Koste-lieh. box 155. Tajnik John Roblek box 14. Zastopnik Frank Miklič, box 27R.
—	Redna meseč. seja vrši vsako četrto nedeljo v S. D. D. dvorani.
132.	Druitro sr. Boka, Frontenac, Kans. — Predsednik Frank Zrzony, R. 8, box 45, Pittsburgh, Kans. Tajnik Frank Kerne, box 283. Zastopnik Ignac Schluge, box 47, Ringo, Kans.—Redna meseč. seja se vrti vsako drugo nedeljo v Avstrijski dvorani.
133.	Društro sr. Ime Marije, Iron-wood. Mich. — Predsednica Ana Kac-marčik, 215 S. W. St. — Tajnica Ana Perieh, 105 Kenedy St. — Zastopnica Maria Mukavec, 207 Baundry 8t.
—	Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Paula Mukavic dvorani.
134.	Društro sr. Ane, Indianapolis, Ind. — Predsednica Marija Savinjek, 944 Haugh St. Tajniea Antonia Kos, 702 Holmes ave. Zastopnica Ana Trau-nar, 2919 West Tenth St. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v šolski dvorani.
135.	Društro sr. Cir. in Met., Oil-, bert, Minn. — Predsednik Leo Kukar, box 246. Tajnik Frank Koshar, box 553.! Zastopnik Anton Erchul, box 214. — | Redna meseč. seja se vrši vsake četrto nedeljo v A. Indihar dvorani.
136.	Društvo sv. Družine Willard, Wis. — Predsednik John Bajuk, box 13. Tajnik Frank Perovšek, box 10. Zastopnik Joseph Pekolj, box 12. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo.
139.	Društvo sv. Ane, LaSslle, HI.—
Predsednica Johana Bruder, 154—3rd St. Tajnica Maria Stušek, 1043—2nd St. Zastopnica Maria Prašen, 1121—3rd St. Redna, meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v šolski dvorani.
140.	Društvo sv. Rosalije, Springfield, HI. — Predsednica Ivana Bučar, 1009 8o. 15. St. Tajnica Alojzia Kužnik, 1201 So. 19th St. Zastopnica Roza Ku-lovič, 1916 E. Stuart St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slov. šoli.
143.	Društvo sv. Janeza Krst., Jo-liet, IIL — Predsednik Joseph Grill, 1208 N. Broadway. Tajnik Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago, 8t. Zastopnik John Legan 603 Jackson St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slov. stari šoli.
144.	Društvo sv. Cir. in Met., Sheboygan, Wis. — Predsednik Florian Virant, 600 Jefferson ave. Tajnik Frank Mikolič, R. R. No. 1. Zastopnik Pavel Valentinčič, 1529 N. 7. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani
145.	Društro sv. Valentina, Beaver Falls, Pa. — Predsednik Nikolaj Kle-pec, 1834-3rd av. Tajnik Ignac Krklec, 1832—3rd Ave. Zastopnik Frank Bro-zich, 1527—2nd Ave. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerk. dvorani.
146.	Društvo sr. Jožefa, Clereland, O.
—Predsednik John Lekan, 3514 E. 80th St. Tajnik Math Zakrajšek, 7713 Issler Court. — Zastopnik Jos. Lekan, 3556
E.	80. St. — RedniT meseč. seja se vrti vsako tretjo nedeljo v Plutovi dvorani.
147.	Društro Marije Pom-, Rankin, Pa. — Predsednica Katarina Blažina, 230—3rd St. Tajnica Ivana Halovanič, 230—3rd St. Zastopnica Dorothy Slo-bodnjak, 244 — 4th 8t. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani.
148.	Društro ar. Jožefa, Bridgeport, Conn. — Predsednik Janos Dominko, 184 Spruce St. Tajnik Bev. M. J. Golob, 450 Pine Street. Zastopnik Rev. M. J. Golob, 450 Pine Street .-»-Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani.	g
150.	Društvo sv. Ane/ Cleveland, O.
—Predsednica Marija Sustaršič, 7718 Issler Ct, 8. E. Tajnica Terezija Lekarn, 3514 E. 80. St. 8. E. Zastopnica Mary Peskar, 8001 Aetna Rd. S. E. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani.
151.	Društvo sv. Družine, Indianapolis, Ind. — Predsednik Jernej Stanfelj, 744 Hough St. Tajnik Anton Rudman, 737 Holmes ave. Zastopnik Jos. Rolih, 755 Warman A*e. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo i Gačnikovi dvorani.
. 152. Društvo sr. Mihaela, So. Deer-ing, HL — Predsednik Joseph Jakša, 10751 Calhoun Ave. Tajnik Luka Ma-tanič, 10840 Torrence Ave. Zastopnik Steve Grgieh, 10840 Torrence ave.. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedelja.
Zastopnica 9 Danube St.—Redna me-i. "seja se vrši vsako drugo nedeljo na 18 Seeley St.
122.	Druitro sr. Jožefa Bock Springs, Wyo. — Predsednik Matevž	„ t - lir t9n Ferllš, 211 Sherman St. Tajnik Matevž j So. Adams 8t. Tajnik Math Kašič, 522 Leskovee, box 547. Zastopnik Frank Warren St. Zastopnik Josef Kuhel, Plemel, P. O. Rock Springs, Wyo. — 313 Warren St.—Redna mesečna seja Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo se vrti vsako drugo nedeljo dop. ob ». nedeljo v Slovenskem Domu. | uri v Marony Hall, 2206—8 So. Adams
123.	Društvo sr. Aim, Bridgeport, 8t- <n- nadit- ImP®ri41 8how )
156.	Društro sr.- Ane, Chisholm, Minn. — Predsednica Ivana Kochevar, box 661. Tajniea Francee Košmerlj, 311 Hemlock St. . Zastopnica Mary Knaus, 216 Oak St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Ljud. Čitalnici. . ' \
157.	Društro Kraljice Majnika, Sheboygan, Wis. — Predsednica Pauls Kline, 1222 Alabama Ave^ — Tajnica Mary Prisland, 723 Georgia Ave. Zastopnica Ivana Susha, 933 Indiana Ave.
j Redna meseč. seja se vrti vsako drugo sredo v mesecu v cerkv. dvorani.
158.	Društvo sv. Antona Pador., Hostetter, Pa. — Predsednik Alojz Ur-bančič, box 42, Whitney, Pa. Tajnik Louis Planinšek, box 145, Hostetter, Pa. Zastopnik Louis Planinšek, box 145, Hostetter, Pa. — Redna mesečna seja se vrti vsako' čtetrto nedeljo.
159.	Društro sr. Štefana, Delagua, Colo. — Predsednik Anton Udovieh, box 33.—Tajnik Andrej Milavec, b. 68. Zastopnik Anton Groznik, box 125. Redna mesečna seja se vrti vssko prvo a* deljo v kompsnijski dvoranL
160.. Društvo Marijo Čistega Spočetja, Kansas City, Ksns. — Predsednica Paulina Derganc, 506 Ohio Ave. Tajnica Filipa Cop, 430 Barnett ave.— Zastopnica Ana Jakopcič, 521 Ohio av. — Redna mesečna seja se vrti vsako prvo nedeljo v prostorih na 506 Ohio Ave.
161.	Društvo sv. Alojzija, Gilbert, Minn. — Predsednik John Zupančič, box 607; Tajnik Anton Zevnik, box 36, Sparta, Minn. — Zastopnik Josip Ko» rošec, box 584. Redna meeečna seja se vrti vsako tretjo nedeljo v prostorih John' Mustarja.
162.	Društvo sv. Marije Magdalene. Cleveland, Ohio. — Predsednica Marija Kaiuiek, 1105 Norwood Rd. — Tajniea Marija Mačerol, 6607 Bonna Ave. — Zastopnica Frances Knaus, 1052 E. 62. St. — Redna mesečna seja se vrti vsak prvi pomleljek v stari dvorani £ole sv. Vida.
163.	Društvo sv. Mihaela, Pittsburgh,
Pa. — Predsednik Franjo Jaga-s, 91— 44 St. — Tajnik Mato Brozenič, 95— 44. 8t. — Zastopnik Juro Gunja, 95— 44tb 8t. Bedna mesečna seja se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani v Millvale, Pa.
Dr. Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
Pfcyslsla»-»sr2««s
Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St Corner City St.,
JOUET, ILL. Urad zraven olov. cerkve.
Uradns ur«: 10—12; Chicago telefon: Dom 2192 I*
t f-
PRODAM
sledeče knjige :
"Slovenska Pesmarica" družbe sv. Mohorja, 1. in 2. del $1.50.
"Zgodbe Svetega Pisma," družbe sv. Mohorja, 1. del stari zakoa\ 1186 strani, 2. del novi zakoin 1164 strani, obe knjigi krasno v polus-nje vezani z zlatimi naslovnimi črkami. Cena $8.00 in
"Strah na Sokolskem gradu",
100 zvezkoy $6. — A. Kovach,
c. o. Glasilo K. S. K. J. 1951 W. 22nd Pl. Chicago, 111.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ST. 50. K. S. K. A, ALLEGHENY, PA.
&
ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu ▼ Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in Butlar St., Pittsburgh, Pa.
Uradniki sa leto 1917:
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Nikolaj Prokialj, 071 Butler St., Etna, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, Pa.
člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Nh&e društvo plačuj« $5.00 bolnišk« podpore na t«d«n pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri še nist« pri nobenem društvu, spadajoč« h K.
S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnit« na sgo-raj imenovane uradnik« društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Matešič, 5211 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko sboli in ravno tako zopet ko ozdravi,	^ ____