Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`.., prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno g Revija za lesno gospodarstvo Letnik 58, {t. 1-2 UDK 630 / ISSN 0024-1067 januar - februar 2006 uvodnik Ohranjanje slovenskega znanja in tradicije v obdelavi lesa Slovensko znanje v obdelavi lesa korenini v tradicionalnih obrteh, pri katerih so les obdelovali predvsem z rokami. To slovensko rokodelsko znanje prav gotovo izvira {e od zelo starih (verjetno od staroselcev) pridobljenih delovnih navad in njihovega orodja. V tiso~letjih se rokodelsko orodje za obdelavo lesa ni skoraj ni~ spremenilo ali izpopolnilo. `e stari Egip~ani so poznali sekiro, rezilnik, dleto, sveder, stru`nico in lisi~ji rep, kar lepo prika`e relief iz Sakkare, star pribli`no 4500 let. Slovensko lesno rokodelsko orodje v zgodovinsko tehnolo{kem smislu sploh {e ni celovito in metodi~no raziskano. Brezimni in nam nepoznani mizarji, rezbarji, tesarji, kolarji, sodarji ... so znali s preprostim orodjem in s svojimi rokami mojstrsko povezati naravne danosti lesa v izdelke, ki jih {e danes ob~udujemo po na{ih muzejih, cerkvah in gradovih. Slovenski problem tranzicije prenosa starih obrtnih ve{~in in znanja v oblikovanje novih, cenovno visoko vrednostnih izdelkov, ti~i predvsem v dejstvu, da se je v Sloveniji po II. svetovni vojni z novim dru`benim redom obrnil vrednostni sistem. Staro rokodelsko znanje obdelave lesa je postalo zastarelo, moderna je postala industrializacija proizvodnje. Naenkrat je bilo zato razvrednoteno znanje starih mojstrov. To dolgoletno zani~evanje starega rokodelskega znanja in vedenja v tehnologiji in obdelavi lesa, ki se je nekdaj prena{alo iz roda v rod le po ustnem izro~ilu, je povzro~ilo pozabo teh znanj za vedno. Prav znanje teh ve{~in danes manjka v slovenskem oblikovanju in proizvodnji izdelkov iz lesa. Le celovito poznavanje znanj posameznih strok in prepletanje razli~nih obrtnih ve{~in lahko privede do novih izdelkov, ki bodo segali v sam vrh oblikovanja in dosegali najvi{je kakovostne in cenovne razrede. Naklju~no sem leta 1985 prisostvoval uvodnemu nagovoru dekana Fakultete za arhitekturo na Dunaju, prof. dr. G. Kattingerja, ki je na koncu avstrijskim brucem rekel: »Avstrijci imamo samo roke in pamet ter gozd. Od na{ega znanja in zamisli bo odvisno, kako bomo `iveli in bivali ~ez 30 let.« Tudi sam se popolnima strinjam s to ugotovitvijo za nas, Slovence. prof. dr. Jo`e KU[AR kratke novice kratke novice stran Karakterizacija hidrofobnih ekstraktivov v lesu navadne breze (Betula pendula Roth.) in belega topola (Populus alba L.) Characterization of hydrofobic extractives in the wood of European white birch (Betula pendula Roth.) and White poplar (Populus alba L.) avtorica Janja ZULE stran 14 Bambus - nov izziv v arhitekturi? Bamboo - a new challenge in architecture? avtorici Ljudmila KOPPJVEC, Martina ZBAŠNIK SENEGAČNIK stran Investicije v podjetja za predelavo lesa in proizvodnjo pohi{tva v nekaterih dr`avah srednje in jugovzhodne Evrope Investments in wood processing and furniture manufacturing in some Central and South-East Europe countries avtorji Denis JELAČIČ, Leon OBLAK, Mariana SEDUAČKOVA, Živa MELOSKA Ustanovljeno Dru{tvo za promocijo lesarstva Ohranjanje slovenskega znanja in tradicije v obdelavi lesa 1 Jo`e Ku{ar SLPT - Slovenska lesna tehnolo{ka platforma 30 Miran Zager, Bojan Pogorevc, Franc Pohleven Ko zaznajo mladi - [tule niso nule Primo` Novak 33 Razstava na Evropskem parlamentu o vlogi lesa pri zmanj{evanju klimatskih sprememb 37 iz vsebine Mirko KARI@ - prejemnik Pre{ernove nagrade BF 13 INTECTUM - Strokovna delavniva v LIP Bled 39 WEINIG za otroke 44 Strokovni posvet o industrijski rabi lesne biomase 41 XYLEXPO Sasmil 2006 - odli~ne perspektive ob dvajsetletnici 43 TAPIO WIRKALA - ob razstavi v Ljubljani 44 Dijaki SLG[ Nova Gorica v Torinu 46 Nova knjiga: @age v Pomurju 47 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - podro~je: Su{enje lesa - 1. del 48 V decembru 2005 je bilo ustanovljeno Dru{tvo za promocijo lesarstva. Naloga dru{tva je promocija in povezovanje lesarstva in lesarske industrije v Slovenskem in mednarodnem prostoru. Poleg promocije lesa bo dru{tvo seznanjalo ljudi, da z uporabo lesa zmanj-{ujemo izpust toplogrednih plinov in s tem vplivamo da je bivanje v tak{nem okolju prijaznej{e in udobneje. V marcu bomo v sodelovanju z Gozdarskim in{titutom Slovenije pri~eli z izpeljavo seta predavanj »Spoznajmo les«, v oktobru organizirali mednarodni kongres {tudentov lesarstva, imenovan INTERFOB 2006 (www.interfob2006.com), v pripravi pa so tudi druge aktivnosti. Ve~ informacij dobite na e-naslovu drust-vo.promocija.lesarstva@gmail.com. VijaLeS 58(2006) 1-2 napovednik Sejem DOM 7. do 12. marec 2006 Gospodarsko razstavi{~e v Ljubljani STROKOVNI OBSEJEMSKI PROGRAM Sreda 8.3. 900 – 915 GZS – Zdru`enje lesarstva, TIL in SLTP Delavnica SLTP – Slovenska lesna tehnolo{ka platforma @IVIMO IN GRADIMO Z LESOM V^ERAJ DANES JUTRI Petek 10.3. Koordinator: prof.dr. Franc Pohleven, vodja SLTP Častni govornik: Janez Podobnik, minister MOP 915 – 930 930 – 945 945 – 1000 1000 – 1015 1015 – 1030 1030 – 1045 Predavatelji: Maksimiljan Mohori~, MKGP: NACIONALNI GOZDNI PROGRAM; dr. Nike Krajnc, Gozdarski in{titut Ljubljana: POTENCIALI LESNE BIOMASE V SLOVENIJI; mag. Jelena Srp~i~, ZAG Ljubljana: GRADNJA Z LESOM; KRATEK ODMOR Claes-Göran Beckeman, direktor projekta Forest-Based Sector, Technology Platform Bruselj: PREDSTAVITEV SRA (Strate{ki razvojni program FTP); mag. Miran Zager, ISRR Dom`ale: SLOVENSKI RAZVOJNI PROGRAM SLTP; RAZVOJNA INICIATIVA PODJETIJ 11 Četrtek 9.3. ODPRTJE OKROGLE MIZE: PRIMERJALNE PREDNOSTI PREDELAVE LESNE MASE IN RAZVOJNI IZZIVI LESNE PANOGE prof.dr. Franc Pohleven, SLTP: PRIMERJALNE PREDNOSTI PREDELAVE LESNE MASE Bojan Pogorevc, GZS Zdru`enje lesarstva: RAZVOJNI IZZIVI LESNE PANOGE 11 GZS – Zdru`enje lesarstva, Sekcija proizvajalcev monta`nih hi{ 6. strokovni posvet o monta`ni gradnji – PASIVNE MONTA@NE HI[E 1030 Dru{tvo in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana in revija KORAK v sodelovanju z Zvezo lesarjev Slovenije in Oddelkom za lesarstvo Biotehni{ke fakultete LESENE TALNE OBLOGE Vsi posveti se bodo odvijali v dvorani FORUM/UR[KA, vhod Dunajska c. 18 (pred vhodom bo jasna usmerjevalna tabla z navedenim dnevnim programom). ijaLes 58(2006) 1-2 S raziskave in razvoj UDK: 630*813 originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Karakterizacija hidrofobnih ekstraktivov v lesu navadne breze (Betula pendula Roth.) in belega topola (Populus alba L.) Characterization of hydophobic extractives in the wood of European white birch (Betula pendula Roth.) and White poplar (Populus alba L.) avtorica Janja ZULE, In{titut za celulozo in papir, Bogi{i~eva 8, SI-1000 Ljubljana Predstavljena je kemijska analiza hidro-fobnih ekstraktivnih spojin v sve`em lesu breze in topola. Dolo~ene so kvantitativne vsebnosti ekstraktivov, izoliranih z razli~nimi organskimi topili. Identificirane so proste in vezane ma{~obne kisline, ki so skupne obema zvrstema, prav tako pa tudi specifi~ni steroli in vi{ji alkoholi, na osnovi katerih je mo`no lo~iti obe drevesni vrsti med seboj in tako dolo~iti lesni izvor lepljivih ne~isto~ v papirni{kih tehnolo{kih sistemih. Chemical analysis of hydrophobic extractive compounds in fresh birch and poplar wood is presented. Contents of extractives, isolated by means of different organic solvents are determined. Free and bound fatty acids, common to both wood types are identified as well as typical sterols and higher alcohols. Due to the specificity of those compounds, it is possible to distinguish between the two wood species and determine the origin of accumulating sticky impurities in papermaking systems using birch and poplar fibers. Klju~ne besede: breza, topol, ekstra-ktivne spojine, lepljive ne~isto~e, pa-pirni{ki sistemi, plinska kromatografija Key words: birch, poplar, extractive compounds, sticky impurities, paper-making systems, gas chromatography Uvod V celulozni in papirni industriji uporabljamo razli~ne vrste lesa za pridobivanje celuloznih vlaknin in lesovine. Med iglavci sta najbolj primerna smreka in jelka, med listavci pa predvsem breza, topol, trepetlika in eukaliptus (Fengel et al. 1984). Za vse na{tete zvrsti je namre~ bistvena visoka vsebnost traheid in libriformskih vlaken, ki so zaradi svojih kemijskih in mehanskih lastnosti bistvena za oblikovanje papirja. Zna~ilno je, da papirno maso naj-ve~krat sestavljajo me{ane celulozne in lesovinske vlaknine iglavcev in listavcev, s ~imer zagotovimo ustrezne kemijske in fizikalne lastnosti kon~nega izdelka. Razli~ne lesne surovine pa v sistem izdelave papirja prina{ajo tudi nevlaknaste komponente, ki so neza-`eljene in predstavljajo ne~isto~e. To so poleg vodotopnih hemiceluloz in spojin fenolnega tipa (lignani, stilbeni, flavonoidi) predvsem hidrofobni eks-traktivi oz. lipidi, kot npr. voski, tri-gliceridi, smolne in ma{~obne kisline, steroli in sterolni estri (Hillis 1971, Stenius 2000). ^e slednje najdemo v Q ijaLes 58(2006) 1-2 raziskave in razvoj prekomernih koncentracijah v zapr-tej{ih tehnolo{kih sistemih z nizko porabo sve`e vode, lahko povzro~ajo nastanek trdovratnih lepljivih oblog na razli~nih delih strojne opreme ali pa se izlo~ajo kot made`i na povr{ini papirja. Zaradi mo`nega pojava omenjenih te`av in njihovega u~inkovitega re{evanja moramo sistemati~no ugotavljati lesni izvor ekstraktivov ter vrste in koli~ine posameznih hidrofobnih komponent. Najla`e je dolo~iti izvor pri iglavcih, saj so njihovi ekstraktivi sestavljeni predvsem iz tipi~nih smol-nih kislin, kot so abietinska, dehidro-abietinska, palustrinska, pimarna in {e nekatere druge. V primeru listavcev je to nekoliko te`je, saj vsebujejo predvsem proste in vezane ma{~obne kisline, sterole in vi{je ma{~obne alkohole, ki pa niso tako specifi~ne spojine, saj jih vsebujeta obe vrsti lesa (Zule 2001). Ker se v papirni{tvu pogosto uporabljajo celulozna in lesovinska vlakna breze in topola, je bil namen na{e raziskave dolo~iti kvantitativno vsebnost in kemijsko sestavo hidrofobnih eks-traktivov v obeh vrstah lesa ter definirati tiste karakteristi~ne komponente, na osnovi katerih bi bilo mo`no opredeliti lesni izvor ekstraktivnih ne~isto~ v papirni{kem sistemu. Eksperimentalni del Izbira in priprava vzorcev Za kemijsko analizo smo uporabili sve` brezov in topolov les. Oba vzorca smo odvzeli iz dveh 20 let starih dreves, ki sta rasli na nadmorski vi{ini okrog 300 m. Vzor~enje smo izvedli v maju, in sicer takoj po se~nji. Na vi{ini 120 cm od tal smo iz obeh debel od`a-gali koluta debeline 8 cm. Kolutoma smo odstranili skorjo, preostali les pa nato narezali na drobne trske. Slednje smo zra~no su{ili 24 ur pri sobni temperaturi, nakar smo jih zmleli v lesno moko. 10 g homogenizirane lesne moke smo 8 ur ekstrahirali v Soxhlet ekstraktorju z razli~nimi organskimi topili, ki so se med seboj razlikovala po polarnosti. Uporabili smo heksan (najmanj polaren), diklormetan, aceton in etanol (najbolj polaren). Ekstrakte smo vakuumsko posu{ili pri 40 °C in stehtali. Vse ekstrakcije smo izvedli v 3 ponovitvah. Heksanske ekstrakte smo tudi hidro-lizirali v alkalnem z dodatkom 0,5 M raztopine KOH v etanolu. Zmes smo segrevali pri temperaturi 70 °C pribli`-no 3 ure. Po kon~ani hidrolizi smo dodali destilirano vodo in nakisali z 0,5 M H2SO4 do pH 3,5. Nastalo suspen-zijo smo 2-krat ekstrahirali s heksa-nom. Analiza vzorcev Dolo~ili smo vsebnost heksanskih, diklormetanskih, acetonskih in etanol-nih ekstraktov v obeh vrstah lesa. Po-su{ene ekstrakte smo nato ponovno raztopili v ustreznih topilih, in sicer tako, da je bila njihova koncentracija 1 mg/mL. Pred kromatografsko analizo smo vse ekstrakte metilirali s plinskim diazometanom, na enak na~in pa smo derivatizirali tudi heksanski hidroli-zat. Posneli smo plinske kromato-grame vseh ekstraktov in heksanskih hidrolizatov z metodo GC-FID, pri analizi obeh heksanskih ekstraktov in njunih hidrolizatov pa smo {e dodatno uporabili tudi tehnike GC-MS. Eksperimentalni pogoji GC-FID Kromatograme smo posneli na aparatu HP 5890 pri naslednjih eksperimentalnih pogojih: kapilarna kolona SPB- 1 (15 m), temperatura injektorja 250 °C, temperatura FID detektorja 300 °C, pretok N2 1,5 mL/min, temperaturni program snemanja 200 °C (2 min); 3 °C/min; 280 °C (10 min). Eksperimentalni pogoji GC-MS Kromatograme smo posneli na aparatu HP 6890, ki je bil opremljen z masno selektivnim detektorjem in avtomatskim vzor~evalnikom pri naslednjih eksperimentalnih pogojih: kapilarna kolona HP-5 (30 m), temperatura in-jektorja 250 °C, pretok He 1 mL/min, temperaturni program snemanja 100 °C (2 min); 20 °C/min; 270 °C (20 min). Rezultati Koli~ina izoliranih ekstraktivnih snovi je bila pri obeh vzorcih odvisna od uporabljenega organskega topila in je na-ra{~ala z njegovo polarnostjo. Pri brezi je bilo opaziti nekoliko ve~ heksan-skega in diklormetanskega ekstrakta ter manj acetonskega in etanolnega ekstrakta v primerjavi s topolom, kar pomeni, da je v njenem lesu ve~ hidro-fobne frakcije in manj hidrofilnih ekstraktivnih komponent. Rezultati so prikazani v preglednici 1. Plinski kromatogrami (GC-FID) raz-li~nih ekstraktov posamezne vrste lesa so pokazali popolnoma enako kemijsko sestavo, pri ~emer je treba poudariti, da je bilo pri uporabljenih kroma-tografskih pogojih mo`no zaznati le hidrofobne spojine, ki so s papirni{kega vidika in iz `e omenjenih razlogov bolj pomembne. Zanimiva je tudi primerjava med obema lesovoma. Tako smo pri topolu si- Preglednica 1. Vsebnost ekstraktivov v lesu breze in topola pri uporabi razli~nih topil Vzorec/Topilo Heksan% Diklormetan% Aceton% Etanol% Breza 1,1 1,7 2,5 3,3 Topol 0,9 1,2 2,8 4,6 ijaLes 58(2006) 1-2 raziskave in razvoj cer zaznali nekoliko ve~ spojin kot pri brezi, vendar pa so bile prevladujo~e komponente v obeh primerih iste. V heksanskih ekstraktih, kjer so bile vsebnosti lesnih lipidov najve~je, so se po hidrolizi koncentracije ma{~obnih kislin precej pove~ale, hkrati pa so se pojavile tudi nove komponente, in sicer tako kislinske kakor tudi sterolne oz. alkoholne, ki so sestavljale sterolne estre, trigliceride in voske. Iz povr{in ustreznih kromatografskih vrhov pred hidrolizo in po njej smo izra~unali vsebnost prostih in vezanih ma{~obnih kislin. Tu je bila razlika med obema lesovoma znatna, saj je topol vseboval kar 32 % prostih kislin od vseh opaznih kislin, medtem ko jih je imela breza le 19 %. Posamezne spojine v heksanskih eks-traktih in njihovih hidrolizatih smo identificirali iz GC-MS kromatogra-mov tako, da smo primerjali masne spektre kromatografskih vrhov s spektri standarnih spojin, ki so bili shranjeni v ra~unalni{ki bazi podatkov. Na ta na~in nam je uspelo identificirati ve~ino komponent. GC-MS kromatograma heksanskega ekstrakta in hidrolizata breze prikazujeta sliki 1 in 2, medtem ko sta od-govarjajo~a kromatograma topola prikazana na slikah 3 in 4. V preglednici 2 so podane ekstraktivne spojine, ki so ozna~ene na kromato-gramih. Preglednica 2. Identificirane spojine v heksanskih ekstraktih in njunih hidrolizatih Oznaka kromatografskega vrha Spojina 1 Palmitinska kislina (C16:0) 2 Linolna kislina (C18:2) 3 Linolenska kislina (C18:3) 4 Ara{idna kislina (C20:0) 5 Behenska kislina (C22:0) 6 Lignocerinska kislina (C24:0) 7 ß-sitosterol P Poliprenoli A Spojine s hidroksilno OH skupino ijaLeS 58(2006) 1-2 raziskave in razvoj V obeh lesovih je bila najpomembnej{a prosta in vezana kislinska komponenta nenasi~ena linolna kislina, ki se zelo pogosto pojavlja v rastlinskih tkivih. Poleg nje sta bili dobro zastopani tudi palmi-tinska in linolenska. V nasprotju z relativno visoko vsebnostjo nevezanih ma-{~obnih kislin, je bilo zaznati pri brezi izredno malo prostih sterolov, med katerimi je prevladoval β-sitosterol, katerega koncentracija v heksanskem ekstraktu se je po hidrolizi kar nekajkrat pove~ala. Poleg tega se je po hidrolizi sprostilo {e nekaj nevtralnih terpenoidov (Dhar et al. 1970, Gough et al. 1970, Lindgren 1965). To so bili alifatski nenasi~eni ter-penski alkoholi oz. poliprenoli z dokaj visokimi molekulskimi masami (betu-linol, lupeol in drugi) – slika 5. Precej ve~ prostega β-sitosterola je bilo v sve`em topolovem lesu, prav tako pa je bila tudi precej vi{ja vsebnost nevezanih ma{~obnih kislin. Po hidro-litskem razklopu heksanskega ekstrak-ta so se tudi v tem primeru sprostile spojine, ki so bile skupaj s kislinami vezane v lesu v obliki voskov, in sicer so bili to prete`no vi{ji ma{~obni alkoholi (C18 – C28) in cikli~ni triter-peni, ki so vsebovali hidroksilno OH skupino (Abramovitch et al. 1963) – slika 6. Iz slik 5 in 6 je razvidno, da se kemijski sestavi alkoholne frakcije obeh lesov bistveno razlikujeta. Razen β-sitoste-rola, ki je skupen tako brezi kakor tudi topolu, v tem delu ne zasledimo iden-ti~nih komponent. Kljub temu da vseh spojin zaradi njihove specifi~nosti nismo uspeli natan~no identificirati, pa je bistveno dejstvo, da so tipi~ne za posamezno vrsto lesa, kar lahko s pridom izkoristimo pri dolo~evanju izvora lesnih ne~isto~ v proizvodnji papirja. Sklep Kemijska analiza hidrofobnih ekstrak-tivov v sve`em lesu breze in topole je ijaLeS 58(2006) 1-2 raziskave in razvoj pokazala, da obe vrsti vsebujeta razmeroma velik dele` izrazito nepolarnih organskih komponent, ki pogosto povzro~ajo tehnolo{ke te`ave v proizvodnji papirja. S kromatografsko analizo smo ugotovili, da obstaja precej{nja podobnost v sestavi ekstrakta obeh lesov, saj oba vsebujeta iste vi{je ma-{~obne kisline, prav tako pa je pri obeh prevladujo~a spojina linolna kislina. Kljub znatni podobnosti pa obstajajo razlike, in sicer predvsem v stopnji za-estrenosti kislin v posameznem lesu in v kvalitativni sestavi alkoholnih komponent, ki estre oz. voske sestavljajo. Specifi~ne sestavine obeh lahko u~in-kovito kromatografsko ovrednotimo posredno, to je po hidrolitskem razklo-pu ekstrakta. Z na{o raziskavo smo dokazali, da je mo`no v tehnolo{kem sistemu izdelave papirja, kjer se uporabljajo tudi vlaknine listavcev, kot sta breza in topol, u~inkovito dolo~iti lesni izvor lepljivih ne~isto~. Zahvala GC-MS kromatograme heksanskih ekstraktov obeh lesov in njunih hidrolizatov smo posneli na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, in sicer na Katedri za organsko kemijo. Za sodelovanje in pomo~ pri analizah se kolegom iskreno zahvaljujemo. literatura 1. Abramovitch, R.A., Micetich, R.G. 1963. Extractives from Populus tremuloides heartwood. The triterpene alcohols. Can. J. Chem. 41: 2362-2367. 2. Dhar, D.N., Srivastava, R.K., Nanda, R.K. 1970. The chemistry of birch trees. Eastern Pharmacist 13 , 127-130. 3. Fengel, D., Wegener, G. 1984. Wood Chemistry, Ultrastructure, Reactions. Walter de Gruyter, Berlin, str. 182-222, 373-406. 4. Gough, D.P., Hemming, F.W. 1970. The stecochemistry of betulaprenol biosynthesis. Biochem. J. 117 : 309-317. 5. Hillis, W.E.. 1971. Distribution, properties and formation of some wood extractives. Wood Sci. Technol. 5: 272-289. 6. Lindgren, B.O. 1965. Homologous aliphatic 30-45C terpenols in birchwood. Acta Chem. Stand. 19 (6): 1317-1326. 7. Stenius, P. 2000. Forest Products Chemistry, Fapet Oy, Helsinki, str. 59-102, 43-52. 8. Zule, J. 2001. Problematika lesnih ekstraktivnih spojin v papirni industriji. Les. 4: 113-118 . Dru{tvo in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana in revija KORAK s sodelovanjem z Zvezo lesarjev Slovenije in Oddelkom za lesarstvo Biotehni{ke fakultete organizirata strokovni posvet z naslovom LESENE TALNE OBLOGE Posvet bo v petek, 10. marca 2006 ob 10 30 uri, v dvorani FORUM, hala B2/1, vhod z Dunajske 18, Ljubljana. PROGRAM: 1030.1040 10«o-12°° 1200-1230 1230.1400 14° Otvoritev posveta Predavanja: - Bojan KODELJA in Irena HRIBAR (revija KORAK, [empeter pri Gorici): Klju~ni mejniki na podro~ju lesenih talnih oblog - prof. dr. @eljko GORI[EK (UL-BF, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana): Postopki in mo`nosti omejitve delovanja lesenih talnih oblog - Predavatelj bo znan kasneje: Podlaga za lesene talne obloge - Nace KREGAR (BUREAU VERITAS, d.o.o., Ljubljana): Kontrola kakovosti lesenih talnih oblog pred vgradnjo - Martina TAV^AR (MITOL, d.d., Se`ana): Lepila in lepljenje lesenih talnih oblog Odmor za kavo Predavanja: - Barbara JAGODI^ (HELIOS, d.o.o., Koli~evo): Vodni premazni sistemi za lesene talne obloge - Marta PODOBNIK (BELINKA BELLES, d.o.o.): Tvorba premaznih sistemov na lesenih talnih oblogah - Mateja [LIBAR (HELIOS, d.o.o., Koli~evo): UV premazni sistemi za lesene talne obloge - asist. Matja` PAVLI^ (UL-BF, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana): Vrednotenje kakovosti povr{inskih sistemov lesenih talnih oblog - mag. Ana KRA[OVEC VRHOVEC, Gorazd OPA[KAR (SIST), Ljubljana: Standardi za lesene proizvode; Talne obloge - Sklep posveta Posvet posreduje znanja potrebna pri vgradnji in tvorbi povr{inskih sistemov lesenih talnih oblog. Namenjen je vsem, ki si `elijo obogatiti svoje znanje s tega podro~ja. Udele`ba na posvetu je brezpla~na! Vljudno vabljeni! DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LESARSTVA LJUBLJANA Skladno s sklepom 5. seje Izvršnega odbora društva, vabimo vse člane na VOLILNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 3. marca 2006 ob 12.00 uri, v veliki predavalnici Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete, Rožna dolina, Cesta VIII./34 v Ljubljani. Na volilnem občnem zboru bomo pregledali poslovanje društva zadnjih dveh let, potrdili finančno poslovanje, sprejeli program dela za vnaprej in izvolili novo vodstvo društva tj. člane izvršnega odbora, nadzorni odbor in častno razsodišče društva. Borut KRIČEJ, predsednik ijaLes 58(2006) 1-2 raziskave in razvoj UDK: 674:65 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Investicije v podjetja za predelavo lesa in proizvodnjo pohi{tva v nekaterih dr`avah srednje in jugovzhodne Evrope Ivestments in wood processing and furniture manufacturing in some Central and South-East Europe countries avtorji: Denis JELAČIČ, Sveučilište u Zagrebu, Šumarski fakultet, Svetošimunska 25, HR-10000 Zagreb, HRVAŠKA, e-mail: jelacic@sumfak.hr Leon OBLAK, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakluteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, Cesta VIII/34, SI-1000 Ljubljana, SLOVENIJA, e-mail: leon.oblak@bf.uni-lj.si Mariana SEDLIAČIKOVA, M.Sc, Technicka Univezita vo Zvolene, Drevarska fakulta, Katedra podnikoveho hospodarstva, T.G. Masaryka 24, 960 53 Zvolen, SLOVAŠKA, e-mail: fereko@post.sk Živka MELOSKA, Univerzitet Kiril i Metodi, Šumarski fakultet Skopje, Katedra za organizaciju i ekonomiku, Blvd. Aleksandar Makedonski b.b., 1000 Skopje, MAKEDONIJA, e-mail: zmeloska@sf.ukim.edu.mk izvleček/Abstract V dr`avah srednje in jugovzhodne Evrope zavzemata predelava lesa in proizvodnja pohi{tva pomembno mesto v izvozu in bruto nacionalnem dohodku dr-`av. Kljub temu pa ima lesna panoga le v redkih dr`avah status, kot bi si ga zaslu-`ila. Posebej dobro je to vidno na pod-ro~ju investiranja v lesnoindustrijska podjetja. Stopnja investiranja ni v kore-laciji s pomembnostjo lesne panoge. ^eprav zna{a dele` predelave lesa in proizvodnje pohi{tva v bruto doma~em proizvodu na Hrva{kem, v Sloveniji, na Slova{kem in v Makedoniji od 5 do 8 %, dele` v izvozu pa je {e nekoliko ve~ji in zna{a od 9 do 12 %, pa je dele` investicij v lesno panoga v obravnavanih dr`a-vah majhen in zna{a le od 0,3 do 4 %. Wood processing and furniture manufacturing in Central and South-East European countries takes an important place in export and Gross Domestic Product (GDP). However, wood precessing branche rearly has a place it deserves. It is especially obvious in the field of investments to wood processing and furniture manufacturing enterprises. The level of investments does not match the importance of wood processing branche. Although wood processing and furniture manufacturing participate in GDP of Croatia, Macedonia, Slovakia or Slovenia, with 5 – 8 %, and in export of those countries with 9 – 12 %, the investments to wood processing and furniture manufacturing enterprises of those countries participate with only 0,3 – 4 % in total investments. Klju~ne besede: lesno podjetje, predelava lesa, proizvodnja pohi{tva, investicije Key words: wood enterprise, wood processing, furniture manujfacturing, investments 1. Uvod Lesna industrija je ena od industrijskih vej, ki je bila v preteklosti in je {e vedno visoko pozicionirana med industrijskimi panogami v dr`avah srednje in jugovzhodne Evrope. Neto devizni prihodki te panoge so bili med najve~jimi v ve~ini od teh dr`av. Materiali in surovine za izdelavo proizvodov v lesni industriji, kakor tudi drugi inputi in resursi, so razen nekaterih reprodukcijskih materialov v glavnem doma~i. Velika koli~ina lesnih proizvodov, ne glede na stopnjo obdelave (od polproiz-vodov do kon~nih proizvodov), pa je bila `e v preteklosti namenjena izvozu. Tudi danes situacija ni dosti druga~na, saj je s tranzicijo in ustvarjanjem novih dr`av na tem podro~ju trg postal {e bolj zahteven. ^e `elijo podjetja pre`iveti morajo ve~jo skrb nameniti poslov- ijaLeS 58(2006) 1-2 raziskave in razvoj nemu planiranju, se razvijati in strategijo {e bolj usmeriti v izvoz. Na to opozarjajo v svojih raziskavah {tevilni avtorji (Bangs 1992, Kotler 1991, Sedlia~ikova 2004, Tominc 1996). @al v nekaterih dr`avah srednje in jugovzhodne Evrope obratni kapital ni spremljal deviznih prihodkov, privatizacija podjetij za predelavo lesa in proizvodnjo pohi{tva je bila v razli~nih dr`avah izvedena na razli~ne na~ine, veliki proizvodni in poslovni sistemi pa so se v glavnem transformirali v niz majhnih in srednje velikih podjetij z razli~nim nivojem medsebojne povezanosti. Zaradi vsega tega lesna industrija v nekaterih dr`avah srednje in jugovzhodne Evrope ne zavzema mesta, ki ji pripada glede na njene mo`-nosti in resurse. Doma~i trg se je v primerjavi s trgom pred nastankom novih dr`av (Hrva{ke, Slovenije, Slova{ke, Makedonije …) mo~no zmanj{al, poleg tega pa se je tudi kupna mo~ doma~ih potro{nikov v {tevilnih omenjenih dr`avah zmanj-{ala. Pre`ivela so samo podjetja, ki so se hitro transformirala in prilagodila pogojem in zahtevam poslovanja na mednarodnem trgu. V nekaterih dr`avah se je vse to izrazilo v (predvsem tujih) investicijah v podjetja za predelavo lesa in proizvodnjo pohi{tva. Ob koncu procesa tranzicije so se mnoga podjetja, ki so pre`ivela, preoblikovala v delni{ke dru`be z velikim {tevilom delni~arjev ali pa v del-ni{ke dru`be z enim ali nekaj lastniki, ki so vlagali finan~na sredstva samo v najnujnej{e, kar je bilo potrebno za normalno obratovanje podjetja. {tevilo zaposlenih se je zmanj{alo, prav tako se je zmanj{alo tudi {tevilo visoko izo-bra`enih kadrov. Dizajn proizvodov ni spremljal zahtev in `elja kupcev. Le majhno {tevilo podjetij za predelavo lesa in proizvodnjo pohi{tva je investiralo v novo tehnologijo, nove tehnolo{- ka re{itve ter v mlade, sposobne in izo-bra`ene kadre. V raziskavi `elimo prikazati, kak{na je situacija v dr`avah srednje in jugovzhodne Evrope, od katerih so nekatere `e vstopile v Evropsko unijo (Slovenija in Slova{ka), nekatere so v fazi pogajanj za vstop (Hrva{ka), nekatere pa na ta status {e ~akajo (Makedonija). Primerjali smo nekatere vrednosti in s tem prikazali, koliko in kako se investira v lesno industrijo v obravnavanih dr`avah, obenem pa smo ugotavljali, ali tako investiranje tej industrijski panogi lahko pomaga iz te`av, v katerih se je zna{la. 2. Gospodarski kazalci v nekaterih dr`avah srednje in jugovzhodne Evrope Investicije v nove proizvodne tehnologije in vlaganja v obstoje~o infrastrukturo so klju~nega pomena za lesnoindustrijska podjetja v vseh dr`avah srednje in jugovzhodne Evrope. Samo zadosten in stalen priliv finan~nih sredstev ter kvalitetno investiranje v proizvodnjo, ki bo lahko konkurirala proizvodnjam in proizvodom na mednarodnem trgu, lahko zagotovi rast in razvoj lesne industrije v obravnavanih dr`a-vah (Cingula et al. 2004). V ~asu tranzicije se je v dr`avah srednje in jugovzhodne Evrope v glavnem investiralo v telekomunikacije, infrastrukturo, gradnjo cest, trgovino in turizem, pri ~emer se je zanemarjalo investiranje v industrijske panoge (Dra-bek 2003). Ve~je investiranje v lesno industrijo se je za~elo {ele pred nekaj leti in je trenutno v rahlem vzponu. Preglednica 1. Zaposlenost v posameznih dr`avah srednje in jugovzhodne Evrope (leto 2004) Dr`ava {tevilo zaposlenih v industriji {tevilo zaposlenih v proizvodnji za predelavo lesa {tevilo zaposlenih v proizvodnji celuloze in papirja {tevilo zaposlenih v proizvodnji pohi{tva Hrva{ka 245.000 11.500 5.300 12.000 Makedonija 90.700 1.100 - 2.400 Slova{ka 436.000 10.300 9.000 10.400 Slovenija 465.000 11.700 5.900 14.600 Vir: Statistički Ijetopis Republike Hrvatske (2004), Statistički godišnik na Republika Makedonija. (2004), štatistickD ürad Slovenskej republiky, Statistični letopis Republike Slovenije (2004) D Preglednica 2. Bruto domači proizvod v USD (leto 2004) Dr`ava Bruto doma~i proizvod(BDP) na prebivalca Bruto doma~i proizvod(BDP) Hrva{ka 5.135 22.823.000.000 Makedonija 1.860 3.755.000.000 Slova{ka 3.100 16.500.000.000 Vir: Statistički Ijetopis Republike Hrvatske (2004), Statistički godišnik na Republika Makedonija. (2004), ŠtatistickD ürad Slovenskej republiky, Statistični letopis Republike Slovenije (2004) D Preglednica 3. Izvoz in delež lesne panoge v izvozu na Hrvaškem in v Sloveniji (leto 2004) , Dr`ava Skupni izvoz v USD Dele` lesne panoge v izvozu Hrva{ka 4.900.000 9,5 % Slova~ka 16.000.000 10,3 % Slovenija 15.400.000 11,8 % Vir: Statistički Ijetopis Republike Hrvatske (2004), ŠtatistickD ürad Slovenskej republiky, Statistični letopis Republike Slovenije (2004) IjaLes 58(2006) 1-2 raziskave in razvoj Osnovni gospodarski kazalci so prikazani v preglednicah 1, 2 in 3. Glede na {tevilo zaposlenih v industriji, zna{a dele` zaposlenih v lesni panogi na Hrva{kem 11,7 %, v Makedoniji 3,8 %, na Slova{kem 6,8 % in v Sloveniji 6,9 %. V tem obdobju je bila nezaposlenost na Hrva{kem 21,9 %, na Slova{kem 17,4 % in v Sloveniji 10,4 %. 3. Investicije v obravnavane dr`ave srednje in jugovzhodne Evrope Gospodarski kazalci posameznih dr-`av so poleg zakonskih odredb, stopnje usklajenosti predpisov s tistimi, ki vladajo v Evropski uniji, stopnje tveganja investiranja v posamezna pod-ro~ja srednje in jugovzhodne Evrope (politi~na stabilnost oz. nestabilnost, neposredna vojna ali kak{na druga nevarnost, netransparentnost investicijskih zakonov in podobno) in cene dela, osnovni predpogoj za kvalitetno in dolgoro~no investiranje v industrijsko proizvodnjo posameznih dr`av (Jela~i} 2005). Od obravnavanih dr`av imata Slovenija in Slova{ka prednost pri investiranju, ker sta `e ~lanici Evropske unije, njuna zakonodaja je v glavnem `e usklajena z zakonodajo Evropske unije, pa tudi tveganja so precej manj{a kot v jugovzhodnem delu Evrope. Zato je investiranje v teh dveh dr`avah ve~je. V najslab{em polo`aju je Makedonija zaradi velikega tveganja in negotovosti. Poleg tega je tudi industrijska razvitost v tej dr`avi na precej ni`jem nivoju kot v drugih obravnavanih dr`avah. Hrva{-ki se na podro~ju lesne industrije {ele odpirajo pristopni skladi in s tem tudi mo`nosti za ve~je investiranje tujih vlagateljev. Investicije v industrijo v posameznih dr`avah so prikazane v preglednici 4. Preglednica 4. Skupne investicije v industrijo v posameznih dr`avah v USD (leto 2004) Država Skupne investicije v industrijo Dele` investicij v lesno industrijo Hrva{ka 5.200.000.000 2,5 % Makedonija 625.000.000 0,3 % Slova{ka 7.872.000.000 1,4 % Slovenija 3.585.000.000 1,2 % Vir: Dr`avni zavod za statistiku Republike Hrvatske, Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija, {tatisticky úrad Slovenskej republiky, Statisti~ni urad Republike Slovenije Preglednica 5. Struktura dr`av, ki investirajo v Hrva{ko, Makedonijo, Slova{ko in Slovenijo v % Dr`ava investitor 2004 Hrvaška 2003 Makedonija 2003 Slovaška 2004 Slovenija Avstrija 30,2 14,2 279 Nem~ija 19,3 23,9 7,4 Italija 10,7 8,1 6,5 Nizozemska 7,2 16,7 10,8 Luksemburg 7,4 1,4 Slovenija 4,6 Mad`arska 4,4 15,0 3,9 Velika Britanija 3,9 6,8 1,9 Francija 2,4 7,2 8,0 Gr~ija 42,3 Lichenstein 19,4 Bolgarija 12,0 ^e{ka republika 5,9 21 ZDA 5,1 1 1, Ciper 2,1 [vica 174 Hrva{ka 5,3 Belgija 3,5 Irska 1,6 Druge dr`ave 9,9 11,3 6,1 51 Vir: Dr`avni zavod za statistiku Republike Hrvatske, Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija, {tatisticky úrad Slovenskej republiky, Statisti~ni urad Republike Slovenije Preglednica 6. Investicije v posamezna podro~ja lesne industrije v USD (leto 2004) Država Skupne investicije v lesno industrijo in industrijo celuloze in papirja Investicije v podjetja za predelavo lesa Investicije v proizvodnjo celuloze in papirja Investicije v podjetja za proizvodnjo pohi{tva Hrvatska 132.000.000 47000.000 39.000.000 46.000.000 Makedonija 2.039.000 448.000 - 1.591.000 Slova{ka 113.000.000 18.400.000 77.100.000 17500.000 Slovenija 423.130.000 48.170.000 369.770.000 5.190.000 Vir: Dr`avni zavod za statistiku Republike Hrvatske, Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija, {tatisticky úrad Slovenskej republiky, Statisti~ni urad Republike Slovenije Usmerjenost k tradicionalnim trgovinskim partnerjem je predpogoj za investiranje v obravnavane dr`ave. Iz raz-polo`ljivih podatkov (prikazani so v preglednici 5) lahko ugotovimo, kdo je pripravljen investirati v industrijo, proizvodnjo, trgovino ali v telekomunikacije in v katere od obravnavanih dr`av. ijaLes 58(2006) 1-2 raziskave in razvoj Preglednica 7. Investicije v lesno industrijo na Hrva{kem v 1000 USD (leto 2003) Aktivnost Investicije v obstoje~o proizvodnjo Investicije v novo proizvodnjo DD 20 Predelava lesa in lesni proizvodi 28.148 22.241 DE 21 Proizvodnja celuloze in papirja 31.416 30.828 DN 36 Proizvodnja pohi{tva 27340 20.588 Vir: Dr`avni zavod za statistiku Republike Hrvatske Preglednica 8. Investicije v lesno industrijo v Makedoniji v 1000 USD (leto 2003) Aktivnost Investicije v proizvodnjo DD 20 Predelava lesa in lesni proizvodi 534 DE 21 Proizvodnja celuloze in papirja - DN 36 Proizvodnja pohi{tva 2.946 Vir: Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija Preglednica 9. Investicije v lesno industrijo v Sloveniji v 1000 USD (leto 2002) Aktivnost Investicije v obstoje~o proizvodnjo Investicije v novo proizvodnjo DD 20 Predelava lesa in lesni proizvodi 1.220 19.160 DE 21 Proizvodnja celuloze in papirja 13.130 77.190 DN 36 Proizvodnja pohi{tva 2.760 31.530 Vir: Statisti~ni urad Republike Slovenije Preglednica 6 prikazuje investicije v obravnavanih dr`avah v posamezna podro~ja lesne industrije (v podjetja za predelavo lesa, v proizvodnjo celuloze in papirja in v podjetja za proizvodnjo pohi{tva) v letu 2004. 4. Investicije v podjetja za predelavo lesa in proizvodnjo pohi{tva dr`av srednje in jugovzhodne Evrope Investicije, tako doma~e kot tuje, so v glavnem usmerjene v `e obstoje~e objekte in tehnolo{ko strukturo. Gre predvsem za nakup celotnega podjetja ali dela podjetja, nakar sledi investiranje v opremo in tehnolo{ki proces. Prav tako lahko najdemo primere skupnih vlaganj doma~ih podjetij in tujih partnerjev na razli~nih nivojih. Nekaj je tudi vlaganj v nove objekte in opremo za proizvodnjo, pri ~emer gre v ve~ji meri za doma~e investitorje, za tuje pa v glavnem samo takrat, ko govorimo o investicijah v trgovino. Struktura investicij v lesni industriji v posameznih obravnavanih dr`avah je prikazana v preglednicah od 7 do 9. 5. Sklep V obravnavanih dr`avah srednje in jugovzhodne Evrope (Hrva{ki, Makedoniji, Slova{ki in Sloveniji), je lesna industrija ena od pomembnej{ih industrijskih panog. Predelava lesa in proizvodnja pohi{tva sodelujeta v bruto doma~em proizvodu dr`av s 5 do 8 % v vseh obravnavanih dr`avah in z 9 do 12 % v izvozu posameznih dr`av. @al pa investicije v lesno industrijo ne spremljajo teh kazalcev. Primer je Hr-va{ka, kjer predelava lesa in proizvodnja pohi{tva sodelujeta v bruto doma-~em proizvodu dr`ave s 5,2 % in z 9,5 % v izvozu, investicije v lesno industrijo, vklju~no z investicijami v proizvodnjo celuloze in papirja pa zna{ajo le 2,5 %. V drugih obravnavanih dr-`avah je ta razkorak {e izrazitej{i, saj na Slova{kem investicije v predelavo lesa in pohi{tveno industrijo zna{ajo pribli`no 1,4 % od skupnih investicij, v Sloveniji 1,2 %, v Makedoniji pa samo 0,3 %. Kljub temu, da je situacija zelo slaba, pa se v zadnjih letih nekoliko izbolj{uje. Primer je hrva{ka industrija, kjer so investicije v preteklih letih, odkar so se za~ela pogajanja za vstop v Evropsko unijo, narasle za pribli`no 30 %, s trendom nadaljevanja rasti, saj se Hrva{ki odpira mo`nost pristopa k investicijskim skladom, olaj{an pa je tudi prihod tujih investitorjev. Na Slova{kem in v Sloveniji je situacija {e toliko bolj{a, ker sta dr`avi `e ~lanici Evropske unije. Iz tega vidika je v najslab{em polo`aju Makedonija, predvsem zaradi sosednjih dr`av, ki vplivajo na nestabilen polo`aj na tem podro~ju. Zaradi prevelikega tveganja se investitorji trenutno Makedonije {e izogibajo. Investicije v podjetja za predelavo lesa in proizvodnjo pohi{tva so v porastu v vseh obravnavanih dr`avah. Na Hrva{-kem ta rast v zadnjih petih letih zna{a prek 25 %, v glavnem pa so to investicije v nova podjetja. Podobna ocena velja tudi za Slovenijo, kjer so v porastu predvsem investicije v nove proizvode in novo tehnologijo. To je tudi edini na~in, ~e `elijo biti slovenska lesnoindustrijska podjetja konkuren~na na tr-`i{~u Evropske unije. V Makedoniji so investicije v podjetja za predelavo lesa v zadnjih treh letih porasle za 17 %, ijaLes 58(2006) 1-2 raziskave in razvoj investicije v podjetja za proizvodnjo pohi{tva pa za kar petkrat. Pri tem gre v glavnem za investicije v objekte in opremo. Glede na podatke iz raziskave lahko sklenemo, da investicije v podjetja za predelavo lesa in proizvodnjo pohi{tva v obravnavanih dr`avah ne zadovoljujejo potreb te industrijske panoge. Konkurenca cenenih in manj kvalitetnih lesnih proizvodov in pohi{va iz vzhoda zahteva ve~ja vlaganja v proizvodnjo, s ciljem doseganja tak{nega dizajna in tak{ne kvalitete izdelkov, ki bodo prepoznavni na evropskem in svetovnem trgu. Brez investicij bodo le redka lesnoindustrijska podjetja v tem delu Evrope sposobna zdr`ati vse ve~ji pritisk trga. literatura 1. Bangs, D. H. Jr.: 1998, Kako napraviti poslovni plan. Jakubin i sin, Zagreb. 2. Cingula, M., Hunjak, T., Redjep, M.: 2004. Poslovno planiranje. RRIF, Zagreb. 3. Cingula, M.: 2001. Kako izraditi poslovni plan i investicijski elaborat. 2001. RRIF, Zagreb. 4. Drabek, J., 2001. Pittnerova, I.: Investi~ne projekty y naklady kapitalu. 2001. Mat-centrum, Zvolen. 5. Drabek, J.: 2003. Investi~ny kontroling. 2003. LSDV, Zvolen. 6. Jela~i}, D.: 2005. Investments in Croatian wood processing. Foreign investments to wood processing branche, TU Zvolen, s. 45-49. Mirko Kari`, diplomant univerzitetnega {tudija lesarstva, je eden izmed prejemnikov fakultetnih Pre{ernovih nagrad, ki jih Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani podeljuje {tudentom posameznega oddelka za odli~no znanstvenoraziskovalno delo v ~asu dodiplomskega {tudija. Nagrado je prejel za diplomsko delo z naslovom »Vpliv temperature stiskanja na proces utrjevanja fenol-formaldehidnega lepila«. V raziskavi je prou~eval utrjevanje dveh fenol-formaldehidnih lepil. Na osnovi merjenja sprememb dielektri~nih lastnosti je ugotavljal stopnjo utrjenosti lepilnega spoja med procesom stiskanja v vro~i stiskalnici pri petih razli~nih temperaturah: 120, 140, 160, 180 in 200 °C. Z LCR metrom in IDEX senzorjem je pri frekvenci 100 kHz meril kapacitivnost, tangens izgubnega kota in prevodnost v lepilnem spoju. Stopnjo utrjenosti lepila je izra~unal iz dielektri~nega faktorja izgub in iz prevodnosti. Rezultati so bili prakti~no enaki, kar nakazuje mo`nost, da bi utrjevanje lepila lahko spremljali le z merjenjem prevodnosti v lepilnem spoju. S tem je postopek ugotavljanja utrjenosti lepilnega spoja poenostavljen do take stopnje, da ga je mo~ uporabiti v praksi. Nato je na osnovi meritev in zahtevnih matemati~nih ter statisti~nih metod oblikoval model oziroma empiri~no ena~bo, ki opisuje kinetiko utrjevanja prou~evanih lepil kot funkcijo temperature stiskanja. Ugotovil je, da hitrost utrjevanja nara{~a eksponentno z nara{~anjem temperature. Lepili sta se sicer utrjevali razli~no hitro, vendar so bile razlike minimalne. Spremljal je tudi rast stri`ne trdnosti lepilnega spoja v odvisnosti od ~asa stiskanja in ugotovil, da trdnost spoja ne nara{~a linearno s stopnjo utrjenosti lepila. Rezultati njegove raziskave so neposredno uporabni pri modeliranju procesa utrjevanja lepila v industriji lesnih kompozitov in za simulacijo procesa lepljenja. Diplomsko delo je pregledno in relativno obse`no. Odlikuje ga jasno definiranje raziskovalnega problema in postavitev ciljev raziskave. Vsebuje obse`en in podroben pregled relevantne literature, s katerim avtor temeljito predstavi dosedanje raziskovalne dose`ke na podro~ju utrjevanja lepil za les. Eksperimentalno delo je natan~no opisano, uporabljene metode pa so primerno izbrane glede na prou~evani problem. Rezultati raziskave so sistemati~no predstavljeni, ugotovitve pa pojasnjene in znanstveno utemeljene. V sklepih avtor odgovori na vse zastavljene cilje in naka`e mo`nost uporabe rezultatov v industriji. Nagrajencu Mirku Kari`u, ki nadaljuje {tudij lesarstva na podiplomski stopnji, hkrati pa {iri svoje znanje in plemeniti prakti~ne izku{nje tudi z delom v industriji lepljenih nosilcev, `elim uspe{no poklicno kariero in mu iskreno ~estitam za prejeto nagrado! ijaLeS 58(2006) 1-2 raziskave in razvoj UDK: 694 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Bambus - nov izziv v arhitekturi? Bamboo - a new challenge in architecture? avtorici: Ljudmila KOPRIVEC, Martina ZBASNIK-SENEGAČNIK Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana izvleček/Abstract V de`elah, kjer bambus najbolje uspeva, so ga skozi stoletja {irokopotezno uporabljali za gradnjo. Odlikujejo ga lastnosti, kot so lahkotnost, elasti~nost, trdnost in naravni videz. Danes se »material revnih« v arhitekturi uporablja v obliki ravnih in upognjenih palic ter kot kompozitno gradivo, in sicer za pohi{tvo, talne in fasadne obloge in kot konstrukcijsko gradivo. Bambus je kot organsko gradivo biolo{ko hitro razgradljiv, ima nizko naravno odpornost in je zato dovzeten za razne {kodljive organizme. Za za{~ito pred {kodljivci in pove~anje njegove vzdr`ljivosti se uporabljajo naravne, tradicionalne in kemi~ne metode. V ~lanku so predstavljene mo`nosti uporabe bambusa v arhitekturi. For centuries utilization of bamboo for building purposes was largely spread in the areas where it thrives. Characteristics such as lightness, elasticity, strength and natural appearance of material are its preferences. In architecture today the »material of the poor« can be used in straight and in bend forms or as a composite material. Bamboo is used for furniture, floors and façades or as a construction material. Bamboo is an organic material. It has low natural resistance and low durability due to biological degradation. Therefore it is a ready food source for a variety of degrading organisms. For its protection and increased durability there are natural, traditional and chemical methods in use. In this paper the possible applications of bamboo in architecture are represented. Klju~ne besede: bambus, bambus v arhitekturi, ekolo{ko gradivo, za{~ita bambusa Key words: bamboo, bamboo in architecture, ecological material, protection of bamboo 1. UVOD Bambusovke so zelo raz{irjene zimzelene rastline z olesenelimi bilmi iz dru`ine trav (Gramineae) (Coe, 1995). Bambus ima longitudinalno rast (v primerjavi z drevesi, ki imajo radialno ali lateralno rast) in sestoji iz petih glavnih delov: korenike, korenine, olesenele travne bilke, vej in listov. Njegova posebnost je votlo, olesenelo steblo, ki je `ilavo in vlaknato. Okrepljeno je z mo~nimi pre~nimi kolenci1, ki steblo zapirajo po gostih intervalih (Kumar et al., 2005). V kolencu je notranji septum2, ki povezuje zunanje stene, krepi steblo in ga lo~uje v »oddelke«. Glavne snovi stebla so celuloza (55 %), pentosan (20 %), lignin (25 %), v manj{ih koli~inah pa smole, tanin, voski in anorganske soli. Dele` teh snovi je odvisen od vrste, pogojev rasti, starosti bambusa in predela stebla (Liese, 1986). Bambus je sicer naj{ir{i pri tleh, nato pa je premer ~ez celotno dol`ino pribli`no enak. Oskrbuje se izklju~no preko korenike in raste izjemno hitro (v idealnih pogojih lahko dolo~ena vrsta zraste v {tiriindvajsetih urah tudi do 1,2 m (Dunkelberg, 1985). Svojo maksimalno vi{ino dose`e v pri-bli`no enem letu, naslednji 2 leti do 3 let pa pridobiva jakost (ESRC, 2005). Pod idealnimi pogoji lahko na primer 1 bot.: kolence = odebeljeni del votlega stebla, iz katerega poganjajo listi 2 bot.: septum = prekat, ki lo~i dve votlini ijaLeS 58(2006) 1-2 raziskave in razvoj vrsta bambusa Guadua Angustifolia z obsegom stebla od 22 do 24 cm v treh do {tirih mesecih dose`e vi{ino do 30 m (Dunkelberg, 1985). V Evropi se je pojem bambusa prvi~ pojavil leta 552 n. {. V bambusovih palicah so menihi po svileni cesti takrat prvi~ pretihotapili iz Kitajske v Carigrad jaj~eca sviloprejke. Leta 1626 je nem{ki botanik G. E. Rumpf objavil sedem zvezkov z naslovom »Hebrarium Am-boinense«, kjer je opisal 24 vrst »cevastih dreves« in njihovo uporabo. Leta 1778 je {vedski naravoslovec C. Linné v znanost vpeljal opis bambusa, ki je temeljil na indijski besedi »mambu« ali »bam-bu«. Thomas A. Edison je leta 1880 pospe{il razvoj elektri~ne `arnice z ogle-no nitko, narejeno iz bambusovega vlakna (Dunkelberg, 1985). 1.1. Geografska opredelitev, pogoji za rast Bambus uspeva od 51° severne do 47 ° ju`ne zemljepisne {irine (Villegas, 2003). Kot avtohtona rastlina uspeva na vseh kontinentih, razen v Evropi. (Mos-taedi, 2002). Idealna nadmorska vi{ina je med 0 in 100 m, vendar nekatere vrste kot npr. Guadua Angustifolia (avtohtona vrsta Latinske Amerike) rastejo tudi od 0 do 1800 m (Project Corpei, 2005). Najvi{ja zabele`ena nadmorska vi{ina rasti so visoke pampe v ekvatorskih Andih, kjer raste tudi do 4300 m. Ve~ina najbolje uspeva v vla`nem naravnem okolju meglenih gozdov ali ni`inskih tropskih d`ungel, ~eprav nekatere vrste rastejo tudi v suhem naravnem okolju, vendar nikoli v pu{~avah (Villegas, 2003). Raste sicer v predelih, kjer nihajo padavine med 200 do 2500 mm na leto, vendar se pri zni`anju padavin pod 1000 mm na leto razvoj stebel zaustavlja. Najbolje uspeva v obmo~jih, kjer je relativna vla`nost med 75 % in 80 %. Poleg tega potrebuje bambus med 1800 do 2000 ur svetlobe na leto (od 5 do 6 ur svetlobe na dan) (Project Corpei, 2005). ijaLeS 58(2006) 1-2 Večina vrst bambusa praviloma raste pri temperaturah med 8,8 °C do 36 °C, določene vrste rastejo tudi do -10 °C (Dunkelberg, 1985). Idealni pogoji za rast so pri temperaturi od 20 °C do 30 °C. Pri nižjih temperaturah se premer in višina stebla manjšata, predvsem če pade temperatura pod 18 °C (Project Corpei, 2005). Bambus težko uspeva v Evropi, razen na redkih področjih z blago klimo (Italija, južna Francija ...) pa tudi tam je potrebno kultiviranje najbolj odporne vrste na mraz in sicer tropskega bambusa Bambus multiplex (Crouzet, 1998). Bambus ne uspeva dobro v zemlji s preveč aH premalo vode. Le vrsti Arun-dinaria gigantea in Phyllostachys hete-roclada preživita v zemlji, ki je prepojena z vodo. Pri vseh drugih vrstah bambusov morajo korenike dihati. Idealna zemlja za vzgojo bambusa je lahka in krhka, ki zadržuje vodo, je dobro drenažirana ter bogata s hranljivimi in organskimi snovmi. Predvsem pa zemlja ne sme biti slana (Crouzet, 1998). Za kultiviranje bambusa so primerni naslednji tipi zemlje: peščeno - blatna zemlja, ilovnata zemlja, ilovnato - peščena zemlja in ilovnata -blatna zemlja. Glinene zemlje niso primerne (Project Corpei, 2005). 1.2. Vrste bambusa Taksonomija uvršča bambus med vrsto Poaceae ali Gramineae (sem spadajo tudi oves, žita, trave in koruza) in podvrsto Bambusoideae. Ta se deli v dve večji skupini: travnati bambusi ali Oly-reae ter lesnati bambusi aH Bambuseae. Poznamo približno 1600 razHčnih vrst bambusa z različnimi debelinami stebla (Villegas, 2003) (Slika 1). 2. LASTNOSTI BAMBUSA Za širšo uporabo bambusa v arhitekturi so pomembne njegove lastnosti: • Naravna odpornost je zelo nizka, Slika 1. Sedem primerov izmed pribli`no 1600 vrst bambusa Vir: Marden, 1980. nižja od naravne odpornosti stavbnega lesa. Odvisna je od vrste bambusa, časa sečnje in klimatskih razmer. Bambusi vsebujejo manjšo količino smol, voskov in tanina, vendar le-ti niso dovolj toksični, da bi pripomogli k naravni odpornosti. Zaradi pomanjkanja kakršnihkoli toksičnih sestavin in velike količine škroba v svežih ali suhih palicah so bambusi idealna prehrana za različne organizme. Poleg tega bambus vsebuje v celičnem tkivu higroskopične snovi, zato potrebuje več časa za sušenje kot nekateri lesovi s podobno specifično težo (Kumar et al. 2005). • Vsebnost vlage - fizikalne in mehansko-tehnične lastnosti so pogojene z vsebnostjo vlage. Na količino vlage vplivajo vrsta bambusa, starost (količina vlage z leti upada) in čas sečnje. Bambus lahko vsebuje do 25 % vlage, odvisno od posamezne vrste bambusa in sezonskega obdobja v času njegove rasti (Dunkelberg, 1985). • Gostota - bambus ima srednjo do visoko gostoto (500 - 800 kg/m3) ter zaradi večinoma vzdolžne orientacije vlaken slabo prečno permeabilnost. Značilna je tudi EE raziskave in razvoj variabilnost gostote materiala v pre~ni smeri bambusovih palic, ki je najmanj{a v notranjosti ter nara{~a proti obodu (Stra`e, 2005). Kr~enje in raztezanje je zaradi menjavanja vsebnosti vlage prav tako kot za lesene konstrukcije tipi~na lastnost bambusa (Dunkelberg, 1985). Skr~ke in raztezke je treba upo{tevati `e v fazi na~rto-vanja. Posebej je to pomembno pri stikih, kjer so uporabljeni elementi iz drugih gradiv, ki imajo druga~ne koeficiente raztezanja (npr. jeklo, les). Manj problema-ti~en je stik z vlakni ratana ali samega bambusa. Natezna, tla~na in upogibna trdnost - vlakna bambusovih palic imajo visoko natezno in tudi tla~no trdnost. Bambusova natezna trdnost je pribli`no enaka natezni trdnosti jekla (ESRC, 2005), vi{ja od katerekoli vrste lesa in se lahko primerja z najnovej{imi high – tech vlakni (Villegas, 2003). V skrajni zunanji coni stebla potekajo paralelno z osjo stebla visoko elasti~na vlakna. Zgo{~ujejo se proti zgornjemu delu in zunanjemu robu stebla. Imajo natezno trdnost do 40 kN/cm2, v primerjavi z lesnimi vlakni, ki imajo natezno trdnost do 5 kN/cm2 ali jeklom (Je 37) 36 kN/cm2 (Villegas, 2003). Natezna trdnost se pove~u-je v starosti od 2,5 do 4 leta, optimalna pa je »zrela starost«, zato se za konstrukcijske namene uporabljajo zrele palice (ESRC, 2005). Trdnost se po vi{ini stebla spreminja. Tla~na trdnost se z vi{ino zvi{uje, medtem ko se upogibna zni`uje (Kumar et al., 2005). Tla~na trdnost nara{~a s starostjo bambusa. {estletna stebla imajo dva in pol-krat ve~jo tla~no trdnost kot eno leto staro steblo. Na tlačno trdnost vpliva tudi nadmorska višina rastišča (Ville-gas, 2003). • Vnetljivost in gorenje - rizik gorenja bambusa je večji od rizika gorenja stavbnega lesa. Bambus ima v svojem ovoju visoko koncentracijo silicijeve kisline in visoko gostoto materiala. Po DIN 4102 je klasificiran kot gorljiv, vendar težje vnetljiv material (BI). Hitrost vžiga je odvisna tudi od načina pozicije elementov -horizontalno ležeči elementi se težje vnamejo kot diagonalno ali vertikalno ležeči. Na horizontalno ležeči bambusovi palici se ogenj krožno širi do naslednjega kolenca, kjer se zaustavi. če se vmesna kolenca vnamejo in kažejo vzdolžne in prečne razpoke, se gorenje pospeši. Prečne razpoke močno zmanjšajo zmožnost prenašanja obremenitve pri gorenju (Toenges, 2004). 3. ŠKODLJIVCI BAMBUSA S povečanjem vlage v bambusovih palicah se poveča tudi nevarnost, da jih napadejo živalski ali rastlinski škodljivci. Pomemben je čas sečnje -najbolj ugoden je v hladnejših in suhih mesecih, ko so škodljivci manj aktivni. Škodljivci namreč lahko poškodujejo bambusove palice do take mere, da so popolnoma neuporabne. Pogoji za začetek biološke degradacije bambusovi palic zaradi napada škodljivcev so: • vsebnost netoksičnih substanc: celuloza, hemiceluloza in lignin so dobri viri prehranjevanja škodljivcev; • vsebnost vlage: vsebnost vlage med 40 do 80 % je idealna za rast gob; suh bambus s količino vlage približno 20 % ni primeren za rast gliv; • temperatura: za rast gliv so pogoji, kjer temperatura niha med 25 do 30 °C, idealni. Najpomembnejši škodljivci bambusa so glive, plesen, insekti, hrošči in termiti (Kumar, 2004). 4. ZAŠČITA BAMBUSA Za kvalitetno uporabo ima bambus kot gradivo organskega izvora nekaj resnih ovir - nizko odpornost proti biološki degradaciji, ni požarno varno gradivo, zaradi anatomske strukture pa ima nizko permeabilnost. Bambusove palice ne vsebujejo toksičnih substanc, kot je npr. jedrovina pri mnogih lesovih, kar izboljšuje njihovo naravno odpornost. V nasprotju z lesom bambusovo steblo sestoji iz 40 % celičnih tkiv, ki vsebujejo hranljiv škrob tudi v starejših steblih (Iiese, 2005). Za uporabo bambusa kot gradiva je potrebna ustrezna zaščita, sicer lahko bambusove palice preživijo največ dve leti (ESRC, 2005). Za zaščito bambusa so v prvi vrsti pomembni naslednji preventivni postopki: • Čas sečnje - idealen čas sečnje je v suhih in hladnejših delih leta, saj so takrat zajedavci manj aktivni. Za uporabo bambusa v gradbeništvu je najbolje, če se poseka takoj, ko poženejo mladike, saj je takrat ves škrob v novemu steblu. • Izbor palic - pravilen izbor bambusovih stebel je za trajnost konstrukcije izrednega pomena. Eno leto star bambus je svetlo smaragdne barve z listi, ki so ravno začeli odpadati. Bambus, star 2-3 leta, ima na steblu bele madeže, indikator naselitve lišajev. V starosti 5-6 let se lišaji jasno vidijo (Adams, 2004). Bambus, star do 30 dni, je primeren za prehrano, od 6 do 9 ijaLeS 58(2006) 1-2 raziskave in razvoj mesecev za izdelavo košar, od 2 do 3 let za izdelavo laminatov in plošč. Zrelost doseže med 3 in 6 leti, kar je tudi najprimernejša starost za uporabo v arhitekturi. Po 6 letih začne izgubljati čvrstost in odpornost (Dunkelberg, 1985). • Skladiščenje in sušenje - bambus ob sečnji vsebuje od 30 do 50 % vlage. S sušenjem v senci se relativna vlažnost stebla zniža za približno 15 %. Pri skladiščenju je treba zagotoviti zaščito pred soncem, dežjem in vlago, predvsem pa je potrebna dobra ventilacija med stebli (Toenges, 2004). Za vgradnjo je bambus primeren 2 - 3 mesece po sečnji. Kljub preventivnim ukrepom je potrebno bambus dodatno zaščititi, za kar se uporabljajo različne metode. 4.1. Naravna zaščita Skozi stoletja uporabe so se razvile različne tehnike in postopki, ki naj bi bambusu izboljšali sicer relativno slabo odpornost na staranje in škodljivce; to so: • Delno sušenje - posekane palice ležijo med rastočimi travnimi bilkami, dvignjene od tal približno mesec dni. Listov in vej ne odstranimo, saj nadaljujejo s svojo funkcijo in iz palic odstranjujejo škrob. Rezultat je večje zanimanje zajedavcev za liste in veje kot za steblo. Seveda pa taki ukrepi niso zadovoljivi za zaščito pred vsemi zajedavci in glivami. • Dimljenje -če se bambusove palice dalj časa dimijo, postanejo za insekte neprijetnega okusa in bambus zavračajo (Dunkelberg, 1985). Palice se dimijo pri temperaturi od 50 do 60 °C od 15 do 30 dni, dokler se vlaga v palicah ne zmanjša za približno 12 %. Z dimljenjem povečujemo odpornost proti gobam in hroščem (Liese, 2005). Stebla morajo biti perforirana. Slaba stran te metode je, da imajo stebla po obdelavi zelo neprijeten vonj (Toenges, 2004). Metoda so izpopolnili na Japonskem. • Segrevanje - metoda, s katero palice segrevajo v sušilni peči pri 150 °C (ESRC, 2005). Med postopkom ne smejo popokati, ker bi bil material na teh točkah izjemno občutljiv (Dunkelberg, 1985). Segrevanje pri 200 °C bi sicer povečalo odpornost materiala proti napadom nekaterih vrst gob, vendar bi se mehanske lastnosti zelo poslabšale (Liese, 2005). Metoda se uporablja v Mjanmaru ( do leta 1989 Burmi) in na Tajskem (ESRC, 2005). • Potapljanje v vodi - sveže posekane bambusove palice potopijo v vodo za 4 - 12 mesecev, da se iz palic izločijo snovi, kot so škrob, sladkor in druge v vodi topne substance, s katerimi se prehranjujejo hrošči (ESRC, 2005). Slana voda ni primerna. Res je sicer, da bi bila boljša zaščita proti nekaterim vrstam insektov, ker jih kristali soli, ki po sušenju ostanejo v bambusovem tkivu, odbijajo, vendar bi postal bambus tudi bolj higroskopičen in tako bolj nagnjen h gnitju. Privabljal pa bi tudi druge nevarne organizme, ki se pogosto razvijajo v slani vodi (Dunkelberg, 1985). • Impregnacijski premazi -uporabljajo se redke apnene malte - kalcijev hidroksid Ca(OH)2 ter borax, kreozot ipd. (Dunkelberg, 1985). 4.2. Kemična zaščita Bambus ima v nasprotju s stavbnim lesom nizko permeabilnost, saj nima radialno usmerjenih cev~ic, zato lahko material absorbira teko~ino le preko aksialnih kapilar (lasnic) (Dunkelberg, 1985). Kemi~ni premazi ali impregnacijske teko~ine pa so efektivna sredstva za za{~ito pred termiti, hro{~i, gnitjem, trohnenjem. Kot kemi~na za{~itna sredstva se uporabljajo kerosin, dizel in laki ter emulzije, ki vsebujejo nafta-lene. Ta sredstva pogosto vsebujejo insekticide DDT, lindan, PCP, dieldrin (Dunkelberg, 1985) in so zato s prihodom nove, ekolo{ko osve{~ene dobe v razvitem svetu prepovedana, v nerazvitih de`elah pa se ponekod {e vedno uporabljajo (Zba{nik-Senega~-nik, 2004). Kemi~na sredstva se v bambus vna{ajo na razli~ne na~ine – s potapljanjem, namakanjem, razpr{evanjem, nadome-{~anjem rastlinskega soka, obdelavo palic pod tlakom ipd. (Liese, 1986). Kemi~ne metode za{~ite bambusa so praviloma dra`je od tradicionalnih metod (Toenges, 2004). 4.3. Protipo`arna za{~ita Mo`ne so razli~ne metode za{~ite pred po`arom – od tradicionalnih metod do naravne za{~ite z boraksom in borovo kislino ter kemi~nimi substancami. Bambusove palice se lahko tudi napolnijo z vodo. Tako zunanja plast bambusa dose`e temperaturo tudi do 400 °C, medtem ko znotraj cevi voda vre (Toenges, 2004). Sicer pri gorenju nastanejo vzdol`ne in pre~ne razpoke. Te se, potem ko voda popolnoma izhlapi, raz{irijo po celotni debelini, nato opna razpoka in palica polno zagori (Dunkelberg, 1985). Z vodo napolnjene palice imajo sicer bolj{o po`arno odpornost, vpra{ljiva pa je trajnost materiala, saj je izpostavljen vlagi, s tem pa tudi propadanju in napadu {kod-ljivcev. Dodatna, u~inkovita za{~ita bambusa je obloga iz malte (Kumar et al., 2005). ijaLeS 58(2006) 1-2 raziskave in razvoj 4.4. Konstrukcijska zaščita Podobno kot pri lesu ima tudi pri grad-nji z bambusom pomembno vlogo konstrukcijska zaščita. Bambusovo gradivo na ta način zavarujemo pred vdorom vlage, s tem pa podaljšamo življenjsko dobo palic. Zaščita s konstrukcijo je garancija za obstojnost tega materiala, o čemer pričajo nekateri objekti v mestu Manizales (Kolumbija), kjer življenjska doba objektov, grajenih iz bambusa, presega več kot sto let (Toenges, 2004). 5. UPORABA BAMBUSA V ARHITEKTURI Bambus je v deželah, kjer je avtohtona rastlina, pogosto edini material, ki lahko zadovolji potrebo po gradivu za bivališča (Liese, 1986). V arhitekturi ga odlikujejo lastnosti, kot so lahkotnost, elastičnost, trdnost in estetski videz. Zaradi relativno kratke življenjske dobe stavb, nizke stopnje požarne odpornosti ter negativnega statusnega simbola (bambus kot konstrukcijsko gradivo pogosto pomeni simbol revščine) pa se v primer-javi z drugimi gradivi manj uporablja. Kljub temu pričakujemo, da bo kot gradivo doživel ponoven preporod, predvsem zaradi izvrstnih statičnih lastnosti. Ekološka miselnost je med arhitekti vzbudila težnjo po zamenjavi sodobnih, okolju in človeku neprijaznih gradiv, z naravnimi. Eden takih gradiv je tudi bambus, ki se je v razvitem svetu do sedaj pojavljal predvsem v obliki pohištva. Kljub temu so mu arhitekti našli mesto tudi med konstrukcijskimi gradivi. Analiza primerov njegove uporabe v arhitek-turi kaže na naslednja področja uporabe (Dunkelberg, 1985): • uporaba tradicionalnih tehnologij gradnje v novih arhitekturnih rešitvah, • iskanje novih struktur in oblik s tehnologijo, EE • testiranje bambusa za uporabo v proizvodnji različnih kompozitov. Bambus je kot gradivo v arhitekturi uporaben v naravnem elementarnem stanju v obliki ravnih in upognjenih palic, kot surovina pa rabi tudi kot sestavni del v proizvodnji kompozitnih gradiv. • Naravni bambus - za gradnjo so primerne ravne bambusove palice, zaradi dobrih elastičnih lastnosti pa jih je mogoče tudi upogibati. Palice manjšega premera enostavno ročno upogibamo in med seboj povežemo, da obdržijo obliko. Za trše palice z večjim premerom obstajata dve metodi upogibanja. Pri metodi hladnega upogibanja palice upogibamo še sveže ter v tem položaju tudi posušimo, da zadržijo obliko. Z metodo toplega upogibanja palice segrevamo pri 150 °C. Po ohladitvi palica zadrži upognjeno obliko. Pri gradnji z bambusovimi palicami je zelo pomembno njihovo medsebojno stikovanje, kar daje arhitekturi svojstven karakter. Med seboj se palice lahko povezujejo na tradicionalen način z gradivi organskega izvora (ratan, bambusove vrvi...) (slika 2), v sodobni izvedbi detajlov pa je povezava možna v kombinaciji z različnimi materiali -nerjavečim jeklom, bakrom ... (slika 3). Pogosto se na mestu stika detajlne vezi ojačijo z injiciranjem malte ali betona v votle predele palice. Z gojenjem bambusa v kalupih lahko dobimo palice kvadratnega prereza, kar nudi boljše možnosti za stikovanje (slika 4). • Kompoziti iz bambusa - bambus kot surovina skupaj z drugimi sestavinami rabi za proizvodnjo kompozitov: za furnirje, panelne kombinirane plošče, vezane plošče (Zijlstra, 2005), kosi po dolžini rezanega stebla pa za lepljene nosilce ipd. Za kompozitna gradiva se uporablja le zunanji, trši del bambusovega stebla, notranji, mehkejši del, pa odstranimo (Toegens, 2004) (slika 5). Bambus in bambusova kompozitna gradiva imajo širok spekter uporabe, saj so primerni za: a) pohištvo - večinoma se uporabljajo ravne in upognjene palice bambusa (stoli, mize, omare, police, vitrine, senčila...); b) talne in stenske obloge - kompoziti iz bambusa so primerni za izdelavo talnih oblog - masivni in panelni parket, laminatni pod... (bambus je dvakrat trši od rdečega hrasta - primerjava trdote po Brinellovi lestvici: rdeči hrast = 3,3 / bambus = 4,7); zaradi svojega naravnega, prijetnega videza so visoko kvalitetni industrializirani izdelki iz bambusa zaželeni tako v stanovanjskih kot javnih objektih; c) fasadne obloge - ravne bambusove palice so zanimiva fasadna obloga (slika 6); d) konstrukcijsko gradivo za izvedbo različnih objektov: • enostavni objekti, kot so zatočišča, šotorske konstrukcije, paviljoni, odprte garaže aH nadstreški; • premični objekti , npr. razstavni paviljoni, ki jih je mogoče prestavljati (slika 7); • eksperimentalni objekti, na katerih se bambus in tehnologije gradnje z njim analizirajo in testirajo; na podlagi ugotovitev bodo pri Mednarodni organizaciji za standarde sprejeti ustrezni ISO standardi, npr. paviljon v Leipzigu 1986 (Dunkelberg, 1985), bambusov stolp v Berlinu 2004 (Krone et al., 2005), paviljon v Vergiate 2003 ...); ijaLeS 58(2006) 1-2 raziskave in razvoj Slika 2. Detajl tradicionalne vezave dveh bambusovih palic. Vir: Dunkelberg, 1985. Slika 3. Stiki z nerjave~im jeklom omogo~ajo nove mo`nosti izvedbe bambusovih konstrukcij. Vir: Big Bamboo Trading Co., 2004. Slika 4. Umetno preoblikovanje profila palice z gojenjem v {katlastih kalupih. Vir: Dunkelberg, 1985. Slika 5. Panelne plo{~e so primerne za pohi{tvo, obloge in druge proizvode, kjer `elimo poudariti naravni videz bambusa. Foto: L. Koprivec. Slika 6. Parkirna hi{a v Leipzigu, 2005, arh. HPP Architekten. Projekt je prejel arhitekturno nagrado mesta Leipzig za leto 2005. Vertikalno - v smeri vlaken postavljene bambusove palice omogo~ajo hiter odtok vode. Vir: Kump, 2005. Slika 7. Paviljon, Expo 2000, Hannover, arh. Simon Velez. Leta 1999 je bil za V. svetovni kongres emisij v mestu Manizales v Kolumbiji zgrajen paviljon, ki je bil na pobudo {vicarske nepro-fitne fundacije ZERI (Zero Emissions Research Initiative) razstavljen na Expo 2000 v Hannovru. Po kon~ani razstavi je postavljen nazaj v mesto Ma-nizales. Vir: Dethier, 2002. 5*:w fj ■ Illl.t , ::£M Slika 8. Stanovanjsko naselje, Manizales, Colombia, arh. Arcilo Lozada. Naselje, v celoti zgrajeno iz lokalnega gradiva – bambusa - ima socialno in kulturolo{ko vrednost. Vir: Minke, 1983. Slika 9. Center Naiju in otro{ki vrtec, 1996, Fukuka, Japonska, arh. Shoei Yoh. Bambus v obliki slepega opa`a, na katerega je bila vlita betonska plo{~a. Vir: Yoh, 1997. Slika 10. Bambus kot konstrukcijsko gradivo {ole, Luong Son, Vietnam, arh. Theskyisbeautiful Architecture. Vir: Anon., 2004. ijaLeS 58(2006) 1-2 raziskave in razvoj • stanovanjski objekti - porast prebivalstva zahteva vedno ve~jo potrebo po novih bivali{~ih; obmo~ja, kjer bambus uspeva, so tudi najvi{je ocenjena po stopnji, kljub temu pa v primerjavi z drugimi konstrukcijskimi gradivi ostaja v senci; tak{no mi{ljenje sku{ajo izpodriniti realizirani projekti individualnih hi{, kjer je bambus kvaliteten dejavnik bivalnega ugodja (slika 8); • dru`beni objekti - {ole, vrtci, dru`beni centri, sakralni objekti, industrijski objekti ipd. (sliki 9, 10); • mostovi; • sekundarne konstrukcije -gradbeni odri (slika 11). 6. SKLEP Bambus je vsestransko, obnovljivo in trajnostno gradivo z izjemno hitro rastjo in z majhno vgradno energijo. Nekatere njegove lastnosti se lahko primerjajo z jeklom in najsodobnej{imi heigh - tech vlakni, hkrati pa ga odlikuje majhna te`a. Vendar je naravna odpornost bambusa manj{a kot pri stavbnem lesu. Za zagotovitev varnosti je potrebna primerna za{~ita gradiva. Tudi rizik po`ara pri gradnji z bambusom je ve~ji kot pri gradnji s stavbnim lesom. Kultiviranje bambusa v predelih Evrope z milej{o klimo ni izjema, vendar se ve~inoma uporablja za biomaso, saj pogoji za razvoj bambusovih stebel niso idealni za rast kvalitetnega gradiva. Kljub temu pa se v Evropi kot uvo`ena surovina uporablja tudi za razne kompozite, do nedavnega redkeje kot konstrukcijsko gradivo, kar pa se po~asi spreminja. Zanimanje za bambus kot konstrukcijsko gradivo je v Evropi vzpodbudil projekt paviljona arhitekta Simona Veleza, razstavljenega na EXPO 2000. Nedavno zgrajeni objekt parkirne hi{e ZOO v Leipzigu pa dokazuje mo`nost uporabe bambusa tudi za fasadne obloge. Bambus je torej tradicionalno gradivo, ki tudi na evropskih tleh pomeni izziv v sodobni arhitekturi. literatura 1. Adams, C.: Bamboo Architecture and Construction with Oscar Hidalgo. http://www.networkearth.org/ naturalbuilding/bamboo.html , 06.2004. 2. Anon. Bamboo lessons: Bamboo is rarely used structurally; this school teaches universal lessons. The architectural review, 12 (2004). 3. ISO International Standard. Bamboo Structural Design. http://www.bwk.tue.nl/bko/research/Bamboo/ ISO%20N313%2022156.doc , 11. 2005. 4. Anon. Bamboo – a material with a future, Ingineering with rods. md, international magazine of design, 3 (2002). 5. Kump, J.: Parkhaus am Zoo Leipzig: Von Bambus umhüllt. Industrie Bau, 51 (2005). 6. Austin, R., Levy, K.: Bamboo. New York, John Weatherhill, 1972. 7. Big Bamboo Trading Co.: Bamboo architectural system, Guadua tech – bamboo structures. http:// www.koolbamboo.com, 12. 2004. 8. Blanco, M., A.: Sembrar Bambú para cosechar casas. http://www.analitica.com/especiales/bambu/images/ bambu01.jpg , 12. 2005. 9. Coe, M.: Oxfordova enciklopedija `ive narave, Ljubljana, DZS, 1995. 10. Crouzet., Y.: Bamboos. Köln, Benedikt Taschen Verlag GmbH, 1998. 11. Dethier, J.: Le bambou selon Simon Velez. Techniques et architecture, 458 (2002). 12. Dunkelberg, K.: Bambus – Bamboo. Stuttgart, Karl Krämer Verlag, 1985. 13. Engineering Structures Research Centre, City University, London. Building materials. http://www.staff.city.ac.uk/ earthquakes/Bamboo , 09. 2005. 14. IV International Bamboo Congress 1995: Bamboo, people and the environment. http://www.inbar.int/ publication/txt/INBAR_PR_05_1.htm , 10 . 2005. 15. Krone, M., Untergutsch, A., Brandenburger, D.: Der Bambusturm auf dem Schlossplatz in Berlin. Bauingenieur; 80, (2005). 16. Kumar, S. et al.: Bamboo preservation techniques : a review. Indian Council of Forestry Research, Education, INBAR and ICFRE, 1994. http://www.inbar.int/publication/txt/INBAR_Technical_Report_No03.htm , 09. 2005. 1 7 . Kumar, S.: Preservative Treatment and Protection of Bamboo, http://www.world-bamboo.org/archives.htm, 12. 2004 18. Ku{ar, D.; Varnost v arhitekturi neko~ in danes. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 2000. 19. Liese, W.: Characterization and utilisation of bamboo. In: 18th IUFRO World Congress, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za agronomijo, 1986. 20. Liese, W.: Preservation of Bamboo in Service. http://www.emissionizero.net/W._Liese_-_Protection_of_Bamboo_in_Service.pdf , 09. 2005. 21. Lo, Y. T., Cui, H. Z., Leung H. C.; The effect of fibre density on strenght capacity of bamboo. http:// www.sciencedirect.com , 03. 2004. 22. Lynne, E., Adams, C.: Alternative Construction, Contemporary Natural Building Methods. New York, John Wiley & Sons, 2000. 23. Marden, L.: The distribution of bamboo; Bamboo, the Giant Grass. National Geographic, 4 (1980). 24. Minke, G.: Construire en bambou. Techniques et architecture, 345 (1983). 25. Mostaedi, A.: Sustainable architecture: Low tech houses. Barcelona, Carles Broto i Comerma, 2002. 26. Project Corpei - CBI. Bamboo (Guadua Angustifolia) Giant American Bamboo Product’s Profile. http:// www.sica.gov.ec/agronegocios/productos%20para%20invertir/CORPEI/bambu.pdf , 09. 2005 27. Stra`e, A.: Su{enje bambusa. http://www.gzs.si/ForumSporocila.asp?IDForum=9&ID=78&IDpm=-1 , 11 .2005. 28. The New Encyclopaedia Britannica, Volume 1. Chicago, Encyclopaedia Britannica, Inc., 1992. 29. Toenges, C.: Construction with bamboo. http://www.conbam.info , 06. 2004. 30. Villegas, M.: New Bamboo, Architecture and design. Colombia, Villegas editores, 2003. 31. Yoh, S.: Shoei Yoh: In response to natural phenomena. Italia, L’Arca Edizioni, 1997. 32. Zba{nik-Senega~nik, M., Kresal, J.: Glosar gradiv. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 2001. 33. Zba{nik-Senega~nik, M.: Tradicionalna za{~ita lesa na fasadi. Les / Wood, 56 (2004). 34. Zijlstra, E.: Material Skills. Rotterdam, Materia, 2005. ijaLeS 58(2006) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva IZ DELA ZDRU@ENJA Ljubljanski pohi{tveni sejem 2005, 8. november - 13. november 2005 na BF-Oddelku za lesarstvo Ljubljana • Predstavitev programa • Pripombe članov upravnega odbora iz vsebine • sekretar GZS-Združenja lesarstva, g. Bojan Pogorevc, je vodil razgovore o organizaciji Ljubljanskega pohištvenega sejma (LPS) na Gospodarskem razstavišču z g. Kavčičem - projektnim vodjem Ljubljanskega pohištvenega sejma (LPS); • aktivna udeležba združenja na novinarski konferenci na sejmu LPS 2005 s predstavitvijo promocijskega materiala združenja Razvojni izzivi slovenske lesne in pohištvene industrije; • sestanek Komisije za ocenjevanje eksponatov na LPS 2005; komisija je dogovorila način dela pri oceni eksponatov na sejmu; • aktivna udeležba na otvoritvi sejma Pohištvo 2005: • organizacija in izvedba predsedstva UO združenja - glede nadaljevanja pogajanj s sindikatom SINLES; • aktivna udeležba na obsejemski prireditvi -1, delavnica SLTP; • aktivna udeležba na obsejemski prireditvi - delavnica in talk show industrijsko oblikovanje v lesni panogi. 14. seja Upravnega odbora GZS-Zdru`enja lesarstva, 12. december 2005, v Velenju Dnevni red: 1. Sprejem zapisnika 12. seje in 13. korespondenčne seje UO GZS-Združenja lesarstva 2. Imenovanje delovnih teles UO Združenja lesarstva 3. Program univerzitetnega študija 4. Poro~ilo o delu GZS-Zdru`enja lesarstva 2005 in Program dela na GZS-Zdru`enja lesarstva za leto 2006 5. Promocija na Gospodarskem razstavi{~u a) Poro~ilo Pohi{tveni sejem 2005 b) Sejem DOM 2006 6. Razno: a) Poro~ilo z generalne skup{~ine CEI Bois v Rigi z dne 6.11.2005 b) Slovenska lesarska tehnolo{ka platforma c) Poslovanje lesne industrije v I. polletju 2005 Sklepi: 1. Zapisnik 12. seje in 13. korespon-den~ne seje UO GZS–Zdru`enja lesarstva se soglasno sprejmeta. 2. UO GZS–Zdru`enje lesarstva potrjuje predlagano imenovanje delovnih teles GZS–Zdru`enja lesarstva, razen pogajalske skupine za prenovo KPL. 3. Imenovanje pogajalske skupine za prenovo KPL se prestavi na naslednjo sejo UO GZS-Zdru`e-nja lesarstva, do katere se pripravi tudi predlog za pove~anje ~lanov te skupine. 4. S pogajanji za prenovo KPL se po~aka do imenovanja pogajalske skupine, ko bodo verjetno dore~ene aktivnosti, ki jih vidi vlada na podro~ju reform. 5. UO GZS-Zdru`enje lesarstva daje k prenovi programov pozitivno mnenje s priporo~ilom, da se med izbirne predmete uvrstijo tudi tuji jeziki in organizacijsko prakti~na znanja. Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs.si/lesarstvo Informacije {t. 1/ 2006 ISSN 1581-7717 januar-februar 2006 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU`ENJA SLOVENSKA LESNA TEHNOLO{KA PLATFORMA (SLTP) RAZVOJNI IZZIVI SLOVENSKE LESNE IN POHI{TVENE INDUSTRIJE LISTA DOKUMENTOV CEI-BOIS 2005 Informacije pripravil: Bojan Pogorevc, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva Odgovorni urednik: Bojan Pogorevc, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva ijaLeS 58(2006) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva 6. UO GZS-Združenje lesarstva sprejema Poročilo o delu GZS-Združenja lesarstva v letu 2005. 7. Program dela GZS-Združenja lesarstva za leto 2006 se načelno sprejme, pri čemer je potrebno: • Posamezne aktivnosti, ki so nujen za realizacijo, je potrebno opredeliti kot projektne naloge podprte s finančnim načrtom in zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev. • Program dela bo potrebno sproti usklajevati glede na spremembo organizacijske strukture GZS. 8. UO GZS-Združenja lesarstva sprejema zaključno poročilo 16. Ljubljanskega pohištvenega sejma. 9. V letu 2006 je potrebno poskrbeti za večjo medijsko promocijo pohištvenega sejma in višji nivo tehnološke predstavitve. 10. Za naslednjo sejo UO GZS-Združenje lesarstva pripravi dr. Marko Petrič odgovore na vprašanja v zvezi s položajem panoge, konkurenčnosti in zakonskih zahtev glede na okoljevarstvene direktive in se predstavi Katedra BF-Oddelka za lesarstvo s tega področja. 11. Na eno od prihodnjih sej UO GZS-Združenje lesarstva se povabi predstavnika Ministrstva za okolje in prostor - g. Radovana Tavzesa. Delovna telesa GZS-Zdru`enja lesarstva v mandatnem obdobju 2005-2007 D Komisija za izobraževanje: 1. Bojan Rojs, MARLES Maribor, predsednik 2. Franc Jagodic, BOHOR Šentjur___________ 3. Eva Kusič, BREST Cerknica_______________ 4. Jože Perko, KU Logatec_________________ 5. Anton Koncilja, LIP Bled 6. Marko Mokorel, LIP Radomlje 7. Marjana Pikelj Mlinari~, SVEA Zagorje Komisija za varstvo okolja: 1. Damjan Burger, TOM Mokronog, predsednik 2. prof. dr. Marko Petri~, BF-Oddelek za lesarstvo 3. @arko Leki~, Gorenje NO Velenje 4. Peter Ko{ir, JELOVICA [kofja Loka 5. Matijana Slabe-Marin~, KLI Logatec 6. Fani Polanc, LIPA Ajdov{~ina 7. Jo`e Priker`nik, LESNA TIP Oti{ki vrh 8. Alojz Kobe, LESNINA In`eniring, Ljubljana Komisija za standardizacijo in certificiranje: 1. Jelena Srp~i~, Zavod za gradbeni{tvo Slovenije, predsednica 2. Mirijana Bra~i~, Marles Hi{e, Maribor 3. Slavko Rudolf, BF-Oddelek za lesarstvo, Ljubljana 4. Bernard Likar, Lesarski grozd, Pivka Komisija za ocenjevanje eksponatov na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu: 1. Ladislav Ercegovi~, univ. dipl. ing. arh., Gornji trg 22, Ljubljana, predsednik 2. Rajko Magdalenc, LESNINA, Ljubljana 3. Slavko Ko`elj, Peri~eva 17, Ljubljana 4. doc. dr. Jasna Hrovatin, BF-Oddelek za lesarstvo Ljubljana 5. Ljubo Pezdirc, Quadrat design, d.o.o., Industrijsko in grafi~no oblikovanje, Ljubljana, Petkov{kovo nabre`je 29 Komisija za ocenjevanje eksponatov na sejmu DOM Ljubljana: 1. Friderik Knez, Zavod za gradbeni{tvo Slovenije, predsednik 2. Karmen Burger, BELINKA-Belles, Zasavska 95, 1001 Ljubljana 3. Manja Kitek-Kuzman, univ. dipl. ing. arh., BF-Odd. za lesarstvo, Lj. 4. Ivan [kodnik, univ. dipl. ing. les., Poklicna gostinska in lesarska {ola Slovenj Gradec 5. Ana Kra{ovec, Slovenski in{titut za standardizacijo-SIST, {martinska 140, 1000 Ljubljana Sekcija proizvajalcev stavbnega pohi{tva: 1. Alojz Burja, LIP Bled, vodja 2. Alen Tiblja{, ALUKOMEN OPREMA, d.d., Komen 3. Ferdinand Brinjovec, GLIN @agarstvo, Nazarje 4. mag. Andrej Mate, INLES Ribnica 5. mag. Nada Slovnik, JELOVICA [kofja Loka 6. Danijela Rus, KLI Logatec 7. Branko Pe~ek, KOVINOTEHNA Lo` 8. _______________ , LIKO Vrhnika 9. Beno Kotnik, LESNA TP Pame~e 10. Neja Rupnik, M SORA @iri 11. Slavko Cimerman, MARLES Hi{e Maribor 12. Nata{a Kova~i~, MIK Celje Sekcija proizvajalcev gotovih hi{: 1. Iztok Ribnikar, JELOVICA [kofja Loka, vodja 2. Andrej Pulko, KAGER HI[A Ptuj 3. Gorazd {mid, MARLES HI[E Limbu{ 4. Boris Cimperman, BIVA HI[E Gomilsko 5. Ferdinand Kolar, CIPRO[ Lobnica 6. Miroslav Premrov, Fakulteta za gradbeni{tvo Maribor 7. Janez Rihter, RIHTER, Ljubno ob Savinji 8. Janez Pucelj, RIKO HI[E, Ljubljana 9. Samo Kri`aj, SIKA, Trzin 10. Bruno Zagode, SMREKA Gornji Grad 11. Franjo Udov~, TRIANGLE, Celje Sekcija proizvajalcev palet: 1. Rado{ Sluga, JAVOR IPP Pivka, vodja 2. Toni Bor{tnak, GLIN IPP Nazarje 3. Bojan Kav~i~, INDE – SALONIT Anhovo 4. Boris Oberstar, Lesna galanterija Ribnica 5. Andrej Stopar, Lesnina EMMI Slovenska Bistrica 6. Jo`e Kolman, LEVAS Kr{ko, Podj. za zaposlovanje invalidov 7. Ivan Kerec, Operativni biro, Borovnjakova 26, Murska Sobota 8. Ignacij Kregar, SVEA Zagorje 9. Franc Tu{ek, TUPAL, Izd. EUR palet in dr. les. palet, Selca Pogajalska skupina za prenovo KPL: Imenovanje pogajalske skupine za prenovo KPL se prestavi na naslednjo sejo UO GZS-Zdru`enja lesarstva. Uredni{ki svet za L-portal: 1. Ester Fidel, JAVOR, d.d., Pivka, vodja odbora 2. Zvone Frelih, ALPLES @elezniki 3. prof. dr. Sergej Medved, BF-Oddelek za lesarstvo, Ljubljana 4. Janu{a Verdev, GORENJE Notranja oprema Velenje 5. Branka Murn, GZS-INFOLINK Ljubljana 6. Gorazd Plevnik, JELOVICA [kofja Loka 7. Bernard Likar, Lesarski grozd, Pivka 8. Mateja Grabnar, NOVOLES Stra`a ijaLeS 58(2006) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva 8. sestanek Sekcije proizvajalcev monta`nih hi{, 20. januar 2006, na GZS Dnevni red: 1. Pregled dela v letu 2005 2. Plan za leto 2006 3. Posvet sekcije proizvajalcev monta`nih hi{ 2006 4. Razno. Sklepi: 1. Sprejme se poro~ilo o aktivnostih in delu sekcije v letu 2005. 2. Skli~e se posvet - okrogla miza na temo kako pogodbeno in v praksi za{~ititi interese izvajalcev, pri reklamacijskih in drugih zahtevkih, ki so vezani na zadr`evanje pla~il ali rezultirajo celo v nepla~ilu dobavljenih objektov in storitev. 3. Sprejme se plan za leto 2006 s predlaganimi dopolnitvami. 4. Proizvajalcem se po{lje v izpolnitev anketa o proizvodnji in gradnji monta`nih hi{ v letu 2005. Spletna stran sekcije se dopolni s ~lani in linki na njihove spletne strani. 5. ^lani razmislijo o vstopnih pogojih in do naslednje seje pripravijo pisne predloge. 6. Za vodjo promocijskih aktivnosti sekcije, kamor spada tudi organizacija posveta, je zadol`en g. Bruno Zagode iz Smreke Gornji Grad. Pri organizaciji in pripravi posveta bo sodelovala tudi ga Sanja Pirc, Zveza lesarjev Slovenije in ~lani sekcije. 7. ^lani sekcije sogla{ajo s predlaganimi izven-sejemskimi aktivnostmi. 8. ^lani sekcije so mnenja, da razstavljavci na sejmu DOM niso tudi ~lani v Komisiji za ocenje- vanje eksponatov na sejmu DOM. 9. Gospodarsko razstavišče, d.o.o. Ljubljana naj omogoči vsaj po eno parkirno mesto za razstavljavce v bližini sejma in zagotovi, da bi bile predstavljene možnosti parkiranja v parkirnih hišah in parkiriščih okoli sejma ter organiziran avtobus s krožnimi vožnjami. 10. Vabila za naslednje sestanke sekcije morajo biti poslana vsaj štirinajst dni pred sklicem in opremljena z gradivom. Posvet sekcije proizvajalcev monta`nih hi{, v ~etrtek, 9. marca 2006, v okviru sejma DOM Ljubljana Ime posveta: 6. strokovni posvet o monta`ni gradnji Čas: predvidoma 9. marca 2006 Vodilna tema posveta: Pasivne montažne hiše Prispevki na posvetu: 1. Energetska izkaznica 2. Prenos direktive EU o energetski učinkovitosti stavb 3. Pasivna hiša Okvirni program obsejemskih aktivnosti: • v tednu pred sejmom bo 1. marca. 2006 v Vinoteki GR novinarska konferenca; • 7. marec 2006: otvoritev sejma DOM in v nadaljevanju predvidoma okrogla miza v organizaciji GZS-Združenje lesarstva; na temo.... • 8. marec 2006 predvidoma delavnica SLTP • 9. marec 2006: predvidoma posvet sekcije proizvajalcev montažnih hiš • 10. marec 2006: aktivnosti DIT-a. Izobra`evanje • sodelovanje na sestanku združenja ravnateljev srednjih šol; • združenje je podprlo formiranje medpodjetniškega centra na Srednji Gozdarski in lesarski šoli Postojna; • GZS-Združenje lesarstva je podalo mnenje k predlogu študijskih izobraževalnih programov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani; • evropskemu združenju CEI-Bois smo poslali izpolnjen vprašalnik z naslovom »EU Surveyuaction, Training and Skills in and around the Wood Sector; • sodelovanje v raziskavi o izobraževalnih programih in poklicih Fakultete za družbene vede -Univerze v Ljubljani - v sodelovanju s časopisno hišo Delo. L- portal • predstavitev L-portala v času Ljubljanskega pohištvenega sejma; • izvedli smo srečanje Uredniškega odbora z dobavitelji vsebin L-portala včasu Ljubljanskega pohištvenega sejma; Pano`na kolektivna pogodba • organizacija in izvedba sestanka s sindikatom SINLES; • sestanek s predstavniki sindikata SINLES, kjer smo določili okvirne teme nadaljnjega pogajanja in določili termin nadaljnjih pogajanj; • usklajevalni sestanek s sindikatom SINLES, kjer smo definirali potek nadaljnjega usklajevanja tako vsebinsko kot terminsko; • nadaljevanje 15. kroga pogajanj o novi KPL s sindikatom SINLES glede PKP • usklajevalni sestanek s sindikatom ijaLeS 58(2006) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva SINLES - nadaljevanje usklajevanja neusklajenih členov sestanki ožje skupine za usklajevanje o nadaljevanju pogajanj o novi KP lesarstva: 16. december 2005, 4., 25. in 26. januar 2006, l.,6. in 13. februar 2006; med člani GZS-Združenja lesarstva smo izvedli anketo glede povračila stroškov za prehrano med delom; nadaljnje usklajevanje s sindikatom SINLES glede PKP v sodelovanju s ZDS; udeležba na delavnici Združenja delodajalcev Slovenije glede predlaganih gospodarskih reform. Promocija panoge izdelan je bil izvleček strokovnega gradiva, ki je bilo posredovano na Ministrstvo za gospodarstvo kot podlaga nadaljevanju razgovorov na Ministrstvu za gospodarstvo -Razvojni izzivi slovenske lesne in pohištvene industrije - in tudi posredovano na Ministrstvo za gospodarstvo z dogovorjenim terminom za nadaljnje razgovore; • posredovana je bila izjava g. Bojana Pogorevca, sekretarja združenja lesarstva, za radio Alfa glede 14. seje UO GZS-Združenja lesarstva; • sodelovanje na uredniškem odboru revije LES, kjer smo se dogovorili za aktivno sodelovanje pri pripravi vsebin člankov v reviji LES; • strokovni članek v reviji Les (Slovenska lesna tehnološka platforma in tehnološki preboj, december 2005), Glas gospodarstva (Razvojni izzivi slovenske lesne in pohištvene industrije, februar 2005), Finance (Grozdi in Tehnološke platforme, 16.1.2006). • aktivna udeležba - predstavitev lesne industrije v evropskem parlamentu v Bruslju (7. do 8. februar 2006) - »TACKLE CLIMATE CHANGES: USE WOOD« • osebna srečanja z evropskimi poslanci v Bruslju in predstavitev dejavnosti združenja, SLTP in primerjalnih prednosti panoge; • aktivna udeležba na skupščini EPF v Bruslju (8. februar 2006); • izdaja Knjige argumentov z naslovom Tackle Climate Change: Use Wood (CEI-Bois), prevod v slovenščino; Slovenska lesna tehnološka platforma (SLTP) • koordinativen sestanek s vodstvom Tehnološke platforme(TP) na GZS (ga. Mešl in g. Burger) in SLTP (dr. Pohleven) - glede nadaljnjega dela in medsebojnega sodelovanja na področju TP; • na BF oddelek za lesarstvo -koordinacijski odbor SLTP -definiranje nadaljnjih aktivnosti in sodelovanje s GZS; • razgovori s ga. Matičič direktorico DESIGN INŠTITUTA in njenim sodelavcem o sodelovanju na področju oblikovanja z našo panogo; • prva delavnica SLPT s področja lesarstva, kjer smo opredelili nadaljnje vsebine TP; • aktivno sodelovanje na drugi Strateški razvojni konferenci Tehnološke platforme (Raziskave in razvoj po meri industrije) VPRAŠALNIK ZA ZBIRANJE PREDLOGOV SLTP 15. december 2005 - 15. februar 2006: zbiranje predlogov projektov SLTP. Vprašalnik za zbiranje predlogov vam je dosegljiv na spletni strani SLTP. Sodelovanje z Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) Obveščamo vas o aktualnih aktivnostih, ki jih izvajamo v združenju in se navezujejo na odredbe, ki so bile sprejete na MOP: 1. Vezano na odredbo o dimenzijah notranjih vrat v stavbah (omejitev v odredbi: • minimalna širina 80 cm • minimalna višina 200 cm). Odredba, kot takšna je neprimerna glede na dejansko stanje na tržišču. 2. Kurilne naprave Glede na določila odredb, se iščejo možnosti za subvencioniranje zamenjave kurilnih naprav v lesnopredelovalnih podjetjih, saj je najbolj optimalno, če se lesna biomasa porabi tam, kjer nastaja. Podjetja načrtujejo v naslednjih letih zamenjavo večjega števila kurilnih naprav - ocena vrednosti bodočih investicij ca. 100 mio. EUR. Odprtih pa je še precej neznank, tako glede finančnih možnosti kot glede zakonskih omejitev, da bi strokovna skupina lahko oblikovala svoj predlog, ki ga bomo nato, v imenu lesne panoge, posredovaH Ministru za okolje in prostor dr. Janezu Podobniku. MOP sedaj, v okviru Državnega razvojnega programa in NEP - priprava in izvedba velikih projektov nacionalnega pomena, pripravlja novo obliko spodbud za zamenjavo kurilnih naprav na lesno biomaso v višini 14,1 milijarde SIT. 3. Lahko hlapljive snovi - HOS GZS-Združenje lesarstva je izvedlo anketo o stanju in ukrepih na področju HOS naprav v sodelovanju z Lesarskim grozdom, kot pripravo na panožni pristop do MOP glede reševanja te ijaLeS 58(2006) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva problematike. Dobljeni podatki govorijo o tem, da je to podro~je eno najbolj kriti~nih ta ~as, {e posebej za proizvajalce stolov, saj trenutno na trgu {e ni ustreznih premaznih sredstev in tehnologij, ki bi omogo~ale {e pravo~asno izvedbo investicij v podjetjih za prilagoditev zahtevam Uredbe HOS. Ve~ina investicij je zato predvidena {ele v naslednjem letu, ter bodo predvsem odvisne od razvoja premazov in tehnologij. Iz vpra{alnika izhaja, da trenutna kvaliteta novih (vodnih) premazov ne ustreza vsem specifi~nim potrebam v lesni industriji, poleg tega pa kupci nove materiale {e ne sprejemajo. Ka`e pa se, da je edina realna alternativa za industrijo prehod na vodne lake, kar pa potegne za seboj dokaj radikalne spremembe v samem na~inu dela. Povzamemo lahko, da podjetja kljub intenzivnem delu {e niso na{la ustrezne re-{itve, ki bi tako kvalitetno kot cenovno ustrezala (sprejemljivost za trg), se pa zavedajo obsega problema in neprestano izvajajo aktivnosti za uspe{no prilagoditev stro`jim okoljevarstvenim zahtevam. Trenutno je v sprejemanju dopolnjena Uredba HOS, ki poleg drugega ureja tudi izdajo okoljevarstvenih dovoljenj za obratovanje naprav, ki bodo lahko veljala od 1 do 5 let. Spreminja se tudi rok za oddajo vsakoletnega poro~anja ARSO, ki bo po novem 31. marec. Po zbranih podatkih je v dejavnosti 9.1. skupaj 28 zavezancev HOS, kateri morajo do 1. novembra 2007 dose~i zmanj{anje emisij HOS za pribl. 60 % oz. za 800 ton HOS letno. Po podatkih podjetij, ki so poro~ala naj bi to zmanj{anje dosegli predvsem z zamenjavo premazov in spremembami tehnologije, organizacijskimi ukrepi ter z oddajo lakiranja v kooperacijo. Dejstvo je namre~, da {e najmanj nekaj let ne bo ustreznih vodnih premaznih ijaLeS 58(2006) 1-2 sredstev oz. spremljajo~ih tehnologij, ki bi lahko nadomestile obstoje~e. Proizvajalci premaznih sredstev imajo zaradi prilagajanja zahtevam Uredbe HOS velike investicijske stro{ke. Ker predstavljajo za njih premazi za lesene povr{ine eno od pomembnej{ih pod-ro~ij, vlagajo tudi veliko sredstev in dela v razvoj novih vodnih premazov, kateri bi lahko nadomestili obstoje~e premaze na nitrocelulozni osnovi. Kljub velikemu obsegu aktivnosti za sedaj {e niso uspeli (kot tudi drugod po svetu) izdelati povsem enakovredne substitute za obstoje~e premaze. V veliki meri jim je to uspelo za premaze, kateri se uporabljajo za bukove oz smrekove podlage (primer proizvajalcev pohi{tva iz Romunije in Bolgarije za Ikeo). Vsekakor bo potrebno z razvojem novih premazov pospe{eno nadaljevati. Izvede se usklajevalni sestanek med ustanovami (GZS-SVO, BF-Oddelek za lesarstvo, Lesarski grozd …). Za ve~jo u~inkovitost nastopanja do ministrstev, pa je bila predlagana tudi vklju~itev nekaj strokovnjakov iz podjetij, saj lahko pripomorejo k ve~ji uspe{nosti dogovarjanja z predstavniki MOP. Varstvo okolja 1. Pomo~ pri organiziranju delavnice o ravnanju z odpadno embala`o - v sodelovanju s GZS-Slu`bo za varstvo okolja. 2. Sestanek v sodelovanju s lesarskim grozdom glede definiranja strokovnih vsebin za razgovore na MOP z ministrom - aktualno -HOS in kurilne naprave, kot tudi nadaljevanje drugih tem (direktiv, ki se nana{ajo na proizvajalce vrat), v sodelovanju s B F, ARSOM, RACI in drugimi pristojnimi in{titucijami. Druge aktivnosti 1. Izvedli smo Anketo o ustanovitvi sekcije proizvajalcev oblazinjenega pohi{tva. 2. Izdelava poro~ila o Avstrijski lesni in pohi{tveni industriji 2004. 3. Aktivno sodelovanje pri pripravi Nacionalnega gozdnega programa na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in Prehrano RS; 4. Sodelovanje z drugimi strokovnimi institucijami; 5. Osebni razgovori z direktorji lesnopredelovalnih podjetij. RAZVOJNI IZZIVI SLOVENSKE LESNE IN POHI[TVENE INDUSTRIJE Strategija razvoja Slovenije kot osrednji razvojni dokument dr`ave in tudi predlog strukturnih reform v obliki izvedbenih ukrepov imajo jasen cilj: pove~a-ti konkuren~nost dr`ave, in to preko dviga produktivnosti. Osnovna vzvoda za to pa sta tehnologija (tehnolo{ka opremljenost) in nova znanja. Sam osrednji razvojni dokument se pri na~i-nu doseganja zastavljenih ciljev opredeljuje po selektivnosti (izbrani nosilni tehnolo{ki sektorji), kar ni v celoti skladno z novo razvojno paradigmo tehnolo{kih platform v EU, ki poleg tehnolo{kih segmentov daje velik pomen tudi sektorjem/panogam z atributom sonaravnosti. Ravno lesna in pohi{tvena industrija pa je sektor, kjer Evropa `eli obdr`ati in tudi bistveno nadgraditi svoje konkuren~ne prednosti pred ostalimi, tj. prednosti, ki izhajajo iz sonaravnosti in `e sedaj intenzivno prisotne tehnologije in znanj. Namen te informacije je seznaniti vse potencialne razvojne partnerje slovenske lesne in pohi{tvene industrije z razvojnimi cilji in z ukrepi, s katerimi `eli panoga dose~i in prese~i raven produktivnosti panoge v EU in se uvrstiti ob bok nosilcem pano`nega razvoja, kot so Avstrija, Finska, Nem~ija, [ved- GZS - Zdru`enje lesarstva ska, Italija in Danska. Zastavljene cilje je mo`no dose~i le s skupno udele`bo tako same industrije kot tudi nosilcev raziskav in razvoja ter novih znanj, ob {ir{i pomo~i in naklonjenosti posameznih resornih ministrstev. Rast produktivnosti je mo`no, kar ka`e praksa v razvitih dr`avah EU, dose~i v treh korakih. Prvi korak predstavlja »pasivno« rast, in to prek kr~enja zaposlitve. Drugi korak predstavlja »aktivno« vplivanje na rast, saj podjetja prek t. i. notranjih ali managerskih aktivnosti optimizirajo poslovne procese. Govorimo lahko o ne-tehnolo{ki inova-tivnosti. Tretji korak pa predstavlja t.i. tehnolo{ki preboj, kjer podjetja z novimi znanji, novimi materiali in novimi tehnologijami ustvarjajo nove proizvode. V okviru gornjih treh razvojnih stadijev se slovenska panoga sedaj nahaja v drugi polovici druge faze (koraka). Prvo fazo je panoga kon~ala nekako do leta 2002, saj od takrat panoga ne izgublja zaposlitev. Rezultat pospe-{ene in uspe{no izvedene ne-tehnolo{ke inovativnosti v zadnjih treh letih je tudi visoka rast produktivnosti, ki je bila v zadnjem letu {e podkrepljena s stabilnim te~ajem tolarja in nizko inflacijo. Simulacija rasti produktivnosti panoge v EU do leta 2014 pod predpostavko 1,4 % letne rasti poka`e, da bo EU dosegla vrednost 41.025 evrov po zaposlenemu. Ob predpostavki nadaljevanja dosedanje rasti obdobja slovenske panoge (r= 4,9 %) bo le-ta leta 2014 dosegla produktivnost v vi{ini 27.477 evrov, kar predstavlja produktivni razmik v vi{ini 1,5 kratnika. Za zapiranje produktivne vrzeli do panoge v EU bi slovenska panoga potrebovala vi{jo rast produktivnosti, rast po povpre~ni letni stopnji 9,2 %. Razkorak med avtonomno (dosedanjo) stopnjo rasti v vi{ini 4,9 % in potrebno stopnjo rasti (9,2 %) za zapiranje produktivne vrzeli zna{a 4,3 odstotne to~ke. Ob dejstvu, da je `e stopnja 4,9 % maksimalna glede na izvedljive mikro ukrepe, potem je razvidno, da potrebuje panoga za doseganje cilja dodatna zunanja sredstva, sredstva t. i. »tehnolo{kega preboja«. Podobno kot druge razvite dr`ave EU tudi slovenska panoga potrebuje za visoko stopnjo globalne konkuren~-nosti visoko stopnjo rasti produktivnosti v naslednjih desetih letih. Za razliko od Avstrije, Finske, [vedske in drugih razvitih dr`av mora Slovenija {e dokon~ati drugo razvojno fazo (mikro ali interna optimizacija procesov), ob tem pa mora pri~eti tudi teh-nolo{ki preboj panoge. Le-ta pa mora biti spremljan tudi s strani finan~nih institucij (kreditne linije) in dr`ave (pomo~i). Kot je pokazala raziskava, je vlaganje dr`ave preko pomo~i v panogo rentabilno, saj se koli~nik med direktnim fiskalnim u~inkom in vlo`kom giblje med 2 in 5, torej vsak tolar pomo~i se oplemeniti z do 5 tolarji fiskalnega priliva (DDV, davki, prispevki), celotni fiskalni u~inek preko dohodkovnega multiplikatorja pa je {e vsaj za faktor 1,4 vi{ji. Upo{tevaje vsa navedena dejstva, panoga in tudi podjetja pri~aku-jejo enakovredno obravnavanje pri dr`avnih razpisih za dvig konkuren~-nosti in tehnologije v naslednjih letih. Vir: Razvojni izzivi slovenske lesne in pohi{tvene industrije, GZS-Zdru`enje lesarstva, december 2005 LISTA DOKUMENTOV CEI-BOIS 2005 V prilogi objavljamo listo vseh dokumentov, ki jih je objavilo evropsko lesarsko zdru`enje CEI-Bois v letu 2005. Kolikor je za vas kak{en dokument interesanten, lahko po{ljete sporo~ilo na e-naslov lesarstvo@gzs.si in vam ga bomo posredovali v elektronski obliki. LIST OF CEI-BOIS DOCUMENTS LISTE DES DOCUMENTS DE LA CEI-BOIS LISTE DER CEI-BOIS DOKUMENTE DATE NR ITEM SENT TO 1935 Report on CEI-Bois financing committee Financing committee members 12.01.2005 1936 Next meeting of the CEI-Bois Board Board members 13.01.2005 1937 Sanitary & Phytosanitary Measures – Wood and Wood Packaging Material Member federations 13.01.2005 1938 Reminder Invitation WG International Affairs & Lobbying Member Federations; members WG Int. Affairs; members WG Lobbying 1701.2005 1939 Eco-label for furniture again under discussion Members Technico-Environmental WG 24.01.2005 1940 Invitation to LWW launch Member Federations 1941 Minutes WG Lobbying Members WG Lobbying 1942 Invitation to the AC Forestry & Cork 11.02 Member federations ijaLes 58(2006) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva 25.01.2005 1943 List MEP memorandum event Members, WG lobbying 26.01.2005 1944 Reminder FBI Forum Member federations 1945 Market access for environmental goods Member federations; WG International Affairs 01.02.2005 1946 Conference: Future of the furniture industry Member federations 02.02.2005 1947 Invitation General Assembly 2005-03-17 Member federations; General Assembly 1948 Minutes Financing Committee Meeting 2005-01-31 Members of financing committee meeting 0702.2005 1949 Wooden vs plastic pallets Member federations, WG technico/ environment 1950 WTO –Non tariff barriers Member federations, WG International affairs 08.02.2005 1951 Invitation CEI-Bois Board meeting 2005-03-16 Board members 09.02.2005 1952 Wood Plastics Composite – European Standardization Member Federations, WG Technico-Environmental Affairs 1953 New study proves that wood-based products act as carbon sinks CEI-Bois members, WG Technico-Environmental Affairs 1954 Implementation report of the EU Forestry Strategy Member Federations 10.02.2005 1955 Invitation wg promotion WG promotion, member federations 1956 CEI-Bois General Assembly – Autumn 2005 Member federations 14.02.2005 1957 FSC: EU suspends additional customs duties Member federations; WG International affairs 16.02.2005 1958 COST Action E44 Conference: “Utilisation of Wood” Member federations, WG Technico-Environmental Affairs 23.02.2005 1959 Technology Platform for the forest-based sector (Vision document 2030) Member federations, Board members 1960 Invitation WG Social Affairs Member federations, WG Social Affairs 04.03.2005 1961 Wood packaging material – Debarking requirement Member federations, WG Technical & Environmental affairs 0703.2005 1962 Pre-invitation EWC-CEI-Bois promotion annual meeting Promotion wg, EWCs, member federations 1963 FLEGT–Illegal logging, governance and trade/Greenpeace conference in Brussels Member federations; WG Technico-Environmental Affairs; WG International Affairs 1964 Prepnote Board meeting Board Members 09.03.2005 1965 EU wg on competition and funding opportunities for investments Member federations 1966 Prepnote CEI-Bois General Assembly March 2005 Member federations, Members of General Assembly 14.03.2005 1967 Financial situation CEI-Bois at the end of 2004 Board Members, Members of GA 1968 EFI Membership Member federations 16.03.2005 1969 FTP – Wood products working group – Chairmanship Member federations, Wg R&D 1703.2005 1970 Note: Financial situation – Social reserve Board Members, Members of GA 1971 Final report: The Forestry Wood Chain – The impact of EU research (1998-2004)Member federations, R&D Technico-Environm WG 21.03.2005 1972 Report & decisions of the RTD working group held on 14 December 2004 R&D working group 23.03.2005 1973 Minutes GA March 2005 24.03.2005 1974 CPD: Sector Group – SG 21 “Building kits” member federations, WG Technico-Environmental Affairs 1975 29.03.2005 1976 Invitation WG Social Affairs Member federations, WG Social Affairs 31.03.2005 1977 Invitation RTD wg meeting 2005-05-03 RTD wg 1978 Invitation Technico-Environmental wg meeting 2005-05-04 Technico-Environmetal wg 0704.2005 1979 Rescheduled RTD wg meeting 2005-05-03 RTD wg 08.04.2005 1980 CEI-Bois GA – Requests for action Member federations, Chairman of WG 13.04.2005 WG 1981 Comments on proposal for 7th EU Research Programme Member federations, Technico-Environmental 13.04.2005 1982 EFBWW proposal for an E-learning project Member federations, WG Social Affairs 14.04.2005 1983 Civil society proposal on FLEGT Member federations, WG Lobbying, WG International Affair 18.04.2005 1984 Draft agenda: Meeting of the CEI-Bois WG “Technico-Environmental Affairs” Member federations, WG Technico-Environmental Affairs 21.04.2005 1985 Board membership – CEI-Bois Statutes Board members 1986 Non-tariff barriers – Building codes and the wood products sector Member feds; WG International Affairs, WG Lobbying 1987 Wilhelm-Klauditz-Prize for Wood Research and Environmental Protection 2005Member federations 1988 Minutes Meeting WG International Affairs & lobbying WG Int. Affairs 03.05.2005 1989 The woodworking industry in the EU in 2003 Member federations 1990 Proposal for a new membership contribution calculation system CEI-Bois member federations 09.05.2005 1991 Best Practices in Wood – Forest Communications WG Promotion ijaLes 58(2006) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva 1992 Invitation CEI-Bois Board June 2005 Board members 1993 Minutes of the Meeting of the CEI-Bois WG “Social Affairs” EFBWW offices, Brussels, 19 April 2005 19.05.2005 1994 Open call for input to the Forest-Based Sector Technology Platform’s Strategic Research Agenda All CEI-Bois members 24.05.2005 1995 Forest and wood certification – PEFC position on recovered wood Technico-Environmental Affairs 25.05.2005 1996 Members’ comments on financing scheme proposal Financing committee 30.05.2005 1997 Wood/plastic pallets – Methyl bromide Member federations, WG technico/ environment 1998 Research and Technological Development European commission 02.06.2005 1999 Dir 98/34: the notification procedure WG International affairs 02.06.2005 2000 CEI-Bois AGM – November 2005 Member federations - Board 2001 Invitation CEN/BT WG 176 Construction products – dangerous substances Technico-Environmental Affairs 2002 Stringent US TLVs for wood dust Technico-Environmental Affairs 2003 Eco-label for furniture All CEI-Bois members 07.06.2005 2004 Preparatory note: CEI-Bois Board meeting Vienna, 14th June 2005 Board members 2005 UK Consultation Paper on the Establishment of a Voluntary Forest Law Enforcement, Governance and Trade Licensing Scheme (FLEGT) To the Member federations, To the members of WG International Affairs 16.06.2005 2006 CEI-Bois Chairmanship Member federations – General Assembly 22.06.2005 2007 Minutes Board meeting 14th June Board members 23.06.05 2008 PEFC integrates recovered wood Technico-Environmental Affairs 27.06.05 2009 Invitation AC Forestry & Cork Technico-environmental, member federations 2010 Invitation Rural Development Technico-environmental, member federations 28.06.2005 2011 Cancellation Rural Development Technico-environmental, member federations 29.06.2005 2012 ICFPA membership Board members 30.06.2005 2013 International CEOs Roundtable meeting – Vancouver Board members 11.072005 2014 To Lisbon … and beyond: market access and external aspects of competitivenessMember federations 12.072005 2015 EP Resolution on Flegt Member federations, WG International affairs 15.072005 2017 Report EWC-CEI-Bois promotion meeting Participants, wg promotion 20.072005 2018 Forest-based sector technology platform – Research forum 2005 Member federations, WG RTD / Technical and environmental affairs 20.072005 2019 Illegal Logging Stakeholder meeting Member federations, WG International affairs 27072005 2020 Directive 68/89 – Classification of wood in the rough Member federations, WG Techn/nv+Lobbying 2021 Forest-based sector technology platform – State of affairs Member federations 02.08.2005 2022 Conference: 20th anniversary of the “New Approach to technical harmonisation and standards” Member federations 2023 Invitation SRA Workshop 2005-09-07 Member federations, R&D working group 05.08.2005 2024 Turkish Timber Association – Application for associated membership Board members 16.08.2005 2025 Leaflets: Research Forum 2005, Stockholm, 9-10 November 2005 Member federations 1708.2005 2026 Invitation AC Rural Development Member federations, Technico-environmental WG 1708.2005 2027 Energy performance of buildings Technico-environmental, member federations 18.08.2005 2028 Brief Introduction on Integration of Roadmap 2010 RTD activities and the Forest-based sector technology platform 2029 Prioritisation proposal 22.08.2005 2030 Invitation Research Technology Development Group meeting R&D WG 24.08.2005 2031 French support to Building with Wood Technico-environmental, member federations 25.08.05 2032 Germany notified draft decree on construction products which is discriminative for wood Technico-environmental, member federations, lobbying WG 26.08.05 2033 Minutes ad hoc TWG on ‘VOC from wood and indoor air quality’ Ad hoc TWG VOC from wood and indoor air quality 01.09.2005 2034 CEN/TC 350 “Integrated environmental performance of buildings” Member federations; WG “technical and environmental affairs 2035 International furniture days 2006 – Call for papers Member federations 05.09.2005 2036 Anti-dumping against upholstered furniture from China 06.09.2005 2037 Minutes RTD WG meeting 3 May 2005 Members of CEI-Bois RTD WG 0709.2005 2038 Education and training survey of the EU wood sector Member federations; WGs “Lobbying” and “Social Affairs” 08.09.2005 2039 CEI-Bois GA (Riga) – Elections for CEI-Bois Chairman Member federation; Members of the GA 12.09.2005 2040 Two proposal for Leonardo Da Vinci Member federations; WG Social affairs 2041 Minutes 5th CEI-Bois Research and Technological Development Working Group meeting Members of CEI-Bois RTD WG 2042 Chairmanship – GA 2006 Latvia Board members 13.09.2005 2043 Co-operation CEI-Bois & CEPF Board members 2044 Invitation: CEI-Bois General Assembly 2006 Latvia Member federations – members of the GA ijaLes 58(2006) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva 15.09.2005 2045 German mandatory VOC testing scheme (AgBB) member federations; To the “Lobbying” and “Technico-environmental” working groups 20.09.2005 2046 Invitation CEI-Bois Board meeting 2005-04-11 CEI-Bois Board members 2047 Composition GA working year 2006 Member federations 26.09.2005 2048 CEN TC 350 First meeting member federations; members of the WG “technical and environmental affairs” 2049 Kick-off meeting Eforwood CEI-Bois Board members 2050 Forestry Action Plan Member Federations, WG “technical and environmental affairs 06.10.2005 2051 Chairmanship proposal Board members 07.10.2005 2052 A new EU industrial policy: Making the EU a more attractive place for industry All CEI-Bois members 07.10.2005 2053 Invitation next meeting advisory group “Forestry & cork” – 28th October 2005 Member Federations, WG “technical and environmental affairs 10.10.2005 2054 Composition CEI-Bois Board Directors of member federations 11.10.2005 2055 Proposal for a new CEN/TC on Regulated Dangerous Substances Member Federations, WG “technical and environmental affairs 11.10.2005 2056 1st meeting of CEN/TC 350 – Report from Mr Miettinen Member federations, WG “Technical and environmental affairs” 11.10.2005 2057 Draft agenda GA Latvia Member federations, General Assembly members 12.10.2005 2058 Directive on wood in the rough Member federations, WG Technical and environmental affairs 2059 Hardwood Conference Versailles, 3-4 November Member federations 2060 FP7 Evaluators RTD WG 2061 Implementation of the EU forestry strategy Member federations, WG Technico-Environmental Affairs, WG Lobbying 18.10.2005 2062 Chairmanship proposal Federlegno-Arredo: full CV Mr. Tengg Board members 14.10.2005 2063 Draft action plan 2006 for CEI-Bois Board members 1710.2005 2064 Minutes VOC AHWG 20.09.2005 WG members 18.10.2005 2065 Belgium – Sustainably produced wood Member federations, WG “Lobbying” & “Technical and environmental affairs” 2066 WTO NAMA Member federations, WG “International affairs” 2067 EU Council decision on FLEGT Member federations 02.11.2005 2068 Board meeting Jurmala – Preparatory note Board members 2069 Living with wood – Invitation Member federations, Board members 03.11.2005 2070 Best Available Techniques for “Surface Treatment Using Organic Solvents” Member Federations, WG “Technical and environmental affairs” 04.11.2005 2071 Formaldehyde – Scientific Fact Sheet Member feds – Technico-Environmental WG 0711.2005 2072 Minutes: Meeting of Advisory Group “Forestry and Cork” Member federations; WG “Technico-environmental affairs” 2073 Financial situation of CEI-Bois at the end of September 2005 Board members 08.11.2005 2074 CEI-Bois chairmanship – Proposal from Austria Board members 2075 Delegates GA 2006 Member federations 2076 Prepnote CEI-Bois GA 2005 Latvia General Assembly 2077 Report CEI-Bois secretariat General Assembly 09.11.2005 2078 Invitation Technico-Environmental and R&D meeting 2005-12-14 Technico-Environmental WG and R&D WG 2079 Climate Change Conference - COP 11 – Request for support Member federations; WG “Technico-environmental affairs” 10.11.2005 2080 Chairmanship proposal from Sweden Board members; member federations 2081 Membership application Lignum Board members 16.11.2005 2082 Clean Air for Europe Member federations; WG “Technico-environmental affairs” 23.11.2005 2083 Decisions CEI-Bois Board meeting, JDrmala, 14th November 2005 2084 Decisions CEI-Bois GA, JDrmala, 16th November 2005 2085 CEN/TC 350 Representatives WGs CEI-Bois WG “Technico-environmental Affairs” 30.11.2005 2086 EU Survey Member federations; WGs “Lobbying” and “Social Affairs” 2087 EU Survey_nominees LFIF, Febelhout, FFIF, TMF 2088 Bau 2007 München Roadmap Board members 2089 Forest-Based Sector Technology Platform - Draft 2 of the strategic research agenda To the European Wood & Furniture Research Community; WG ‘R&D’; Member Federations 2090 EP exhibition – Roadmap 2010 Member federations, WG lobbying 02.12.2005 2091 EP adopts REACH Member federations ijaLes 58(2006) 1-2 strokovne vesti SLTP – Slovenska lesna tehnolo{ka platforma avtorji: Miran ZAGER, ISRR, Zunanji strokovni sodelavec SLTP Bojan POGOREVC, Sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva, ~lan koordinacijskega odbora SLTP za podro~je lesarstva Franc POHLEVEN, B F, Koordinator SLTP Predstavitev in delovanje I. Nastanek in cilji Slovensko Lesno Tehnološko Platformo (SLTP) smo ustanovili 14. julija 2005 in je vsebinsko v veliki meri povzeta po evropski Forest based Technology Platform (FTP). Zajema področja gozdarstva, lesarstva, papirništ-va, lesne biomase in industrijskega oblikovanja. Do sedaj je vanjo vključenih 52 podjetij in institucij, vendar je SLTP ves čas odprta za vključitev novih članov. Skupaj z GZS - Združenjem lesarstva, Združenjem gozdarstva in Združenjem papirništva si bomo prizadevali uresničiti naslednje poglavitne naloge: • povezati celotno lesno področje (lastnike gozdov, gozdarstvo, lesne predelovalce, papirništvo in dopolnilne dejavnosti) ter si skupaj izboriti ustrezno mesto v nacionalnem strateškem razvojnem programu; • uskladiti zainteresirane subjekte (fakultete, inštitute, tehnološke centre, grozde, združenja, gospodarstvo) pri iskanje skupnih interesov za industrijo kot ključnim nosilcem pobude; • izdelati razvojne smernice s ciljem izboljšanja učinkovitosti vlaganj v raziskave in tehnološki razvoj, ki bodo na koncu udejanjene na trgu z optimalnimi ekonomskimi, oblikovalskimi in konstrukcijskimi rešitvami; • vzpodbuditi razvojno-raziskoval-no dejavnost, ki bo usmerjena na aplikativne projekte v tesni povezavi s predelovalno industrijo; • omogočiti sonaravno rabo lesa kot ključno surovino za lesno in papirno industrijo ter energenta, pri čemer je treba vzpostaviti ravnovesje med okoljskimi, socialnimi in ekonomskimi funkcijami gozda; • promovirati les kot naravni material, ki omogoča trajnostni razvoj od pridelave, predelave in oblikovanja izdelkov ter kot energetski potencial, kar naj postane slovenski nacionalni interes, saj je les edina surovina, ki jo imamo kot gozdnata dežela v izobilju. II. Organiziranost in način dela Slovenska Lesna Tehnološka Platforma združuje podjetja in institucije znanja (fakultete) kot tudi institucije raziskav (inštitute) s področja lesarstva, gozdarstva, papirništva, energetike in industrijskega oblikovanja po principu sklenjenega življenjskega cikla lesa: od surovine do izdelka in napos- led recikla`e le-tega v energetske namene. Organiziranost in na~in dela v SLTP sledi trem osnovnim ciljem: a) vklju~iti v delo vse relevantne doma~e in{titucije in podjetja ter jih a`urno seznanjati z dogajanji v evropskem in doma~em razisko-valno-razvojnem prostoru; b) pripraviti in uskladiti razisko-valno-razvojne vsebine v obliki Strate{kega Razvojnega Programa po principu konvergence predlogov, potreb in zmo`nosti z upo{tevanjem vizij in potreb gospodarstva in c) tako s samo organiziranostjo kot tudi z delovanjem vseh ~lanov SLTP omogo~iti u~inkovito izvajanje strate{kih vsebin programa v obdobju 2007-2013 in s tem prenosa znanja in raziskav v podjetja. Slovenska Lesna Tehnolo{ka Platforma deluje na petih vsebinskih podro~-jih tako, da je za vsebinski del posameznega podro~ja odgovoren njegov nosilec: dr. Niko Torelli za gozdarstvo, dr. Marko Petri~ za lesarstvo, g. Boris Tav~ar za papirni{tvo, dr. Janez Oman za bio-energetiko, ga. Nada Mati~i~ za oblikovanje. ijaLeS 58(2006) 1-2 strokovne vesti Za usklajeno delovanje vseh podro~ij platforme in za predstavljanje le-te navzven je odgovoren vodja platforme, ki ima v pomo~ koordinacijski odbor: • dr. Franc Pohleven kot vodja celotne platforme, • g. Bojan Pogorevc kot predstavnik GZS-Zdru`enja lesarstva, • g. Franci Furlan kot predstavnik GZS-Zdru`enja gozdarstva, • g. Janko {ircelj kot predstavnik GZS Zdru`enje papirni{tva, • g. Igor Milavec kot sekretar SLTP, • mag. Miran Zager kot zunanji strokovni sodelavec. Delo platforme poteka primarno po podro~jih, in sicer tako v skupni obliki delavnic kakor tudi v obliki bilateralnih sre~anj med institucijami znanja ter raziskav na eni strani in podjetji. Vsa podro~ja so do sedaj opravila po dve delavnici, kjer so bili oblikovani in usklajeni vsebinski okvirji oziroma raziskovalno-razvojna polja. Prav tako pa so se tudi vsi ~lani platforme sestali s ciljem skupne uskladitve in promocije lesa na dveh skupnih delavnicah. Koordinacijski odbor SLTP se sestaja redno - 14-dnevno - in je v obdobju od julija pa do novembra 2005 skrbel predvsem za organizacijske in promo-cijsko-informativne vidike delovanje platforme, kar se ka`e tudi v relativno {tevil~nem (in kvalitetnem) ~lanstvu, kakor tudi v izdelanem informacijskem portalu www.sltp.si. Tam so na razpolago vse informacije o delovanju platforme, o njeni povezavi z evropsko platformo in tudi vse informacije o nastajanju Strate{kega Razvojnega Programa platforme. Temu dokumentu je namenjeno tudi celotno delo koordinacije od novembra 2005 pa do danes. Vodja platforme oziroma njen sekretar in tudi posamezni vodje podro~ij so se intenzivno vklju~evali tudi v delo evropske platforme FTP, tako da lahko z veseljem ugotovimo veliko upo{tevanje na{ih predlogov tudi v osrednjem dokumentu FTP, v Strate{ki Razvojni Agendi. III. Strate{ki razvojni program (SRP) Tehnolo{ke platforme imajo kot drugo fazo svojega delovanje opredeljeno pripravo Strate{kega Razvojnega Programa. Kot tretja faza pa sledi izvajanje le-tega. Prvo fazo delovanja SLTP (organizacijski vidik) smo dokaj u~inko-vito absolvirali in opredelili tudi mehanizem priprave samega SRP-a. Shematsko gledano lahko nastajanje SRP-a izrazimo kot prikazuje spodnja shema. Razvojni program nastaja v treh korakih kot konvergenca »mo`nosti, potencialov in prilo`nosti«, ki jih podajo institucije znanja (fakultete) in institucije raziskav (raziskovalni in{tituti) ter »predlogov ter potreb« podjetij. S prvim korakom, ki je `e bil v glavnem narejen s strani nosilcev podro~ij v SLTP v lanskem letu, so bile ponujene raziskovalne in izobra`evalne vsebine, in sicer v izhodi{~nem delovnem materialu platforme. Ta del bazi~nih vsebin ustreza raziskovalnim prioritetam v evropski FTP (SRA). V sklopu prvega koraka institucije znanja in raziskovanja tudi pripravljajo nekaj klju~nih ali bazi~nih projektov/raziskav. Smisel teh prijav je v tem, da v SRA pokrijemo segment bazi~nih raziskav in izobra`e-valnih programov, torej segment, ki bo podal izvedbeni (zmo`nostni) vidik izvajanja aplikativnih vsebin v podjetjih. Izvedbeni horizont teh bazi~nih raziskav je od 3 do 5 let, pri tem pa predlagatelji upo{tevajo vidik multi-disciplinarnosti in partnerstva med institucijami znanja, raziskav in podjetji. Drugi korak poteka od novembra 2005 kot evidentiranje vsebin/projektov s ijaLeS 58(2006) 1-2 strokovne vesti strani podjetij oziroma ~lanic platforme. Smisel tega koraka je, da se za uskladitev v okviru SLTP pripravijo aplikativne vsebine (projekti) kot razvojni segment platforme. Podjetja s predlogi izrazijo svojo potrebo na teh-nolo{kem in izobrazbenem segmentu ter na ta na~in signalizirajo in{titu-cijam znanja in izobra`evanja, kak{na je njihova razvojna vizija in potreba. Evidentiranje aplikativnih vsebin poteka pri SLTP v intenzivni ve~kratni (obi~ajno vsaj 2-kratni) interakciji zaintreresiranih podjetij in institucij znanja in raziskav. S tak{nim na~inom skupnega dela pri evidentiranju/pripravi konkretnih aplikativnih raziskav je bila na nek na~in `e opravljena uskladitev in selekcija aplikativnih vsebin, pri tem pa je bil maksimalno izra`en partnerski princip dela. Po evidentiranih prijavah na obrazcih je za uskladitev v tretjem koraku do sedaj (sredina februarja) pripravljenih okrog 30 vsebin aplikativne narave in 5 vsebin z bazi~nim zna~ajem. Po oceni bo do konca obdobja verjetno pripravljenih {e okrog 10 vsebin aplikativne narave in {e 5 vsebin bazi~ne narave. Tretji korak pri pripravi SRP je uskladitev in potrditev raziskovalno/razvojnih prioritet kot konvergenca bazi~-nih in aplikativnih vsebin. V postopku uskladitve, ki bo kon~an s 3. skupno delavnico celotne platforme do konca februarja 2006, bo sprejet pisni dokument – Strate{ki Razvojni Program – kot izhodi{~e za pripravo tretje faze delovanja platforme, torej izvedbene faze. Dokument bo predstavljen {ir{i javnosti v okviru zunajsejemskih aktivnosti na sejmu DOM 2006. V tretjem koraku bodo upo{tevane tudi t.i. horizontalne vsebine, torej skupne (sinergi~ne) vsebine. Pri evropski FTP (glej SRA) so te skupne vsebine zajete v 5. raziskovalnem polju, predstavljajo pa vzpostavitev pogojev m za u~inkovita tehnolo{ka napovedovanja (technological foresight). IV. Pomen platforme Pomen SLTP kot skupnega mesta dogovarjanja, usklajevanja in tudi izvajanja raziskovalno-razvojnih ter izobra-`evalnih vsebin je za slovenska podjetja lesne in pohi{tvene panoge izredno velik. Tehnolo{ka platforma omogo~a podjetjem, da se pripravijo in tudi izvedejo razvojni preboj panoge tako, da uveljavijo {ir{i pomen lesa, pri tem pa dvignejo svojo tehnolo{ko zahtevnost proizvodov in proizvodenj vsaj za 2 enoti in se tako pribli`ajo najbolj dina-mi~nim dr`avam v EU. Poleg vsebinske uskladitve in mo`-nosti navezave bolj neposrednih stikov s fakultetami in in{tituti organizacijski vidik delovanja SLTP omogo~a podjetjem kvalitetnej{o in u~inkovitej{o pripravo prijav na raziskovalno-razvoj-ne razpise tako doma kot tudi v okviru EU (7. Okvirni Program). Od podjetij pa je konec koncev odvisno, kako bodo to mo`nost tudi izrabila. Za sedaj so vrata vsem {e na {iroko odprta in velja izkoristiti prilo`nost. K aktivnemu sodelovanju pri delu na{e – lesarske platforme, ki bo osnovala vsebinska izhodi{~a za razvoj panoge, so vabljena tudi vsa zainteresirana podjetja predvsem tudi na{e – lesarske panoge. Izvle~ek iz govora dr. Janeza Poto~-nika, komisarja za razvoj in raziskave v EU, z zasedanja FTP (FOREST-BASED SECTOR, Tehnology Platform), Bruselj, 9.11.2005: »^estitam vam ob razvoju ene najbolj pomembnih in v napredek usmerjenih tehno-lo{kih platform. Verjamem, da bo stra-te{ki razvojni program SRA jasno predvidel in nakazal pot, podal odgovore in nakazal prilo`nosti, s katerimi se soo~amo v dana{njem globalnem svetu. Ena od njih je zagotovo izbolj{anje konkuren~nosti Evrope (evropskega gospodarstva). Toda v istem trenutku tudi izbolj{anje kvalitete `ivljenja prebivalcev Evrope, ki je prav tako zelo pomembna.« Izvle~ek iz govora vodje FTP, g. Bjoer-na Haegglunda z zasedanja FTP (FOREST-BASED SECTOR, Tehnology Platform), Bruselj, 9.11.2005: »Verjamem, da bodo raziskave na podro~ju na predelavi lesa temelje~ega sektorja pripomogle k obema ciljema. Uspe{na prihodnost tega sektorja je v razvoju inovativnih produktov in storitev. To -rej, ~e bo ta industrija inovativna, bo to pomenilo tudi njen preboj v 21. stoletje. Z izkori{~anjem in uporabo son~ne energije, vode in CO2 za proizvodnjo mio ton uporabnih proizvodov tako za komunikacije, embaliranje, zdravstvo, gradnjo in energijo.« SVEA in ALPLES uspe{na na sejmu MEBEL 2006 Prva lastovka v leto{njem letu je v zagorsko SVEO priletela iz Makedonije in prinesla sporo~ilo z Mednarodnega pohi{tvenega sejma MEBEL 2006 v Skopju: SVEA Lesna industrija d.d., Zagorje ob Savi se je na pohi{tvenem sejmu predstavila s kuhinjskim programom CARISSA. Program vi{jega cenovnega razreda, ki sledi vsem novim trendom evropskega trga, je prepri~ljivo o~aral tako strokovno kot {ir{o javnost in prejel najvi{je priznanje sejma ZLATI GLOBUS. Od slovenskih proizvajalcev je ta laskavi naslov prejelo tudi podjetje Alples d.d., @elezniki za dnevno sobo Regina. ijaLes 58(2006) 1-2 strokovne vesti Ko zaznajo mladi [tule – {tudentje lesarstva - niso nule Dobrodelna u~na projektna naloga v okviru predmeta Ekonomika in management podjetja na Lesarski {oli Maribor, Vi{ji strokovni {oli. Prispevek pripravili: {tudenti 2. letnika Vi{je strokovne {ole L{ Maribor z mentorico, predavateljico Z. Boltavzer (za objavo priredil {tudent Primo` Novak) [tudentje 2. letnika Vi{je strokovne {ole Lesarske {ole Maribor smo se v okviru predmeta ekonomika in management podjetja odlo~ili, da izdelamo projektno seminarsko nalogo v dobrodelni namen pomo~i potrebni dru`ini. Pri tem smo upo{tevali vse faze, ki so potrebne pri realizaciji projektne naloge. Po idejni zasnovi projekta smo si razdelili naloge po podro~jih, ki so vklju~evala naloge managerjev, oblikovalcev, konstruktorjev in izvajalcev, s poudarkom na celostni podobi projektne naloge in izbranim izzivalnim sloganom, {tule niso nule, v sklepni fazi. Managerji so pokrivali podro~je tr`enja, pridobivanja sredstev (od sponzorjev) in pogojev za izdelavo, oblikovalci so dali idejne oblikovne zasnove, konstruktorji so izrisali izvedbene na~rte, tehnologi so izdelali teh-nolo{ko dokumentacijo, izvajalci so v delavnicah Lesarske {ole Maribor napravili izdelke in jih na domu dru`ine tudi zmontirali. Delo je koordinirala mentorica, predavateljica VS[ Zdenka Boltavzer, u.d.oec. Sledila je predstavitev naloge na {oli 19. decembra 2005 in temu {e promocija rezultatov projektne naloge v medijih. Na koncu smo ugotovili, da smo dosegli veliko pu-bliciteto, osre~ili dru`ino v na{e veliko zadovoljstvo, pri tem pa pridobili `eleno znanje v okviru {tudijskega programa. 1. UVOD Projektno {tudijsko delo sodi med ciljno usmerjene {tudijske postopke, ki omo-go~ajo spro{~eno socialno klimo ter enakopraven polo`aj in medsebojno spo{to-vanje vseh udele`encev. Na drugi strani pa to pomeni odpravljanje in zmanj{e-vanje slabosti {ole, ki s tradicionalnim na~inom dela (s predavanjem) ne sledi {tudentovim sposobnostim in potrebam, ki jih narekuje sodobna dru`ba. V projektu »Ko zaznajo mladi« `elimo opozoriti na pomen pobude kot osnove za na~rtovanje projektnega {tudijskega dela, na pomen razumevanja navodil, pomen skupinskega dela, ustvarjalnega vzdu{ja, na skupinsko oblikovanje pobud, samoorganiziranje {tudija, dejavnosti ter na~rtovanja in ovrednotenja dose`kov. Vsebine projektnega dela zahtevajo druga~no organizacijo, prijeme, metode in tehnike dela kot tradicionalni {tudij. Najpomembnej{i element projektnega dela pa je prav gotovo aktivna udele`ba {tudentov v vseh etapah projekta. Kon~ni rezultat projektnega dela ne pomeni glavnega cilja projektnega dela, temve~ predstavlja le sredstvo za doseganje dolo~enih ciljev. Cilj projektnega dela je motivacijski naboj za pove~ano aktivnost {tudentov. 2. O PROJEKTNEM DELU Sodoben {tudij na Lesarski {oli, Vi{ji strokovni {oli narekuje spremenjen polo`aj {tudentov. [tudenti prevzemamo aktivnej{o vlogo v odnosu do vsebin ter do oblik in metod dela. Druga~na vloga pogojuje oblike in metode dela, pri katerih poteka aktivna komunikacija med {tudentom, predavateljem in {tudijskim procesom. @elimo, da bi projektno u~no delo kot dinami~ni sistem prispevalo k {e ve~ji kvaliteti {tudija na na{i {oli. 2.1 Kaj je projektno delo? Zaradi zna~ilnosti, ki jih vsebuje projektno delo, ga lahko uvrstimo med didakti~ne sisteme. Zdru`uje namre~ elemente direktnega predavateljevega vodenja {tudijskega procesa in elemente samostojnega dela {tudentov. Prikaz predavateljevega in {tudentovega odnosa do vsebine Z grafom sku{amo prikazati v na{em projektu odnos med predavateljico, {tudenti in vsebinami. Vloga na{e pre- ijaLeS 58(2006) 1-2 strokovne vesti davateljice je bila v tem, da nas je spodbujala in usmerjala tako, da smo preko lasne aktivnosti ob posredni pomo~i predavateljice prihajali do novih spoznanj. Opozoriti moramo tudi na to, da je dejavnost v obliki projektnega dela potekala po dolo~enem na~rtu, ki je plod skupnega na~rtovanja predavatelja in {tudentov. 2.2. Osnovne zna~ilnosti projektnega dela Projekt je ciljno usmerjen, kakovostno in ~asovno kon~en proces, pri katerem so vse aktivnosti med seboj povezane. Rezultat vsakega projekta je objekt, s katerim `elimo dose~i neki znani namen in cilj. Je prehodni proces med `e-ljami naro~nika in med dejansko ustvarjenim. Proces razvoja projekta mora biti vedno v odnosu s tr`nimi ponudbami. Projektno podjetje je tisto, v katerem potekajo kontinuirani projektni procesi in se tr`ijo na odprtem mednarodnem trgu. Vodenje projekta je poleg drugih del bistvena naloga projektnega mana-gementa. Preprosta shema, ki prikazuje faze, skozi katere smo {li predavateljica in {tudenti pri svojem projektnem delu. Skupni pojmi, ki opredeljujejo PROJEKT, so naslednji: • Je ciljno usmerjen proces. • Je enkraten in neponovljiv proces. • Je vodljiv proces. • Je členjen na zaporedne dejavnosti. ES • Je časovno omejen. • Je povezan s stroški. • Uporablja določene vire. • Se izvaja v specifični organizacijski obliki. • Je predviden za skupinsko delo, ni pa nujno. • Je povezan s tveganjem. V našem projektu smo si nalogo zastavili v obliki problema, ki ga skozi faze projekta rešujemo in pripeljemo do konkretnega izdelka. Pri tem je bilo treba reševati problem celovito in prestopiti meje posameznih predmetov. Vsebina, ki smo jo postavili kot problem, je vzeta “iz življenja” in je resnična. Želeli smo pomagati socialno ogroženi družini in doseči zadovoljstvo družine, ki si teh izdelkov ne more privoščiti. Pri povezovanju teorije in prakse je dejavnost segla tudi zunaj šolskega prostora in okvirov klasičnega študija. Dejavnosti pri projektnem delu smo načrtovali tako, da v čim večji meri pripomorejo k uresničitvi zastavljenih ciljev. Zelo pomembno je, da so zastavljeni cilji “last vseh” udeležencev v projektu. Pri načrtovanju projektnega dela smo morah biti še posebej pozorni, da pridejo do izraza interesi študentov v vseh fazah projekta. Le dobro motivirani študenti so lahko aktivni udeleženci. Projektno delo nudi študentom tudi veliko možnosti za razvijanje interesov, ki jih že imamo, predvsem pa za odkrivanje novih. Ker so sposobnosti študentov različne, morajo biti zadolžitve posameznih študentov skladne z njihovimi zmožnostmi in željami. Osnovna naloga predavatelja pa je, da sproti rešuje prob-leme, ki se porajajo med potekom projekta, in vsakega udeleženca jemlje kot pomemben in nepogrešljiv člen izvajanja projektnega dela. Osnova za izvedbo projektnega dela je pogosto izkušnja, ki smo si jo študenti pridobili o nekem pojavu pri predavanjih ali v vsakdanjem `ivljenju. 2.3. Odprtost projektnega dela v medpredmetni povezanosti Naravnanost projektnega dela `e sama po sebi spodbuja {tudente k medsebojnemu sodelovanju. Med projektnim delom smo za~utili potrebo po sodelovanju med predavatelji, med predavatelji in {tudenti ter med {tudenti iste {ole in {tudenti drugih {ol. Sistem projektnega dela spodbuja in narekuje kooperativno delo. Na ta na~in smo se u~ili in navajali na razli~ne oblike medsebojnega komuniciranja, usklajevanja in re{evanja konfliktov, ki se porajajo med delom. 2.4. Posebnosti in odnosi pri projektnem delu Vsebina projekta ni omejena na en sam vir znanja niti na en predmet. [tudijski proces poteka v predavalnicah, skoraj vedno pa se`e tudi zunaj {olskih zidov. ^asovna omejitev trajanja projekta ni strogo ~asovno omejena, predavatelj pa ne nastopa v glavni vlogi posredovalca dolo~enih vsebin kot pri klasi~nem predavanju. Pri projektnem delu ne sme biti poudarek le na kon~nem produktu, temve~ na poteku celotnega projekta od njegove zasnove do produkta. Kljub temu da pomeni projektno delo na~rtno organizirano in izvajano dejavnost z jasnim ciljem, ga vendarle lo~ujejo druga~ni odnosi kot pri klasi~nem poteku predavanj. Med predavateljem in {tudenti je potekala simetri~no dvosmerna komunikacija, za katero so zna~ilni spro{~eni in demokrati~ni odnosi. Pri projektnem delu predavatelj nima “glavne besede” niti pri izvajanju projekta niti pri njegovem na~rtovanju. Do izraza pride kooperativno na~rtovanje predavatelja in {tudentov skupaj. Tako smo postali {tudenti aktivni nosilci v vseh fazah projektnega dela. ijaLes 58(2006) 1-2 strokovne vesti Predavateljica kot vodja projekta je bila še vedno najodgovornejša za uspešno izvajanje projekta v smislu uresničevanja postavljenih ciljev in nalog. Delitev vlog med študenti in predavatelji je pri projektnem učnem delu povsem drugačna. Predavatelj nima monopolnega položaja v nobeni fazi projekta. V projekt so bili vključeni tudi predavatelji in učitelji drugih predmetov. Ostaja sicer najodgovornejši za uspešno izvajanje projekta, teža aktivnosti pa se prenese na študente. Pri projektnem delu obstaja večja možnost medpredmetnega povezovanja že zaradi narave dela. Tako se zbližujejo meje med posameznimi predmeti, ki so tako značilne za tradicionalni način predavanja. študenti so pri projektnem delu veliko bolj svobodni glede izbire časa, sredstev, prostora, oblik in metod dela, predavatelj pa ni le posrednik med vnaprej določenimi vsebinami in študenti. 3. NAČIN IZDELAVE IZDELKA 1. Priprava dokumentacije 2. Priprava izdelave 3. Izdelava 4. Izdelava - sestava 5. Montaža 3.1. Naša pot do imena in simbola Projekt »Ko zaznajo mladi« dobi svojo identiteto šele z imenom in simbolom kot nosilcem celostne grafične podobe. Pomembno je tudi geslo oziroma slogan, ki podkrepi sporočilnost projekta. Ime je ključ, ki odpira vsaka vrata. Celostna grafična podoba, vključno z imenom, mora izvirati iz poslanstva, vizije ter mora izražati njegov slog, prepričanja, vrednote, ideale in filozofijo. Pri iskanju imena, simbola, logotipa in slogana smo veliko pozornosti ijaLeS 58(2006) 1-2 namenjati prav simboliki. Projekt »Ko zaznajo mladi« ni samo predmet ozna-čevanja, vzbuditi mora pozornost, zanimanje in željo ter navdušiti za akcijo. Privlačna mora biti za oko in uho, izražati mora osnovno idejo in imeti trajnejšo vrednost, saj lahko le tako postane zvezda stalnica v poslovnem svetu. Na osnovi želenih ciljev smo si postavili izhodišča za iskanje imena. Želeni cilji so bili: biti drugačni, izražati modernost, kakovost, dopadljivost in atraktivnost. Naredili smo seznam možnih imen ter navedli glavna merila za izbiro imena. Nadaljevali smo s selekcijo imen. Izbrali smo jih šest ter preverili, kako se nanje odzivajo izbrane skupine ljudi. Izbrali smo ime [TULE, ker je preprosto izgovorljivo, drugačno od drugih in enostavno zapomljivo. Tudi celostno grafično podobo (simbol, logotip) smo izbrali podobno kot pri imenu. Oblikovali smo več različic znaka, med katerimi smo izbrati eno. Slogan ali pozicijsko geslo Med stalnicami celostne grafične podobe se pogosto pojavlja tudi pozicijsko geslo ali slogan. Dobro pozicijsko geslo sporoča ključne sposobnosti, vrednote in identiteto blagovne znamke, ki so v prid potrošnikom. Naše geslo glasi: [TULE NISO NULE. Ker so najboljši slogani tisti, ki se usmerjajo na prihodnost, na vizijo, nagovarjajo vsakega posameznika posebej, mu dajejo vrednost, ga potrjujejo in mu dajejo občutek, da lahko izpolni svoje sanje, smo prepričani, da smo izbrali najboljšega. 3.2. Zakaj menimo, da so lastnosti našega imena in simbola dobre? • Potrošniki si ju hitro vtisnejo v spomin. • Imata take značilnosti, oblike in barvne kombinacije, ki imajo že same po sebi določen pomen. • Vsebujeta nakupni namig in sta zmožna vplivati na potrošnika in njegovo miselnost tako, da obudita spomin ali željo po čem prijetnem. • Izražata skladnost z izdelkom ali storitvijo. • Ju lahko v nespremenjeni obliki uporabljamo v vseh oglaševalskih in tudi drugih medijih. • Ju je mogoče uspešno uporabljati na vseh ciljnih trgih (tako doma, kot tudi v tujini). • Sta po svoji obliki in vsebini razumljiva vsem ciljnim skupinam. • Sta kratka, preprosta, lahko izgovorljiva in čitljiva. 4. POSTOPANJE SKOZI FAZE PROJEKTA Vsak načrtno organiziran projekt je sestavljen iz več faz, ki si sledijo po določenem zaporedju. Sami smo se lotili projekta po naslednjem zaporedju: • zamisel, • priprava, • uresničevanje, • spoznanje. V fazi zamisli smo izvajalci projekta nanizali pobude, razpravljali o predlogih in si izmenjaH mnenja. Dejavnost študentov se je kazala skozi različne oblike aktivnosti: iskanje širših pojmov in postavljanje vprašanj, miselni modeli več manjših skupin, brainstorming (nevihta idej), zbiranje predmetov... Priprava je faza, v kateri smo člani skupine oblikovali svoj načrt dela - izvedbeni načrt. Razdelili smo si naloge in se dogovorih, kaj bo kdo delal. V tej fazi je prihajal do izraza sproščen odnos med člani skupine in svobodno izražanje čustev. m strokovne vesti V fazi uresni~evanja smo {tudenti izvedli na~rt, ki smo ga pripravili v prej{-njih fazah. Vsak se je potrudil, da je izvedel svojo nalogo ~im bolje. Najve~ ~asa pri pripravi in na~rtovanju projektnega dela je namenjeno ravno tej fazi, saj v njej poteka glavno delo. Pripravili smo konstrukcijsko dokumentacijo in vse potrebno za izdelavo izdelka. Pri izdelavi smo upo{tevali kakovost, ki je posledica oblike, velikosti, dimenzije, barve, namena. Izdelku smo dali ime in dolo~ili logotip. Nismo pozabili na slogan, raziskavo trga, naj-atraktivnej{e oblike tr`ne komunikacije, SWOT analizo in segmenta-cijo trga. V sklepnem delu spoznanja se je projekt kon~al s konkretnim izdelkom. Izdelali smo bivalno pohi{tvo imenovano [TULE. Ime sestavljajo prve ~rke {tudentov lesarstva. Slogan »[TULE NISO NULE« pripoveduje uporabniku o pomenu izdelka, ki je funkcionalen in uporaben za uporabnika, saj mu nudi prijetno bivanje in udobje. Izdelali smo plakate, iz katerih je mo~ prepoznati potek celotnega projekta. Vse, kar smo pripravili, `elimo predstaviti vsem, ki si tega `elijo. 4.1. Izvajanje [tudenti smo se dogovorili, da bomo svoj na~rt izvedli v skupinski obliki. Sestavili smo 4 skupine. Glede na u~na sredstva in tehnologijo, ki nam je bila v pomo~ pri pridobivanju in urejanju informacij, smo se razdelili na razli~ne lokacije. Eni smo ustvarjali v predavalnicah, drugi v u~nih delavnicah, na terenu, mnogi pa ob ra-~unalnikih doma. [tudenti smo izsledke projektne naloge 19. decembra 2005 tudi predstavili v prostorih lesarske {ole. Pri tem smo uporabili uporabili raznolika sredstva in u~no tehnologijo (ra~unalnik, plakate, pohi{tvo in opremo, pecivo, sladko vino, izbrano glasbo). Na predstavitev smo povabili ravnateljico, ravnatelja, vse predavatelje, sponzorje, {tudente `ivilske {ole, star{e in novinarje. 5. SKLEP Upamo in `elimo si, da bi kvalitetno predstavili svoj projekt vsem, ki jih druga~nost zanima. Ponosni smo na rezultate svojega dela in s tem na ures-ni~itev ciljev, ki smo si jih s projektom zadali. Delo v na{em projektu pomeni za nas, {tudente, vpeljevanje tudi v ve~jo socialno zrelost in dodatno mo`-nost za `ivljenjsko samostojnost. ijaLes 58(2006) 1-2 strokovne vesti Razstava na Evropskem parlamentu o vlogi lesa pri zmanj{evanju klimatskih sprememb Od 5. do 9. februarja je bila v zgradbi Evropskega parlamenta v Bruslju razstava z naslovom “Obvladovanje klimatskih sprememb z uporabo lesa”. Razstava, ki jo je organiziral Wood in Sustainable Development process pod CEI-Bois Roadmapom 2010, je osvetlila pozitivno vlogo lesa pri zmanj{anju klimatskih sprememb. Otvoritvena slovesnost Otvoritvena slovesnost je 7. februarja pritegnila ve~ kot 180 udele`encev. Predsednik CEI-Boisa, g. Mikael Eli-asson, je pozdravil udele`ence, se zahvalil za gostiteljstvo ~lanici Evropskega parlamenta, ge. Caterine Guy-Quint in poudaril ekonomsko po- G. Mikael Eliasson, predsednik CEI-Bois membnost lesnopredelovalne industrije in industrije pohi{tva. Ta sektor samo v dr`avah Evropske unije zaposluje ve~ kot 2,7 milijonov delavcev s 165 milijard evrov bruto prometa na leto. V prosvetiteljskem govoru je gd~. Catherine Guy-Quint, francoska ~la-nica Evropskega parlamenta, poudarila namen razstave z predstavitvijo zelo moderne narave lesa v lu~i ponovnega lansiranja lisbonske in goetebor{ke strategije. Izpostavila je dejstvo, da vsakdo pozna les in njegove proizvode `e stoletja, vendar pa {e vedno nista prav poznana njegovo ekzaktno mesto v ekonomiji in njegov prispevek k traj-nostnemu razvoju. Mrs Catherine Guy-Quint, MEP Bolj{e poznavanje okoljskih kvalitet lesa in lesnih proizvodov bi pove~alo njihovo uporabo v Evropi in na ta na~in prispevalo k doseganju obveze EU v okviru Kjotskega protokola. Uporaba lesa prispeva k obnavljanju zalog oglji- ka v gozdovih, ~e so ti smotrno izko-ri{~ani. Lesni sektor je `e sam po sebi jasno nagnjen k okolju z izrabo gozdnih ostankov in stranskih proizvodov kot tudi recikliranju lesa pri izdelavi npr. lesnih plo{~. Gd~. Guy-Quint je predstavila tudi primer francoske direktive, ki zapoveduje minimalno uporabo lesa v konstrukcijah. Trdi, da bi morala iti ta re-gulativa {e dlje in pospe{evati kombinirano uporabo lesa v vseh njegovih oblikah z drugimi materiali. Govor je sklenila je s trditvijo, da prihodnost pripada lesu in tistim, ki ga uporabljajo. Politiki, industrija in porabniki bi morali dose~i, da se pove~a uporaba lesa, s tem pa bi doprinesli ogromno korist celotni dru`bi. Avstrijski ~lan evropskega parlamenta dr. Paul Rubig je poudaril potrebo po pospe{evanju raziskav in tehnolo{kega razvoja v lesni industriji, s ~imer bi zagotovili kontinuiran razvoj v zelo tekmovalnem mednarodnem okolju. Torej, sektor mora imeti mo~no javno podporo v okviru 7th EU Research Framework Programme. Francoska ~lanica Evropskega parlamenta Anne Fereira se je osredoto~ila na prilo`nost, ki jo ponuja les v okviru okoljskih aspektov trajnostnega razvoja. Med kasnej{o razpravo z gospodarstveniki je gd~. Ferreira zelo pohvalila razstavo, ki ji je omogo~ila, da si je ijaLeS 58(2006) 1-2 strokovne vesti izbolj{ala svoje znanje o pozitivnih aspektih pove~ane rabe izdelkov na osnovi lesa poleg vsem dobro poznane uporabe kot obnovljiv vir energije. Predsednik EPF Ladislaus Dory je sklenil otvoritev z zahvalo gd~. Guy-Quint, ki je imela najve~ zaslug za to, da je bila razstava v zgradbi Evropskega parlamenta. Za ilustracijo, da je les res obnovljiv vir in da se evropski gozdovi pove~u-jejo, saj se poseka le 64 % letnega prirastka, je bila pred parlamentom postavljena velika lesena kocka. Obiskovalcem je predstavljala, koliko zrastejo evropski gozdovi (brez Rusije) medtem, ko trenemo z o~esom. Razstava je vklju~evala tudi grafi~ne prikaze, kako bi lahko les uporabili, za zmanj-{evanje klimatskih sprememb, prikazan je bil film, predstavljeni so bili inovativni dizajni iz lesa, pripomo~ek za izra~unavanje vpliva klimatskih sprememb z uporabo lesenih konstrukcij itd. Ve s ~as so bili na voljo tudi industrijski eksperti, ki so obiskovalcem nudili aktualne informacije. Vsak kubi~ni meter porabljenega lesa kot zamenjava za druge gradbene ma- Lesena kocka simbolizira koli~ino lesa, ki zraste v evroskih gozdovih medtem, ko trenemo z o~esom. m teriale zmanj{a emisijo CO2 v atmosfero za pribli`no 1,1 tone CO2. ^e k temu dodamo {e 0,9 tone CO2, ki je akumulirana v lesu, vsak kubi~ni meter lesa odvzame skupno kar 2 toni CO2. Torej, 10 % pove~anje izdelave lesnih okvirnih hi{ bi Evropi prineslo zadostno zmanj{anje CO2 na ra~un 25 % zmanj{anja emisije CO2, ki ga predpisuje Kjotski sporazum. Dne 8. februarja zve~er je dogodek po~astil s svojim obiskom tudi predsednik Evropskega parlamenta g. Joseph Borell. G. Borell je bil zelo nav-du{en nad razstavo, {e posebno nad oblikovanjem pohi{tva in predstavljenimi publikacijami. Ob tej prilo`nosti je bila izdana tudi knjiga z naslovom “Tackle climate change: use wood”. Nudi odlo~ilne vire referenc, ki se nana{ajo na vlogo lesa pri zmanj{evanju klimatskih sprememb. Vsebuje veliko informacij o evropskih gozdovih, kako les pomaga zmanj{evati globalno segrevanje, o lesu kot bio gorivu, kot tudi dejstva in podatke o evropski lesni in pohi{tveni industriji. Razstavo na Evropskem parlamentu je organiziral Wood in Sustainable Development process pod okriljem CEI-Bois Roadmap 2010 v povezavi z European Panel Federation, European Organisation of the Sawmill Industry, Nordic Timber Council (Norve{ka, [vedska, Finska), “wood for good” (Velika Britanija), Centrum Hout (Nizozemska), Holzabsatzfonds (Nem- Razstava ~ija), Federlegno-Arredo (Italija) in Swedish Forest Industries Federation. Roadmap 2010 je akcija, ki jo je za~el CEI-Bois, evropsko zdru`enje lesne industrije, ki pomaga pri propagandi za pove~ano rabo lesnih izdelkov v Evropi, {e posebej na podro~jih “Gradimo z lesom”, “@ivimo z lesom” in “Les v transportu in pakiranju”. Naloga lesa v trajnostnem razvoju je pove~ati znanje in zavest med vsemi delni~arji o pozitivni vlogi pove~ane porabe lesa tako v trajnostnem razvoju in zmanj{anju klimatskih sprememb. Knjiga “Tackle climate change; use wood” je na voljo na Wood in Sustainable Development Secretariat: roadmap@cei-bois.org. Dodatne informacije: The “Wood in sustainable development” process of Roadmap 2010 is run by: European Panel Federation, EPF and European Organisation of the Sawmill Industry, EOS Allée Hof-ter-Vleest 5/4 B-1070 Bruxelles tel.: +32 2 5562585 faks: +32 2 5562595 e-po{ta: roadmap@cei-bois.org www.cei-bois.org ijaLes 58(2006) 1-2 strokovne vesti INTECTUM Strokovna delavnica PC Notranja vrata avtor Stojan ULČAR, LIP Bled d.d. Delavnica v smeri vzhod – zahod smeri vzhod – zahod Predstavitveni material za naslednje vrstice nam je svetovalno podjetje INTECTUM iz Nemčije pospremilo z ugotovitvijo, da je zadovoljno z odprtim dialogom in konstruktivnim delom (med 11. in 16. januarjem), saj v Lipu Bled vemo: • zakaj moramo nekaj spremeniti, • kako lahko to naredimo in • kdaj bomo dosegli cilj. Podjetje je bilo osnovano pred 10 leti pod (iz latinščine izpeljanim) imenom oziroma pojmom intectum. To po gla-golskem prevodu iz nemške razlage po-meni prekrito (več različnih dejavnosti pod enim krovom), po pridevniškem pa (naključno tudi) premišljeno. Za področje dela si je izbralo celovito svetovanje na področju optimiziranja procesov, kar z desetimi sodelavci iz različnih dejavnosti obvladuje v okviru treh sloganov: • Naš potencial je znanje iz prakse, s katerim se predstavlja tudi na sedežu podjetja v mestu Salzkotten, uresničuje pa s po horizontalah in vertikalah različnimi znanji in pristojnostmi. • Uspeh je najvišji (ultimativni) cilj, ki ga v času svetovanja pri naročniku realizira z obdelavo tistih potencialov, ki že kratkoročno prinesejo uspeh (in pokrijejo stroške delavnice). • V središču je človek, kar pomeni, da ne prihaja z vnaprej pripravljenim komornim instrumenta- rijem (spremembami), ampak se zaveda, da so vse strokovne kompetence že v hiši naročnika, zato samo usmeri sodelavce k samostojnemu iskanju in skupni uresničitvi rešitev (in se potem umakne). Metode in postopki projektnega pristopa INTECTUM zahtevajo interaktivno sodelovanje vseh služb in funkcij v podjetju, ki jih do rezultatov pripeljejo naslednji koraki: • Definiranje merljivih ciljev projekta, ki izhajajo iz strategije podjetja, generalno pa so to logični skupni cilji, in sicer na nivoju trženja (zagotoviti zanesljivost dobav in kompletnost odprem ob krajših dobavnih rokih) ter na nivoju poslovanja (povečanje produktivnosti in kritja). • Analiza obstoječega stanja relevantnih procesov oziroma pomanjkljivosti in vzrokov zanje. • Izdelava konceptov (rešitev), ki vodijo do ciljev. • Realizacija aktivnosti s ciljno usmerjenim projektnim vodenjem, ki ima nalogo včasih tudi kontro-verzne razprave spremeniti v stalen konstruktiven dialog ter z njim verificirati (in po potrebi korigirati) optimalne rešitve. • Motivacija na osnovi vključevanja v procese sprememb je zagotovljena z aktivnim sodelovanjem vseh relevantnih sodelavcev v vseh fazah delavnice, rezultira pa v identifikaciji tako s problemi kot z rešitvami ter v končni fazi v samostojnem obvladovanju procesov. Te metode in postopki ter celovit način oziroma angažiranje vseh za optimizi-ranje nekega kritičnega procesa pomembnih in koristnih, predvsem pa ijaLeS 58(2006) 1-2 strokovne vesti kompetentnih posameznikov, so osnovna filozofija podjetja INTECTUM, ki jo je z uspehom realiziralo z ve~ ve~jimi projekti. Iz referen~ne liste samo nekaj nam vsaj po imenu poznanih naro~nikov: KLAUS BORNE – PL, BORNE TÜRENWERK – D, CLASSEN – D in NOLTE – D. Za konec te bolj ali manj formalne predstavitve podjetja INTECTUM (pri ~emer bo sama vsebina delavnice v Lipbled po dogovoru obdelana v drugem tekstu drugega avtorja) morda samo {e to, da `e imamo prakti~no zelo podobno (na~eloma enako) deklariran na~in oblikovanja in izbolj{evanja procesov s sistemom vodenja po ISO 9001. Gre seveda za po kme~ki in {e kak{ni pameti logi~ne aktivnosti PD-CA (planiraj, izvedi, preveri in ukrepaj), ki jih je neki Deming povezal v svoj krog oziroma {piralo in s tem postal slaven. Kakorkoli, bistvo na~ina dela in klju~ do uspeha INTECTUM je verjetno v spoznanju, da je v sredi{~u vsega (torej problemov in tudi re{itev) ~lovek, pri ~emer je motivacija vse prej kot prepovedana beseda. Da pa to ni povsem enostavna kategorija, ilustrira tudi obrobna izjava vodje delavnice W. Büth (ob ri~etu na Lipanci), da se trenutno ukvarja s prou~evanjem razlike med tistim, kar nam nekdo re~e, in med tistim, kar nam dejansko pove. Verjamem, da si je s tem belil glavo, {e preden je s svojo delavnico pri{el v Slovenijo, in upam, da si jo {e nekaj ~asa bo. kratke vesti Weinig za otroke SOS projekt otro{ka vas v Etiopiji je prejela znatno donacijo Taka pomo~ razveseli obraze vsepovsod. Dr. Kay Vorwerk (drugi z leve), ~lan upravnega odbora in vodja financ in marketinga SOS Otro{ke vasi sprejema ~ek v znesku 27.500 evrov - dar Skupine Weinig iz Tauberbischofsheima. Donacija bo podprla projekt SOS otro{ka vas v Etiopiji. ^ek so izro~ili ~lani upravnega odbora firme Weinig Karl Wachter (skrajno levo), dr. Dieter Japs (tretji z leve) Rainer Hundsdorfer (predsednik nadzornega odbora - ~etrti z leve ter Klaus Mueller, vodja propagande v Weinigu. Konec decembra preteklega leta je Rainer Hundsdorfer, predsednik nadzornega odbora podjetja Weinig AG v navzo~nosti ~lanov uprave Karla Wachterja in dr. Dietra Japsa poklonil SOS otro{ki vasi donacijski ~ek v vrednosti 25.500 evrov. Da je prejel ~ek, je dr. Kay Vorwerk, ~lan upravnega odbora in vodja financ in marketinga projekta SOS Otro{ka vas, posebej za to prilo`nost priletel v Tauberbischofsheim, kjer je sede` Skupine Weinig. Donacija podpira projekt humanitar- nih organizacij v Etiopiji, kjer gradijo izobra`evalni center. Mladi iz {tirih etiopijskih SOS otro{kih vasi se bodo tu izobra`evali za delo v lesarstvu. Dr. Kay Vorwerk je dejal: “Posebno smo hvale`ni za to donacijo, ker bomo ta znesek lahko uporabili projektno orientirano. Pomembno je, da bo mladim v Etiopiji, v eni najrevnej{ih dr`av sveta, s to podporo dana dolgoro~na perspektiva. Znaten znesek se je natekel v letu 2005 z razli~nimi akcijami v okviru praznovanja 100 obletnice obstoja firme Michael Weinig AG. Tako je bilo na primer med praznovanjem povabljenih veliko prominentnih oseb iz politike in javnosti, med drugim tudi zvezni Ex kancler Gerhard Schroder. Za dodatek je bila razprodaja tiso~ih posebej izdelanih zapestnic z napisom “Weinig za otroke”, ki jih je {e vedno mo~ dobiti za majhen promocijski znesek. @e vrsto let Weinig AG sodeluje v razli~nih projektih za pomo~. Med drugim je prevzel tudi sponzorstvo nad dru`inami v Beninu, Nigeriji in Nepalu. Vse skupaj je firma darovala dosedaj ve~ kot 150.000 evrov samo za pomo~ SOS otro{kim vasem. Dodatne informacije: Michael Weinig AG Weinigstraße 2/4, 97941 Tauberbischofsheim Germany www.weinig.com ijaLes 58(2006) 1-2 strokovne vesti Strokovni posvet o industrijski rabi lesne biomase V sredo, 30. novembra 2005, je bila v prostorih Lesne Tovarne ivernih plo{~ Oti{ki vrh okrogla miza o industrijski rabi lesne biomase in predstavitve primera dobre prakse, ki pomeni najve~jo investicijo na tem podro~ju v Sloveniji. S svojimi prispevki so problematiko lesa in lesne biomase v slovenskem in {ir{em evropskem prostoru predstavili doc. dr. Dominika Gornik Bu~ar, Biotehni{ka fakulteta Oddelek za lesarstvo v Ljubljani, s predavanjem »@agarstvo in `agar-ski ostanki«, doc. dr. Miha Humar, Teh-nolo{ki in{titut za lesarstvo Ljubljana, s predavanjem »Ali je gozd res edini vir biomase za energetske potrebe?«, doc. dr. Sergej Medved, Biotehni{ka fakulteta Oddelek za lesarstvo v Ljubljani, s predavanjem »Lesni ostanki-surovina za izdelavo lesnih kompozitov ali …«, Jo•e Priker`nik, Lesna TIP, s predavanjem »Visoke tehnologije v proizvodnji iver-nih plo{~ (predstavitev investicije)« ter Andrej Lah, Lesna TIP, s predavanjem »Industrijska raba lesne biomase«. @elimo vas seznaniti s sklepi, ki smo jih na sre~anju sprejeli, saj menimo, da je tudi v Sloveniji treba podpreti dobre prakse na podro~ju industrijske rabe lesne biomase, ki so se v {ir{em evropskem prostoru `e dokazale kot u~in-kovito orodje za bla`itev klimatskih sprememb, hkrati pa so izrednega gospodarskega pomena za dr`avo. Strokovnjaki iz lesne industrije ter predstavniki Biotehni{ke fakultete smo obravnavali problematiko izrabe lesne biomase v energetske namene, ki smo ji pri~a v Sloveniji, in ugotovili, da je proizvodnja ivernih plo{~ ekonomsko racionalna in z makroekonomskega vidika bistveno bolj{a alternativa energetski izrabi. Omenjena dejstva potrjujejo {te-vilne finan~ne te`ave in bankroti energetskih postrojenj v Evropi (Ökowärme Avstrija, Gornji Grad, Glin itd.) kakor tudi ukrepi nekaterih dr`av (Francija, Belgija, Finska itn.), ki so z ustreznimi ukrepi dosegle preobrat v dosedanji miselnosti in kon~no podprle prizadevanja lesnopredelovalne industrije. Univerzitetni profesorji in strokovni sodelavci Biotehni{ke fakultete so strokovno utemeljili funkcijo gozda in lesa kot najve~jega naravno obnovljivega bogastva v Sloveniji, ki ga moramo bolje izkoristiti predvsem v lesni industriji in ne favorizirati gozda in lesa kot energetskega potenciala in izvoznega artikla brez dodane vrednosti. Les je namre~ naravno obnovljiv material, ki najmanj obremenjuje okolje tako z okoljskega in tudi iz energetskega vidika, izdelki iz lesa pa so energetsko zelo var~ni, saj za lesen stol porabimo tudi do 20 - krat manj energije kot za stol iz aluminija. Lesarji se spra{ujemo, kako lahko nekatere institucije brez lesarske stroke manipulirajo z lesom kot z energentom in slepo kopirajo evropske modele kurjenja lesa, ki jih najbolj inovativne evropske dr`ave `e opu{~ajo. Na Finskem, ki je ena najbolj gozdnatih dr`av, so se namre~ odlo~ili za dodatno gradnjo nuklearne elektrarne. EVROPSKA POBUDA ROADMAP 2010 opredeljuje les kot najbolj ekolo{ko sprejemljiv material za uporabo v gradbeni{tvu in lesni industriji. V Sloveniji pa nekateri {e vedno sanjajo o megalomanskih elektrarnah in toplarnah na les, ki bi opusto-{ile slovenske gozdove, Slovenijo spremenile v pu{~avo, uni~ile lesno industrijo in dodatno onesna`ile okolje v urbanih sredi{~ih (TETOL Ljubljana, ENERGETSKA DOLINA Zasavje itd …). V smeri integralne industrijske uporabe lesa potekajo prizadevanja tudi v okviru Evropskega zdru`enja proizvajalcev ivernih plo{~, prav tako pa je te smernice podprla tudi evropska poslanka ga. dr. Romana Jordan Cizelj. Slovenska lesarska stroka zagovarja celovito predelavo lesa in energetsko izrabo izklju~no industrijsko neuporabnega lesa. Ta prizadevanja so bila predstavljena tudi predsedniku vlade in ministru za gospodarstvo, ki sta ta prizadevanja tudi podprla. Naravno bogastvo Slovenije – les - moramo opredeliti kot strate{ko surovino in jo z vi{jo dodano vrednostjo predelati v lesni industriji, zato moramo v gospodarski strategiji opredeliti to panogo kot prioritetno. Gozd in les se ponujata kot neizkori{~ena prilo`nost, zato ne smemo dovoliti, da postanemo najve~ja evropska kurilnica lesa ali pa zlati rudnik zelenega zlata, ki ga iz~rpavata Avstrija in Italija, kamor letno izvozimo 500.000 m3 lesa. Saj vendarle premoremo ve~ znanja kot zgolj »KNOW HOW« za te`a{ko podiranje dreves, trgovanje z lesom, uni-~evanje gozdnih cest in kurjenje lesa«. Navzo~i smo bili enotnega mnenja, da je za bla`enje globalnih ekolo{kih problemov, za ohranjanje delovnih mest in konkuren~ne sposobnosti lesnopredelovalne industrije ter za ohranitev ijaLeS 58(2006) 1-2 strokovne vesti znanstvenih dose`kov na podro~ju lesarstva treba problematiko lesne bio-mase obravnavati celovito. Na sre~anju so bili sprejeti naslednji sklepi in pobude, ki so bili posredovani tudi na Urad za makroekonomske analize in razvoj: 1. Vladni dokumenti: strategija razvoja Slovenije in ukrepi odbora za reforme (Predlog za pove~anje konkuren~nosti slovenskega gospodarstva) § Ukrep {t. 12: opredelitev investicije v primarni kompleks lesne predelave in investicije Lesne Tovarne ivernih plo{~ v kontinuirano stiskalnico kot prioritetni dr`avni in regijski projekt -podpora in izvedba manj{ega {tevila velikih projektov nacionalnega pomena. § Ukrep {t. 15 – indikativni nabor projektnih idej za nadaljnjo razdelavo v velike projekte. Obrazlo`itev Kompleks primarne lesne predelave in proizvodnja ivernih plo{~ sta bazna industrija za oskrbo pohi{tvene in delno gradbene dejavnosti v Sloveniji. Investicija v kontinuirano stiskalnico v vi{ini 4 mia SIT v strate{ko pomembno bazno industrijo je s tega vidika upravi~ena do konkretne pomo~i iz dr`avnih in evropskih sredstev. § Lesno industrijo uvrstiti v eno nosilnih gospodarskih podro~ij (Strategija razvoja Slovenije - Prva razvojna prioriteta - Konkuren~no gospodarstvo in hitrej{a gospodarska rast) (str. 25, poglavje 2.27). Obrazlo`itev Slovenski gozdovi premorejo nad 262 milijonov kubi~nih metrov lesa. Letni prirastek zna{a nad 6 milijonov kubi~nih metrov letno ali okroglo malo nad 6 kubi~nih metrov na hektar povr{ine letno. Mo`en posek je 3.162.162m3. Navedene {tevilke ka`ejo lesno bogastvo na{ih gozdov, ki je gotovo pomembno za narodno gospodarstvo, saj je les kot plemenit, lep in ekolo{ko sprejemljiv material sestavina {tevilnih izdelkov (vir: Ali imamo v Sloveniji dovolj gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, http://www.gov.si/zgs/, 4.nov 2005). Po podatkih FAOSTAT se letno iz Slovenije izvozi 500.000m3 kakovostne hlodovine in lesne biomase (FAOSTAT data, 2005). Slovenija je postala rudnik za ~rpanje zelenega zlata. Trajnostno gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, ki je vzor~ni primer za celotno Evropo, so znale z ustreznimi ukrepi najbolje izkoristiti predvsem na{e sosednje dr`ave. Slovenska lesnopredelovalna industrija ima bogato tradicijo in zaposluje okoli 25.000 ljudi. Ob upo{tevanju multiplikativnega u~inka je od lesne industrije odvisno tudi do 75.000 ljudi. 2. Realizacija dolo~ila iz nacionalnega energetskega programa za delitev lesne biomase na industrijsko in energetsko uporabno. Delitev lesne biomase na industrijsko in energetsko uporabno lesno biomaso in subvencioniranje energetske izrabe samo industrijsko neuporabne lesne biomase (prah, skorja). Obrazlo`itev Z narodnogospodarskega vidika je lesno biomaso bolj smiselno predelovati v lesnopredelovalni dejavnosti, ker zagotavlja 10 - krat vi{jo dodano vrednost in kar 30 -krat ve~je {tevilo delovnih mest kot v primeru energetske izrabe lesne biomase (vir: Chris Va n Riet, Sustainable use of wood for products an energy: Conflict or oportunity?, EPF, 2002). Med lesno biomaso, primerno za energetsko rabo, spadajo skorja, gozdni ostanki, komunalni lesni odpadki, kmetijski odpadki, lesni prah. Med lesno biomaso za industrijsko rabo spadajo sekanci, `agovina, drobni kosovni ostanki, `amanje, o~elki ipd. 3. Opustitev dr`avne podpore uporabi industrijsko uporabne lesne biomase za proizvodnjo zelene elektrike. Obrazlo`itev Opustitev dr`avne podpore projektom t.i. velikim porabnikom industrijsko uporabne lesne biomase za proizvodnjo zelene elektrike in daljinskega ogrevanja, je potrebna, saj se s tem zmanj{uje konkuren~nost lesne industrije. S tovrstnimi subvencijami se ru{i nabavni trg industrijsko uporabne lesne biomase in povzro~a rast vhodnih stro{kov za lesno industrijo. Nemogo~e je na ra~un lesne industrije sanirati energetsko potratne industrije s kurjenjem lesa, ki je osnovni material za lesno industrijo. Subvencioniranje proizvodnje elektri~ne energije iz lesne biomase je povzro~ilo dvig cen lesne surovine. Po {tudijah je v primeru sedanjih trendov pri~akovati dvig cen lesne surovine do 40 %, kar bo ogrozilo obstoj lesne industrije (vir: Louk Dielen, et. Al., EU Energy Policy Impacts On the Forest-Based Industry, februar 2000) 4. Sububvencionirati spravilo gozdnih ostankov (veje, vrha~i itn.) za energetske namene ijaLes 58(2006) 1-2 strokovne vesti Obrazlo`itev Subvencije je treba usmeriti v spravilo gozdnih ostankov, ker je pogost razlog za neizkori{~enost tega potenciala predvsem neeko-nomi~nost, pri ~emer stro{ki spravila prese`ejo tr`no vrednost lesa. Na ta na~in bi aktivirali dodatni potencial lesne biomase, po drugi strani pa bi s tem prispevali k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, kamor se usmerja sodobna Evropa. 5. Les in lesni proizvodi se morajo obravnavati kot reducent emisij CO2 in tako upo{tevati prispevek lesnopredelovalne industrije k zmanj{anju sprememb klimatskih razmer. Obrazlo`itev Uporaba m3 lesa, lesnih plo{~ in drugih izdelkov iz lesa namesto drugih materialov pomeni uskla-di{~enje okoli 800 kg CO2 (vir: European Commission’s DG Enterprise, 2003). Tipi~na lesena hi{a vsebuje 12-20 m3 lesa, kar pomeni, da ”skladi{~i” okoli 13 ton CO2 (vir: Frühwald, TRADA 2002, 2003). ^e bi letno zgradili 100.000 hi{ iz lesa in lesenih izdelkov namesto iz drugih gradbenih materialov, bi zmanj{ali emisije CO2 za 3.000.000 ton (vir: EPF, 2003). Dodatne informacije: Lesna TIP Oti{ki Vrh, [entjan• 133, [entjan• pri Dravogradu Danilo Anton Ranc, direktor Tel.: 02 878 75 00 Faks: 02 878 75 10 kratke vesti 2006 -odli~ne perspektive ob dvajsetletnici Prek 80.000 kvadratnih metrov je •e zasedenih s popolnoma novim tlorisom. [tevilo tujih razstavljalcev raste, italijanska podjetja pa bi rada ve~ prostora. [tiri mesece pred dejansko otvoritvijo sejma, ki bo potekal v Milanu od 16. do 20. maja, je Xylexpo/Sasmil zopet potrdil vlogo velike mednarodne bienalne razstave, in je dogodek, na katerega ~aka vsa `agarska in lesnopredelovalna industrija. Na novem milanskem sejmi{~u je `e sedaj zasedenih 80.000 kvadratnih metrov razstavnih povr{in. Posebno dober rezultat je dosegel sejem XYLEXPO, ki je namenjen strojem in tehnologiji in za katerega je ra~unati, da bo letos pokrival ve~jo povr{ino kot v preteklosti. Do sedaj je {tevilo italijanskih razstavljavcev na ravni iz leta 2004, porast pa se ka`e v 10 % ve~ji zasedeni razstavni povr{ini. Vendar ne samo to: v za~etku januarja je {tevilo tujih razstavljavcev za 20 `e preseglo {tevilo iz leta 2004. Ta dva elementa nagrajujeta napore organizatorjev, da potrdijo vodilno mesto milanske prireditve in njen mednarodni ugled. ^eprav sredi te`kega ~asa, je Sasmil `e dosegel 8.000 m2 razstavnih povr{in, vendar organizatorji ra~unajo na nadaljnje pove~anje v naslednjih tednih. Zahvaljujo~ se velikim razstavnim halam na novem sejmi{~u Rho, so organizatorji lahko razvili bolj racionalno razporeditev, izbolj{ali kvaliteto in u~inkovitost kontaktov med ponudbo in povpra{evanjem. Stroji za obdelavo plo{~ bodo razstavljeni v halah 1/3, 2/4 in 5/7, re{itve za masivni les bodo razstavljene v hali 6, medtem ko bo hala 10 gostila tehnologijo za primarne procese: `agarstvo, tesarstvo in proizvodnjo plo{~. Zunanji razstavni prostori bodo gostili stroje za gozdarstvo in strukturne lesene re{itve, torej dve kategoriji, ki bosta prvi~ ustrezno predstvljeni na sejmu Xylexpo/Sasmil zaradi njihovih oblikovalskih in proizvodnih zmo`nosti. Sasmil je posvojil podoben na~in organiziranja ponudbe razstavljavcev, vendar po {e bolj logi~nem razporedu, zahvaljujo~ halam 14 in 18, ki bodo okarakterizirane z izvirno namestitvijo z namenom, da predstavijo ~isto, strukturirano in razvejano kolekcijo izdelkov, re{itev, dekoracij, oblik in funkcij. [e ve~je zadovoljstvo je pri~akovati med obiskovalci: organizatorji so se odlo~ili, da veliko napora vlo`ijo v predstavitvene konference {irom sveta, torej v aktivnost, ki dopu{~a, da vzbudijo visoko stopnjo pozornosti in zanimanja vodij proizvodnje in odlo~itvenih mo` v podjetjih za dogodek leta 2006 in vse pobude organizirajo tako, da potrdijo svojo vodilno razstavljalsko vlogo. ijaLes 58(2006) 1-2 strokovne vesti TAPIO WIRKALA- Ob razstavi v Ljubljani avtorica Darinka KOZINC, T[C-SLG[ Nova Gorica V Arhitekturnem muzeju v Ljubljani je bila v mesecu novembru 2005 postavljena retrospektivna razstava finskega oblikovalca Tapia Wirkale -legende finskega oblikovanja 20. stoletja. Katalog znanj za podro~je konstrukcij (lesarski tehnik) predvideva tudi obisk razstav in sejmov, zato smo se na Lesarski {oli v Novi Gorici odlo~ili, da dijakom omogo~imo ogled razstave, {e zlasti zato, ker je finsko oblikovanje omenjeno v u~beniku Snovanje po-hi{tva, avtorja Vinka Rozmana, kjer je zapisal: Skandinavsko oblikovanje govori o visoki stopnji in veliki {irini likovne kulture severnih narodov, ki se znajo racionalno izra`ati s preprostimi re{itvami tako celote kot detajlov, brez bahavega bogastva, pri tem pa uporabljajo predvsem naravne doma~e materiale. Dijaki so z mentorji pripravili in predstavili tri teme (med potjo, na avtobusu), in sicer o Finski na splo{no, o finskem oblikovanju in o Tapiu Wirkali. Fenomen finskega oblikovanja, ki je zlasti v petdesetih letih zaznamovan z zlato dobo, je pripomogel k temu, da so ta leta zapisana tako v finski kot tudi v svetovni arhitekturi in oblikovanju. Finska je v zadnjih letih tudi zgled Sloveniji, na splo{no in ne le zgolj na podro~ju oblikovanja. Prav gotovo bi nam koristil njihov zgled organiziranega nastopanja oblikovalcev tako doma kot v tujini. Pred dvema letoma smo imeli namre~ mo`nost, da smo si v Lahtiju ogledali razstavno in prodajno galerijo finskih oblikovalcev, ki so jo s skupnimi mo~mi ustanovili sami in tudi sami skrbijo za njeno nemoteno delovanje. Splo{no o Tapiu Wirkali Tapio Wirkala je postal legenda zaradi edinstvenega talenta in osebnosti, ki sta urednikom revij za oblikovanje dala obilje gradiva, da so ustvarili mit. Pogosto so ga portretirali kot prvobitnega mo`a iz finskih gozdov. Kombinacija primitivnosti in popolne elegance je vplivala na tisti ~as. ( Tako je izjavil Jua-hani Pallasmaa, arhitekt in profesor ter osebni prijatelj Tapia Wirkale.) Tapio Wirkala se je rodil leta 1915 v pristani{kem mestu Hanko. Bil je vsestransko nadarjen, ustvarjal je unikate kot izdelke za masovno uporabo. V svoji karieri je oblikoval tako spomenike, pohi{tvo, nakit, embala`o, posodje, jedilni pribor, plastenke za otro{ki {ampon in po{tne znamke. Posegal je tudi na podro~je arhitekture in umetnosti. Razvil je odli~en ob~utek za materiale, saj je delal tako s plastiko kot porcelanom, kovino ali lesom, hkrati pa se je tudi sam posvetil postopkom izdelave. Veliko njegovih oblikovalskih predmetov {e izdelujejo, ijaLes 58(2006) 1-2 strokovne vesti kot na primer porcelanasto vazo v obliki papirnate vre~e za Rosenthal. Dru`ba Alko je njegovo steklenico za vodko Finlandia, ki je spominjala na teksturo ledu, uporabljala do leta 2000. V 50. letih je zbudil pozornost svetovne javnosti z vazo iz pihanega stekla, poimenovano po gobi lisi~ki. Njegova skromnost, delavnost, strokovnost in kreativnost so mu omo-go~ili, da je premagal vse jezikovne in druge ovire, pa naj je delal v tujini za steklarno Venini v Benetkah, za tovarno Rosenthal v Nem~iji ali z lokalnimi srebrarji v Mehiki. O razstavi Cilj razstave je bil predstaviti tako ustvarjalca Tapia Wirkala kot tudi delovnih procesov (od prvih skic in modelov do prototipov in proizvodnje kon~nih izdelkov).Vitrine so bile posebno oblikovane in osvetljene, kar je v ospredje postavljalo spretnost oblikovalca, ki je navdih za svoje izdelke ~rpal iz naravnih lastnosti materialov. Izdelki na razstavi so pripovedovali svojo zgodbo, ki se je za~ela z idejo in nadaljevala s {tudijskimi skicami, kjer je pri uporabnih predmetih temeljito prisluhnil ergonomiji. {ele nato je izdelal izdelek, ki pa ga je prva preizkusila njegova dru`ina. Po testiranju skozi uporabo je izdelek {el v ijaLes 58(2006) 1-2 masovno proizvodnjo (kot npr. skodelice za kavo). Pri njegovih izdelkih se opa`a premi{ljenost in dodelanost, povr{nosti ni. Na razstavi je bilo pribli`no tristo predmetov iz lesa, kovine, keramike in stekla, kar pri~a o njegovi virtuoz-nosti in viziji sodobnega oblikovanja. Skozi razstavo pa so povezovalno delovale skulpture iz lepljenega brezovega lesa. Razstava je ponovno dokazala, kako pomembno je za narodovo identiteto, negovanje zavesti in kulture oblikovanja predmetov in prostora. Pribli`evanje naravi, narava kot u~i-teljica in za tem visoka stopnja kulture bivanja, odlikovana kot estetska zavest in visoka stopnja tehnolo{kega znanja, je vseskozi za{~itni znak finskega oblikovanja. Nekaj mnenj dijakov o razstavi Navdu{en sem bil predvsem nad steklenimi izdelki, zanimala me je tudi izvedba izdelkov iz lameliranega lesa, ki so bili nenavadne oblike, z zelo dovr-{enimi linijami in krivinami. Robert Z razstave sem od{el zelo presene~en; ~eprav sem pri~akoval ve~ oblikovanja v lesu, je bila razstava zelo zanimiva. [e sedaj si ne morem razlo`iti, kak{ne tehnike je avtor uporabljal za izdelavo posameznih izdelkov. Osupljivo je bilo tudi to, kak{ne preproste oblike je uporabljal in kak{ne efekte je dosegal z njimi. Zanimivo je tudi to, da je `ivel v prej-{njem stoletju, vendar so njegovi izdelki {e sedaj v koraku z modo. Gotovo se tak umetnik ne bi nikoli razvil, ~e ne bi imel podpore dr`ave. Bla` Iz ogleda razstave sem spoznal, da bi se morali tudi slovenski oblikovalci bolj povezati z naravo, ljudmi in narodnimi obi~aji … ^e bi se tega bolj dr`ali, bi dobili dolo~ene izdelke, ki bi bili uporabni v vsakdanjem `ivljenju ter bi predstavljali na{o dr`avo po svetu; tako bi postali bolj prepoznavni. Danes se vedno govori, da nimamo veliko prepoznavnih izdelkov. Aljo{a Misel Tapia Wirkale: »Vsak material ima svoje nenapisane zakonitosti. To dejstvo se vse prepogosto pozablja. Nikoli ne sme{ biti nasilen do materiala, s katerim dela{, in oblikovalec mora stremeti k temu, da bi bil z njim v harmoniji.« m strokovne vesti Dijaki Srednje lesarske in gradbene {ole v Torinu avtorica Darinka KOZINC, T[C-SLG[ Nova Gorica Intarzija, sestavljanje slik iz furnirjev, se uporablja kot tehnika okra{evanja lesarskih izdelkov ali pa se pojavlja tudi kot samostojno likovno delo. Osnovno tehniko intarziranja spoznajo dijaki lesarskih usmeritev pri urah prakti~nega pouka, ve~inoma kot okrasni detajl na svojem izdelku, kot so npr. razli~no sestavljeni furnirji, likovni motivi ali kot {ahovnica na mizici ali stol~ku. U~itelji prakti~nega pouka ve~inoma spodbujajo dijake pri njihovi ustvarjalnosti. V okviru projekta Interreg III-Crafts, ki je sicer potekal prek Mestne ob~ine Nova Gorica, je skupina dvajsetih dijakov Srednje lesarske in gradbene {ole, dveh mentorjev in petih obrtnikov odpotovala v Torino. Gostitelji so jih nastanili v centru Torina, z avtobusom pa so se en teden vozili na {olo San Carlo. [ola San Carlo ima sto petdesetletno tradicijo in je nastala zaradi potreb industrije v Torinu. [ola je v zasebni lasti in poleg lesarjev izo-bra`uje {e elektrikarje, strojnike in izdelovalce odrskih kulis. Pripravili so enotedenski izobra`evalni seminar o intarzijah in inkrustacijah, ki je potekal v njihovih laboratorijih ({olskih delavnicah). ^e primerjamo {olske delavnice v Italiji in Sloveniji, lahko ugotovimo, da so italijanski laboratoriji za prakti~ni pouk veliko bolj svetli, stene so obvezno bele, strojni park izrazito sodoben, opaziti je ve~ reda in poudarka na razstavi razli~nih eksponatov, od drobnih izdelkov (veliko inovacij in poskusov) do nekoliko ve~jih izdelkov. Njihovi izdelki skoraj praviloma poudarjajo komponento estetike. Dijaki so pod vodstvom mojstra, ki je znan po tem, da je kot drugi na svetu izdelal repliko Boullovega pohi{tva iz baroka, izdelovali zahtevnej{e intarzije. Posebnost je bil barvasti furnir in bolj zapleteni vzorci. Dijaki so se poskusili tudi v vlaganju lesa v les. Poleg u~nih ur iz izdelave intarzij so si dijaki ogledali Torino, eno izmed gorskih dolin, razstavo keramike, ki je bila urejena v eni izmed zapu{~enih opekarn, muzej avtomobilov, muzej z urejeno arheolo{ko zbirko in restavriranje fresk. Izku{nja je bila vsekakor zelo dragocena tako za dijake kot tudi obrtnike, saj se jim mednarodne izku{nje vpisu- jejo v modro evropsko knji`ico Europass. Res je sicer, da na {olah za pot v tujino izberemo najbolj{e dijake, toda Torin-~ani so na{o skupino pohvalili kot eno najbolj{ih skupin, ki se je izobra`evala pri njih. Izkazalo se je namre~, da sta bila izdelava intarzij in na~in dela za dijake tako privla~na, da jim je bilo celo odve~ hoditi na kosila. @e ~ez tri tedne pa so obisk vrnili dijaki in dijakinje iz {ole San Carlo. Na SLG[ smo jim pripravili izobra`e-valno delavnico iz restavriranja lesa in izdelavo lesene `lice, ki so jo po posebnem obredu uporabili pri ve~erji. Vse te mednarodne primerjave so zelo dobrodo{le, saj poleg pridobivanja strokovnih in splo{nih znanj posameznik lahko ugotovi svoje prednosti in slabosti. Najve~ja dragocenost pa je izmenjava izku{enj med mladimi, obrtniki in u~itelji. ijaLes 58(2006) 1-2 strokovne vesti izvleček/Abstract Nova knjiga: @age v Pomurju Dru{tvo in`enirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva je pred kratkim izdalo in zalo`ilo knjigo ~lana Ladislava Pojbi~a z naslovom @age v Pomurju. Knjiga ima 190 strani in je bogato opremljena s slikovnim in arhivskim gradivom. Cena je 3000 SIT. V kjigi je opisan zgodovinski razvoj `agarstva v Pomurju v zadnjem 180-letnem obdobju. Opisano je vseh 109 `agarskih obratov, ki so delovali v preteklosti. Gradivo je zbrano tako po upravnih enotah (Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota) kot za celotno Pomursko regijo. V njem najdete koli~ine raz`aganega lesa za vsak `agarski obrat posebej za obdobje zadnjih 50 let (1950-1999). Navedene knjige ne smejo spregledati vsi tisti, ki se ukvarjajo z lesarsko, gozdarsko, ekonomsko, tehni~no, zgodovinsko in etnolo{ko podobo pokrajine ob Muri in {irom Slovenije. Prepri~ani smo, da je vredna dobrega sprejema tako pri posameznikih kot pri podjetjih in gospodarstvenikih. Knjigo lahko naro~ite lahko tudi v Uredni{tvu revije Les, Karlov{ka cesta 3, tel: 01/421-46-60, e-po{ta: revija.les@siol.net. Dodatne informacije: Dru{tvo in`enirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Pomurja Arhitekta Novaka 17 9000 Murska Sobota Tel.: 02/53-49-505 Faks: 02/53-04-910 GSM: 041/657-841 kratke novice Iskra ERO Hidria Perles, d.o.o. Savska Loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 KTP zdaj zastopnik za WEEKE Ve~letno sodelovanje s skupino HOMAG je firma KTP d.o.o. s 01.01.2006 raz{irila na zastopanje podjetja WEEKE na podro~ju Slovenije. Firma WEEKE proizvaja CNC krmiljene stroje, preto~ne vrtalno-rezkalne in preto~ne vrtalne stroje. S tem dejanjem skupina HOMAG postopoma oblikuje homogeno in celovito zastopstvo v Sloveniji. Namen podjetja K T P d.o.o. je uveljaviti enotne standarde za monta`e, {o-lanja in servise za celotno skupino HOMAG. S proizvodnim programom podjetja WEEKE dopolnjujejo prodajni program in pri~akujejo podobne sinergijske u~inke kot proizvajalci sami. To je krona uspe{nega 10-letnega sodelovanja med K T P in HOMAG-om na slovenskem tr`i{~u. Ob tej pri-lo`nosti se zahvaljujejo vsem kupcem, ki so jim v teh letih zaupali in tudi dobaviteljem, ki na tak{en na~in izkazujejo podporo njihovi usmeritvi in skrbi za kupce. Na obnovljenih internetnih straneh (http://www.ktp.si) si lahko ogledate prodajni program in tudi brezpla~no objavljate oglase o rabljenih strojih. Dodatne informacije: KTP d.o.o., Pivka Kolodvorska cesta 9a 6257 PIVKA tel.: 05 7210040 fax.: 05 7210045 e-po{ta: info@ktp.si ijaLes 58(2006) 1-2 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: sušenje lesa - 1. del V reviji Les {t. 1/1988 do {t. 12/1989 •e objavljeno gradivo, ki ga je sprejela Terminolo{ka komisija pri ZDIT Gozdarstva in lesarstva Slovenije , pregledal in dopolnil: Mirko GERŠAK Recenzent: Boris GORIČKI Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko abiótska obárvanja lesá (mn) –ih –j s kemi~ne spremembe sestavin lesa (ogljikovih hidratov, lignina in akcesornih snovi) pod vplivom toplote in vlage abiotische Verfärbungen f abiotic colouring of wood absolútno suh les - –ega –á m uo (g) les, ki ne vsebuje vode; dobimo ga (dose`emo) s su{enjem do konstantne mase pri ( 10 3 ± 2) 0C v laboratorijskem su{ilniku darrtrockenes Holz n oven dried wood absórpcija –e ` pojav, da les vpija vodo Absorption absorption adsórpcija –e ` pojav, da les ve`e vodne hlape iz zraka Adsorption adsorption aksiálni ventilátor –ega –ja m ventilator z rotorjem v obliki propelerja, ki srka zrak vzporedno z osjo propelerja in ga izpihava v isti smeri; pri dvosmernem (reverzibilnem) ventilatorju pa lahko smer gibanja zraka menjamo Axialventilator m axial fan anemométer –tra m priprava za merjenje hitrosti zraka Anemometer n anemometer anemométer z grélno `íco –tra - - - m merilna naprava za stalno merjenje hitrosti zraka v su{ilnici Hitzdrahtanemometer n anemometer with heating wire Ássmanov psihrométer –ega –tra m psihrometer z ventilatorjem, ki piha zrak prek vla`nega termometra Assmanpsychrometer n Assman psychrometer avtomátska regulácija –e -e ` regulacija, ki ne zahteva neposrednega ali posrednega delovanja ~loveka na izvr{ilni element vollautomatische Regelung f automatic regulation beljáva –e ` obodni (periferni) prevodni del debla svetlej{e barve s {e `ivimi celicami, ki vsebujejo rezervne snovi (npr. {krob) Splintholz n sapwood bimetálna rébrasta cév –e –e -í ` rebrasta cev, pri kateri so cev in rebra grelnika iz razli~nih kovin Bimetallrippenrohr m bimetal (ribbed) finned tubes bimetálni termométer –ega –tra m merilnik temperature, ki deluje na osnovi razli~nih termi~nih raztezanj dveh kovin Metallausdehnungsthermometer n bimetal thermometer biótska obárvanja (mn) –ih –j s obarvanja lesa, ki jih povzro~ajo glive biotische Verfärbungen f biotic colouring of wood braníka –e ` (letni prirastni kolobar) enoletni prirastek lesa, ki nastane v eni vegetacijski dobi Jahresring (Jahrring) m annual growth ring celôtni ~as su{enja –ega –a – m tc (h) celotni ~as su{enja (cikel) je ~as od enega do drugega su{enja (su{ilni ~as) Gesamttrocknungszeit f total kiln time ~as su{enja) –a – m t (h) ~as su{enja lesa, ko izhaja prosta in vezana voda (brez ~asa segrevanja, izena~evanja, kondicioniranja in hlajenja) Trocknungszeit f drying time ~elna razpóka –e –e ` razpoka, ki nastane na ~elu in ki poteka v radialni smeri; razpoke v drugih smereh praviloma niso posledica su{enja Hirnriß m, Endriß m end check ~reslovínsko obárvanje –ega –a s obarvanje povr{ine lesov, ki vsebujejo ~reslovine (npr. hrast) Gerbstoffverfärbung f chemical stain ~rnílasti máde` –ega –a m modro-~rno obarvanje povr{ine lesov, ki vsebujejo tanine (npr. hrast) eisengalluser Fleck m iron-tannate stain ~rnjáva –e ` temneje obarvana jedrovina Farbkernholz n dark coloured heartwood dejánska absolútna zrá~na vlá`nost –e – e -e –i ` a (g/m3) ima jo zrak, ki {e lahko sprejme vodne hlape; tak{en zrak je nenasi~en absolute Luftfeuchte f current (initial) absolute air humidity dejánska vrédnost –e -i ` (x) vrednost veli~ine v danem trenutku (izhodna, merjena) Istwert n, (Ausgangsgröße f) actual value (output variable) délni odstótek kr~enja –ega –tka – m bDu (%) odstotek kr~enja od 30 % (oziroma od za~etne vla`nosti, ~e je manj{a od 30 %) do kon~ne vla`nosti lesa partiales Schwindmaß n partial per cent of shrinkage dieléktri~ni ali kapacitívni vlagomér –ega - -ega –era m merilnik, ki ima kontaktni (plo{~ati) elektrodi, ki jih samo pritisnemo na povr{ino lesa, deluje pa na osnovi merjenja dielektri~nosti lesa dielektrisches (kapazitives) Feuchtigkeitsmeßgerät n dielectric or capacitance type moisture meter diskoloríran les –ega –á m les, ki ga najdemo najpogosteje pri bukvi in ga imenujemo rde~e srce; ni enakomerno obarvano, ni centri~no in ne meji s ~rtami letnic; pri topolu in javoru lahko nastane rjavo srce, pri jelki pa mokro srce; tak{en les je najve~krat zelo vla`en fakultative Farbkernholzbildung f (Rotkern m) facultatively coloured heartwood (red heart) eléktri~ni upórovni termométer –ega – ega –tra m termometer, narejen je iz `ice (iz ~iste kovine, najve~krat platine, niklja), ki se ji spremeni elektri~ni upor glede na spremembo temperature elektrisches Widerstandsthermometer n electrical-resistance type thermometer eléktri~ni upórovni vlagomér –ega –ega –era m vla`nost lesa ugotovimo z merjenjem ohmskega upora v lesu, ki je natan~en v obmo~ju vla`nosti od 7 % do 25 %; uporabljamo ga kot kontrolno merjenje ali kontinuirano merjenje za vodenje su{ilnega procesa elektrisches Widerstandsfeuchtigkeitsmeßgerät n electrical-resistance type moisture meter ijaLes 58(2006) 1-2