Politižni ogtei  — Kdaj pride do sloge? Naši liberaloi so raz- drli slogo na Spodnjem Stajerskein. Korist od tega imajo nekateri sebičneži v njihovi stranki, največjo korist pa narodni nasprotniki. Vkljub temu nočejo nifi slišati o slogi, V Narodnem svetu bi bilo treba, da so zastopane vse stranke. LiberaM in prvaki pa so naše somišljeuike vrgli ven iz tega sveta, s tem da so izrabljali veičino v strankarste namene. Se sedaj nbčejo niti liberalci niti prvaki nič vedeti o slogi. Le eno vedno hočejo, slogo med liberalnimi in našimi poslanci v državnem zboru. IZakaj pa? Ker bi samo tam imeli korist od sloge. Njihovi poslanci so nesposobni, za to bi jim le koristilo, če se lahko naslonijo na naše poslance. Naši poslanci bi morali potem delati, liberalni pa bi želi slavo. Poznamo dobro celjske tiče. KoMkor pa mi vemo iz krogov naših poslancev, so ti vedno za slogo in edinost s Hrvati. Toda tukaj ima svoje roke Ploj vmes, ki brez liberalcev noče zdmženja Slovencev in Hrvatov. Ce je slovenskim politikom res toliko na slovensko-lirvatski slogi, naj žrtvujejo svoje štiri liberalne poslance, na Dunaju nastane velik složen klub in Bosna bo mirna! Toda Ploj tega ne dovoli, on je zvest odvetnik slovenskih liberalnih poslancev.  — Koroška Innetijska družba iii Slorenci. Omenjena družba je zopet pokazala, kako nakloiijena je Slovencem. Kakor je namreč za nem-feki del dežele imela potovalne u5itelje za čeljelarski pouk, tako jih je v preteklem letu nastavila tudi ::n slovenski del, in sioer v osebah g. A. Martinjaka, nadučitelja v Medgorjah, g. J. Krebsa, ufiitelja na Lešah. in g. Horvata, učitelja v Cačah. Pa ravno za pliberški in velikovški okraj, ki je najbolj slovenski, si je poskrbela za slovenskega potovalnega u&itelja (za čebelorejo) Nemca! Kajti g. Krebs ne zna nobene besede slovenski. To se pravi s Slovenci norce briti!  — Volitve na Goriškem za našo Slov. ljudsko stranko niso izpadle ugodno. Mi imajno 5 jx)slancev, liberalci 9. Sicer so manjšine ljudske stiranke zelo velike, vendar uspeh se sodi po izvolitvi. Noftemo nič olepšati, niti se po nepotrebnem tolažiti. Ni pa tako slabo, kakor si domišljajo nasprotniki, niti od- daleč ne. S. L. S. na Goriškem je mlada, zelo mla- da. Volilni boj je razvnel politiško nezrelo ljudstvo, v tolminskem okraju in v goriški okolici so se za S. U. S. pokazale take večine, da srao bili veselo iznenadeni. Shodov je bilo veliko, tudi časopisje je storilo svojo dolžnost. Ako se' v goriškem deželnem zboru izcimi liberalno-agrarna večina, bo S. L. S. prijetnem položaju opozieije, kar neizmerno mnogo pomenja za agitatoricno in organizatorično delo med Ijudstvom. Izobraževalne organizacije na GoriŠkem skoro nič ni! Tudi vzgoje zaupnikov manjka! Tu nemudoma na delo! Marljiva je duhovščina, pa žali- bog, ue povsodi. So gotovi obstanki, iz stara dobe. Preko tega treba iti brez pardona! Povdarjamo tu- di, da je o pravi delavski organizaciji na GoriSkem komaj kaj duha in sluba. Sicer pa v tem oziru tu- di na Stajerskem nismo bogve kako daleč prišli. Trbovlje bi morale prednjačiti. Naši iposlanci na Go- riškem so: dr. Gregorčič, KlanCič, Zega, Berbuč, Kosmač; liberalni poslanei: dr. Giregorin, dr. Franko (dvakrat izvoljen), J. Štrekelj. Križnif-, A. Strekelj, Gabršček, Obljubek, Kovač.  — Odprtje srbsklh mej. Kakor se nam poroCa iz Dunaja, je bil sedanji poljedelski minister Eben- hoch vedno nasprotnik odprtja raej. Pogodbo glede živine je sklenil prejšnji roinister i Auersperg. Ebenhocb. je zadržaval sklep pogodbe do zadnjega. V parlamentarnih krogih se govori, da ni izključeno, da Bbenboch odstopi. — Zalitev vere In eerkve. Vseučiliščni prof. iVarmund v Inomostu je v govoru in pisavi razžalil ˇersko čustvo katoličanov. Veliko razburjenje je zavladalo med Tirolci nad to predrznostjo. Tirolski driavni poslanci so se • pritožili pri ministrskem predsedniku in naučnem ministru. Spis profesorjev je že zaplenjen. Tirolski poslanci zalitevajo zadoščenje za katoliško cerkev in ne bodo dali prej miru, dokler ga ne dosežejo. Liberalni iisti, tudi slovenski, pa zagovarjajo grdo dejanje inomoškega profesorja. — Prepir za poljedelsko ministrstvo. Ceški agrarci zahtevajo zase poljedelsko ministrstvo, 6eš, da iinajo pravico nanj, ker so najmočnejša češka str,anka. Vlajila baje lioče usttreči češkdni agarcem in ponuja kršfianskim soeialcem ministrstvo notranjih zaclev, Agrarci krščansko-socialne stranke z vlad^ nimi načrti niso zadovoljni in maglašaj^, da je ve6 krščansko-socialnih agrarcev, kakor čeških, in da zato niso voljni izročiti češkim agrarcem poljedelskega ministrstva. — Hrvatska. Dne 12. marca, se je otvoril brvaški sabor. Otvoritev se je izvršila mirno. VRada je odredila obširne varnostne naredbe, pripravila vojaštvo, a vse se je pokazalo kot nepotrebno. Posamezne poslance je množica pred zbornico pozdravIjala z vskliki.: Ob 11* uri dopoldne so bili poslanci y zbornici polnoštevilno zbrani. Starostni predsednik je naznanil, da ima ban-komisar prečitati saboru kraljevo pismo. Ko je stopil ban Rauch v sabor, nastal je tak brup, da je starostni predsednik moral sejo prekiniti. Ko je bila seja zopet otvorjena, korakal je ban Rauch, opravljen v narodno galo na .predsedniško niesto in prečital kraljevo pismo, v katerem je program bana Rau,cba. Po prečitanju je starostni predsednik določil prihodnjo sejo za. prihodnji dan. Ko je drugi dan otvoril starostni predsednik Erazmo Barčič sejo, se mu približa banski uradnik in izroči kraljevo pismo, ki odgodi sabor. Star6evičanci burno ugovarjajo in hočtMo preprečiti branje pisma. Nastanejo divji prizori, ki trajajo pol ure. Cujejo se ogorčeni burni klioi proti Rauohu in ©grski vladi. V nepopisnem trušču se poslanci posameznih strank med seboj sporečejo in se vrše še osebni napadi. Star6evi6anci žvižgajo, kričijo in razbijajo po pultih. Ilrušč je tolik, da drug drugega ne razume. Konečno se vendar-le more vršiti branje pisma, glasom katerega se sabor odgodi na nedoloSeo $as. Mala pollflčna naznanlla. Dne 12. marca: Deželni zbori, ki so bili na novo izvoljeni, se bodo • baje sklioali v kratkem, da se konstituirajo. — Avstrijska delegacija je zaključila danes svoje zasedanje. Delegacije bodo zopet sklicane mesecamaja. — Na Francoskepi je sktenil senat postavo, gla-soni katere se lahko razdruži zakon na zahtevo enega zakonsktega. Dne 14. marca: Danes se je na Dunaju sklenila in podpisala trgovinska pogodba med Avstrijo in Srbijo. — Cesar je dobil nahod, in bo vsled tega zopet nekaj dni moral ostati v Senbrunu. Danes ga je obiskal ruski veliki knez Sergij, jutn ga obišče bolgarski knez, ki. se pelja s svojo soprogo na Bolgarsko. — Včeraj so priredili delavci v Budimpešti mnogo shodov, na katerih so ugovarjali proti krivični volilni preosnovi, katero ho5e predloiiti vlada. Dne 15. marca: Odkrili so zaroto proti perzijskemu, Šahu. Zarotniki, med kat&rimd je tudi šahov sorodnik Silli-es-Sultane, so hoteli: pahaiti šaha s prestola. Zarotnike so zaprli. — IglavsJd kmetje so imeli danes velik shod, na katerem ; so ugovarjali proti uvozu srbske živine. — Korno poveljstvo se bo ustanovilo v Ljubljani. r- V Indiji so se zopet pojavili med domačimi Indijci nerrdri proti Angležem. Dne 10. inarca: Spor , med J apousko inKitajsko je poravnan, ker je Kitajska izpustila za-plenjeni parnik. — Na otoku Haiti so se domačinispuntali. Fran,eoska vlada postopa ž njimi zelo grozovito. Ustrelili so že več odličnih Hftitaoeev.