DRAGA *93
Ko smo dospeli do konca nekega večstoletnega zgodovinskega razvoja, se nahajamo pred dvema čistima pozicijama: pred čisto ateistično in pred čisto krščansko pozicijo.	Jacques Maritain
Suppl. al n. 5/6 del mensile MLADIKA-lugi id 1993. Sped. in abb. posl. Gr. 111/70. - Ani, Dir. PT diTrisste. Priloga Sl. 5L6 MLADIKE. Odg, a. Matij Maver. Reg, na sodišču v Trstu, št. 193. — Tisk Graphart.
Draga
kot seizmograf
Nekega poletnega dne pred dvajsetimi leti — natanko povedano II. avgusta 1973 — se je profesor Jože Peterlin, iniciator prve Drage in organizator naslednjih, peljal z nekim kolegom, prav tako profesorjem, z openskim tramvajem iz Trsta na planoto. Govorila sta o Dragi. Profesor Peterlin je kolegu potožil, kako se Ljubljana zapira Dragi, Čeprav je sam varoval simpozij pred skrajnostmi, ki ne bi bile v prid državi, ki kljub vsemu le ostaja matična domovina. Njegov sogovornik, manj diplomatsko razpoložen do matične drže, je svetoval prodor v novo in drznejšo tematiko.
A naj spregovori njegova beležnica, v katero si je potem zaznamoval tisto srečanje.
».„ Odkar je nanovo kardeljizirana Ljubljana Drago izobčila, je profesor zelo utesnjen v svojih organizacijskih možnostih. Povem mu svoje mnenje, da ima ta nevšečnost tudi svojo pozitivno stran: Dragi odvezuje roke, kolikor si jih je sama iz obzira do matice zavezala. V prihodnje lahko ta obzir odloži• In tako predlagam profesorju za prihodnjo Drago — Drago '74 — temo: Slovenska država med milom in resničnostjo.
Slovenska država: eden velikih tabujev tega časa, kakor Kočevski Rog. Naj pade vsaj v Dragi...«
Naj ta drobec pokaže, kako so se v obnebju Drage lovile slutnje neke prihodnosti, kije še ni bilo za obzorjem, v Sloveniji še najmanj.
V zadnjem desetletju se je uresničila še ena zamisel, ki je tako rekoč plavala nad dolinico Drage: Svetovni slovenski kongres.
Moremo torej govoriti o neki posebni »občutljivosti« Drage, o njeni seizmografski dojemljivosti za tresljaje malega slovenskega planeta?
Za takšno vlogo bi jo dejansko kvalificiralo vsaj dvoje dejavnikov: prvič, njena eksteritorial-nost, ki omogoča bolj distanciran pogled v slovensko dogajanje; drugič, njeno duhovno ozračje, ki jo dela, naslonjeno na krščanski etos, za referenčno točko vrednote sredi puščave ne vrednote.
Gre torej za dvojno občutljivost: nacionalno in vrednostno. Se pravi za dvoje kategorij, katerih aktualnost ne bo upadla.
Saj tudi pridobljena slovenska državnost pušča Slovence pri njihovih dveh milijonih, sredi še zmeraj zemljelačnih sosedov, se pravi v zaskrbljenosti za obstoj. Vrednostna turbulenca, v katero je zašla sodobna civilizacija, pa jih pušča e zaskrbljenosti za dušo svojega naroda.
Občutljivost Drage bo slejkoprej njena ak- . tualnost.	C
XXVIII. ŠTUDIJSKI DNEVI
DSI - TRST - 3., 4. IN 5. SEPTEMBRA 1993
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89
Petek, 3. septembra 1993
Ob 17.00: predstavitev letošnje Drage
Ob 17.30: Evgen Bavčar: PARIŠKI POGLED NA SLOVENIJO
Provincialnost in svetskost Slovenije, kakor se prikazuje Slovencu, ki je doma v »velikem svetu«.
Po predavanju diskusija in družabnost.
Sobota, 4. septembra 1993
Ob 16.00: Slovesna otvoritev, nato:
Okrogla miza: BITI MANJŠIN EC DANES Dva nastopajoča iz Trsta (Miran Košuta in Mario Ravalico) ter dva s Koprskega (Milan Gregorič in Amalia Petronio) o današnjem manjšinskem trenutku na obeh straneh slovensko-ita-lijanske meje.
Po predavanju diskusija in družabnost.
Nedelja, 5. septembra 1993
Ob 10.30: Dr. Vinko Potočnik: ZAKAJ OSTAJAM KRISTJAN
Afirmiran teolog iz mlajše generacije o razlogih, zakaj ostaja danes krščanska opcija miselno častna in etično neprenosljiva. Po predavanju diskusija.
Ob 16.00: Inž, Igor Senčar: DRUŽBA IN MIT
Mislec iz mlajše generacije, avtor poglobljenih esejev, o dialektičnem razmerju med družbeno dinamiko in mitičnimi silnicami.
Sledi diskusija.
Nedeljska služba božja bo ob 9. uri na prireditvenem prostoru.
XXVIII. ŠTUDIJSKI DNEVI bodo 3„ 4. in 5. septembra 1993 v parku Finžgar-jevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89 {tel. 040/211-113).
POJASNILA IN PRIJAVE: Društvo slovenskih izobražencev, ulica Donizetti 3, 34133 Trst, Italija; po telefonu na številko 040/370-846; fax 040/ 633-307.
Štiri slovesa, štiri zahvale
Vsako leto nas je na dva načina več, prijatelji. Daljša se seznam predavateljev In obiskovalcev, daljša pa se tudi seznam njih, ki jih nikoli več ne bo v Drago — tja, kamor so srčno radi zahajali in kjer so tudi zapustili trajno sled.
V anale hvaležnega spomina in prijateljstva vpisujemo letos štiri nova imena.
DR. FRANC MLJAČ, ki je omahnil v lanskem poletju, star komaj 55 let, je bil z Drago povezan od samega začetka. Njegovo Ime je zapisano med uredniki prvih šestih zbornikov, ki bodo zanamcem sporočili, zakaj In kako smo se zbirali na študijskih dnevih, ki jih navsezadnje ni bilo drugega kot ena sama zaskrbljena ljubezen do Slovenije, ki naj bi se ji pravično pisale preteklost, sedanjost in prihodnost. Franc Mljač pa je bil tudi naš predavatelj v letu 1968, ko nam je prizadeto podal problematiko Kanalske doline. Tudi vsa kasnejša leta nam je pomagal — dragi, zvesti, veseli prijatelj.
G. LADISLAV LENČEK je v Dragi 1990 spregovoril o argentinski reviji MEDDOBJE, ko je na posebni okrogli mizi tekla beseda o slovenskih revijah, zaslužnih za ohranjevanje demokratične zavesti in krščanske miselnosti v »meddobju«, nesvobodnem času našega naroda. Priletni duhovnik, od katerega smo se poslovili v letošnji pomladi, pa se nam je bil — ne da bi to hotel — predstavil predvsem kot plemeniti garač v argentinskem zdomstvu. Tam je imel odločilne zasluge za kulturni čudež pod Južnim križem — za izdajanje slovenskih knjig in revij. Spominjali se ga bomo kot prijaznega, vse preveč skromnega človeka, ki je bil v resnici povezan s slovenstvom po vsem-prostranem svetu — in z dušo tudi vedno doma.
PROF. VIDA HORVAT, ki so ji spomladi na njeno izrecno zadnjo željo na odprtem grobu v Ljubljani zapeli Marijino pesem, ni v Dragi nikoli spregovorila. Bila pa je tukaj prisotna vsako leto razen enega samega, prisotna s takim žarom pričakovanja, kot ga najbrž nikoli več ne bomo srečali. »Zdaj bom duhovno bogata do prihodnje jeseni», nam je vsa srečna zagotavljala ob slovesih, na ponedeljke po Dragah, ko se je še enkrat sprehodila po zelenju Finžgarjevega parka, polna doživetij, srečna že tudi za naprej, saj... »zdaj se bom pa začela počasi veseliti prihodnje Drage», kot nam je vsakič zaupala z lepim nasmehom na plemenitem obrazu. Draga gospa Vida, zelo Vas bomo pogrešali in prisrčno se vas bomo spominjali. Poosebljali ste tisto, kar sl Draga ni upala niti slutiti, da lahko tudi premore v svoji avanturi: ljubeznivost in ljubezen.
DR. JURIJ KOCE, ki že dobro leto za vedno počiva v rodni Bell krajini, bi zbral kar nekaj rekordov, ko bi v letopisih Drage vodili evidenco o kandidatih za besedno kolajno »najbolj«. Prihajal je, redno in s pravcatim nahrbtnikom navdušenja, iz najbolj oddaljenega kotička slovenske diaspore, Iz Avstralije, Bil je, če ne najstarejši, pa gotovo po letih eden najbolj častitljivih obiskovalcev naših študijskih dnevov. Tudi med najognjevltejšlmi je bil, ko je v debatah Izpovedoval slovensko ljubezen in strastno privrženost demokraciji, pravici in resnici. Še dolgo ne bomo pozabili tako temperamentnega in tako simpatičnega prijatelja, kot je bil dragi gospod Koce.
Pisali so o nas
Ob pogledu na šotor se spomnimo na karavano, ki si med potjo postavi zasilno bivališče, v katerem preživi nekaj ur ali dni, da se potem znova odpravi za ciljem. Šotor, ki ga zadnja leta vidite med študijskimi dnevi Draga za Finžgarjevim domom na Opčinah, je tak šotor karavane. Sestavljajo jo slovenski intelektualci iz matične Slovenije, zamejstva in izseljenstva, zberejo pa se vsako leto v začetku septembra in spregovorijo o problemih slovenstva, ki se jim zdijo najbolj aktualni.
Jože Horvat, Slovenec, 7. sept. 1992
Kaj bi torej lahko dejali o letošnji Dragi? Zazrti v nova obzorja smo tudi slišali besede vredne teh novih prostranstev: o iskanju Resnice, o novi politiki, o naši zgodovini, na katero lahko zremo osvobojeni vsakovrstnih spon, o našem krščanstvu, Draga se tako kaže kot neki še kako potreben kulturni dogodek: ustaviti se na poti, izmeriti daljo in nebeško stran, se pomuditi ob temeljitem sa-morazmisleku o sebi, nato pa nadaljevati pot naprej, z novim poletom in zaupanjem v prihodnost.
Igor Senčar, Tretji dan, oktober 1992
Petindvajset, če ne šestindvajset zbornikov Drage čaka, da bo kak strokovnjak izrabil priložnost in doktoriral iz vloge, smisla, pomena, vpliva, dosega ipd, Drage. Dognal bo, denimo, ali ima za zrušitev komunizma v Sloveniji več zaslug Gorbačov s podrtim berlinskim zidom ali tržaška (in vseslovenska) Draga, v njej pa še posebej slovenska politična emigracija — preveril bo zadevne trditve, (Ta pripombica seveda ne misli jemati cene Dragi.)
Štefan Kališnik, Naši razgledi, sept. 1992
Mnogokaj lepega in spodbudnega Je slednja Draga rodila, a četudi je čas kdaj obrnil krmilo po svoje iz nepredvidljivih razlogov, slednja Draga je kaj prispevala v procesu duhovnega zorenja slovenskega človeka, njegove miselnosti, demokracije, a vselej bo ostalo kaj za novo Drago.
jz, Družina, št. 36 - 1992
Družboslovci zdaj že uvrščajo Drago med temeljne konstitutivne elemente slovenske državnosti. Združevala je tako ljudi iz diaspore kot domače disidente, ki so z upiranjem političnemu enoumju spodbujali demokratizacijo slovenske družbe in s tem tudi soustvarjali pogoje za njeno vrnitev iz balkanske sivine v evropske miselne prepihe. Spominjajo seje ob 57. številki Nove revije, ob Reviji 2000 in seveda vseslovenskem kongresu, katerega zametke je treba iskati prav na Opčinah.
Lojze Kante, Delo, 8. sept. 1992
Teme in predavatelji Drage 1966/92
3. - 4. septembra 1966:
Dr. Anton Kacin: Položaj Slovencev danes Dr. Valentin Inzko: Slovenci na Koroškem Dr. Matej Poštovan: Slovenci na Primorskem
Dr. Janez Janžekovič: Znanost In svetovni nazori
Dr. Janez Janžekovič: Vprašanje človeške bltnostl In religije
Dr. Aleš Lokar: O tehniki sožitja in sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom
Dr. Matej Poštovan: Dialog v svetu Dr. Reginald Vospernik: Kulturno duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo
Dr. Drago Štoka: O problematiki slovenske mladine na Tržaškem
2.	- 3. septembra 1967:
Dr. Toussaint Hočevar: Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost P. dr. Roman Tominec: Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati?
Dr. Samo Pahor in Emidij Susič: Analiza sociološkega sestava zamejskih Slovencev
Dr, Drago Legiša: Kako približati današnjemu prebivalstvu naše javno delovanje
Dr, Matej Poštovan: Slovenski zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu
Dr, Vinko Zwitter: Pokoncilski položaj koroških Slovencev
Dr. Martin Kranner: Pogledi in praktične izkušnje na Goriškem
31.	avgusta in 1. septembra 1968:
Dr. Janko Pleterski: Združena Evropa in Slovenci
Dr. Ludvik Vrtačič: ABC slovenske problematike v obdobju združevanja Evrope Dr. Feliks J. Bister: Slovenec med Vzhodom in Zahodom - Dediščina - Samo-spoznavanje - Možnosti Dr. Alojz Tul: Združena Evropa in narodna manjšina
Dr. Vekoslav Grmič: Dialog cerkve s svetom
Dr. Vekoslav Grmič: Vzroki mednarodnega ateizma
Dr. Vladimir Klemenčič: Izseljevanje, problem Slovenije in Slovencev Dr. Valentin Inzko: Koroška in izseljeniški problemi
Dr. Franc Mljač: Prispevek k razpravi o izseljevanju - Kanalska dolina Dr. Rado Bednarik: Problem izseljevanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji Bogo Samsa: Izseljevanje iz tržaške pokrajine
Izidor Predan: Beneška Slovenija Dr, Alojz Rebula: Slovenci med domom in svetom
30. - 31. avgusta 1969:
Dr. Fran Zwitter: Prelomna razdobja v zgodovini Slovencev v XX. stoletju
Dr. Janko Zerzer: Koroški plebiscit - Ozadja in posledice
Dr. Rudolf Klinec: Manjšinska problematika v luči naravnega prava, krščanske etike in cerkvene zakonodaje Dr. Drago Klemenčič: Verski položaj na Slovenskem
Dr. Maks Šah: Socialna preobrazba družbe s posebnim pogledom na zamejstvo Dr. Boris Pahor: Za novo slovensko elito Dr. Dušan Nendl in Franc Jeza: Kakšno pot naj izbirajo Slovenci za najboljšo mednarodno uveljavitev
5. - 6. septembra 1970:
Dr. Jože Goričar: Socialna preobrazba slovenske družbe
Ciril Zlobec: Današnja slovenska idejno kulturna stvarnost
Prof. Tomaž Pavšič: Kulturna povezanost Dr. Emidij Susič: Mednarodna povezanost Dr. Maks Miklavčič: O etičnem potencialu in stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enotenja človeške družbe Dr. Matej Poštovan: Etični potencial in stiska malih narodov
Prof. Edvard Kocbek:Zaprtostinodprtost
sodobne slovenske kulture Inž. Vladimir Vremec: idejno-kuiturna stvarnost v zamejstvu in zdomstvu Lev Detela: Odprtost in zaprtost slovenske kulture
4.	- 5. septembra 1971:
Dr. Jože Velikonja: Današnja vloga zdomske Slovenije
Dr. Drago Štoka: Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu Dr. Jurij Zalokar: Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja Dr. Gorazd Kušej: Novosti o družbenopolitični ureditvi Jugoslavije Dr. Vladimir Murko: Politično-ekonomski položaj Slovenije po zveznih ustavnih dopolnilih
Dr. Ludvik Vrtačič: Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji
2.	- 3. septembra 1972:
Inž. Boris Sancin: O idejnem pluralizmu Dr. Lojze Šuštar: Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva Dr. Jožko Tischler: Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem Župnik Emil Cencič: Oris stanja narodne skupnosti v Beneški Sloveniji Dr. Damjan Paulin: Oris stanja narodne skupnosti na Goriškem in Tržaškem Prof. Alojz Rebula: O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot
1.-2. septembra 1973:
Prof. Janko Messner: Generacijska problematika na Koroškem
Župnik Valentin Birtič: Družina v Beneški Sloveniji
Dr. Ivan Hribernik: Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini
Dr. Danilo Sedmak: Generacijska problematika na Tržaškem
Dr. Anton Trstenjak: Stara in nova podoba družine
7. - 8. septembra 1974:
Dr. Bratko Kreft: Cankar in slovenstvo Bogo Samsa: Dve mednarodni konferenci o manjšinah
Prof. Samo Pahor: Kaj moramo storiti, da se bodo naše razmere spremenile Dr. Drago Štoka: Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah Dr. Valentin Inzko: »Skupna Koroška« Dr. Peter Urbanc: Slovenci v Kanadi Dr. Janez Zdešar: Slovenci-zdomci v Nemčiji
Dr. Andrej Kobal: Slovenec v svetu
6.	- 7. septembra 1975:
Dr, Drago Legiša: Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost Dr. Pavel Apovnik, dr. Damjan Paulin, dr. Rafko Dolhar in dr. Zorko Harej: Pomen samostojnega javnega nastopanja (okrogia miza)
Dr, Rudolf Klinec: Kako je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem
Dr. Venceslav Tuta - dr. Rado Bednarik:
Tudi ti so polagali temelje svobodi
4.	- 5. septembra 1976:
Franček Križnik: Marksizem in svoboda Dr. Kazimir Humar: Dileme svobodnega tiska
Prof. Boris Pahor: Troje velikih sporočil (Kette - Cankar - Kosovel)
3.	- 4. septembra 1977:
Saša Martelanc: Slovenska misel, vzpluj Dr, Lojze Ambrožič: Luči in sence v pokoncilski prenovi
Vinko Ošlak: Med srhom Kapitala in žarom Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo)
2.	- 3. septembra 1978:
Dr. France Bučar: Ideologija in demokracija
Dr. Anton Ilc: Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva Dr. Zorko Harej, Stojan Spetič, prof. Maks Šah in prof. Jože Pirjevec:
Ob dramatični 30-letnici: Kominform in slovenstvo (okrogla miza)
1.-2. septembra 1979:
Prof. France Vodnik: Bohinj: ob 40-letnici neke vizije
Dr. Oskar Simčič: Narodnost v teologiji in Cerkvi proti letu 2000 Sergij Pahor: Slovenski matični, zamejski in zdomski trenutek
30. - 31. avgusta 1980:
Škof Lorenzo Bellomi: Vera in kultura za svobodnega človeka
Marij Maver: Slovenstvo v svoji kulturno politični informaciji danes Prof, France Perko: Slovenska cerkev iz preteklosti v prihodnost
stran 4 III+
Teme in predavatelji Drage 1966/92
4llll stran 3
4.	- 5. - 6. septembra 1981:
Dr. Katica Cukjati: Med domovino in zdomstvom
Dr. Tone Stres: Pod današnjimi miselnimi zvezdami
Prof. Marino Oualizza: 100 let Slovencev ob zahodni narodnostni meji
Viktor Blažič: Problemi razvoja, narodna zavest, pluralizem
3.	- 4. - 5. septembra 1982:
Ivo Jevnikar: 35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji
Prof. Svetozar Stojanovič: Marksizem kot družbena teorija In ideologija
Vinko Ošlak: Mit revolucije v delu današnje teologije
Prof. Franc Rode: Duhovni tokovi v današnji Evropi
To je potrjevalo naravo Drage: da gre za zbor razpravljalcev, ki je po svojem sestavu raznolik, Upati je, da bo Draga takšna tudi ostala: odprta za diaiog in bo znala ceniti nazorski pluralizem. In bo torej eno izmed duhovnih središč, ki bo vplivalo na usodo Slovenije.
Jože Horvat, Slovenec, 7.9.1992
2.	- 3. - 4. septembra 1983:
Prof. Martin Jevnikar: Pregled slovenskega revialnega tiska
Dr. Reginald Vospernik, prof. Alojz Rebula in Vinko Ošlak: predstavitev prve številke Celovškega zvona
Dr. Ljubo Sire: Slovenija v osemdesetih letih
Dr. Janez Vodopivec: Kvas novega krščanstva
Dr. Reginald Vospernik: Na razvodju dveh kultur
31. avgusta, 1.-2. septembra 84:
Prof. Jože Velikonja: Kje, domovina, si?
Bojan Štih: Vprašalna pola sodobnega slovenstva
Prof, Niko Prijatelj: Med vero In nevero
Prof. Tomaž Simčič, Marko Tavčar, Peter Močnik In prof. Emidij Susič: Ključna vprašanja slovenstva v očeh mlade zamejske generacije (okrogla miza po anketi)
30. avgusta -1. septembra 1985:
Gregor Batagelj: Štirideset let slovenskih daljav in bližin
Prof. Boštjan M. Zupančič: Slovenija konec 20. stoletja: prehod v novo dialektiko?
Ivan Štuhec: Med Getsemanijem in Taborom: žar in stiska kristjanovega upanja Dr. Marko Dvorak: Duma 1985 — anatomija nekega zdomstva
5.	- 7. septembra 1986:
Dr. Franc Miklavčič: Slovenska Cerkev med Bogom in cesarjem Dr. Predrag Matvejevič: Matične dileme med narodnostjo in državljanstvom Dr, Drago Ocvirk: Blagodejna odvečnost krščanstva
Milan Apih: Po plovbi čez Rdeče morje
4.	- 6. septembra 1987:
Dr. Rudolph M. Sussel: God bless Siovenia Dr. Andrej Fink: S Prešernom pod Južnim križem
Dr. Bruno Korošak: Krščanstvo in eshaton Dr. Andrej Capuder: Pot v obljubljeno deželo
2. - 4. septembra 1988:
Dr. Karel Smolle: Manjšlnstvo z evropske perspektive
Dobriča Čosič: Glas od Donave na slovenski tribuni
Prof. Jožko Pirc: Ločitev duhov: v razhod ali v pluralizem?
Prof. Alojz Rebula: Kam plovemo
1.	- 2. - 3. septembra 1989:
Dr. Stane Bah: O problemih in rešitvah v multikulturnih družbah Dr. Ivan Verč in dr. Tomaž Simčič: Manjšina — žrtev ideoloških bojev?
Dr. Branko Rozman: Vizije in meje narodne sprave
Dr. France Bučar: Slovenija med Evropo in Balkanom
31. avgusta, 1.-2. septembra 90:
Igor Škamperle: Narodnost v postmoderni misli
Dr. Zdravko Inzko: Slovenija s perspektive širšega sveta
Dr. Janez Pogačnik: Slovenska Cerkev pred novimi nalogami
Dr. Spomenka Hribar, Ivo Jevnikar, dr. Karel Smolle in dr. Janez Zorec: Po zlomu polstoletne diktature v nova slovenska obzorja (okrogla miza)
Ob Dragi: zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo svetovnega slovenskega kongresa; srečanje slovenskih revij
V pripravi je zbornik
DRAGA 92
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE
ZDRUŽENJE KATOLIŠKIH ŠTUDENTOV AMOS
MEDŠKOFIJSKI ODBOR ZA ŠTUDENTE
prirejajo
HI. DRAGO MLADIH
»Šola tretjega tisočletja«
od 2. do 4. septembra 1993 v Finžgarjevem domu (MarijanišČe) na Opčinah, Italija
Informacije in prijave: Združenje katoliških študentov Amos, Koroška 1, Maribor, tel. 062/24790;
Medškofijski odbor za študente, Jurčičev trg 2, Ljubljana, tel. 061/211-136 in 223-864; Slovenska prosveta,
Trst, ul. Donizetti 3, tel. 040/370846.
30.-31. avgusta, 1. septembra 91:
Prof. Justin Stanovnik: Lectio difficiiior
Dr. Vlado Gotovac: Hrvatska med Mediteranom in Srednjo Evropo
Dr. Peter Tancig: Perspektive slovenske znanosti
Dr. Marko Rupnik: Vizija iz kaosa
Dr. Janko Prunk, Borut Pahor, Ivan Bizjak, Tone Peršak, Janez Podobnik, France Golia in Vojko Vovk: SLOVENIJA — REALNOST IN VIZIJA (okrogla miza)
4.	- 5. - 6. septembra 1992:
Prof. Gorazd Kocijančič: Apofatizem in politika
Prof. Lojze Peterle: Kristjanovo politično tveganje
Dr. Janko Prunk: Od narodne identitete do državne osveščenosti
Dr. Edvard Kovač: Slovensko krščanstvo med tradicijo in prihodnostjo
Dr. Franc Rode: Da bi nam srca vnel za čast dežele