WERi$u Domoviam %MER|MI|rHOIUE AMGRIU. ŠPIRIT FORCIGN IN LAh^AGfi ONLY CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, JUNE 3, 1947 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER LETO XLIX-VOL. XLIX Katoliški Slovenski kongres Praznovanje 1200 obletnice (preobrnjenja Sloven- |||f|j|r|| cev, pod vodstvom društev Presv. Imena, dne 11 4., 5., 6. julija, 1947 v Lemont, 111. Rusija je prisilila ogrsko vlado k Dragi katoliški Slovenci: Vsi {lani (članice) Vašega društva ste vabljeni, da ste navzoči tri dni, 4., 5., 6. tega, julija pri častitih Frančiškanih v Lemontu, 111., ko bodo katoliški Slovenci te dežele praznovali 1200-letnico pokristjanjenja. Vsi ste vabljeni, možje, žene, fantje in dekleta. Najmanj 500 članov društva Presv. Imena pride iz Clevelanda in Bar-bertona. Društva Presv. Imena pošljejo svoje delegacije iz Chicaga, South Chicaga, Waukegana, La Salle, Milwaukee, Sheboygan in Joliet. Torej najmanj 1000 članov društva Presv. Imena pride proslavit dejstvo, da smo katolčani, zraven bo pa prišlo še toliko žen in otrok. Vse naše važne akcije imajo svoj določen čas pri Kongresu. L V petek, 4. julija ima Katoliška Liga svojo sejo, ko bo odobrila resolucije in nominirala odbor. Liga vas vabi. 2. Poglavitno zborovanje se bo vršilo v soboto 5. julija. Ob 1. uri bo slovesna peta sv. maša. Pevski zbor cerkve sv. Jožefa iz Jolieta bo pel pri sv. maši. Samuel kardinal Stritch bo glavni govornik pri popoldanskem programu ob 2:30. Govoril bo “O spreobrnjenju Slovencev.” Zastopniki vseh društev Presv. Imena bodo na programu. Chikaški nadškofijski urad društev Presv. Imena bo zastopan. Vse naše katoliške bratske organizacije kot KSKJ, DSD, SŽZ, Družba sv. Mohorja in druge se vabi, naj se “pridružijo, da bo ta Kongres predstavljal vse, kar je katoliško, šolska godba cerkve sv. Jožefa iz Jolieta bo igrala med programom. Nastopili bodo pevski zbori iz Clevelanda, Barbertona, Chicaga, Waukegana, Jolieta in drugjh bližnjih naselbin. Ruski poveljnik je spravil za premierja komunista Budimpešta. — Ruski okupacijski oblasti na Ogrskem se je posrečilo izvesti odpoved ministrskega predsednika Ferenca Nagy a, ki je bil izrazit pristaš zapadnih zaveznikov. Na njegovo mesto je bil imenovan komunist Lajos Dinnyes. Nagy je telefoniral svojo odpoved iz Švice, kamor je bil pregnan. S tem so dobili komunisti popolno oblast pvpumo uuiast na , — ------- ----■ ■ - ~*-^j**» Ogrskem in nič se ne, ve, kaj bil stric Poznanega gostilni- 3. Baragova Zveza bo imela slovesno peto sv. mašo v nedeljo 5. julija ob 11. uri, z krat- se bo zdaj zgodilo. Najbrže se bodo v septembru vršile volitve v parlament, pri katerih bodo dobili komunisti večino, ker bodo volitve v njih oblasti Novega premierja je odobril ruski poveljnik Sviridov. Dinnyes je star šele 46 let in je bil v zadnji vojni narednik. Nagy je moral v pregnanstvo, ker so ga Rusi in komunisti obtožili, da je spletkaril proti Rusom. Mnogo protikomunističnih voditeljev je bilo že aretiranih, ali so pa neznano kam izginili. Stranka malih posestnikov, katere član je bil Nagy, je izvolita pri zadnjihh volitvah 222 članov v parlament, dočim čarja Emery Križmlana na Addison Rd., odvetnika Joseph Križmana in Josepha Post. Pokojni je začel s prvo mesnico v tej naselbini na Addison Rd, pozneje na St. Clair Av$. Bil je član pevskega zbora Lira pri sv. Vidu in je bil zelo vesel pesmi in dober pevec Dalje je bil član dr. Ribnica št. 12 SDZ in društva Dvor Baraga Kat. Borštnarjev. Doma je bil iz Ribnice in je bival v Ameriki 40 let. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:30 in nato na Kalvarijo pokopališče. Truplo ko sejo po sv. maši. Kolekta za Katoliško Ligo se bo pobirala pri sv. maši 5. julija in pri popoldanskem programu. Ako vaše društvo ne bo zastopano pri Kongresu Katoliških Slovencev, prosimo vas, da bi poslali dar za namene katoliške Lige. Prosimo tudi vse naše župnike, da bi imeli kolekto za Ligo dne 29. junija. Častiti Frančiškani, z kooperacijo članov društva Presv. Imena, bodo storili vse, kar morejo, da vam ustrežejo, ko obiščete Lemont. Udeležite se tega velikega romanja, ako pa ne morete, pomagajte z vašim darom. Hvaležni Bogu, da smo katoličani, ostajamo, Vaši v Kristusu, RT. REV. JOHN J. CANON OMAN VERY REV. ANDREW SVETE, OFM REV. M. J. BUTALA socialisti 69. Kij uY taki manjšin pa se je komjunstom posre-člo dofbjiti oblast v roke, ker stoji za njimi ruska okupacijska armada. Govori se, da bodo radi tega prišli protesti iz Londona in Washingtona, toda je težko, verjetno, da bi to kaj položaja spremenilo. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Doite preko Trsta) POZORNOST JUGOSLOVANSKIH LISTOV je v veliki meri obrnjena na Koroško. Vlada daje tako povdarek svojim zahtevam po odstopu slovenskega ozemlja na Koroškem. S to zahtevo vlade se seveda strinja ves narod. Saj to ni kaka nova zahteva titovcev, ampak je stara zahteva celega slovenskega naroda, ki se živo zaveda, da je bila Koroška njegova zgodovinska in kulturna zibelka. Sedanji kritični trenotki, ko se morda za zmeraj odloča usoda Koroške in tamkajšnjih Slovencev, so seveda obrnili pozornost vseh Slovencev temu lepemu kosu slovenske zemlje. Bati se je le, da bo nerodnost diplomacije, DO 125,000 OSEB JE VIDELO DIRKANJE V INDIANAPOLISU Indianapolis, Ind. — Na Spominski dan se je vršilo tukaj dirkanje z avtomobili. Daljavo 500 milj je prevozil Mauri Rose iz Chicaga v 4 urah in 17 minutah. Povprečno je vozil nekaj več kot 116 milj na uro. Pri dirkanju se je smrtno po- tost pa raste tudi na Koroškem samem. Nemcem raste greben,I ——j - JC o,,..-..., Vv- ko vidijo, da imajo radi boja! nesrečil William Cantlon iz med komunizmom In zapadnimi Indianapolisa, Zna dirkač. Vse-velesilami na svoji strani Arne-1 ga skupaj je šlo v tekmo 30 av-riko, Anglijo in Francijo. Svo-Uov, toda samo 12 jih je vztra-je sovraštvo proti Slovencem1 jalo do koca. Tekme je zrlo pokažejo ob vsaki priliki. Tudi (nad 125,000 oseb. slovenski begunci na Koroškem ------O--------------------------- morajo občutiti to nemško pre- RAZSTRELBA V VTPfnnat Hapia WnSMm vzetnost. Gorje koroškim Slovencem, kadar in če bo prisojena Koroška zopet Avstriji. Nemški šovinizem se bo znašal nad njimi ob vsakem trenotku. Bil je čas, ko so bili koroški DENVERJU UBILA 3 OSEBE Denver, Colo. — V hiši na 35 W. Dakota Ave., je nastala razstrelba, ki je ubila 3 osebe jugoslovanske diplomacije, ki prav v tem šašu tako nasilno napada zapadne zaveznike, dosegla potlačila, isti uspeh, kot ga je pri Trstu, NA KOROŠKEM DELA z vso Gorici, Kanalski dolini, Beneški paro Osvobodilna fronta in z njo Nemci čisto pripravljeni, da se razstrelba, ki je ubila 3 osebe pogajajo s Slovenci za delitev iHj ranila sedem.^ Ubita je Koroške, toda nesrečna deklara- ' ‘ cija v Moskvi, da se nupostavi neodvisnost Avstrije, je upanja koroških Slovencev spet silno Sloveniji. Samo s vpitjem se ne more delati pametne politike. NAPETOST RASTE ob meji in na Koroškem. V začetku maja se je raznesla vest, da zbira Tito ob koroški meji svoje čete. Vest je seveda pretirana. Nastali t>o vsej verjetnosti, ker se nahaja na Slovenskem povsodi dosti vojaštva, kajti Jugoslavija je militaristična država. Nape- bila lastnica hiše Mrs. Gertrude Rowan, stara 60 let in njen vnuk, 11 let stari Richard. Pozneje je našla policija med razvalinami še nekega moškega. ------------------- - Razstrelba se je pripetila ob nesrečna OIZNA. Dvigniti hoče 1 popoldne. Kot trdi policija na videz narodno zavest koroških Slovencev, toda vsak vidi žalibog, da je titovcem prvo komunizem in da je narodnost šele na drugem ali tretjem mestu. Ta nastop slovenskih komunistov na Koroškem je slovenske Korošce je povzročil razstrelbo uhajajoči plin. boje totalitarnega režima Tito- Marshallu. vega. Diktature so siti še iz Hitlerjeve dobe. a»u*M s. ainau Kakor smo že včeraj na kratko poročali je po pet mesecev težke bolezni umrl Matija Križman, p. d. Štamfelnov Matije, star 74 let, stanujoč na 1098 Norwood Rd. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Angelo, roj. Šilc doma iz Jurovca ter pet otrok: Albina Novak, predsednica SŽZ in urednica Zarje; Jean, ki je zaposlena pri American Gas AssV; Mathias ml., ki vodi gostilno na 33 in St. Clair Ave.; Frederick, še študira na John Carroll univerzi in Emil, ki vodi mesnico ter devet vnukov. Pokojni Vatikan. _ Papež Pij XII. je posvaril včeraj svetovne ob lastnike, da imajo še vedno čas in priliko, in morda je to zadnja, da vzpostavijo normalne odnošaje med evropskimi narodi in tako Evropo rešijo propasti. Papež je svaril, da bodo "jutrišnji revolucionarji” izrabili obup po Evropi, če ne bodo državniki kmalu ustvarili za Evropo fizično in moralno blagostanje. “Zdaj je še vedno čas po drugi svetovni vojni, da državniki ustvarijo normalne odnošaje. Toda državniki naj te prilike ne spuste iz rok,” je svaril sv. če po radiu, ki je nesel njegov svareč glas po vsem svetu. "Morda je tč, kar naj pa ne dopusti Bog, zadnja prilika," je rekel Pij. Papež je slikal turobno sliko Evrope, kjer vjada razočaranje, obup, uničenje in zamotani poskusi za ustvaritve miru. Urgiral je, naj se ne preganja zlasti oseb, ki niso bile krive napak prejšnjih vlad. dveh v sredo popoldne. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim naša sožalje. Josephine Cotman Včeraj ob osmih zjutraj je umrla Josephine Cotman, roj. Malina, stara 56 let, iz 8202 Clark Ave. Pokojna je bila rojena v Steyru pri Lienzu v Avstriji. V Ameriko je prišla pred ?! V Arkansas je divjal čena sinova in tri poročene hčere, ter brata Albert Malina. Pokojna je bila svakinja Mrs. Louis Eršte iz Whittier Ave. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj iz Peter Eischen in Sinovi pogrebnega zavoda, 1923 Clark Ave. v cerkev sv. Mihaela na Scranton in Clark Ave. ob 9:30 zjutraj. Naj bo pokojni lahka ameriška zemlja, prizadeti družini in sorodnikom naše sožalje. Juanita Guzek Staršem Walter in Augusta Guzek, na 1432 E. 41. St. je umrla pol leta stara hčerka Juanita za pljučnico. Poleg staršev zapušča brata Walterja in sestrico Patricio, starega očeta in staro mater, Joseph in Anna Trbovec in strica Anton Trbovce. Bila je članica dr. George Washington št. 180 ABZ in dr. Lipa št. 129 SNPJ. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v četrtek ob dveh popoldne na Kalvarijo pokopališče, ■o-------------------- Ameriški Hrvatje so izročili memorandum državnemu tajniku Hrvaški duhovniki v Ameriki so izročili državnemu tajniku Marshallu memorandum o hr- ---------•— — vatskih beguncih. Njih delega- Truman.je odpravil odredbo, ki cija je bila v Washington! na •-----------------------— 23. maja v ivdijenci pri tajniku kom v°ine razne produkte v jet- ___i. _ it mamnnk skoro vsi hrvatski begunci be- OBSOJENI SLOVENSKI **•' Pred komunizmom in da naj -------“ —-—-----------~~ unaujiini siaiveinbiu i"™*>■ ua naj oranoview, rao___________________________Mrs. iru- spet razdvojil. Kakor bi rad pod KOMUNISTI na Koroškem. An- Be nikogar ne izroči Titovi via- man, mati predsednika Trumana Jugoslavijo ali v Združeno Slo- gieška uprava seveda nerada vi- če se mu ne dokaže, da je bil se še vedno krepko bori z bolez-venuo. tako se na drugi strani ^—.. res vojni zločinec. -«----------------- Papež svari svetovne oblastnike, na| režijo ubogo Evropo še je čas, da vzpostavijo normalne razmere, je govoril sv. Oče SNPJ ,ki je imelo v zadnji vojni 54 članov. RADIJSKI PROGRAM V JOLIETU BONA 6. JUNIJA Slovenski javnosti v Jolietu, 111. in okolici se naznanja, da bo Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolica na njih lokalni radijski postaji Bratranca m slovenski radijski program v petek 6. junija od 7:45 do 8 zvečer. V nedeljo 8. junija bo pa piknik v počast veteranom 2. svetoT vne vojne v farnem parku. Zvečer se bo vršil istotam ples. Vsa jolietska društva in slovenska javnost splohlz Jolieta in okoli- ce so vabljena. talijanska vlada so zdaj na krmilu brez komunistov Prvič od 1944 je vlada brez socialistov in njih sodrugov komunistov Rim,—Alcide de Gasperi je sestavil novo vlado, v kateri ni nobenega socialista in komunista. To je že četrtič, da je de Gasperi dobil nalogo, da sestavi novo vlado. De Gasperi se očividno zanaša na večino 278 glasov v skupščini, kjer je vsega sku. paj 655 poslancev. Njegova , - ____ stranka ima 207 poslancev, a “Dobro se zavedamo krvide 71 “I*11 ta dala stranka li- deževni Josip Križman iz Male Malen-ce, p. Kostanjevica na Krki, ki se sedaj nahaja v Italiji, išče svojega bratranca Alojzija Golobič, ki se je nahajal leta 1939 v Ohio. Naj mu piše na naslov: Križman Josip, Vallio di Ron-cade, Treviso, Italy. so vamjena. , — Piknik priredi društvo 115 Cerkvena slavnost— Zveza Oltarnih društev je sklenila, da bo na praznik Sv. Reš. Telesa v četrtek 5. junija ob pol 10 slovesna sv. maša s skupnim sv. obhajilom v cerkvi sv. Pavla na Euclid Ave. in 40, cesta. Celebrant bo novo-mašnik Rev. J. J. Ozimek. Nova radijska postaja— Cleveland je dobil novo radijsko postajo pod imenom WJMO, ki obratuje na 1640 ki-lociklih. Programe pošilja samo čez dan. To je edina čisto samostojna radijska postaja v Clevelandu, ki ne prinaša skupnih programov z drugim radijskim omrežjem. Kako bo torej— Vladni vremenski urad ima zapisano v knjigah, da je vreme v juniju navadno tako kot v maju. Naj ga koklja brcne, še takega preroka. Ampak, potihoma je priznal, da je konec narodom adoptirati ali dopustiti metode sovraštva in nasilja, kakor so to delali premaganci?” “Kateri pameten človek bo iskal garancijo za svojo varnost v razvalinah svojega soseda?” je vprašal sv. Oče vesoljni svet. da nova vlada ne bo dolgo vzdržala, ako ji ne pridejo na pomoč Zed. države z velikim posojilom! Govori se o ?600,000,-000 iz Amerike, kar bo poleg tega, kar je Italiji že zdaj obljubljenega. Gpvori se, da so Zed. države obljubile Italiji vso pomoč, če de Gasperi po-meče komuniste in socialiste iz vlade. včeraj strahovit vihar Krščansko demokratska ®e/a Euclid Rifle kluba_____ stranka, kateri pripada de Gasperi je najmočnejša in najboljše orgnzirana v Italiji. Za njo so pa takoj kounisti. Pine Bluff, Ork. — Včeraj je divjal tukaj tornado, ki je v 10 milj širokem pasu uničil vse' ------------------o— — pred seboj. Dozdaj je že znano, ZA DEČKOM ŠE da je bilo ubitih 37 oseb, 15 jih pogrešajo, na stotine jih je bilo ranjenih in na stotine jih je brez strehe. Reševalci iščejo po mla-kužah in močvirjih za nadaljni-mi žrtvami viharja. V bolnišnicah se nahaja 71 težko ranjenih, dočim jih je nad 200 že odšlo, ko so jim nudili prvo pomoč. Poročila trdijo, da je bilo razdejanih od 600 do 1,000 domov. Vzelo bo še par dni, predno bodo mogli preceniti vso škodo. Priče trdijo, da so videle, kako je vihar pobral ljudi in jih treščil v bližnje močvirje. Mnogo farmarskih poslopij je vihar po-brla tako gladko, da se pozna samo na temeljih, kjer so poprej stala. Ko je vihar odnehal, se je vsul dež s točo, kar je oviralo reševa- VEDNO NI NOBENEGA SLEDU Včeraj je minilo dva tedna, kar je na nepojasnjen način izginil iz Euclid Beach parka 7 letni Filip Lukšič, kamor ga je oče peljal na šolski piknik. Policija je obrnila že vse kraje v bližini parka in jezera, toda vse iskanje je brez uspeha, kot bi se dečko udrl v zemljo. Mednarodna brigada komunistov je baje na potu v Grčijo Atene. — Grške oblasti trdijo, da imajo na rokah dokaze, da uez s mco, Kar je oviraio reseva- 80 P^e čete mednarodne briga nje in pomoč. Mnogo ranjenih, d®\kj ie bila sestavljena v Fran ata j/vmtv/v. tumsgU HtllJCIUII, . ' » •*--- ’ *---- ki so jih dopeljali v bolnišnico, C1P in Italiji za pomoč grškim so morali najprej očistiti blata, Partizanom, že dospele v dalma- J____ ____i*_____tin«Vn nriofonižKa Cnlil predno so jih mogli preiskati. Vlada ne kupuje več v jetnižnicah Washington. — Predsednik je dovoljevala vladi kupovati te- nišnicah. Memorandum poudarja, da so Trumanova mati se Še kar dobro drži Grandview, Mo__Mrs. Tru- nijo, poročajo zdravniki. rodna brigada komunistov, da obletnice njegove smrti. pride na pomoč grškim geril cam. Zdaj je pa dobil grški generalni štab zagotovilo, da je brigada že sestavljena in sicer po istem Španijo. Jože Grozina iz Straže pri Raki išče Lakovič Franca, rojenega na Pristavi pri Kostanjevici. Naj kdo sporoči njegov naslov našemu uredništvu. Zaroka— V nedeljo 25. maja sta se zaročila Sophie Francelj iz 1160 Norwood Rd. in John Zagorc iz 1165 E. 66. St. Nocoj ob osmih se vrši seja Euclid Rifle kluba v Slovenskem domu na Holmes Ave. člani so prošeni, da se gotovo vsi udeleže. Ob tretji obletnici— V petek ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Pfc. Joseph Rozman v spomin tretje obletnice njegove smrti. Seja H. 14 StZ— Nocoj ob 7:30 se vrši redna seja podružnice št. 14 SŽZ v SDD na Recher Ave. Pridite v sredo veter— Ker se farani fare sv. Vida pripravljajo za veliko praznovanje, ki se bo vršilo v avgustu, za to je pripravljalni odbor odločil, da se prenovi prostore, kjer se bo vršila proslava. V ta namen bomo imeli vesel sestanek v sredo ob osmih zvečer. Vsak faran, ki se zanima za to praznovanje, naj bi se tudi udeležil v sredo večer tega sestanka, kjer bo prav veselo pri mizah, obenem se bo pa tudi nekaj skupilo za nakup barve in drugega lepoti-čja. Le pridite, gre se za našo domačo zadevo. Zaduinica— Jutri ob 7:16 bo v cerkvi sv. Vida darovana sv. maša za pok. tinsko pristanišče Split. Grško komunistično časopisje je že pred enim mesecem trdilo, ------------------------- r— da se formira v Parizu medna- Frank Kisovec v spomin tretje Mifiki j« priznal, da je umoi s umoril dekletce -----______________ r_______ Milwaukee, Wis. — Ber- sistemu, kot je bila nabrana za nard Scheutzmann, star 45 let, je priznal, da je v neki garaži ---JJV J/iuuni) uu J C v učni Brigada se bo pomikala preko posilil in umoril 5 let staro de-Albanije in Jugoslavije v Grči- kletee. Napadalca so iskali od jo. Nek poveljnik brigade je hiše do hiše, dokler so ga na-baje že na grških tleh. šli. z CTPnm« DOMOVINA, JUNE 8, 1947 g[£l AMERIŠKA Domovina sim. /1IV1I HKr/IA IIOMI (JAMES DEBEVEC. Editor) »Ul St Cklr At«. HEndenoa 0628 Cleretond I, Ohio Publlahed (My except 8»tnrd»u, Sunday« «ad Holiday« NAROČNINA: Z* Ameriko na leto flM; ra Cleveland In Tfftnft/in po poiti n eno leto 1800. Za Ameriko pol leta »4.00; n Cleveland ln ziulmerlko 6rtrt Irta »3A0; »Cleveland In - leto im pol leta *100,6etrt leta 0AO. Poeamezna Itevllka etana * centov. roda ne morejo pobiti, čeprav ni velik. Iz pisem, ki prihajajo iz domovine vidimo, kaj narod doma misli. Iz pisem vidimo, da se narod ni podal, čeprav režejo komunisti z njegove kože jermene. In se tudi ne bo. Čaka samo prilike, trpi in čaka. Ve, da bo tudi zanj prišla 'ura, ko bo postal zopet svoboden. Upajmo, da se to zgodi kmalu. HUI4H4lllltW»t>4ltllllUmi4miW*4l»»**tH* nj$n denar, smo v. Zaupanju na svojo poštenost, direktorjev, mož pionirjev naše našel- JVT, e..«« 1----- ------- ua a c uoiiamu, pai; p« u o j/v- bine, ki so bili ustanovitelji in kaiem0( da efno gospodarji, ki dobrostoječi posestniki, smo smo zna]j sej,j postaviti dbrt SUBSCRIPTION RATES: United State« »1.00 per jeer; Cleveland and Canada by mall »600 per year. U. a »4.00 lor S montha Cleveland and Canada by man MAO lor 6 months. U a MAO lor 3 months Cleveland and Canada by maU »3.79 lor 3 months. Cleveland and suburb* by Carrier »7.00 per year, M-00 tor 0 months, »3A0 lor 3 months. Startle coptee » eenta each. Entered as a Cleveland, Ohio. i^i— patter January 0th IMS. at the Fort OlBoe at 1 the Act of March 3rd 167«. »88 No. 108 Tue., June 3,1947 Dva svetova Pridite—molimo! Jasni pojmi so redkost. S pojmi gre stvar tako daleč, da glede najobičajnejših vprašanj pojmi niso razbistreni. Obratno, običajno so pojmi megleni, napačni ali celo zmotni. Človeka—osebnost občutiš v samem sebi šele tedaj, ko si v kateremkoli velikem ali malem življenskem problemu prišel z lastno pjomovno zmogljivostjo do prave vsebine problema, da si jo znal čisto in jasno razložiti in ki je izdržala tudi v praksi. Ako bi znal posameznik reševati zase povsem zanesljivo vprašanja, ki mu jih prinaša dnevno življenje, bi to stav-ijalo velike zahteve ne samo na posameznika, atrmjjk tudi na družbo kot na vzgojni in ustvarjalni faktor. nujno nastane zato potreba, da se postavijo teorije in sistemi, da ne bi bilo potrebno trošiti za reševanje vsakega posameznega vprašanja spoznavne moči. Tako nastajajo in prihajajo na zalogo splošno veljavni pojmi. Kako se to v svetu vrši vidimo. Iz zaloge pojmov-se nam nudi izbira svetovnih nazorov, takih in drugačnih, zgrajenih in ne zgrajenih, jasnih in mračnih ter zmotnih — v obliki političnih struj. Za vsakim takim svetovnim nazorom je skrit določen teoretičen nazor o bistvu in namembi življenja. V komunistični državi, ki je v resnici diktatura stranke, opažamo točno smer v kateri hoče vzgojiti in razviti svoje državljane. Ne da bi hoteli tehtati moralno (čitaj nemo- »n1nn\ ncnmm IrnmiinictiVnp nnlitikf1; nnazamo da ip. V ko- Cleveland, O. — Tako nas zopet kliče Zveza Oltarnih društev, da se skupno in v velikem številu udeležimo skupnega sv. obhajila na praznik sv. Rešnjega Telesa, to je, 5. junija ob 9:30 v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. in Euclid Ave. Tako so sklenile članice na zadnji seji, ki se je vršila aprila meseca pri fari sv. Kristine. Torej, drage mi sestre in častilke sv. Rešnjega Telesa, zavedajmo se, da je to naš dan, katerega je Jezds postavil za nas uboge zemljane, ki potujemo v večno življenje. Dal nam je samega sebe v sv. Režnjem Telesu v podobi kruha in vina, da se z njim okrepimo in dosežemo večno zveličanje. Drage sestre, prosim vas, nikar ne imejte praznih izgovorov, da boste šle že same zase v domači cerkvi. Je že res, da je vseeno dobro tako, ampak treba je tudi malo žrtve, saj se je tudi Jezus za nas žrtvoval, ko je nesel težki križ na Kalvarijo.. Saj vidite, da nam je treba veliko moliti za spreobrnjenje zaslepljenih katoličanov. Dalje bi svetovala, da ker smo precej oddaljene,, da bi si naročile skupni bus in se tako skupno odpeljale in damo priložnost mnogim, da se peljejo ralno) osnovo komunistične politike, opažamo, da je v komunistični državi največji zločin individualno ustvarjanje to ne teži, ker likvidator ni že padnja 4 leta nič več plačal na dividende vložnikom. Zakaj ne, ne vem, ni vzrok, da nima denarja, da bi to storil, pač mora meti drugačen namen. MoKočb čaka, da bo skončal z vee/m, ker se vršijo še tožbe napram delničarjem prejšnje banket dvojno odškodnino^ m, ko ima še na rokajriveč zemljič (lotov), ka tere jhtežjel prodati kakor hiše in druga posestva. Bilo tako ali arugačje. Odbor in direktorji sedanje banke poskušamo, da se likvidacija izvrši kakor hitro mogoče. V ta namen smo sedaj v dogovoru z likvidatorjem v tem, da bi on naredil seznam od vsega, kar je še za likvidirati in za iztirjati denarja, .da bi to potem predložil naši banki in še drugim v oceno, da bi tako rekoč dali ponudbe, kdor obljubi največ za vse, kar je še za likvidirati. Na to propozicijo čakamo odgovora, ko dobimo to, bomo »kušali kaj ukreniti, da se pospeši likvidacija in skon-ča, kar je za gotovo pričakovati še to leto. Naj vsak ve, da je to tudi za našo banko velike koristi, da se skonča ta likvidacija. Druge poti ne vemo in nimamo nobene moči in ne pravice siliti za likvidacijo. Dokler smo smeli kupovati vknjižbe od stare banke smo to vršili, pozneje je bilo nemogoče nadaljevati, ker niso IčfcT^Fdeiničslfjt^druge dobič velike banke. Mi postajamo tudi voliki z našo banko, ne da se bdhaiho, pač pa da po- muriisuuii urzavi uajvcvji ziuum spoznanja v nasprotju z .informiranostjo po strankini propagandi. Le ta je edino pravilna in zveličavna celo kadar zadeva malopomembna vprašanja dnevne važnosti. Izraze mišljenja poedinca zatira komunistična država z vso silo in nasiljem. Smrtna kazen ali prisilno delo je določeno za one, ki bi si upali rabiti svojo glavo-v svrhe, katerim je po sVoji naravi namenjena. Protinaravne in utopistične so tudi v tej Smeri nakane in cilji komunistične stranke. Toda nemogoče je za daljšo dobo uspešno zavreti ali; celo ustaviti pot človeškem razmišljanju in dognanju. Kajti človek si pridobi v teku življenja izkušenj in po njih neko življensko modrost, ki ji državna (strankina) doktrina se bo mogla priti nikdar do živega. Kot primer si vzemimo stabilnost kmeta v njegovem pojmovnem območju. Zapad ureja stvari drugače. V Zed. državah ameriških se polaga odločilna važnost na javno mnenje. To mnenje, na katerega država ne vpliva, je v resnici krmar države. Vsakemu posamezniku je svobodno, da si ustvari na podlagi razumnih in stvarnih podatkov o vsakem vprašanju lastno sodbo, ki jo sme v primerni obliki tudi razširjati in vabiti zanjo pristašev. V zapadnih državah je namreč življenje v svoji socialni strukturi že tako standardizirano, da se poda izredno učinkovito kolektivno mišljenje, ki se ga posameznik ne more zlepa ubraniti, ker je delno ravno rezultat uravnovešenega miljeja. Oboje imenujejo demokracijo. Razlika ni v tem, da je prva vzhodna, druga pa zapadna. Tudi značba “ljudska” demokracija za vzhodno je samo propagandni pridevek. Gorenja izvajanja naj prikažejo, kako ogromen je prepad med eno demokracijo in drugo “demokracijo” na polju, ki človeka kot razumno bitje s svobodno voljo, najtežje zadene. To razliko med demokracijami in demokracijami skuša naš časopis dnevno prikazovati. Njaprej ih naprej poudarjamo, da se mi borimo za to, da bi naš narod v stari domovini dobil res svojo voljo in svoje hotenje, ki mu gre kot razumnemu bitju in česar danes nima. Samo osebno svobodo hotenja in mišljenja naj dajo našemu narodu, drugo si bo že sam uredil. V komunistični državi, kakor je danes Jugoslavija, je kazen za vsakega, ki bi si upal misliti po svoji volji in razumu. Zato nam ne gre v glavo, kakor morejo taki, ki žive že toliko let v svobodnih ameriških državah, odobravati vlado, ki napravlja iz poedinega človeka sužnja države. Tukaj si upajo kritizirati ta in oni korak ali “doktrino” vlade, celo na vlado pošiljajo proteste, kadar se jim nekaj ne zdi prav, toda prav take svobode izražanja pa ne priznajo našim ljudem v domovini. Gori smo rekli, da je za daljšo dobo nemogoče uspešno zavreti ali celo ustaviti pot človeškemu razmišljanju ih dognanju. Človek ima razum in misli, vedno bolj moder postaja iz svojih izkušenj. To nam daje zagotovilo, da tudi v Jugoslaviji komunistična stranka ali država, kar je isto, ne bo mogla preprečiti narodu, da se reši totalitarnih spon. Čeprav je danes Jugoslavija zadej za železnim zastorom, toda naš narod v domovini je vedel o pravi demokraciji že prej, predno so ga komunisti skrili za ta zastor. Tega, kar človek ve. mu ne more vzeti nihče. To dobro vedo komunisti, zato je bilo toliko morij voditeljev. Mnogo so jih pobili, mnoge imajo v suženjstvu v delavskih taboriščih. Toda vsega na- J J” mogoče nadaljevan, Ker z nami. Samo malo se je tre- 0(jgOVarjale cenilnim vredno- ba potrudit uradnicam pri vsa-................. ■ ki fari. članice pa se oglasite pri uradnicaFsvbfe društva, pa se bo vse z lahkoto uredilo. Torej na svidenje 5. junija v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti in Euclid Ave. Pozdravljene. K. Roberts, preds. Ko se ustanavlja podružnica Cleveland, O. — Pišemo in govorimo, razpravljamo in kritiziramo o naši finančni ustanovi za in proti. Zato se mi vidi zelo potrebno odgovoriti, pojasniti, da bomo na jasnem. Prav je da se delničarji in drugi zanimajo, to je znamenje, da hočejo vedeti eno in drugo. V odgovorih opazim tudi vprašanje glede zamrznjenega denarja iz prve banke; tudi na to bom odgovoril in sicer v prvi vrsti: Naj nikdo ne misli, da nas tam, da bj smeli v nje investirati. O vsem tem bomo še sporočali, kakor 'hitro bomo obveščeni o tem, kar je bilo tu omenjeno. Glede nove podružnice Nekateri mogoče ne razumejo zakaj ustanavljamo podružnico. Naj dam v tem tudi nekaj pojasnila. Ko smo imeli prvo banko in jo je zrušila viharna kriza z toliko drugimi, nekako 8,000 bankami vred po celi Ameriki, nismo mogli priznati, da bi obupali sami nad seboj in nad svojo poštenostjo. Hoteli smo pokazati, da se ne vklonimo, saj ni bila naša krivda, če je hišna veljava v eni noči padla na polovično vrednost in so ljudje rajše pustili hiše, nego da so plačali na vknjižbe, mnogi jih sploh niso mogli plačati, ker ni bilo ne dela ne jela. Da bi rešili vložnike in jim pomagali dobiti nazaj zamrz- dobrostoječi posestniki, smo sklenili reorganizirati novo banko. To samo za to, da bi z njo pomagali rešiti kakor zgoraj omenjeno, vloge, ki so bile zamrznjene, za to lahko dvignem desnico za prisego pred Bogom. Kljub mnogemu nasprotovanju smo to dosegli, hvala Bogu! Vsak je bil naprošen, da kupi nekaj delnic, da pomaga to izvršiti. Kateri so jih kupili, so jih pozneje lahko prodali, jih tudi sedaj lahko prodajo in so dobivali od njih redno dividende po 5% do sedaj. Kako pametno je bilo to reorganiziranje,! V mojih trditvah za reorga niziranje sem starim delničarjem obetal, da bodo v novi banki dobili povrnitve za morebitno zgubo v stari banki. To se danes že dogaja. Danes že dobivajo svoje 5% dividende na investicijo, ki so jo dali za nove delnice in njih delnice se dvigajo v cenah. Neki delničar je naredi poskus prodati nekaj delnic drugod, dobil je za vsako po $40.00. V resnici so pa vredne delnice po knjigah okrog $55.00. Ali ni to sijajen uspeh nove banke? če bi bili takrat priznali, da nismo zmožni voditi banke v svojo sramoto, bi ostal ta madež na ime slovenskega naroda. Danes pa stopamo v vrsto ostalih ameriških bank, ker jim sledimo v tem, da ustanavljamo podružnice, kakor delajo druge banke. Tu je dokaz, da smo Solvenci kos vsaki drugi narodnosti. Ustanovitev podružnice po meni velik korak naprej. S prvo podružnico smo začeli ob enem s prvo banko. S tem se nismo mogli pokazati ameriški javnosti, da gremo naprej v gospodarskem oziru. To smo pa pokazali s tem, da smo kupili podružnici lastno posestvo, ki je kras in ponos ter velika vrednost za banko, ker nosi banki še čiste dohodke. Temu koraku smo pa sedaj določili še tretjega. To je ustanovitev še druge podružnice, s tem bo pa dosežen kredit, da ne zaostajamo za nobeno ustanovo v gospodarskem oziru. Sedaj bo naša glavnica štela $300,000.00 in rezerve bodo kmalu enako visoke. To je pa protekcija za obstanek in za napredek, ker smo imeli že $200,000.00 kapitala, naj ga dvignemo še na $300,000.00. Ko smo imeli samo prvih $100,000.00 nismo mogli posoditi enemu prosilcu več kot $10,000.00, sedaj bomo lahko posodili prosilcu, ki ima ve-veljavno garancijo vsoto $30,-000.00. Na ta način delajo smo znali sebi p ________ ____ in streho in svoje otroke vzgojiti, svoje narodne domove in cerkve sezidati in vodimo več stotin dobro uspevajočih trgovin. Vse to je v zvezi z bančno ustanovo, ki je največja in najčastnejša ustanova v Ameriki. Vsa Amerika je zidana na financi. In, ako lastujemo tako ustanovo, smo lahko vsi nanjo ponosni. Zato pa smo tudi vsi dolžni z njo sodelovati, to se pravi, če nam je re8 kaj za slovensko ime. Kupiti delnice To je sedaj pred nami: Kdo hoče ali kdo noče kupiti del-nie. Ne pišem teh besedi tjd v en dan. Kdor hoče priporočati drugim, naj sam pokaže, da je sam za tisto stvar, če bi ne videli v tem napredka, bi tega ne storili, noben nima ničesar, da bi riskiral tje v en dan. O tem, kar je tu omenjeno, se vsak lahko prepriča osebno pri podpisanemu. Zdaj se tudi lahko spomnite, zakaj sem prosil one prve delničarje, da naj nikar ne prodajo svojih, ker bodo enkrat imele večjo vrednost, druge sem pa tudi opominjal, da naj kupijo zopet nove delnice, da bodo imeli priliko, sami ali njih otroci, dobiti povračilo za morebitno zgubo iz prve zamrznjene banke v novih delnicah. Pri Wh besedah ostanem še danes. Do danes se nič ne kesam za vse dopise ali razgovore o naši prejšni in sedanji banki. Meni ni potreba se ukvarjati s tem in biti predsednik banke, toda, za dobro ime našega naroda in za dobro ime naših pionirjev; ki so z iskreno poštenostjo prvi investirali težko prisluženi denar, ti zaslužijo, da se jim ohrani častno ime! To bomo storili pa ravno v našem bančnem poslovanju, ki obeta lepo bodočnost. Delnic, katerih je 5000 za $100,000.00 ne bo težko prodati, radi jih bodo pokupili drugi, tujci, vse kar jih ostane. Vprašanje pa je, če bomo to pustili? Ne, nobenega ne silim, vsak je sam svoje sreče kovač in sebi gospodar, povem pa in svetujem tudi drugim to, kar sam sebi: če jih kupim jaz, naj bi kupil še drugi, vendar naj noben ne kupi za to, ker kupim jaz, kupi pa naj ža to, da bi imel od tega dobiček sam in narod. Kupiti ali odreči je pa določen čas do 7. junija, to je postava. Do tedaj, si lahko vsak presodi kaj naj stori. Vsak je pa prošen za odgovor pred tem časom, da bo direktorij in gospodarski odbor vedel potem obvestiti še tiste, ki se priporočajo za delnice. Glede uetažkUAceV Odgovori# n« vprašanje glede uslužbencev v bsithl je lahko. Mi smo se počutiti srečne, da smo; »Odili našo banko Skozi prospertteto, v kateri ni bilo mogoče dobiti delovne moči, ki smo jo potrebovali vedno več radi napredka banke. V Časopisih ste čitali, da iščemo potrebne pomoči. ČltaH ste tudi moje dopise, v katerih sem opozarjal, da naj bi starši svetovali svojim sinovom, da bi šli v večerne šole in se učili bančnega poslovanja, kajti, kdor hoče delati v banki, mora biti v ta namen vsaj deloma o tem poučen, ako tega ni, je kvar Banki in ne v pomoč. -Toda v teh letih so rekli fantje in dekleta: Grem v tovarno, delam le nekaj ur in zaslužim več. Tako smo morali najeti in vzeti kar smo dobili, toda nikakor drugače kot zmožne osebe za bančno delo. Kar je tu zapisano velja še danes za delavce ali uslužbence v naši banki. Bančna plača ni tako nad vse druge velike, da si je v teh časih tudi, toda delavec mora biti svojega dela zmoženn. Če se bo dobil naš rojak, da| bo zmožen, bo on delal v naši banki, bodite prepričani. Tudi danes so skoro z malo izjemo samo naši Slovenci in Slovenke, dasi danes de-.luje naša banka z mnogimi amerikanskimi industrijami in posoja vsem od kraja. Toda kljub temu smo in bomo gledali, da bodo uslužbenci domačini, dokler bodo imeli poklic in zmožnost za to poslovanje. Dodatno naj omenim še to, da je bančni uslužbenec najboljši tisti, ki je iz mladih let v banki, da se tako nauči vsega poslovanja. Eden takih je gotovo Mat'h Grdina, ki je poslovodja v podružnici v Col-linwoodu. Vse se bo uredilo tako, da bo vsem odgovarjalo in bo banka častno napredovala. Vabimo pa še tiste rojake, kateri še ne sodelujejo ~ž' našo domačo banko. Anton Grdina, predsednik. Vojaška in politična beseda Minister Toskanskega veli-« kega vojvode knez Manfredini je mnogo občeval z Napoleonom, ko je bil ta vrhovni poveljnik francoske armade v I-taliji. Prejel je od njega mnogo dokazov prijateljstva, ker je Napoleon neštetokrat preis-ktrell njegovo zanesljivost. Nekoč Napoleon ni držal obljube, ki jo je dal Manfrediniju. Ko se je le ta radi tega bridko pritožil, mu je Napoleon odgovoril: "Na mojo vojaško besedo se lahko vedno zanesete, nikdar pa ne na mojo besedo, ki se ti-če politike.” AL PA NE “Prav za prav, če se vzame zadevo od vseh strani in se jo dodobra premikasti, bi človek, če je pri pravi brihti, morda še prišel na zdravo misel, da s koncev konca ni napačno, če sta naša mila gosta odbrkljala proti Minnesoti,’’ sem modroval v par-lorju, kjer smo prežvekovali. višjo instanco, ker drugače bi dala beseda besedo. “To sem mislil reči,’ sem vdano pojasnjeval, “da bosta zdaj dva manj pri skledi in ne vem, ako bi nas vseh pet preredili ves teden, pa ki smo vsi ješč, če pri tem sebe nekoliko izvzamem.” “Ali ste ga slišali, guncveta!” naglo poprime Mr. Grdina, “sebe jemlje ven, pa ko vsi vemo, kakšne je počenjal po poti zaradi preužitka. Kaj se boste tukaj pred gospodom lepega delali in se boste.” “Saj bi vi, Jaka, še ne bili tako napačen človek in za prestajat bi se dalo z vami, samo če ne bi pri vsaki stvari lovili gade z drugimi rokami in tipali okrog vrele kaše, kje bi se dalo vtakniti žlico v skledo. To se pravi, če bi v nekoliko krajših stavkih povedali, kaj vas tišči pri strani in bode, da bi človek kar skočil v kuhinjo in vam skuhal komelic. Torej kaj naj bi prišlo iz tistega vašega, ki ste pričeli s znanim “prav za prav,” me je naravnost in brez ovinkov gova sreča, da ga prištevam med na štrukljih?” ves vižin inžfannn HrilOfflPo Til VDrflŠSITl. strahu “No, ja, saj ne rečem, da sem ravno zadnji pri mizi, kadar zvoni poldne. Kar sem hotel povedati je bilo to, da se mi smili patrova kašča in pa brat Humi-lij, ki nam bo cvri.” “Vidite, gospod Jaka, tukaj ste pa zraven mahnili,” se je ves srečen smejal hišni gospod. “S Tonetom Debevcem sva napravila ves načrt in porazdeljeni boste po Willardu, da ne do prišlo vse na eno samo hišo.” “Jej. pa menda ne tako kot smo redili na Menišiji čednika, me je iiniavuvBi m uito .....-......-- - - vzel v roke pater Bernard. Nje- ki je bil vsak dan pri drugi hiši vprašam. “No, ravno tako ne bo, približno pa. Boste že še videli, kako bo. No, saj ne rečem, da vas ne najbolj pozna svoje V fari. “Navadno vleče vivček; seveda, zdaj pa, ko ima take odlične goste na glavi, mora biti pa rigata,” tolmači domači gospod, ki bi enkrat imeli tudi v farovžu na žernadi. Kaj se ve, če si ne bo še ta teden kakšna pripravna žival nogo zlomila ali kako drugače proč prišla, pa boste povabljeni k nam, kaj ne, brat Humilij?” je ukazoval za tisti teden program previdni pater Bernard. “Eh, se bo že kaj staknilo, da bo za v ponev,” je ta dobrodušno prikontenal. “že gre, Tone,” je rekel p. Bernard, ki je videl prihajati urnih nog mojega Meniševca. “Pa kako se je poštimal. “Vidim, da je že napovedal sopra-znik za ta teden. Kar samo se mu smeje, kot razberem na njegovem obrazu. Ne boste se dolgočasili na Willardu, Tone bo že pazil na to.” “Pa cigaro ima,” sem opazil jaz. “Zdi se mi pa, da mrzlo vleče. Morda tako, kot so bili naši fantje na Menišiji navajeni, da so imeli eno portoriko za osem nedelj. Virginke si pa niso upal! prižgati, so bile premočne.” “Dober dan,” prijazno pozdravi Kranjč Tone, ko vstopi. “No, če ste pripravljeni, borno pa nekoliko stopili po Willardu.” “Vsedite se malo,” ga povabi p. Bernard, “je treba najprej rešiti nekaj važnih točk glede programa, iti si ga je začrtal naš urednik za bivanje na Willardu. “Boš moral program pa že nam prepustiti, Japček” se krotko zasmeje Totie. Prav tak smeh, kakor sem ga poznal pri Tonetu še doma na Menišiji: ves krotak in pohleven, poln dobrote in vdanosti, nekako tako, kot “Zares, Tone,” sem vzel iniciativo jaz, “v starem kraju, kakor veš, so rekli, da so na svetu tri sladke besede: cuker, med, pa tržaške fige. Kar bi pa jaz rad doživel tukaj so pa te tri: da bi šli enkrat na kak pripraven prostor krompir peč, ta je ena; druga je ta, da bi se povzpeli kakega lepega popoldne na enega teh vaših treh krtin ali hribov, da bi zmerili, če so višji kot je naše Špičasto Stražišče; tretja je pa ta, da bi enkrat za-pregli konje, pa magaH v plužna kolca, in se peljali prav p0 Sta-fc To vendar rokrijsko. To vendar niso take zahteve, da bi se jih ne dalo izpeljati. Bi si lahko predstavljal, da sem spet v starem kraja.” “No, pa dajmo, da se mu bo- IU a« luieuvow) --—f----- *’“1 u»jhiu, ua etc AIAU UU* bi prav nalahko stresal lešnike do te tri želje izpolnile, da nas iz mernika na mizo. “čakajte, Tone, saj Jaka nima ravno kakih preSernih idej, kako bo uporabil* te dhi tukaj. Tri stvari si je zabil v glavo, ki bi jih rad izpeljal, ki še daleč niso podobne kaki petletki v Sovjetl-ji. Dve sem mu prikontenal, da se bosta dali izvesti, za tretjo sem mu p« rekel, da boste dali nasvet vi.” . ne bo potem obiral in vlačil Willards po svoji koloni. Ga ni hujšega, kot če se človek uredniku zameri, ki ima vatel in škarje in če se mu zazdi, pa te namaže v cajtengaft, da nisi za nikamor več. Kaj pravite, Tune, ali mu bomo pomagali izpeljati tteto njegovo trojko, da bo šel lahkega srca od nas?” je govoril pater Bernard. AMERIŠKA PgHOVlN&,JUNEA M. 7ZZTSW Jakob K. Heer: Berninski kralj roman s Švicarskega pogorja Pač si dopoveduje: zgodbe o Marku Paltramu so kljub zatrjevanjem p r)H P oviedovalcev vendarle izmišljene. Poda izza Petana pozna tudi ona temno sil« njegove bitnosti in čaš njegovih skrivnostnih oči. Ko je tako na svoj način dejal: "Naj bo, gospodična, zaradi vas storim," je je spreletelo, kakor bi bil vrgel nekdo čez njo nevidno mrežo, ki se je mora otresti. Kdo je torej Marko Paltram —1 Ilz pogovora med možmi zdaj ve: sin revne paberkovai-ke divje trave in — ako pusti na strkn neumno pravljico o ksr!g>ghskarjih -* preprostega aodsrja. Mlad rokodelec je, bres delavnice in dela. “Jalz sem pa Cilgija Premolit, hči župana!’’ Sunkoma dvigne / ponosno glavo. Pa ji zazvonijo besede Kofifadina Flugija znova v u-Šesa: Prerod Engadina mora prvezeti nase nekdo, ki udari! sUiii! gre svojo pot. In ti rastejo Sštnio spodaj — v kočah! Nenadoma čuti: Ta mož je Marko Paltram — nihče drugi ko oh! Zdi se ji, kakor bi vpilo iz najskritejšega kotička nje- mladi Engadin zdaj v skupnem rajanju, »daj v parih. Okoli plesišča sSoji gosta in pomešana' strada gledalcev, e oken Plantove hiše gledajo stari častivredni gospodje na veseli mladi svet in č* slemena sosednih hiš »Te Bernina, ki rdi V Žarkih večernega sonca, na ljudstvece svoje doline. Obod klopi, namenjenih za odpočitek, deli gledalec od plesalcev. Na eni ismed njih sedita Cilgija in Stenja v krogu tovarišic, ki ae tujke nič več ne boje. Cilgija se čuti kakor doma in je srečna. Pa se zasmeji drobna Menja: "Poglejte, tam pri oknu na levo stojita moj oče in gospod žuipnlik, vaš »trie, gotovo mu pripoveduje o Malsu, tako resno se držita oba—poglejte, vaš Stric hna čisto rdeč obraz.” Tudi Cilgija zažari zdaj tako vroče, da se vgrizne Menja v ustnico in misli, da je bleknila nekaj neumnega. K sreči pride Fortunat Lor-sa s svojimi prijatelji, da bi odvedli dekleta na ples. Cilgija ima rada rajanje, všeč ji je vse, nega srca. "Ne, ne,” se brani, |kar napenja mišice, in je naj-‘“kaj mi mar neki Marko Pal- bolj ljubka in zaželena plesal- tr®m?” ta hip sliši črno Pijo, kako zavrešči: “Ta ne sme v našo hišo, razpraskam ga, ako pride.” In mali škrat se nasrši ka-kar divja mačka. Zdaj upre jezne Oči v Cilgijo. "Ako nam župnik to prizadene, ako pride Marko Paltram v našo kočo, potem, gospodična, vas nekoč vgriznem, da me boste ta. Večno pomnili!” Cilgija se mora glasno zasmejati rjavi škrat z očmi divje overi je tako lep v svoji razjezi! tem se oglasi z zborovali-šča gddba, ki veselo prihaja skozi Okna in vabi na ples, in gostje se izgubijo iz prostora, tudi sžšenasta Pija s svojim bratom. “telim vam iz srca dosti sreče v širokem svetu! pravi Cilgija in mu seže v roko. No, fantove svetle oči so porok, da se mu ne bo slabo godilo; Fortunat Lprska in Dri-oscheva Menja se prikažeta med vrati in odvedeta Cilgijo na ples.i Na zborovališču se ziblje ob zvokih kmečke godbe DROBNE VEKI IZ SLOVENJE škem propagando. Angleži imajo skušnje iz Trsta in okolice, kako znajo komunisti svoje pristaše sfanatizirati. Britanska sodišča zato obsodijo marsikake-ga koroškega Slovenca radi preveč nasilne propagande. V očeh angleških oblasti je tak Slovenec le komunist, ki dela nemir. Tako so bili obsojeni v maju nekateri mladi ljudje v Celovcu in nekateri v Velikovcu ha 7-80 dni zapora. (Pod Titom se nikoli ne meri na dneve pri sodiščih, ampak le na leta.) DVA MLADA FANTA Janko Ogris in Franc Gaser sta bila prav tako obsojena na par dni zapora, ker da sta v bližini Bil-čovs postavila posebna slovenska znamenja ob poti. Hotela sta tako pokazati, da so tiste vasi slovenske, sodnik pa je bil mnenja, da sta delala nepotreben nemir med prebivalstvom. ANTIFAŠISTI. — Pri tej agitaciji na Koroškem se komunisti nikoli ne imenujejo s prafvim imenom. Vedno pravijo le, da (Bolte yMkn Trata) Veliko pisanja je povzročila nesreča v Celovcu, ko Je voznik angleškega tovornega avtomobil la podrl nekaj komunistk, ki so prihajale ravno od nekega komunističnega zborovanja. Kasneje se je izkazalo, da je bila samo nesreča, vendar je to jugoslovansko časopisje izrabljalo proti Angležem in tako samo izzivalo k novim pritiskom. 15. APRIL 1942, —Eden najbolj žalostnih dni za koroške Slovence je bil 15. april 1942. Nemška sila je bila na višku. Nemci so mislili, da je ves svet pred njimi na kolenih. Hoteli so tudi koroške Slovence za vselej izbrisati s sveta, ta dan so ne-enkrat iz raznih krajev Koroške pobrali vplivnejše slovenske družine in jih začeli prevažati v Nemčijo. Od tam so jih potem raztepli po vsej Nemčiji na razna dela. Tako so mislili, da bodo druge doma do konca ustrahovali. To hudobijo Nemcev so tudi izrabili titovci v svoji propagandi na Koroškem. Napovedali so so antifašisti. Tako se zdi, da so ob peti obletnici tega dogodka vsi drugi ljudje nekaki prijatelji fašizma, kar seveda ni res. To povdarjanje antifašizma (ko vsak ve, da se za tem skriva komunizem) slovenski stvari na Koroškem silno škoduje. POVOŽENI KOMUNISTI. — razne shode, toda večinoma so bili prepovedani, ker smatra oblast vse njihove shode kot komunistične. Tako zloraba slovenskega vprašanja od strani titovcev naši koroški stvari le škoduje. TEKOM ČASA, zobozdravnik Dr. J. V. nahaja na St Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naoelblnl prakticiralo ln se Izselilo, dočlm ae dr. Župnik le vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotlko z našim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik lzvriil vsa morebitna popravila na njih delu ln ga nadomestil e novim. Vam hi treba Imeti določenega dogo- *Nj«ov naslov je ML j. V. ŽUPNIK *131 ST. CLAHt AVI. ngkl I BZnd St: vhod ramo ni E. 62 81 tirad je odprt od 9:30 zj. do»._zy. Tel.: EN 5013 VITAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD peairara t|w d» iMeMn- 3;3385 ***«»*■ ka med vsemi mladenkami. Baš pleše s Konradinom Flugijem, ki je na moč slab drug, in strah jo moti, da bo ob neokretnem mladeniču, ki ga ima sicer prav rada, videti še sama nerodna. Zdaj-zagleda prav spredaj med gledalci Marka Paltrama, ki upira Vanjo svoje modročr-ne oči. Zdi se ji, kakor bi se m|u utrinjal okoli ustnic jedek posmeh; toda ko drsi potem g Konradinom čisto blizu mimo njega, ne vidi v njegovih očeh nič drugega nego veliko, drhteče koprnenje. “Ne upa si, da bi me prosil za ples, ne pleše pa tudi 'z nobeno drugo.” Misel ji godi, želi sc mu izahvaiiti, in on je tako lepo oblečen, tako postaven, da se že sme pokazati z njim med plesalci. Im podleže skrivnostnemu čaru. Brž ko zakliče stari vodja godbe in plesa: Dekleta volijo! premaga pomisleke in se na veliko presenečenje svojih mladih prijateljev z izbrano ljubkostjo prikloni pred fantom, ki ga ne poznajo. Marko Paltram okleva za u-trip srca, nato mu zažari o-braz od sreče, in zdaj se ziblje par ob zvokih tople godbe. Nekaj ljudi pa obrača glavo za njima in začudeno sprašuje: “Kako pa pride kamogaskar do te časti?” “Z varili gre bolje z gospodom Konradinom;” pravi Cilgi-j a že po nekaj taktih, in Marko vidi med sončnim ustnicami veselo blesteti njene bele zobe. Cilgija tudi v njegovih potezah ne vidi zdaj tistega, ki jo je bilo prej pred njim svarilo in tako nedoumnd odbijalo, temveč ze ziblje z občutkom varnosti in močnejšega življenja ob njegovi strani. Vendar čuti, kako si jo med lahkotnim plesom čim dalje tem tesneje privija na prsi, čuti njegovo vročo sapo in nenadoma uzre v njegovih očeh zopet utrinja-nje, ki jo je plašilo. “Ne tako divje,” mu zašepeče, toda ko je njeni želji v trenutku ugodil, se svojega opomina skoro pokesa. tako ni bila plesala še nikoli, ob njegovi strani je imela igra prevzemajočo moč, bila je zahtevanje in popuščanje, prelivanje gibov, pesem, in več, neizmerno več nego samo vi io otroško rajanje. (Dalje prihodnjič) ijtimrtjtfrjmnjt/mnn i AL ULLE PLUMBING & HEATING (0. Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter ctrcttlar sesalke, botlerji, avtomatični plinski grelci. 15601 Waterloo Rd. KE 7248 Vse potrebščine za grelne in montezake naprave. * tiso h'*'#? Vat na MM meji Djekše so prijazna gorska vas. Lolijp 1159 » nad morske gladine sredi gričevja. Obkrožajo jih macesnovi gaji, a ob vznožju ležijo rodovitna polja ali sočni pašniki. Tri poznane peti peljejo v ta kraj. Ena iz Mostiča skozi goste gozdove in temne kotanje, mimo mlinov in kupčkih hiš. Druga znatno lepša vodi preko bogatejših gozdov in globeli. V o-zadju ležijo Karavanke. Te izglodajo skoraj lepše, kakor če jih gledamo iz Celovca. Posestva ob globelih izdajajo revščino svojih posestnikov. Toda tu diši kmečka gruda in polja imajo mnogo sonca. Kjer se vsled višine končujejo gozdovi in še samo pusti mesečni štrle ,v nebo ali se vtike jelke bore za obstanek v vetru, tam stojiš sredi ljubke pokrajine. Ta napravlja na potovalca globo vits. Boj med m|ehkim in trdim, širokostjo in bornostjo. V kmetu tukaj se steka dvoje: nežnost pokrajine in trdota boja. Ti ljudje so lihi in dobro-voljni. Njihova pridnost odgovarja zahtevam po življenju in krasota domovine( jim podarja nekaj nepopisnega. Tretja pot je obrnjena v najbližje mesto. To je sicer najdaljša pot toda noga kmeta mpra tudi to premagati. Velikovec je njegovo tržišče. Semkaj pripelje pridelke tvojega polja in tu kupuje potrebščine za dom in družino. Ta cesta mu ni preveč všeč, ker ga izpelje iz tišine v šumni dan. Njegbva vas leži na samoti in samota je nekaj, kar ljubi. Vrvenje v mestu mu malo ugaja Središče Djekš je dvostdlpna cerkev, ki jo obkroža le nekaj hiš. Druge ležijo razffesene po gričevju. Ta« planinska posestva so sedež prastarega po-kolenja. Deželo koroških prepreza dimi i i liiiiiiiimmimmiHiiimmmmiiiiminmii DAJTE, DA B0 VAŠ ČEMC v najboljšem stanju za pomladansko čiščenje. Pokličite MALZ izkušence. Cene zmerne. Vse delo garantirano. Pridemo zastonj iskat in pripeljemo nazaj na dom. MALZ ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. £N 4808 žmiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiHiiHiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiinimliimiiHminiiiiiinii MAL! OGLASI Furniture For Sale Veteran moving to Montana June 15th. 3 rooms of furniture only 6 months old. 8-plece walnut veneer Bedroom set with Simmons innerspring mattress, coil spring, waterfall design; maple dinette set with 4 chairs; Vitalaire ice box; “Hot Boy” gas circulator with electric fan; 2-piece living room set with end tablds; washing machine “Automatic” only 6 months old. Call at Mr. and Mrs. John Slavish, 984 Addison Rd. (109) KADAR KUPUJETE ali pro-dajate, se obrnite za pošteno postrežbo na George Kasunic 7510 Loekyear Av«. HE 8056 Heal Estate Broker (Tues. X) DELO DOBIJO VEC POMOCWCZA mam SE SPREJME Delo je v Mati, zdravi Za 1 družino $4,500 Novo barvana hiša 6 sob, klet pod vso hišo. Nahaja se na Stu-ber Ct. blizu Superior in Payne Ave. Blizu javnih in farnih šol, cerkva. Zelo ugodna transporta-cija in blizu trgovin. Samo $1,-600 takoj, ostalo po $26 na mesec. Pofath Realty EA 5777. RA 5778 10522 Superior Ave. (Ul) Popravljamo radije in pralnike papiramo in čistimo V stenski papir Vse delo absolutno garantiramo The Wash Machine & Radio Service Pokličite EX 7668 ali EX 2924 (109) 7 akrov naprodaj V Lake okraju je naprodaj" 7 akrov zemlje, krasna okolica, Slovencev I naj višja točka v Lake okraju, Morajo razumet! in govoriti angleikq Samo snažne, čiste ln lične mlade ženske od 20 do 89 let starosti naj se prigladjo. Dobra plača Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company ’ •oba 901 700 Prospect Ave. ženske za pekarijo , Sprejme se ženske za pomoč v pekariji, s tarč od 21 do 45 leta; več mest na razpolago za zavi-jalke in mazanje tort. Plača od Ure, Tudi treniramo take, ki niso izkušene. Fisher Foods 2823 Lakeside Ave. vzemite St. Clair karo. (109) TOVARNIŠKI DELAVCI IN TEŽAKI SHEET METAL WORKERS PLAČA OD URE Sl — “Kaj delaš?” — “Nič.” "In kaj dela tvoj brat?” — “Meni pomaga.’’ I naporno val. Narava in izročila se stapljajo harmonično v zVbk domovine. Cesto prodira iz s slamb pokritih hiš koral, ki slavi Boga in domovino, ali nežna pesem dekleta, ki jo poje svojemu naj dražjemu: To so pobožne in hrepeneče kitice. Ko opominja večerno zvone-nje kmpte k molitvi, tedaj se zberejo domači okrog velike mize in se zahvalijo za dan in bo. žji blagoslov. Ljudstvo je tiho in dobrovoljno ter pozna samo delo. Tik ob cerkvi je štirirazred-na ljudska šola. Mnogo otrok ima uro hoda do nje. Žnačil-no za to vzgojevališče je, da je pouk tukaj dvojezičen. Do 3. razreda se uče slovensko in nemško v istem obsegu. Drugi oddelki imajo slovenščino le kot učni predmet. V prvi vrsti se učijo spoznavati ožjo in širšo domovino. Učna snov se nanaša nanjo, ali je vzeta iz življenja. Vsako suhoparno teorijo odklanja. Zadnji šolski razred je oskrbljen s posebnim načrtom. Učence pripravlja na bodočo resnost življenja. Ko mladina zapusti šolo, prevzame dediščino svojih očetov. Nekdaj nežne otroške roke postajajo močne pesti, ki tiščijo plug globoko v zemljo. Zvonki otroški smeh potihne in srce zori k zavesti življenja. Hvaležni so Bogu in staršem za obilen blagoslov. Včasih o-bračajo svoj pogled na “nemško stran”, kakor imenujejo drugo stran globeli in vedo, da v ničemer ne zaostajajo za njimi. Ko zahaja žareče sonce za goranji in obžarja cerkev, tedaj se naseli tišina po domovih. Samo veter šumi v vejet-ju in potok ŽUboti svojo Večerno medolijo. Počasi se spušča Hoč pfčko dežele, ki so jo Sle-vertei napravili rodovitno in podarili svetu ljubko vasico. Fr. Road, cesta 307, Perry, Ohio. Vzhodno od bele hiše z rdečo streho na gričku, vzhodno od Turney Road. Ko si ogledate, pokličite za ceno KE D034. (x) Farma naprodaj Naprodaj je znana farma John Zakrajška v Leroy, Ohio. Nahaja se 6 milj južno od Painesville, Ohio. Za podrobnosti lahko vprašate na 1324 Gid-dings Rd. v Clevelandu, —(lil) Furnezi Novi furnezi ra premog, olje ali plin gW*o votlo aU paro. Resetting *15 - MKenje *5 premenjamn stare na olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. - EN 0481 Govorimo slovenesko (x) Prenova — poprava Mi izvršujemo kompletna zidarska in mizarska dela, na strehah, omete, napeljavo električnih žic, nove sobe pod streho in v kleti, obijemo kuhinjo hi kopalnico s ploščami, žlebove itd. Odplačila lahko na FRA. Postrežba po vsem okraju. Pino delo in hitra postrežba. Aflen Construction Co. 2881 Woodhill Rd. CE 6110, zvečer WA 1770 (Tues. Thurs. Fri-x) 1285 E. 49. St. (112) ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93(4c na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway . (112) Fanta se sprejme Fant, ki je šole prost in ki ga veseli delo v groceriji, ki zna vsaj malo slovensko, se takoj sprejme. Dobro delo in dobra plača. Zglasi naj se na 15738 Holmes Ave. ali pokličite LI 8189. (109) Za 4 družine Naprodaj je zidana hiša za 4 družine, po 4 sobe in kopalnica vsaka in še druge ugodnosti. Pafna gorkota s stokerjem, 2 zidani garaži; dolg lot. Vprašajte pri lastniku na 1091 Addison Rd. spodaj. (Tue. Fri.-X) JOHN ZULKH Insurance agency HUMMB ZUIUCH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile ia pohištvo. iVanhoe 4221 mn MtFt hOA D Delo v tovarni za moške Na zapaijni strani Dobra plščaV ure in od kosa in “overtime” F. Zimmerman Co. 2040 W. 110. St. (Ill) MALI OGLASI Dekleta in žene! Priporočam vam. da si izberete in naročite vašo fino 1947-48 zimsko STERLNG. suknjo, 8UIT ali FUR COAT sedaj direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu na WILL-CALL. Ne odlašajte, ker sedaj je najboljša izbira. Prosim, pokličite me. da vas peljem v tovarad. BENNO B. LEUSTIG 1034 ADDISON ROAD ENdkott 3426 ENdfcott 2920 Pohištvo naprodaj 2 kosa modernega pohištva za družinsko sobo v jako dobrem stanju in kuhinjsko peč se proda. Pokličite KE 1887. (110) amatiSKA domovina, june 3,1947 BELI MENIHI Poveit iz prve polovica XII. stoletja spisal IVAN ZOREC O O i> o o o o o o o o $ Premolknila sta in oba z isto mislijo gledala po dolini do Kuščarjeka in ob Temenici na drugi strani. Oratarji, oblečeni v belo platneno obleko, so za ajdovo sev orali sivorumeno strnišče, vrane so za brazdami doletavale in odletavale, pod nebom pa trepetale postovke in kakor kamen padale na njivo. “In da ne pozabim!” se je Trlep domislil in obrnil, da je gledal ob Temenici. “Pri opatu pa se gredoč še danes zglasi in mu povej, kakor si meni! Sicer b'i še zameril, ker si se ga branil.” “Ce le ne bo hud?” Opat je mož, da jih ni takih med namii. Nič ne skrbi, prav dobro te bo razumel.” Hotimir je začuden gledal starega meniškega nasprotnika. A Trlep se je smehljal in je pravil: “Glej, po pravici ti po< vem. da so mi tile menihi že močno všeč.” “Res? Vam?” se je naglas čudil. “Ker zemljo ljubijo, vidiš,” je toplo govoril in z očmi postajal ob teimeniših domačijah. “In kako ti kmetujejo! Skrivaj hodim na meniško polje in se učim, ni me sram povedati.” “Dobro, da ste se zbogali z njimi 1” “Samo na njivi, za brazdo!” se je Trlep uprl. “Sicer so gosposka, jalz pa gosposke ne maram nobene!”. -■^Hotimir mu je Trlep noročil, in opat ga je lepo pohvalil za toliko zvestobo do doma. Hotimirova odločitev je tudi sicer bila všeč opatu. Zaradi volarja Mihaela. Pri živini je čisto pridoven, pa bi ga le moral odstaviti, da bi izpolnil, kar je bil obl j ubil Hotimiru za njegovo srečo. Mladi Višnjan je potlej spotoma srečal samostanskega volarja Mihaela, ki je prav dosti hodil k Jeleni, odkar je Krištof Planina popolnoma okreval in se vrnil v Trst. “Kaj si spet bil na Peščenje-ku?” se mu je nasmehnil. Mihael je bil prav dobre volje in mu je pokimal: “Bil, da!” “Tako je vendarle res, da te je Rodana urekla ali pa ti dala kaj takega izpiti, ker si se, tako prismolil pri Jeleni?” “Saj veš, da ne zna!” ga je Mihael poredno spomnil hudih časov. ‘“Jelena sama, bi dejal, tmammramsttiiiatattnnmniniiffltn pa zna; tako je naredila, glej, da se bova kar vzela, če mi bo opat dovolil.” Hotimir je poniglavo odjezdil dalje. Pa tudi Mihaelu se je stožilo kar nenadoma. Spomin je beg-nil v daljnidomači kraj in se videl pri božjepotni cerkvi na Stari gori blizu Cedala. Z njim je bila tudi — ona. Ko sta se namolila pred Materjo božjo, sta postala tudi ob glumačih in piskačih, ki so na tratim okoli cerkve zapeljevali mnoge božjepotnike, željne bolj zabave nego milosti. In komaj jo je krotil, tako ji je bilo všeč tuidi tisto, kar na božji poti biti ne bi smelo. Pa vse tisto razume prav šele zdaj, ko so mu zidarji po' vedali, da je pustila otroka in pobegnila z nekimi glumači. In za tako drajno je ubil človeka in zgubil domovino, si zagrenil življenje in obtežil vest . . .! Vest ga je začela peči. Ali je vredn lepe ljubezni, ki mu jo zvrhoma daje nevesta Jelena . . .? Ampak potrudil se bo, da je bo vreden, kakor je potreben! “Da se le opat ne bi kaj upiral . . !” ga je skrbelo, ko se je bližal Stični. XVIII. Urh Ljubljanski je bil tačas v hudem precepu. Srce mu je želelo, da ibi zavihral na Svib-no in odločno zasnubil grofično Zofijo, dolžnost ga je pa vezala, da ni mogel nikamor. sto let ni več rinila v zahodne dežele, velikašem svojini pa tudi ni branila, če so s četami klatežev in razbojnikov uhajali čez mejo in plenili in divjali z ognjem in mečem, kakor njih pesjanski predniki Obri. Čeprav torej nihče ni mislil na vojno države z državo, Urhu je vendar bilo skrbeti, da se dežela posebno Savinjska in Slovenska krajina, pripravi za obrambo. Dan za dnem so na ljubljanski grad prihajali brzi sli in vedeli zmerom bolj, da se tam za Dravo širijo vesti o drhalih ogrskih divjakov, ki hočejo čez mejo. To vse mu je prizadevalo dosti dela in skrbi. Obenem ga je pekla huda srčna bolečina. Majnhalm Višenjski tako je slišal, venomer lazi na Svibno in se sladka okoli Zofije, ta ga neki prav rada gleda in oče se kar samo smehlja. “Zvodnik stari!” je renčal saim vase. “Kaj je pozabil da je hčer obljubil meni?” Mislil je sem mislil je tja in naposled dal poklicati pisarja Sladkonjo. Tomaž Sladkonja je bil Ljubljančan iz stare stare hiše. Starši so mu bili bogati trgovci in niso imeli drugih otrok. Ko je napol odrasel so ga poslali v Čedad da bi se izšolal za uče- porabnosti. “Ko le vinski ne bi bil tako!”j se mlu je včasih smehljal, če je preveč motaglavil in dišal po vinu. Tomaž Sladkonja je vstopil in je bil tudi zdaj ves težak, da. je po sobi udaril vinski puh,' kakor če bi čep odletel sodu. “Kakov pa si spet?” ga je Urh pogledal napol nejevoljno, napol dobrovoljno. “Glej, na pot sem te hotel postlati, pa kaj, ko vem, da še na konja ne prideš, nikar da bi opravil, kar bi ti naročil!” “Resnično, resnično vam povem, silni gospod vojvoda, včeraj je bilo, kar je bilo — danes se nisem še odteščal z vinom, čeprav sem žejen kakor kanja pod nebom!” “Pojdi, v mnzlo vodo potekni betico, da se ti izkadi tisto!” “Bonu. A če bi se vendarle nega moža. Preden se je izšo- še držalo kaj včeranjega dne, lal so mu umrli. Ostal je sam. Naveličan kakor je bil je brž pustil šolsko učenost in se leh-komiselno spravil nad dediščino. In ni ibilo več dolgo pa jo je lepo zakockal in zaveselja-čil. Postal je čisto ubog in še bolj sam. A, ker je bil vendarle učen človek saj je znal pisati iifnratij izrabno govoriti skladati pevne pesmi in jih s plun-ko peti je dobil službo na gradu. Urh ga je zelo cenil zaradi te učenosti in zaradi druge v sedlu bi mi prešlo vse, preden bi se gobec spenil konju!1’ “Ali bi se upal na pot?” “Ta trenotek! Samo meček bi si opasal in ostrogo privezal na peto, pa bi šel na dno pekla, če bi mi ukazali!” Urh se je molče smehljal, potlej mu je -dejal: “Pripravi se, na Svibno pojdeš!” “Bom, precej, še odžejal se bom prej!”'se je učeni služabnik priklonil in šel, da bi si zbral spremstvo. —AND THE WORST IS YET TO COME ‘-in najhujše šele pride m ****** m 'ik $■ -v .•?>* k Attention Landlords Want S- or 6-room Duplex or single house. Husband electrical engineer. Employed 26 years same company. Wife and 18-year-old son. 10 years present home. Will pay up to $100 per month. Please call MU 8581. timi.mmmmmmmmtimttmtm ---1 l^v V MOTHERS If you are interested in Nursery School in your neighborhood Call MU 6922 Children between 2 and 6 years. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NASE NAD VSE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN SKRBNE MATERE Pavline Zupančič ki nas je za vedno zapustila dne 3. junija 1946. Mama naša, mama mila, več ne čuje vaš se glas, leto dni je le minilo, odkar ste zapustili nas. Snivajte le sanje sladke, v zemlji tuji, v Bogu tam, da se vidimo v nebesih izprosite milost rum. žalujoči: SOPROG; SINOVI IN HČERE. Cleveland, 0.3. junija 1947. USTANOVITEV BANČNE PODRUŽNICE ODOBRENA Na izredni seji 15. maja je bila odobrena ustanovitev druge nove podružnice, last slovenske North American Banke v Clevelandu. Sedaj bodo razposlane delničarjem druge listine, tako zvane “Warrants,” na katerih je zaznamovano, koliko delnic lahko kupi vsak sedanji delničar. Kdor jih namerava kupiti, naj prinese ali pošlje denar na banko in sicer po ceni, kakor je bilo že sporočano; po $27.50 vsaka. Po tej ceni jih lahko kupijo samo sedanji delničarji in delničarke in sicer imajo čas za to do 7. junija 1947, do 3:30 popoldne, vzhodni standard čas. ZELO VAŽNO! Da se hitreje uresniči odprtija prostorov nove bančne podružnice, je vsak nujno prošen, da takoj odgovori, če namerava kupiti dodatne delnice ali ne. Ako ne bodo sedanji delničarji pokupili vseh delnic, potem bo vodstvo banke dalo priliko tudi drugim rojakom, da jih kupijo. Toda za nove delničarje bo cena $32.50. Torej od vas, delničarji in delničarke, je odvisno, kako hitro bomo odprli novo bančno podružnico, ki bo na vogalu Union Ave. in East 93. ceste. Za več pojasnila se obrnite nai ANTON GRDINA, predsednik. 6131 St Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 1916 ,i 1947 Naznanilo in Zahvala Naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni sin John C. Stefančič umrl nepričakovano nagle smrti v avtomobilski nesreči dne 3, aprila in bil pokopan dne 7. aprila 1947 na Kalvarijo pokopališče. Rojen je bil 30. decembra 1916 v Pennsylvaniji. Velika dolžnost nas veže do bližnjih in daljnih sorodnikov, prijateljev in znancev v teh žalostnih dnevih ravno za velikonočne praznike tako, da nam ni mogoče zadosti primerno se zahvaliti za vsestransko tolažbo, sožalje in pomoč v teh žalostnih dnevih. Prsrčna zahvala vsem trem duhovnikom za daritev pogrebne sv. maše posebno za tako sočuten, ganljiv in pomenljiv pogrebni govor. Posebna dolžnost nas veže zahvaliti se Rev. Thomas A. Kirby za vsestransko naklonjenost, za opravljene molitve v pogrebnem zavodu na velikonočno nedeljo večer in za molitve na pokopališču predno smo ga izročili v naročje materi zemlji. Prav lepa hvala dr. sv, Cirila in Metoda št. 191 KSKJ za cvetlice. Posebna zahvala uradnikom in članom za molitev sv. rožnega venca zadnji večer pred pogrebom. Prav lepa hvala za vsestransko vzorno pogrebno poslugo želimo izreči pogrebnemu zavodu August F. Svetek. Prisrčna hvala pokojnikovim stricem in tetam za vsestransko pomoč in tolažbo. Najlepša hvala tako številnim darovalcem cvetlic, s katerimi so pokojnika okrasili na njegovem zadnjem počivališču v pogrebni kapeli. Prisrčna hvala bodi izrečena tudi tako številnim darovalcem za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj pokojnikove duše. Prav lepa hvala vsem tistim, ki so dali avtomobile na razpolago pri pogrebu in ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče. . Posebno zahvalo smo dolžni pokojnikovim osebnim prijateljem in sošolcem, ki so se prostovoljno ponudili za nosilce krste in mu tako izkazali iskreno prijateljstvo tudi po smrti. Našo posebno zahvalo smo dolžni še sledečim, ki so prišli tako od daleč, da so se poslovili od pokojnika: teta Mary Kovač in teta Antonia Sedmak z družinami iz Thomasa, West Va., bratranec Jožef Stefančič iz Central City, Pa., Mrs. Ivana Požič iz Verona, Pa., družina Frank Vičič iz Wooster, O., in družini Maurič iz Canton, 0. Torej še enkrat vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreni Bog plačaj za vse, karkoli ste za nas storili v teh žalostnih dnevih. Dva meseca sta le proč, ko skupaj uživali srna zadnjo noč; pa ako hotela tako je usoda, da prvi izbran si bil ti, ako drozga bilo ni izhoda, saj na vrsti smo tudi mi. "M žalujoči ostali: Mimo spavaj, sladko sanjaj naš dragi, ljubi sin, pa tudi za nas kaj preskrbi tam, kjer kraljuje božji Sin. FRANK in IVANA STEFANČIČ, oče in mati; FRANK JR., STANLEY in LOUIS, bratje; SYLVIA poroč. MILAVEC, MARY poroč. MRŠNIK, IVANKA poroč. LUBE, STEFANIA poroč. PETRIČ, sestre. Po očetu zapušča v Trstu strica Mihata in tete Marijo pri usmiljenih sestrah v Jugoslaviji; po materi pa zapušča v Mali Bukovici pfi Ilirski Bistrici ujca Franka Milavca in teto Frančiško poroč. Potepan, v Benetkah v Italiji pa teto Rozalijo poroč. Cotič. V Clevelandu pa zapušča bratranca Joseph Potepan. Cleveland, O., 3. junija 1947.