Podravje Cirkulane • Za Borl se je le našlo nekaj »drobiža« O Strani 8 in 9 Ptuj, torek, 25. oktobra 2016 letnik LXIX • št. 85 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Podravje Kidričevo • Gradnja krož-išča zaradi nasprotovanja občana zastala O Stran 9 Štajerski TEDNIH v Štajerski Podravje • Nelegalni prehodi državne meje spet v porastu www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik (v \ Naše prireditve Podravje • Kdo so zmagovalci predtekmovanj Otroci pojejo v Markovcih in Zrečah O Stran 17 Podjetništvo Ormož • Začetek gradnje prvega regijskega gasilskega poligona O Stran 7 Šport Rokomet • Na Ptuju se je igralo po ormoških notah O Stran 12 Nogomet • Zavrč izstopa iz 2. lige!?! Se v Halozah, napoveduje ^iim ■ / \ \ w \ rizLS' Policisti vse od lanskega decembra opažajo povečanje števila ilegalnih prehodov državne meje. Prejšnji teden so na meji s Hrvaško, tudi na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje in ob njem, v občinah Podlehnik in Žetale, postavili novo panelno ograjo z rezilno žico na vrhu. Novost so panelna vrata pri MMP Gruškovje, s katerimi bi O Stran 13 lahko ob večjem valu migrantov avtocesto oz. mejni prehod povsem zaprli. Več na straneh 2 in 3. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si Aktualno • Sta MO Ptuj in Dom upokojencev dosegla dogovor o ceni zemljišča? O Strani 2 in 3 V središču • Na Ranci spomladi zagotovljena gostinska ponudba O Strani 4 in 5 Kronika • Strah med vzgojiteljicami - katera bo naslednja O Stran 24 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. za v< .StofaTEDNIK % RADIOPTUJ 89,8.98,2.104,3 uOštrani4 in 5 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 25. oktobra 2016 Haloze, Slovenija • Nelegalni prehodi državne meje spet v porastu Se v Halozah napoveduje nov Nov primer poskusa nelegalnega prečkanja državne meje v Paradižu je močno razburkal javnost, zato smo se Da policisti vse od lanskega decembra opažajo trend povečanja števila ilegalnih prehodov državne meje, pa tudi števila zavrnitev na državnih mejah zaradi umanjkanja ustreznih dokumentov, smo že poročali. Sredi tega meseca so policisti obravnavali nov poskus nelegalnega prečkanja zelene meje: štirje Iračani so s tremi osebnimi avtomobili v naselju Paradiž v občini Cirku-lane v Slovenijo nedovoljeno pripeljali dvanajst državljanov Sirije, med katerimi so bili tudi trije otroci. Miran Šadl s Policijske uprave (PU) Maribor pojasnjuje, da so nedovoljen vstop v državo opazili policisti Policijske postaje Gorišnica: »Uspeli so ustaviti dve vozili in prijeti tri sprovajalce in osem Sircev. Najstarejši sprovajalec je osebni avtomobil avstrijskih registrskih oznak zapustil v naselju Pohorje in skupaj s štirimi Sirci pobegnil peš. Zaradi iskanja pobeglih smo aktivirali policijski helikopter, policiste konjenike in vodnike službenih psov policije.« Uvodnik V Sloveniji so prijeli osem Sircev in jih vrnili hrvaškim varnostnim organom, tri spro-vajalce pa so kazensko ovadili pristojnemu državnemu tožilstvu in privedli na zaslišanje k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je zoper njih odredil pripor (slovenska zakonodaja za sprovajanje določa do pet let zapora in denarno kazen, v primeru pridobivanja nesorazmerne premoženjske koristi pa lahko zaporna kazen traja tudi osem let). Preostalih pet oseb je peš pobegnilo nazaj na Hrvaško, kjer so jih prijeli hrvaški policisti, sprovajal-ca pa kazensko ovadili. Strah je votel, okrog ga pa nič ni V uredništvo Štajerskega tednika smo prejeli sporočilo anonimnega bralca: »Zakaj nihče ne poroča o tem, da so v občini Cirkulane dobili ilegalne prebežnike, da ponoči hodijo po vaseh in ljudem trkajo na vrata in okna ter da Škandalozno! Šokantno, škandalozno, tragično, bizarno... so naslovi, ki že leta kričijo v kupce ali naročnike daleč najbolj branega časnika pri nas. Afere, tragedije, kri in znoj, najslabše plati človeka so vsebine, ki so prodajane, ki so klikane, ki so gledane. To je dejstvo. Žalostno, vendar resnično. Nedavno je na naslovnici časnika pristala z imenom in priimkom, s fotografijo slovenjebistriška vzgojiteljica. Medijsko je bilo obtožena dejanja, za katerega se ne ve, ali ga je storila ali ne oziroma kaj, ali sploh, je pravzaprav naredila. Zgodbo so, kot je značilno za slovensko mrhovinarstvo, se opravičujem, novinarstvo, razgrabili številni mediji. Članek je zaokrožil po spletu in požel velik odziv ljudi, ki so komentirali v smislu, kaj bi naredili tej vzgojiteljici, na drugi strani pa so tisti, ki so vzgojiteljico z 39-letno delovno dobo poznali, opozarjali, da gre za laži. Epilog zgodbe bo najverjetneje znan po kriminalistični preiskavi, kako (ne)profesionalno je bilo pisanje novinarja, pa bo razsodilo novinarsko častno razsodišče. In če se ustavim pri pisanju. Nikakor ne gre zagovarjati načina, kako je bila zgodba vržena v javnost, a če uporabim znanofloskulo - nalijmo si čistega vina. Priznajmo, da smo vsi skupaj malo svetohlinski. Zgražamo se, kako je mogoče, da je nekdo nekoga obsodil, ne da bi vedel, ali informacija drži ali ne, na drugi strani pa smo vsi zagnano klikali in brali. Upravičeno dvomim, da bi bila enako brana in klikana zgodba o četverici, kije rešila ježka pred smrtjo. In ker so mediji v neprizanesljivem ekonomskemprimežu in torej odvisni odprodaje, bomo škandalozne zgodbe brali še naprej. Seveda bi morali novinarji spoštovati visoka etična merila, biti nepristranski, stremeti k nekemu višjemu cilju... Lahko je govoriti, pametovati, a če želi narod kruha in iger, ne vem, kdo bo tisti pogumnež ali norec, ki mu tega ne bo dal. Mojca Vtič vsako noč občino preletava policijski helikopter? Mar se več res ne sme poročati o njih v medijih? Ali občani Cirkulan in drugi Slovenci ne smejo izvedeti resnice o tem, kar se dogaja?« Vaščanka Pohorja, ki želi ostati anonimna, pojasnjuje: »Čez naše kraje so posamezni migranti hodili že pred 15 leti, lani množično, letos pa je to bil prvi primer, za katerega vem. Policiste moram pohvaliti, saj so se na telefonski klic odzvali v manj kot petih minutah. Slišati je govorice, da so migrante videli tudi v Slatini. Ali je to res, ne morem soditi. Migrantov se ne bojim, se je pa zaradi jezika z njimi težko sporazumeti. Razumem, da se jih nekateri domačini bojijo, ker pač ne vedo, s kom imajo opravka. V naših krajih je veliko vikendov, ki so dlje časa prazni. Morda se ljudje bojijo tudi tega, da bi se migranti v njih naselili ali kaj uničili.« Šadl s PU Maribor odgovarja, da so policisti svoje aktivnosti res povečali, a na tak način, da ne vznemirjajo domačinov, Obdobje množičnih migracij se je marca letos končalo, po drugi strani pa se število ilegalnih prehodov meje povečuje. ki naj ukrepov v večini niti ne bi opazili: »Da se ti organizirani nedovoljeni prestopi ne bi tako rekoč zasidrali na tem območju, se izvajajo različne oblike dela, tudi s policisti konjeniki, vodniki službenih psov, helikopterske observa-cije itd.« Dodaja pa, da kljub naštetim ukrepom pride tudi do nedovoljenih prestopov državne meje, ko je glede na število tujcev, vodičev in drugih okoliščin takojšnje ukrepanje policije nujno. Strahove domačinov zavrača: »V tem letu na Policijski postaji Gorišnica niso prejeli prijave, da bi tujci, ki nedovoljeno prestopijo državno mejo, na kakršen koli Ptuj • Dogovor naj bi bil dosežen: gerontološki center bodo gradili Bo zemljišče za gerontološki Čeprav zaradi zapletov in nestrinjanja prodajalca in kupca pri ceni zemljišča na Potrčevi informacijah bo cena za zemljišče na Potrčevi 782.780 evrov sprejemljiva tako za ptujski V| ■ O tem, da bi naj prišlo do pomembnih razhajanj pri ce-nilnih vrednostih ptujske občine kot prodajalca in Doma upokojencev Ptuj kot kupca na drugi strani, smo že poročali. Oboji so namreč imeli cenitve, ki so se razlikovale za kar pol milijona evrov. Po cenitvi, ki jo je naročila MO Ptuj, je bila cena zemljišča 70 evrov za kvadratni meter (skupaj 1.032.780 Spoštovani, vljudno vas vabimo na komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve, ki bo v petek, 28. oktobra 2016, ob 12. uri v spominskem parku na starem mestnem pokopališču na Ptuju. Izrazimo spoštovanje do preminulih za domovino in naših bližnjih. Miran Senear, župan Mestne občine Ptuj evrov), na drugi strani pa je bila cenitev naročena v Domu upokojencev, po kateri je bilo zemljišče vredno le 502.704 evrov oziroma 48 evrov na kvadratni meter. A kot kaže, je vsak malo popustil in pristali so na sredini. Še pred novo ponudbo si je ptujska občina pridobila mnenje Ministrstva za javno upravo o tem, ali je lahko (in pod katerimi pogoji) prodaja pod cenilno vrednostjo v skladu z zakonodajo. Kot izhaja iz njihovega odgovora, je ta možnost v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju in samoupravnih lokalnih skupnostih dopuščena, in sicer v primeru, ko je pridobitelj oseba javnega prava. Zato naj bi po naših informacijah in dokumentih, ki smo jih dobili (hranimo jih v uredništvu), izhodiščna vrednost Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiraimk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: CG torek • 25. oktobra 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 migrantski val? pozanimali, kakšno je resnično stanje v Halozah. Nova panelna vrata pri mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje omogočajo popolno fizično zaprtje meje. način ogrožali domačine v občinah Cirkulane, Gorišnica in Zavrč.« Župan Cirkulan Janez Jur-gec pravi, da uradnih podatkov o tem, koliko beguncev prehaja zeleno mejo, policija občini sproti ne daje: »Res se je zgodil ta primer v Paradižu, ampak tudi o njem občina ni uradno obveščena. Ker je varovanje državne meje naloga države, mislim, da se mora država potruditi in to mejo varo- vati, kot je treba. Če pa bo val migrantov večji, bo ukrepala tudi občina. Aktivirala bo civilno zaščito in naredila vse, kar bo potrebno, da bo te ljudi nekam namestila, dokler jih ne bodo prevzeli državni organi.« Mejo bo v Gruškovju mogoče fizično povsem zapreti Dodatni ukrepi policije naj bi bili na območju Haloz potrebni predvsem zato, ker začasne tehnične ovire ne varujejo celotne meje. Na PU Maribor pojasnjujejo, da Policijska postaja Gorišnica varuje zunanjo schengensko mejo z Republiko Hrvaško na območju občin Cirkulane, Gorišnica in Zavrč: »Ta del državne meje je le v manjši dolžini varovan z začasnimi tehničnimi ovirami (pa-nelnimi ograjami), in sicer od mednarodnega mejnega prehoda Zavrč do bližine gasilskega doma Zavrč. Ker je večji del državne meje prehoden kot do sedaj, to zahteva od policije, da ob ponovnem povečanju nedovoljenih prehodov državne meje poveča svoje aktivnosti.« Prejšnji teden so na meji s Hrvaško, tudi na mednarodnem mejnem prehodu Gru-škovje in ob njem, v občinah Podlehnik in Žetale, postavili novo panelno ograjo z rezilno žico na vrhu. Z njo so zaradi številnih pritožb deloma nadomestili žičnate ograje. Na ministrstvu za notranje zadeve pojasnjujejo, da so v Sloveniji doslej postavili 183,5 kilometra začasnih tehničnih ovir, od mejnega prehoda Gibina do doline reke Dragonje. Na prehodnih mestih, mejnih prehodih, v strnjenih naseljih, Na udaru tudi mejni prehodi Prejšnji teden so na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje zabeležili nova primera poskusov ilegalnih vstopov v državo. Pri pregledu makedonskega tovornega vozila so policisti ugotovili, da je bila na vozilu pretrgana in ponovno sestavljena pletenica, na kateri je carinska zalivka. Vozilo so zato pregledali natančneje in med naloženim tovorom našli 14-letnega državljana Afganistana, ki se je tako skušal izogniti mejni kontroli. Na enak način so odkrili še dva državljana Afganistana, stara 13 in 14 let, ki sta se skrivala v tovornem vozilu turških registrskih oznak. Miran Šadl s Policijske uprave Maribor pravi, da v zadnjih mesecih pri številu izmikanj mejni kontroli na mejnih prehodih evidentirajo porast: »Policisti, predvsem na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje, namreč pogosteje odkrivajo osebe, skrite v tovornih vozilih tujcev. V prvih devetih mesecih tega leta je bilo tam odkritih kar 28 skritih oseb, ki so uporabile vsa skrita mesta na tovornih vozilih.« turističnih destinacijah itd. ovire nadomeščajo s panelni-mi ograjami. Teh je v vsej državi že dobrih 27 kilometrov, zamenjava pa poteka v skladu s sprejetim načrtom. Novost pa so panelna vrata pri mejnem prehodu Gruškovje, s katerimi bi lahko v primeru večjega vala migrantov avtocesto oz. mejni prehod povsem zaprli. Nekateri mediji so sicer poročali, da naj bi mejni Foto: Postaja mejne policije Gruškovje prehod Gruškovje polovično že zaprli, a te informacije ne držijo. Pojasnila vlade, ali se je Slovenija za montažo vrat odločila, ker bi bila obveščena o novem večjem valu migran-tov, še čakamo. Na ministrstvu za notranje zadeve medtem zatrjujejo, da je ponovitev dogodkov iz lanske jeseni zaradi dobrega sodelovanja med državami malo verjetna. Eva Milošič Foto: EM center prodano za 782.780 evrov? cesti na Ptuju ni bilo jasno, ali se bo gerontološki center sploh gradil, sta obe vpleteni strani, kot kaže, zbližali stališča. Po naših Dom upokojencev kot Mestno občino Ptuj. nepremičnin znašala 782.780 evrov. To bo ponudba občine, o primernosti katere pa se mora opredeliti še Dom upokojencev Ptuj. Direktorica Doma Jožica Šemnički je potrdila, da so zbližali stališča s ptujsko občino in dosegli za oboje sprejemljivo ceno. Končne odločitve sicer še ni sprejela, saj čaka na posvet s člani sveta zavoda. A iz njenih odgovorov je bilo razbrati,da si želi, da do izgradnje pride v čim krajšem času, zato dodatnih zapletov ni pričakovati. Poudarja pa, da so in bodo vztrajali pri oprostitvi plačila nadomestila za stavbno zemljišče za del zemljišča, ki bo po izgradnji gerentološkega centra predstavljal nezazidano stavbno zemljišče. »To je pomembno zaradi končne cene, ki jo bomo morali vračunati v najemnino. Nadomestilo namreč pomembno vpliva na strošek amortizacije in ne nazadnje na ceno, ki jo plača uporabnik. Ne želimo graditi stanovanj, ki si jih nihče ne bo mogel privoščiti. Če bo občina res potrdila ta predlog, je zame osebno tudi cena zemljišča sprejemljiva,« je jasna Šemničkijeva. Ta predlog je po naših informacijah občina podprla, drugega, ki ga je podal Dom upokojencev Ptuj, za oprosti- tve plačila komunalnega prispevka, pa naj bi zavrnili, saj da se oskrbovana stanovanja ne štejejo pod neprofitna, ker -------•«- •'• ....... - '-> ¡ sí -; Kakšen naj bi bil objekt? Zemljišče na Potrčevi cesti na Ptuju meri skupaj 14.754 kvadratnih metrov. Tam naj bi bil zgrajen objekt s 40 stanovanjskimi enotami v prvem in drugem nadstropju, v pritličju bo večja večnamenska dvorana v izmeri 200 kvadratnih metrov, prostori za storitveno dejavnost, namenjeno starejšim, kavarna (tematska kavarna Alzheimer caffe), urejen športni park za starejše, v kleti pa dve etaži parkirnih prostorov za potrebe objekta in Doma upokojencev Ptuj. Bo prihodnje leto na tem mestu stekla gradnja gerontološkega centra? Dom upokojencev Ptuj ni ne-profitna stanovanjska organizacija. Kar se tiče financiranja prostorske ureditve, je predlog občine sledeči: Mestna občina Ptuj bo izvedla gradnjo kroži-šča med Potrčevo in Volkmer-jevo cesto, dostop za pešce na območje arheoloških ostalin in druge prometne ureditve, vezane na gradnjo oskrbovanih stanovanj (odstavni pas na Panonski, krožišče med Volk-merjevo cesto in Panonsko ulico), pa izvede in financira Dom upokojencev Ptuj. Pred začetkom del pa čaka graditelje še nekaj postopkov. Sklep o začetku priprave OPPN je bil sprejet in objavljen julija 2016, ocenjuje se, da naj bi za sprejetje potrebovali skoraj letno dni. Seveda pa začetek del lahko podaljšajo tudi arheološka izkopavanja, dolgotrajni postopki pridobivanja mnenj nosilcev urejanja prostora... Dženana Kmetec Foto: CG 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 25. oktobra 2016 Ptuj, Podravje • Avgust Šibila: »Bistra se prostituira za denar!« Čelan po 14 dneh vedejevstva Dolga leta je ZRS Bistra Ptuj eden izmed tistih zavodov, v katerem politika igra ključno vlogo. Ravno depolitizacija je dljivih zgodb različnih akterjev. Ker naj bi se v zadnjih časih dogajale nepredvidljive zgodbe in pritiski, se je predsednica sveta zavoda Znanstvenoraziskovalnega središča (ZRS) Bistra Ptuj Brigita Vindiš Zelenko pred začetkom oktobrske seje odločila, da med člani sveta preveri, ali še uživa njihovo zaupanje. Še preden se je seja sveta zavoda začela, je namreč pred vrata postavila vse preostale vabljene, z izjemo novinarjev, in povedala razlog za svojo odločitev. Pojasnila je, da prihaja iz gospodarstva in ne politike ter da si želi, da bi tudi Bistra delovala apolitično. »Moj namen je jasen: delovati transparentno in v dobro tega zavoda. Pri tem pričakujem podporo vseh članov. Dejstvo pa je, da so se dogajale čudne stvari. Recimo tudi vabila za današnjo sejo nisem potrdila, pa so ga vseeno razposlali vsem vam. Zato predlagam nov dnevni red,« je svojim kolegom dejala Vindiš Zelenkova in dodala, da v kolikor ne bo podprta, ne namerava več opravljati funkcije predsednice. S seboj je imela tudi odstopno izjavo, ki jo je nameravala podpisati v primeru, da ne bi dobila podpore. A je to dobila od prav vseh šestih članov sveta zavoda in tako nadaljevala z vodenjem seje. Govori Miran Senčar ali župan Ptuja? Da je bila stvar še bolj zanimiva, je Vindiš Zelenkova poskrbela s tem, da je na sejo povabila župana MO Ptuj Mirana Sen-čarja. Še preden je spregovoril o viziji in strategiji ZRS Bistra v imenu MO Ptuj kot ustanoviteljice tega zavoda, je članica sveta zavoda Darja Harb, dejala: »Senčar bi v imenu ustanovitelja lahko govoril, če bi o tej temi debatirali na mestnem svetu. Tako lahko govori samo v svojem imenu, torej kot Miran Senčar.« A njen kolega v svetu zavoda Avgust Šibila se z njo ni strinjal. Dejal je, da je problem Slovencev ravno v tem, da ne vedo ceniti funkcije: » Če bi jaz svojemu nadrejenemu rekel, da govori le v svojem imenu in ne v imenu firme, bi me verjetno vprašal po zdravju. Kakorkoli, Miran Senčar je župan MO Ptuj in prav je, da pove svoje videnje.« O tem, kakšne namene ima občina z Bistro, kako je z njenim delovanjem zadovoljna in kakšne izboljšave si želijo, je Senčar kljub krajši debati ven- Razpis za direktorja: apetiti so veliki... Z namenom, da kandidatom dajo dovolj časa za prijavo in pripravo strategije in vizijo dela ZRS Bistra Ptuj, so na predlog predsednice sveta zavoda Brigite Vindiš Zelenko podaljšali rok za oddajo vlog s predvidenih 10 na 15 dni. Objavi bosta v Večeru in Štajerskem tedniku, in sicer v torek, 25. oktobra, rok za sprejemanje prijav pa je 9.november. Kandidati se bodo svetu zavoda predstavljali 22. novembra, KVI-AZ bo odločal 15. decembra, štiri dni kasneje bo seja mestnega sveta, 20. decembra pa bo svet zavoda podal sklep k imenovanju direktorja. darle spregovoril. Priznal je, da obstaja nevarnost, da druge občine ne bodo več podpirale Bistre, saj da kriza klesti občinske proračune in ima za posledico varčevanje na vseh koncih. Ptujski župan je prepričan, da se je treba vprašati, kaj Bistra občinam sploh nudi. Povedal je še, da pričakuje aplikativne projekte, kot tudi, da se osredotočijo na sodelovanje z manjšimi podjetji. Izboljšave vidi tudi pri kadrih, ki bi jih morali prilagajati potrebam trga. Po njegovem so prioriteta raču- nalništvo, tehnika, strojništvo in kot je dejal, ne le kemija ter ekonomija. »Izboljšati je treba v vsakem primeru tudi samo komunikacijo s podjetji,« je še prepričan župan, ki si je zaželel, da bi skupaj končno zagnali podjetniški inkubator. Nujno se mu zdi tudi povezovanje z Zavodom za turizem, pri čemer je namignil, da bo potrebno sodelovanje v smislu kadrov in opreme. S povedanim se je strinjal tudi Šibila, ki pa je dodal: »Ob vsem tem je pomembno tudi, Ptuj • Župan obljublja, da bo spomladi na Ranci zagotovljena Nove montažne objekte in opremo naj bi postavilo podjetje Kreal Župan MO Ptuj Miran Senčar obljublja, da bo na Ranci spomladi ponovno zagotovljena gostinska ponudba: »Z DEM se dogovarjamo o lokaciji in možnostih postavitve montažnega objekta za izvajanje gostinske dejavnosti, s podjetjema Javne službe Ptuj in Kreal pa se pogovarjamo o idejni rešitvi. »Kidri-čevski Kreal, ki spada v skupino Talumovih podjetij, se ukvarja s sestavljivo urbano opremo. Kot rečeno, iščemo optimalno rešitev, kaj postaviti, na katerem mestu in v kakšnem obsegu. Gostinski lokal bi potem z javnim razpisom oddali v najem. Interes za najem lokala pa tudi obstaja.« Zgradili bodo priveze in Mestna občina (MO) Ptuj se je pred desetletjem lotila projekta revitalizacije Ptuj ljenje, izvajanje projekta je bilo načrtovano po fazah - glede na možnost črpanja Foto: Črtomir Goznik Prvo fazo projekta je vodila direktorica Skupne občinske uprave SOU Sp. Podravje Alenka Korpar. Delno so zgradili pristanišče, veslaško progo, vstopno-izstopni mesti toplice in Zabovci ter označili plovbne poti. Nezgrajeni sta ostali vsto-pno-izstopni mesti Ribič in Zabovci. Kot je povedala Klavdija Petek iz uprave MO Ptuj, naj bi iz Markovcev prišla pobuda, da še enega vstopno-izstopnega mesta ne bi gradili, saj da jim zadostuje tisto v Zabovcih. Po besedah Petkove pa so v teku dogovori za gradnjo vstopno-iz-stopnega mesta pri gostilni Ribič, vendar v manjšem obsegu, kot je bilo sprva predvideno. Po primarnem projektu je bil pri Ribiču načrtovan pomol v dolžini 150 metrov (od Ribiča gorvodno mimo Koteksa), ki bi dejansko predstavljal promenado na vodi. Ocenjena investicijska (projektantska) vrednost pomola je bila 400.000 evrov. Takšnega pomola sedaj ne bo, saj je MO Ptuj že pristopila k no-velaciji projektne dokumentacije. »Pomol bomo gradili fazno, ker smo pri finančnih sredstvih zelo omejeni. Ta pomol je za razvijanje turistične ponudbe mesta ključnega pomena. Nadaljevali bomo tudi dela na Ranci. Urediti nameravamo plavajoče pomole in priveze - dejansko to pomeni nadgradnjo obstoječega gramoziranega pomola,« je dejala Petkova. Direktorica SOU Sp. Podravje Alenka Korpar pojasnjuje, da je v občinah Markovci in Ptuj za območje Ptujskega jezera v teku priprava idejne zasnove medobčinskega prostorskega načrta. Gostinski lokal na Ranci je od začetka oktobra zaprt. torek • 25. oktobra 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 zaprosil za 10 % dvig plače namen sedanje predsednice sveta zavoda Brigite Vindiš Zelenko, ki pa priznava, da je deležna pritiskov in nepredvi- da Bistro depolitiziramo. Biti mora strokovna institucija, v kateri bo prepoznana dodana vrednost. Vprašati se moramo: kaj, če je ne bo, kaj bo občinam in ostalim uporabnikom manjkalo,« je bil jasen Šibila, ki je dodal še: »Bistra se mora prostituirati za denar, delati stvari, ki naj ne bi bile prioriteta. Fokus bi moral biti povsem drugje.« Da bo treba razmisliti o sklicu sestanka z vsemi župani okoliških občin in jih zaprositi za njihovo mnenje o delovanju Bistre, pa je povedala Vindiš Ze-lenkova, ki je sicer izrazila prepričanje, daje to institucija, kije okolju zelo potrebna. »Posameznik nikoli ne zmaga,« je kratko, a vendar pomenljivo dodala. Zakaj si Čelan po 14 dneh na mestu v. d. direktorja zasluži 10% dvig plače? Da je dobila na mizo predlog, ki naj bi ga sama pripravila, a ga v resnici ni, je pred začetkom obravnave predloga, da se v.d. direktorja Bistre, torej Štefanu Čelanu, k delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela odobri dvig v višini 10 % plače, povedala Vindiš Zelen-kova. Omenjeni predlog je nato pojasnil kar Čelan sam, ki naj bi delal kot v. d. direktorja in obenem kot samostojni raziskovalec. Sodeloval naj bi v dveh projektih, a se eden od teh zaključuje že konec tega leta. Ker naj bi bil s tem delom dodatno obremenjen in kot naj bi dejal Vindiš Zelenkovi, da je ta dodatek dobivala tudi prejšnja direktorica, je izrazil prepričanje, da si ta dodatek zasluži tudi sam. Pivčeva je potrdila, da je teh 10 % prejemala, bojda zato, ker je bila vodja RDO. »Če ste preobremenjeni, je morda treba razmišljati o reorganizaciji in vas razbremeniti. Prepričana pa sem, da je treba v vsakem primeru počakati do imenovanja direktorja, kdorkoli to bo. Tudi če pravite, da je kontinuiteta, meni ta dikcija ne gre v glavo in se mi ne zdi higie-nično, da se ta dodatek zahteva, če ste na tem delovnem mestu šele 14 dni,« je bila jasna predsednica sveta zavoda. Čelan ji je odgovoril, da noben znanstvenik ne bo odvrgel svojega dela zaradi direktorovanja in da se v nobenem primeru ne namera- va umakniti iz znanosti. Z izjemo Vindiš Zelenkove in Šibila, ki je dejal, da se je treba vprašati, ali si zavod ob teh številkah to lahko privošči in ločiti med obremenjenostjo in uspešnostjo, preostali prisotni člani sveta (Nuška Gajšek, Sonja Pučko, Miroslav Sarkičevic in Darja Harb) v Če-lanovem predlogu niso videli nič spornega. Kljub temu, pa je predsednica sveta zavoda vztrajala, da bodo o tem odločali po imenovanju direktorja, češ da bi lahko bil odziv javnosti na takšno potezo negativen, s čimer so se kasneje soglasno strinjali tudi preostali. Povišanja iz naslova povečanega obsega dela za 246 evrov bruto tako Čelanu, ki naj bi zaslužil okrog 1.700 evrov, zato niso potrdili. Ob koncu seje je Vindiš Ze-lenkova povedala še, da je prejela predlog za spremembo pravilnika JV ZRS Bistra Ptuj, a da bodo o tem razpravljali šele, ko bo ta pripravljen ustrezno. Tokrat naj bi ta prispel brez podpisa predlagatelja, sporna pa naj bi bila tudi vsebina, po kateri bi lahko direktor tega zavoda celo razreševal člane sveta. To pa se zdi Vindiš Zelenkovi popolnoma nesprejemljivo. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Na računu minus ali plus? Ena izmed pomembnejših točk tokratne seje sveta zavoda je nedvomno bilo računovodsko poročilo: januar - september 2016. Iz tega izhaja, da ima Bistra 192.483 evrov presežka odhodkov nad prihodki (po načelu poslovnega dogodka), čeprav so po finančnem načrtu pričakovali pozitivno poslovanje v višini 617 evrov. Bo besedah dosedanje direktorice Aleksandre Pivec naj bi razlog za to bilo neugodno obdobje ob prehodu v novo finančno perspektivo, a naj bi že v kratkem pričakovali prilive v višini okrog 90.000 evrov. »Pomembno pa je poudariti še, da zavod iz preteklega obdobja posluje s presežki prihodkov nad odhodki v višini 350.000 evrov, kar mu omogoča varno prebroditi težko obdobje, v katerem je prišlo do izpada prihodkov iz naslova evropskih sredstev. V tem istem obdobju pa smo že dobili odobrene nove projekte v vrednosti 1,3 mio evrov, kar pomeni, da zavod tudi varno vstopa v novo finančno obdobje. Napačno je mnenje, da je inštitucija v težkem stanju, situacija nikakor ni tako črna oziroma je z dobrim delom v preteklosti in z dobrimi rezultati novih razpisov na precej varnih finančnih temeljih,« je vztrajala Pivčeva. Z novim v.d. direktorja Bistre Štefanom Čelanom sta podpisala tudi primopredajni zapisnik, katerega sestavni del je bilo ravno omenjeno računovodsko poročilo. Nekaj besed je Pivčeva namenila še kadrom in povedala, da se zaveda, da bi v obdobju, ko ni bilo dovolj prilivov morda kdo razmišljal tudi o racionalizaciji na področju zaposlovanja, a zanjo to ne bi bila pravilna odločitev. Še več: »To bi bila napaka. Če se ne bi pripravljali in prijavljali na projekte, bi naredili zavodu veliko škodo. V ocenjevanju je sedem projektov v skupni višini 2,1 milijona evrov.« Na Bistri je trenutno zaposlenih 15 ljudi, eden naj bi s 1. januarjem tam delal le še 20 % delovne obveznosti, z odhodom Pivčeve -ki prav tako ostaja z 20 % delovno obvezo na Bistri - bosta torej dva zaposlena manj. Zato je Čelan povedal, da bo ekipo treba okrepiti in zaposliti vsaj dva nova strokovnjaka. gostinska ponudba uredili plavajoče pomole skega jezera. Za večmilijonski projekt je lokalna skupnost pridobila gradbeno dovo-državnih ali evropskih sredstev. Foto: Črtomir Goznik Župan MO Ptuj Miran Senčar k temu dodaja: »Zdaj bi potrebovali potencialnega investitorja, ki bi predstavil svoje načrte -kaj bi bil pripravljen zgraditi. Najprej potrebujemo idejni načrt, nato v skladu z njim pripravimo MPN. Seveda se moramo o možnostih vlaganja za potrebe turističnega razvoja dogovarjati tudi z občino Markovci. Teoretično bi lahko skupni postopek priprave MPN prekinili in sami za območje MO Ptuj pričeli postopek občinskega načrta (oPPN ali OPN). Tega ne želimo, saj je območje enotno, ne glede na občinsko mejo. Sedaj poizvedujemo, kaj bi nam so-glasodajalci v MPN sploh dovolili. Jasno je, da je Ptujsko jezero energetski objekt, za katerega veljajo določene omejitve. Zato z nekimi nesmiselnimi potre- bami oz. željami enostavno ne bomo prišli skozi, temveč bi se postopek samo še zavlekel. Prepričan sem, da bi za marino lahko uspeli pridobiti tujega investitorja.« Župan Senčar je poudaril, da so v teku tudi pogajanja z Dravskimi elektrarnami Maribor (DEM) za legalizacijo rekreacijske poti po kroni jezera. »Ko bo to dogovorjeno in urejeno (predvidoma do nove sezone), bo naslednji nujni korak postavitev urbane opreme, zlasti košev. Sicer pa se bo ob jezeru v prihodnje trasirala Dravska kolesarska pot, za potrebe katere bo pri kinološkem društvu potrebno zgraditi brv,« o načrtih ureditve Ptujskega jezera in priobalnega pasu pravi prvi mož ptujske mestne občine. Mojca Zemljarič Turistična ladjica Župan Senčar za vzpostavitev turizma na vodi omenja tudi možnost nakupa turistične ladjice. Večja, ki bi lahko sprejela za cel avtobus potnikov, po njegovih besedah stane 100.000 evrov. Nekoliko manjša, vendar še vedno dovolj velika, pa 50.000 evrov. Gre za plovilo, na katerem je možno izvajati gostinsko dejavnost, opremljeno s točilnim pultom, žarom in sanitarijami. »Menim, da bi nakup tovrstne ladje zmogli. Vendar bi se morali o (so)financiranju predhodno dogovoriti - gre za stvar poslovnega modela. Ena izmed možnosti je, da bi ladjo kupilo Komunalno podjetje (KP) Ptuj, vendar se o tem konkretno še nismo pogovarjali. Glede na to, da je KP Ptuj upravitelj plovbnega režima, bi lahko financirali nakup. Potem bi ladjo oddali v najem. Na tak način bi lahko prišli do resne ladjice, morda bi to bilo že proti koncu leta 2017. Zelo pomembna je tudi ureditev vstopno-izstopnega mesta pri Ribiču, da bi goste iz centra mesta lahko peljali do Rance. Med plovbo bi turistom pokazali veduto Ptuja, vmes bi se lahko ustavili tudi na vstopno-izstopnem mestu toplice. Za tam že tudi obstajajo načrti za ureditev gozdnega prostora za piknike.« 6 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 25. oktobra 2016 Slovenija, Ptuj • Najhitreje rastoča slovenska podjetja Regijski dogodek v ŠC Ptuj V Cankarjevem domu v Ljubljani so pred dnevi razglasili najhitreje rastoče slovensko podjetje in podelili zlato gazelo. Prejemnik nagrade je letos podjetje Nicela-bel - Euro Plus iz Šenčurja. Utrinek s sprejema pri županu MO Ptuj Miranu Senčarju Ukvarjajo se z informacijskimi tehnologijami na področju programske opreme za profesionalno oblikovanje ter tiskanje etiket s črtno kodo in RFID. 98 odstotkov prodaje realizirajo na tujem trgu. Globalno na ravni skupine zaposlujejo 109 sodelavcev, od tega 65 v Sloveniji. Pred osrednjim nacionalnim izborom so organizatorji izvedli šest regijskih predizborov. Razglasitev dravsko-pomurske gazele 2016 je 13. oktobra potekala v Šolskem centru na Ptuju. Za naziv so se potegovala tri podjetja: Reseda iz Markovcev (obrtna cona), Lek veterina iz Beltincev in Orodjarstvo Gorjak iz Rač. Za dra-vsko-pomursko gazelo so razglasili družbo Orodjarstvo Gorjak. V letu 2015 je podjetje ustvarilo 3,8 milijona evrov prihodkov in 440.000 evrov dobička. Po podatkih baze Ajpes zaposlujejo 29 sodelavcev. Pred razglasitvijo je organizatorje dogodka (časopisna hiša Dnevnik), nominirance, regijske zmagovalce preteklih let, predstavnike sponzorjev, agencije SPIRIT ter ministrstva za gospodarstvo v Mestni hiši sprejel župan mestne občine (MO) Ptuj Miran Senčar. »Kljub temu da se na našem območju soočamo z velikimi težavami na področju zagotavljanja primerne infrastrukture, podjetništvo v zadnjem obdobju raste in napreduje. Imamo mnogo vrhunskih podjetij, uspešnih tudi na tržno zelo zahtevnih področjih. Velik doprinos razvoju je zagotovo prodiranje na nove, predvsem tuje trge. Stabilna podjetja v našem okolju prinašajo občutek zadovoljstva in varnosti tako v smislu pozitivnega pogleda na okolje, v katerem živimo, kot v smislu posameznikov, ki lažje najdejo delo v domačih krajih,« je ob Foto: Langerholc srečanju z gospodarstveniki poudaril prvi mož ptujske občine. Organizatorji izbora so prediz-bore tokrat izvedli v šolskih centrih. Direktor ptujskega Branko Kumer to potezo ocenjuje kot zelo dobro: »To pomeni korak k dolgoročno tesnejšemu povezovanju izobraževalnih institucij in gospodarstva. Izbor šolskih centrov Nova Gorica, Novo mesto, Celje, Ljubljana, Kranj in Ptuj ni naključno, saj predstavljajo Konzorcij implementacije novosti na področju strokovnega izobraževanja naravoslovja in tehnike. Prepričan sem, da imajo tovrstne prireditve lahko dolgoročne pozitivne učinke v širšem lokalnem okolju, saj je možno širši javnosti prikazati, da sodelovanje med šolskim sistemom in gospodarstvom deluje, treba pa ga je še dograjevati in razvijati.« Mojca Zemljarič Slovenija, Ptuj • Pol stoletja od prvega skupnega daljnovoda med Slovenijo in Hrvaško Čakajo jih skupni projekti Družba Eles je nedavno na ptujskem gradu obeležila 50 let vzpostavitve 220 kV povezave med Slovenijo in Hrvaško. BELES Na slovesnosti na Ptuju sta si v roke segla predsednik uprave hrvaškega sistemskega operaterja prenosnega omrežja Hops Miroslav Mesič in direktor Elesa Aleksander Mervar. Obdobje 50. in 60. let prejšnjega stoletja je bilo obdobje intenzivne industrializacije, naraščanja potreb po električni energiji in s tem potreb po povečanih zmogljivostih za prenos električne energije. Zato so pionirji takratnega jugoslovanskega elektroenergetskega sistema, med katerimi so pomembno vlogo igrali tudi slovenski strokovnjaki, začeli načrtovati prenos električne energije z višjimi napetostmi od tedaj obvladovane 110 kV napetosti. V 60. letih so začeli graditi 220 kV omrežje, ki je predstavljalo hrbtenico prenosnega sistema takratne Jugoslavije. »V Sloveniji so gradnjo 220 kV prenosnega omrežja začeli maja leta 1964. Dela so trajala dve leti. Razdelilna transformatorska postaja RTP Cirkovce je bila pod napetost 220 kV preko daljnovoda 220 kV Cirkovce-Mraclin vključena 12. decembra 1966,« je na slovesnosti na ptujskem gradu povedal Marko Hrast, direktor področja za infrastrukturo prenosnega omrežja iz družbe Eles. »RTP 220/110 kV Cirkovce je postala prva postaja v Sloveniji z 220 kV napetostjo, kar je takrat pomenilo vstop v klub razvitih držav v svetu elektroenergetike,« pa je dejal direktor Elesa Aleksander Mervar. V družbi Eles poudarjajo, da z obstoječim omrežjem odjemalcem vse pogosteje več ne morejo zagotavljati storitev, ki so jih vajeni. »Zato bodo potrebni večji investicijski posegi, s katerimi bomo, enako kot v preteklosti, presegali meje posameznih držav. Nedavno sta se slovenski in hrvaški sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja (Eles in Hops) povezala v okviru velikega infrastruk-turnega projekta pametnih omrežij, poimenovanega SINCRO.GRID, ki je edini mednarodni infrastrukturni projekt pametnih omrežij s statusom projekta skupnega evropskega interesa,« dodaja Mervar. Dogodka na ptujskem gradu se je udeležilo tudi širše vodstvo hrvaške družbe Hops. Predsednik uprave Miroslav Mesič se je zahvalil za dolgoročno dobro sodelovanje. Poudaril je tudi pomen partnerstva v projektih skupnega evropskega interesa. Mojca Zemljarič Foto: Eles Vurberk • Trgatev potomke najstarejše trte Kakovost da, količina žal ne Kljub ne preveč naklonjenemu vremenu je bilo na trgatvi potomke najstarejše trte z mariborskega Lenta, ki že več kot deset let raste ob obzidju vurberškega gradu, prijetno. Za potomko skrbita turistično društvo in »viničar«, domači vinogradnik, Jože Žižek. Letošnja bera ni bila najbolj razveseljujoča, saj kljub zaščitni mreži letošnji sadovi niso bili dovolj zaščiteni. Zato je tudi nateklo nekoliko manj sladkega mošta; le nekaj več kot 20 litrov. Sicer organizatorji pravijo, da so kljub vsemu s količino zadovoljni, poznavalci gMRI ••• i • • . . . pa pravijo, da bo kakovosten letnik. Po končanem vretju bodo spet napolnili nekaj steklenic, tako kot minula leta, in ga ponudili gostom ob posebnih priložnostih, tako kot na letošnji trgatvi, ko so številni obiskovalci lahko pokušali lanski letnik. Ni pa manjkalo še drugih dobrot, ki so nepogrešljive ob takšnih dogodkih, in sicer sladki mošt domačih vinogradnikov, pečeni kostanji, različno pecivo, pa tudi mesne dobrote so bile mamljivega vonja, za veseli del pa je poskrbel tudi harmonikar. Janez Toplak ar.t* ? •• • % r ■4 ■ Trgatev potomke ob grajskem obzidju Foto: Janez Toplak Jiršovci • Prva kurentova trgatev, trgali modri pinot Priteklo 2.600 litrov mošta Na domačiji Lovrec v Jiršovcih so v sodelovanju s Ptujsko kletjo in Zvezo društev kurentov nedavno pripravili prvo kurentovo trgatev. Na trgatvi se je zbralo blizu sto trgačev, med njimi največ članov Zveze društev kurentov, pa tudi gosti, med katerimi so bili predstavniki Ptujske kleti, nekateri princi kurentovanja in predstavniki Zavoda za turizem Ptuj. Pri trgatvi so pomagali še trgači kmetije Lovrec. »Nabrali smo 3.500 kg grozdja in iztisnili 2.600 litrov mošta. V skladu z dogovorom med Zvezo društev kurentov, Ptujsko kletjo in družino Lovrec celotna vinifikacija modrega pinota, ki bo polnjen kot ku-rentovo vino, poteka v Ptujski kleti. Stiskanje grozdja je potekalo na sodobni tehnološki opremi Ptujske kleti, prav tako bomo v Ptujski kleti pridelek negovali,« sta povedala predsednik Zveze društev kurentov Vlado Hvalec in direktor Ptujske kleti Vinko Mandl. »Kuren-tovo vino se bo točilo izključno med pepelnico in svečnico, predvsem na prireditvah, po-veznih s kurentovanjem. Prav tako bo služilo protokolarnim namenom. Povzdigniti želimo tradicijo in simbole kurento-vega poslanstva, ki spomladi kot demonski lik vinsko trto prebudi, z letošnjo kurentovo trgatvijo jo je pospremil k počitku. K dogovoru o začetku tovrstnega prispevka h kulturi trte in vina je veliko pripomo- glo tudi dejstvo, da Ptujska klet prav letos obeležuje 777-letni-co vinarstva v najstarejšem slovenskem mestu. Skupna želja je vzpostaviti trajno sodelovanje med Zvezo društev kurentov in Ptujsko kletjo,« dodajata sogovornika. MZ Foto: Ptujska klet Prva trgača na kurentovi trgatvi: direktor Ptujske kleti Vinko Mandl in predsednik Zveze društev kurentov Vlado Hvalec torek • 25. oktobra 2016 Podjetništvo Štajerski FEDNIK 7 Ormož • Začetek gradnje prvega regijskega gasilskega poligona Prva faza v vrednosti 325.000 evrov V teh dneh bodo na zemljišče ob bivši Tovarni sladkorja Ormož stopili gradbinci. Stekla bo namreč gradnja prvega regijskega vadbenega poligona za gasilce v državi. Predsednik gasilske zveze Ormož Dejan Jurkovič kaže lokacijo, kjer se bo začel graditi prvi regijski vadbeni center za gasilce v državi. Kot je pojasnil predsednik gasilske zveze Ormož Dejan Jurkovič, je bila septembra podpisana pogodba z izvajalcem za gradnjo prve faze regijskega vadbenega centra v Ormožu, podjetjem Mata Tim iz Hoč. Dela naj bi začeli v teh dneh, končali pa spomladi prihodnje leto. Vadbeni center bo stal na zemljišču ob bivši Tovarni sladkorja. Kot smo že poročali, bo zgrajen po konceptu oz. tipskem načrtu, ki ga je GZ Slovenije sprejela za gradnjo vseh 17 gasilskih vadbenih centrov po Sloveniji. Sredstva za prvo fazo v vrednosti 325.000 evrov bo tako zagotovila Uprava za zaščito in reševanje Slovenije. Ta bo zajemala asfaltirano ploščad v dolžini 75 metov in širini 20 metrov, 14 m visok stolp, tri različne vrte hidrantov ter jašek, ki bo služil za reševanje iz globin. Ob jašku bo ploščad, namenjena urjenju v tehnično-reševalnih vajah. Ormoška gasilska zveza pa bo postavila še pokrit prostor, ki bo služil kot učilnica, sanitarni kontejner in skladiščne kontejnerje, kjer bodo hranili opremo. Dolgo- ročno pa v GZ Ormož načrtujejo še nadgradnjo vadbenega centra. V okviru druge in tretje faze tako predvidevajo požarno hišo oziroma gasilski dom, ki bi v pritličnih prostorih imela garaže, sanitarije, garderobe, delavnico in polnilnico dihalnih aparatov. V prvem nadstropju načrtujejo večnamensko dvorano, ki bi služila kot predavalnica oziroma jedilnica s prostorom za razdeljevanje hrane. V mansardnem delu pa bi bila še steza za dihalne aparate. A kdaj bo druga in tretja faza nadgradnje vadbenega centra, tež- ka okoli milijon evrov, stekla, Jurkovič ne ve: »Investicija ni mala. Mi imamo zadevo umeščeno v prostor, vemo, kje bi postavili, glede same izvedbe pa pač enkrat, ko bo - nekega časovnega plana nimamo. To je nek dolgoročni cilj, ki ga je možno tukaj izgraditi. Če se bo izkazala za to potreba, bomo pristopili h gradnji, v nasprotnem primeru ne.« Poligon bo sicer služil za usposabljanje gasilcev iz 106 gasilskih društev iz gasilskih zvez z območja Ormoža, Ptuja, Slovenske Bistrice in Lenarta. Lani 130 intervencij Predsednik GZ Ormož je spregovoril tudi o opremljenosti društev in nabavi vozil v letošnjem letu. Kot je povedal, so društva na visoki stopnji opremljenosti. »Letos s pomočjo občine Ormož kupujemo dve vozili - prvo vozilo je že bilo nabavljeno, gre za gasilsko vozilo za prevoz moštva PGD Senešci ter prvi del nabave vozila - podvozja za hitro tehnično vozilo z dvigalom PGD Ormož, kjer je predvideno, da se letos nabavi podvozje - torej vozilo, prihodnje leto pa se nadgradnja konča in bi bilo to vozilo predano v uporabo.« Gre za prvo tovrstno vozilo na ormoškem območju, ki ga bodo opremili tudi z dvigalom in košaro in bo tako služilo tudi za reševanje z višin. Jurkovič je v nadaljevanju izpostavil, da jim je letos prvič v Ormožu skupaj s PGD Podgorci uspelo organizirati državno ligo. Pohvalijo pa se lahko tudi z nekaterimi pomembnimi uspehi na tekmovalnem področju. V tem letu so organizirali tudi regijsko srečanje veteranov v Miklavžu pri Ormožu, ki se ga je udeležilo več kot 400 udeležencev iz celotne podravske regije, obeležili pa so tudi dve visoki obletnici, in sicer 120 let PGD Hardek in 130 let PGD Ormož. Sicer pa so gasilci GZ Ormož v lanskem letu intervenirali 130-krat -največkrat zaradi naravnih nesreč. Delujmo preventivno Na novinarski konferenci, ki jo GZ Ormož že tradicionalno organizira sredi oktobra, je Jurkovič predstavil tudi aktivnosti, ki tečejo v okviru meseca požarne varnosti, letos pod geslom Delujmo preventivno: »Poudarek je na požarnih preventivnih dejavnostih, posebej pa letos izpostavljamo novo zakonsko določilo, ki govori, da moramo imeti od 1. 1. 2017 v vseh prostorih, kjer imamo kurišče in to kurišče zrak zajema iz samega prostora, nameščen detektor ogljikovega monoksida.« V zvezi s tem so izvedli tudi posvet. V teh dneh pa organizirajo še številne vaje in dneve odprtih vrat. Monika Levanič Cirkulane • 5. Dan krompirjevih jedi Dišalo je po krompirju Društvo gospodinj Cirkulane je v gasilskem domu v Cirkulanah pripravilo 5. krompirjevih jedi z razstavo izdelkov. Dan Cirkulanske gospodinje so pripravile nadevan krompir z mletim mesom, krompirjeve ražnjiče, pomfrit, čips, pražen krompir, krompirjeve svaljke in golaž ... Predsednica društva gospodinj Cirkulane Ana Gabro-vec pojasnjuje: »Vsako leto z golažem pogostimo vse zaposlene na cirkulanski občinski upravi. Povabimo tudi otroke iz vrtca in učence vseh razredov cirkulan-ske lokacije Osnovne šole Cirku-lane-Zavrč, ki imajo raje pomfrit in čips.« V cirkulanskem društvu gospodinj, ki deluje deseto leto, je 40 članic, starih med 40 in 80 let, pritegniti pa jim je uspelo tudi enega moškega člana. Skozi vse leto pripravljajo tečaje kuhe, peke peciva in priprave drugih jedi, pozimi tudi tečaje ročnih del, predvsem pa se družijo ter izmenjujejo svoja znanja in izkušnje. Eva Milošič Gospodinje so za tradicionalno prireditev pripravile sedem vreč ali okoli 200 kg krompirja. Čakovec, Ptuj • Srečanje lastnikov ekstramobilov Nutellin avto Olgice pri sosedih Sredi oktobra je potekalo mednarodno srečanje ekstramobilov na 1. osnovni šoli Čakovec. Udeležila se ga je tudi naša ekipa z ekstramobilom: Nutella car. Ekipa, ki smo jo sestavljali: Jaka Pšajd, Bor Žarkovič Preac, Neja Veit, Nika Fridauer in Anej Podgo- relec, smo se na pot podali ob 7.30 zjutraj in okoli 8.45 prispeli v Čakovec. Tam je najprej sledilo ogrevanje (poskusne vožnje) in nato še pravo tekmovanje. Tekmovanje se je odvijalo v dveh disciplinah, in sicer v slalomu in v vožnji po klancu navzdol z metom žoge na tarčo. Prav tako smo imeli priložnost preizkusiti vid v primeru vinjenega stanja, s posebnimi očali, ki nam jih je nadela hrvaška policija. Svoje znanje smo preizkušali še v prvi pomoči, saj so imeli reševalci simulator defibriliranja človeka. Srečanje je bilo ekipi v veliko veselje, nekateri izmed nas so tudi spoznali nove prijatelje. Po končani tekmovalni preizkušnji je sledil vodeni ogled mesta Čakovec, na katerem smo si ogledali grad in samo mestno jedro. Anej Podgorelec in Neja Veit Mentorica: Vida Lačen Foto: arhiv OS Olge Meglic Foto: MH Foto: EM 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 25. oktobra 2016 Juršinci • 24. prireditev Zahvala jeseni Jesen - bogastvo sadov in plodov zemlje Sredi meseca oktobra so se v Juršincih znova poklonili darovom in sadovom jeseni z že tradicionalno prireditvijo Zahvala jeseni. Foto: Stojan Kerbler V Juršincih so se že 24. poklonili jesenskim sadovom in darovom Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci vse od leta 1993 organizira tradicionalno osrednjo prireditev Zahvala jeseni. Gre za projekt, v okviru katerega raziskujejo zgodovino, šege in dejavnosti posameznih vasi z območja občine Juršinci. Vsako leto so izpostavili tudi eno panogo in ji določili kraljico. Doslej so predstavili že vse kraje v občini skupaj z njihovimi posebnostmi. Letošnjo prireditev so tako posvetili prvi kraljici, kraljici jeseni. Ta naziv pripada Eriki Toplak. Prireditev se je začela s slavnostno mašo in darovanjem. Tudi tokrat so pripravili razstavo, na ogled so postavili jesenke pridelke. Sledil je prikaz dediščine z igro na prostem pred muzejem dediščine Kraljic. »Z igro pod naslovom Jesen - bogastvo sadov in plodov zemlje, smo se vrnili v leto 1993, ko smo pozdravili prvo kraljico jeseni,« je pojasnila idejna vodja projekta in predsednica Društva za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci Marta Toplak. Veselo popoldne se je nadaljevalo s Kunštnimi Prleki. Monika Levanič Videm • Teden otroka Pestro dogajanje na videmski šoli V tednu otroka, ki se vsako leto začne prvi ponedeljek v oktobru, različne prostočasne programe za otroke organizirajo po vsej državi, tudi v Osnovni šoli Videm. V sodelovanju z videmskimi gasilci in ptujsko ekipo prve pomoči so pripravili simulacijo reševanja poškodovancev v prometni nesreči, skupaj z zavodom Varna pot pa tehniški dan Varno v promet. Učenci so dobili koristne napotke za večjo varnost v prometu in se udeležili različnih delavnic, prirejenih za posamezne starostne skupine; spoznavali so prometne znake, razpravljali o previsokih hitrostih in kršenju prometnih pravil, prisluhnili življenjski zgodbi žrtve prometne nesreče, s simulacijskimi očali spoznavali nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola in se na prometnem poligonu preizkusili tudi čisto zares. Uživali so še v samopostrežni malici, športnem krosu in druženju s starši ob pečenem kostanju, v šolsko skupnost so sprejeli prvošolce, teden pa sklenili s šolskim plesom. Eva Milošič Foto: arhiv Osnovne šole Videm Učenci OŠ Videm so reševalno akcijo spremljali z velikim zanimanjem. Cirkulane • Obnova gradu Borl Za Borl se je le našlo Na Borlu pravkar tečejo nujna investicijsko-vzdrževalna dela, a so pravzaprav V gradu in njegovi okolici bodo predstavili omrežje Natura 2000 in »naravovarstvene vsebine«, za kar bo na razpolago 1,5 milijona evrov. Na Ministrstvu za kulturo (MK) so nam zagotovili, da se bodo dela izvajala v letih 2017 in 2018, kaj natanko bodo obsegala, pa še niso znali pojasniti. Tudi na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) ter Zavodu RS za varstvo narave so s pojasnili skopi: predvidene aktivnosti za interpretacijo bi-otske raznovrstnosti bodo vsebinsko in finančno podrobno opredelili v projektu, ki je še v nastajanju. Domnevamo, da bo šlo predvsem za postavitev razstav ali/in ureditev učnih poti, morda tudi za pripravo dogodkov, za kar bo nekatere dele gradu treba obnoviti. Obnovo kulturne dediščine bomo povezali z varstvom narave. V okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v finančni perspektivi 2014-2020, ki je osnova za evropsko (sofinanciranje, kulturna dediščina namreč prednostne naložbe nima. Povedano preprosteje: država si je črpanje sredstev za Da klavir ne bi ostal v skladišču Letos septembra je Društvo za oživitev gradu Borl (DgB) v Cirkulanah pripravilo delovni sestanek, na katerem so člani društva, partnerji konzorcija ter predstavniki občin in društev iz okolice Borla pripravili idejne predloge za namensko uporabo posameznih prostorov v za obiskovalce varnih delih gradu in parka. Pobude je na spletni strani www.borl.si lahko podala tudi širša javnost, na istem naslovu pa si je delovno verzijo dokumenta mogoče ogledati. Večina se je strinjala, da bi bilo najprej treba urediti video nadzor in wi-fi signal, povsem konkretni predlogi pa zajemajo še ureditev inštalacij, parkirnih mest, postavitev ograj, primerno zasaditev parka itd. Za prvo notranje dvorišče ter poročno in viteško dvorano gradu so pripravili tudi sezname opreme, ki bi jo potrebovali za organizacijo dogodkov. Nekaj opreme (stoli, mize in celo koncertni klavir) je vse od leta 2010, ko so Borl za javnost zaprli, arhivirane na Občini Cirkulane. Vse zbrane predloge bodo združili v skupnem dokumentu in ga posredovali Ministrstvu za kulturo. V DgB pojasnjujejo, da se čutijo dolžne skrbeti za grad Borl in so to kot prostovoljci in predstavniki različnih organizacij tudi pripravljeni početi: »S pripravo predlogov ureditve prostorov na gradu Borl želimo pomagati pri ureditvi gradu za namene, za katere so nosilci že znani. Želimo pa tudi, da bi s skrbnim načrtovanjem že v fazi obnove prvega dela gradu nastavili vse potrebno za nadaljevanje, da se ne bi po nepotrebnem razbijalo nekaj, kar bo že urejeno.« Urejanje odvodnjavanja meteornih voda Lenart • Izmed 95 projektov izbranih pet, tudi Detox Čez dve leti EtnoTour paket V Lenartu so sredi tedna predstavili čezmejni projekt med Slovenijo in Hrvaško (Interreg) Podeželsko raz-strupljanje s spoznavanjem zakladov kulturne dediščine oz. Detox, ki ga sedem projektnih partnerjev z obeh strani meje izvaja od oktobra 2016 do septembra 2018. Projekt, ta se je izmed 95 prijavljenih uspel uvrstiti med pet izbranih, je težak okoli 900.000 evrov. Vodilni partner projekta je občina Lenart, preostali slovenski partnerji so še občini Sveti Andraž v Slov. goricah in Sveta Ana ter Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije. Hrvaški partnerji so štirje, in sicer občini Vinica in Donja Voča, Mestni muzej Varaždin ter Turistična zveza Varaždinske županije. Projekt, vreden 908.448 evrov, v85-odstotnem deležu financira Evropska unija. Izbran je bil med 91 prijavljenimi na razpisu. Kot je na otvoritveni konferenci izpostavil župan Janez Kramber-ger, projekt naslavlja predvsem dva izziva, in sicer kako povezati razdrobljeno ponudbo ter kako »razstrupiti« stresno preobremenjenega človeka. Projekt bo na zabaven način poučil obiskovalca o kulturni dediščini. Splošni cilj je ohraniti etnološko dediščino podeželskega območja ter jo vključiti v čezmejni trajnostni turistični paket. V okviru projekta v dveh letih tako nameravajo izvesti številne aktivnosti, ki bodo prispevale k ohranjanju in promociji kulturne in etnološke dediščine območja ter povečanju števila obiskovalcev. Glavni rezultatu bodo: EtnoTo-ur paket, ki bo združeval štiri načine prikazov življenja naših prednikov, to so sodobna tehnologija (3D hologramski virtualni živi prikazi življenja v obliki »3D doživljajske sobe«), e-knjižnica (ohranjene stare knjige), etno kino na prostem (stari SI-HR filmi) in šest renoviranih objektov kulturne dediščine za izvajanje EtnoTour delavnic v realnem okolju (praktični prikaz življenja nekoč) ter šest renoviranih objektov kulturne dediščine, v katerih se bodo izvajale različne EtnoTour delavnice in dogodki, torek • 25. oktobra 2016 Podravje Štajerski TEDNIK 9 nekaj »drobiža « ništrc v primerjavi s tem, kar se gradu obeta prihodnje leto. \m BD J ii BB tflBl 51 PgIPI ni Eii riiSi FflrT 11 lil ii¡y m ¡t, iijii! iua ai m ta iii na prvem dvorišču gradu Borl Foto: arhiv Društva za oživitev gradu Bori kulturno dediščino onemogočila sama. Na MK pravijo: »Kljub temu nam je uspelo zagotoviti, da bo v povezavi s prednostno naložbo "Varstvo in obnova bi-otske raznovrstnosti in spodbujanje eko sistemskih storitev, vključno z omrežjem Natura 2000 in zelenimi infrastrukturami' Slovenija obnovila pet objektov kulturne dediščine, med katerimi so tudi gradovi ali deli grajskih posestev.« Bori eden od petih izbrancev Evropski sklad za regionalni razvoj bo za omenjeno prednostno naložbo namenil 45 milijonov evrov, od katerih bo Slovenija dobila natanko desetino, dober milijon pa bo morala primakniti še sama. Tri ministrstva (MK, MOP ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) ter Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so izbrali pet objektov kulturne dediščine, ki si bodo ta znesek razdelili: poleg Borla še Auerspergova železarna na Dvoru pri Žužemberku, goz- darska šola v Snežniku, kraško naselje Štanjel in kolišča na Igu. Glavni cilj teh naložb je sicer izboljšanje stanja evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst in habitatnih tipov, predvsem slabo ohranjenih in tistih z endemičnimi vrstami, vendar pa bo sredstva mogoče nameniti tudi za predstavitev omrežja Natura 2000 in »iskanje sinergije s področjem kulturne dediščine«. Ker bodo na vseh petih izbranih lokacijah predstavljali biotsko raznovrstnost in varstvo kulturne dediščine, bo vsaj del zneskov mogoče nameniti za obnove objektov. Da bodo za obnovo naših gradov denar skušali najti v okviru projekta Natura 2000, je takratna ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar napovedala že leta 2014. MK bo za vzdrževanje Borla letos namenilo 46.984 evrov, s čimer bodo uredili odvodnjava-nje meteornih voda in popravili streho. Dela bodo končana do sredine novembra, za prihodnje leto pa napovedujejo nadaljevanje vzdrževalnih del v parku ob gradu. Kaj pa bo na Borlu mogoče napraviti s kohe-zijskim poldrugim milijonom, lahko samo ugibamo. MK je leta 2008 naročilo predračun, po katerem bi ureditev Borla v hotel stala okoli 8 milijonov evrov. Miroslav Benulič iz službe za investicije in ravnanje s stvarnim premoženjem na MK meni, da bi samo za obnovo potrebovali 10 do 15 milijonov. Nekateri pa so prepričani, da bi se realna številka bolj približala 20 milijonom ... Eva Milošič Za brežino in teraso še dodaten milijon in pol Grad Borl ogrožajo predvsem razpoke v skali, na kateri stoji, zato je lani poleti Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) naročila geološke raziskave brežine s pomočjo raziskovalnih vrtin. Ob tem so odkrili nova zgodovinska dejstva in našli povezave med prostori v cisterni gradu in novo odkritimi prostori pod teraso. Izdelali so projektno dokumentacijo za sanacijo brežine in jo predali v recenzijo, vrednost del pa ocenili na 894.000 evrov. Na DRSI dodajajo: »Med samim čiščenjem brežine se je izkazalo, da je problematičen tudi zelo dotrajan grajski zid, s katerega se kruši kamenje.« V sodelovanju z Ministrstvom za kulturo so tako naročili tudi dokumentacijo za sanacijo grajskega zidu in ureditev grajske terase z razgledno ploščadjo, kar bo stalo še okoli 641 tisočakov. Obe sanaciji, tako skalnega po-dora kot grajske terase, se bosta predvidoma začeli naslednje leto. tt Foto: EM ki bodo obiskovalce popeljali v svet naših prednikov; 200-300 let pred nami. Načrtujejo pa tudi razvoj skupne čezmejne aplikacije, kjer bodo na enem mestu zbrani podatki o dediščini, turistični ponudbi itd. in omogočen virtualni sprehod po tradicionalnih domačijah. Projekt je inovativen, saj bo z njegovo izvedbo uvedel popolnoma nov 3D holografski koncept prikazovanja življenja v tradicionalnih domačijah. Urejena bo prva 3D doživljajska etno hiša na programskem območju, v hrvaški občini Donja Voca. Monika Levanič Kaj konkretno bodo v | okviru projekta pridobile slovenjegoriške občine? V občini Lenart bo urejena Spominska hiša na Za-vrhu, ki obsega kulturni dom in Štupičevo vilo. V Spominski hiši bo vzpostavljena muzejska zbirka Rudolfa Maistra, ki jo bo popestrila multimedijska predstavitev ter 3D hologramski prikaz generala Maistra ter Katr-ce. V okviru projekta bo vzpostavljen varen dostop do Spominske hiše ter urejen prireditveni plato. V občini Lenart bodo v okviru projekta organizirane »Maistrove in Katrčine igre«, pohod po Katrčini poti ter EtnoTour delavnice. V občini Sveta Ana bosta urejeni dve domačiji. V mansardi Grafonževe domačije bodo urejene nočitve-ne kapacitete za obiskovalce. Za zadostitev vseh pogojev za sprejem obiskovalcev bodo urejeni tudi sanitarni prostori v Kaplovi domačiji. V urejenih domačijah bodo izvedeni literarni večer in EtnoTour delavnice. V občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah bo reno-virana Hrgova domačija, v kateri bo vzpostavljen etno muzej z zbirko ter parkirišče za obiskovalce. Urejena bo tudi pot od parkirišča do domačije. Pri Svetem Andražu bo vzpostavljen skupni turistično-informacijski center, prav tako pa bo izvedena tudi organizacija večernih kino predstav na prostem, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali stare filme, kmečke igre, igrano predstavo ter delavnice. Kidričevo • Gradnja krožišča zaradi nasprotovanja občana zastala Direkcija odkupila zemljo, lastništva v zemljiški knjigi ni spremenila Krožišče na Tovarniški cesti v kraju Apače pri Kidričevem bi moralo biti zgrajeno do konca oktobra, a kot kaže, bodo vozniki iz smeri Lovrenca proti Hajdini še lep čas uporabljali obvoz. Dela so namreč zastala, a ne zaradi vremena, temveč zaradi nasprotovanja Franca Gašparja, ki je prepričan, da direkcija za infrastrukturo posega na njegovo zemljišče in krši njegove lastninske pravice. Na direkciji za infrastrukturo, ki je investitor projekta, so pojasnili, da so vsa potrebna zemljišča za ureditev krožišča odkupili že v letu 2009. »Med odkupljenimi nepremičninami je bil tudi stanovanjski objekt, v katerem je bil tudi gostinski lokal. Odkup je bil izvršen marca 2011, ko je bil objekt tudi predan. Iz pogodb, sklenjenih z občanom, ki sedaj gradnji nasprotuje, je razvidno, da so bile izplačane vse nepremičnine, torej zemljišča, stanovanjski objekt in zasaditev (drevesa in druga hor-tikultura na njegovih zemljiščih), za kar je direkcija plačala preko 420.000 evrov,« so povedali. A čeprav so bile nepremičnine odkupljene, so te še vedno vpisane na ime lastnika, torej Franca Gašparja. »Jaz sem lastnik, jaz plačujem davke,« je povedal in dodal, da posegajo v njegovo lastninsko pravico. Povedal je še, da si direkcija želi prisvojiti tudi zemljo, ki je ni odkupila, in da je količenje sedaj želela opraviti v času njegove odsotnosti. Ob tem je napovedal, da bo svoje pravice iskal tudi na sodišču, če bo treba tudi na evropskem. »Kdor greši, naj tudi plača. Celotna zadeva je tudi vplivala na moje zdravje,« je poudaril. Glede lastništva so na direkciji pojasnili, da bo lastništvo za plačano zemljišče na državo preneseno po zaključeni gradnji, ko bo opravljena tudi končna odmera odvzetih zemljišč. »Sicer pa je v vsaki od petih pogodb v 2. členu zapisano, da investitor - kupec nepremičnino kupi in prevzame v last in posest z dnem sklenitve pogodbe. Zaradi preprečevanja izvajanja gradbenih del pa smo 28. septembra 2016 izvedli uradno zakoličbo odkupljenih zemljišč. V kratkem pričakujemo poročilo odločbe Geodetske uprave RS o stanju lastništva. Takoj po prejetju tega bo Direkcija RS za infrastrukturo lahko nadaljevala aktivnosti in ustrezno pravno ukrepala proti bivšemu lastniku.« Zaradi nasprotovanj in prekinitve del krožišče ne bo dokončano do konca oktobra, temveč tudi zaradi zime in posledično klimatsko neprimernih pogojev za delo, najverjetneje spomladi naslednje leto. Mojca Vtič FOTO: Mojca Vtič 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 25. oktobra 2016 Kidričevo • 45 let folklorne skupine OŠ Cirkovce Folklora je v Cirkovcah pognala globoke korenine Da je v Cirkovcah doma ljubezen do plesa in da je ta močno zakoreninjena v petah Cirkovčanov, ne dokazuje le letošnji 85. jubilej Folklorne skupine Vinka Koržeta Cirkovce, temveč tudi visok 45. jubilej otroške folklorne skupine, ki deluje pod okriljem tamkajšnje osnovne šole. Pred nekaj manj kot pol stoletja sta takratni vodja FS Vinka Koržeta Anton Brglez in ravnatelj cirkovške osnovne šole Alojz Knafelc ustanovila otroško folklorno skupino kot podmladek odrasle, že uveljavljene skupine. Cirkovška otroška folklorna skupina je tako ena prvih otroških skupin v Sloveniji. Sprva so imeli mladi folklorniki enaka oblačila kot člani odrasle folklorne skupine, zadnjih 15 let pa ljudsko dediščino upodabljajo v otroških oblačilih, ki so bila značilna za Cirkovce v prvi polovici 20. stoletja. Mlade noge je plesnih korakov prva učila Slavica Hecl, njeno delo so v nadaljevanju prevzele Slava Knafelc, Marija Jurtela, Metka Kaiser, Milada Skuber, najmlajše pa je s plesno dediščino začela spoznavati Monika Šešo. In medtem ko so nekdaj otroške folklorne skupine v večji meri posnemale odrasle, je sedaj v ospredju ohranjanje otroških iger, pesmi in običajev, ohranjanje oblačilne dediščine. In bogastvo otroških ljudskih iger, plesne korake cir-kovški otroci začnejo spoznavati Foto: Mojca Vtič Na osrednji prireditvi ob 45-letnici delovanja otroške folklorne skupine OŠ Cirkovce so nastopili domači folklorniki, člani FS Prežihovci, ki deluje na OŠ Prežihovega Voranca Maribor, in otroška FS Spominčice II. OŠ Rogaška Slatina, pri petju ljudskih pesmi pa so moči združili nekdanji člani in članice cirkovške folklorne skupine. že zelo zgodaj. Že več let deluje otroška folklorna skupina v vrtcu, na šoli pa delujeta še mlajša skupina, ki zajema otroke od 1. do 3. razreda, in starejša skupina. »Folklora je tukaj pognala globoke korenine, zato jo moramo negovati. V začetku je delo otroške folklorne skupine temeljilo na ohranjanju plesa, šeg in navad, danes pa vemo, da moramo vključiti tudi igro in kostumsko podobo, vedno bolj se namreč uveljavlja celostna obravnava folklore. Ohranjanje naše kulturne dediščine pa je v današnjem času vedno težje, saj je vse to povezano s finančno podporo. Skupina namreč ne prejema denarnih sredstev, ker ni registrirana kot društvo, vendar pa so se vsi moji predhodniki trudili, da bi folklora v Cirkovcah živela in brez razmišljanja to tradicijo ohranjamo še danes. Zasluga za to gre tudi mentoricam, ki so se skozi vsa leta trudile ohranjati našo ple- sno in oblačilno dediščino,« je v nagovoru zbranim dejala ravnateljica OŠ Cirkovce Ivanka Korez. Naklonjenost šole do plesnega in ljudskega izročila je bila torej temelj za poučevanje mladih nog. In za delo na področju otroške folklore se je OŠ Cirkov-ce zahvalila Iva Ferlinc s ptujske izpostave Javnega sklada RS, ki je dejala, da na skladu z veseljem spremljajo razvoj in delo otroške folklorne skupine. Dodala je, da folklora ne uči le izštevank in iger, temveč tudi vrednot, ki so bile nekdaj samoumevne, danes pa so mnogokrat pozabljene. Ne samo šola, tudi občina Kidričevo podpira folklorno dejavnost. Tako so folklorniki pesmi in plese kidričevske občine in Cirkovc predstavili na Mednarodnem otroškem festivalu v mestu Ugljevik v Bosni in Hercegovini. Na prireditvi pa je direktor občinske uprave Damjan Napast poudaril, da so Cirkovce vedno bile središče folklorne dediščine v občini in da imajo tudi na državnem nivoju pomembno vlogo. Dodal je: »Da bi se ta dediščina ohranjala tudi v prihodnje, je potreben podmladek in danes smo videli, da se nam za prihodnost ni bati, saj imamo ogromno mladih plesalcev.« Število mladih folklornikov tako daje upanje oziroma zagotovilo, da bo ljubezen do plesa v Cirkovcah živela še dolgo. Mojca Vtič Ptuj • Jubilej ljudskih pevcev in godcev Stari prijatelji 15 let petja, igranja, druženja, potovanja in čudovitega prijateljstva V gasilski dvorani v Kicarju so 15. oktobra Ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja KD Rogoznica proslavili 15 let skupnega delovanja in nastopanja doma in v tujini, Avstriji, Hrvaški, Italiji, Franciji, Nemčiji in na Madžarskem. V teh letih so nastopili že 586-krat, imeli 564 vaj in organizirali 15 mednarodnih srečanj. Ob 15. jubileju so nastopili skupaj s pevskimi prijatelji iz Slovenije in Hrvaške (ljudski pevci KD Cirkulane, hišni ansambel DU Markovci, ljudske pevke Lukarce TED Dornava, ljudski godci Marija Snežna Slovenske gorice, ljudski pevci Trta KUD Maksa Furjana Zavrč, KUD Cve-tinski zvon Cvelin iz Hrvaške, Janko in prijatelji, Grega in prijatelji, Ptujski kvartet DPD Svoboda Ptuj in FS KD Rogoznica) ob bučnem spremljanju zadovoljnega občinstva, ki je tudi tokrat napolnilo dvorano. „Ponosni smo, da smo že 15 let del ljudske kulture, da predstavljamo KD Rogoznica ČS Ro-goznica, MO Ptuj in seveda našo lepo Slovenijo. Ponosni smo tudi, da že 15 let pojemo in igramo v isti sestavi, kar je redkost. Skupaj smo doživeli veliko izjemnih in nepozabnih trenutkov. Uspešni smo tudi zaradi tega, ker smo iskreni prijatelji, ki nesporazume hitro premagamo. Največji problem pri tolikšnem številu nastopov in potovanj so finance. Složno smo reševali in rešujemo tudi ta problem, ob sponzorjih in donatorjih pa moramo včasih denar prispevati denar tudi sami. Prepričan sem, da smo takšne skupine, kot smo mi, premalo finančno podprte in preveč prepuščene same sebi. Doslej smo posneli pet zgoščenk, peto predstavljamo na jubilejnem nastopu. Hvala sem, ki nam pomagate, da lahko delujemo in nastopamo, ohranjamo in razveseljujemo z ljudsko pesmijo in glasbo, saj če nekoč domača pesem ne bo več zvenela, tudi slovenskega naroda ne bo več na tej zemlji," je povedal vodja skupine, neutrudni Janko Kocmut. Za 15-letno neprekinjeno delovanje so si člani ljudskih pevcev in godcev iz Kicarja KD Rogoznica prislužili Maroltove značke, ki jih je podelila Mateja Kuharič iz OI JSKD Ptuj. Zlate so prejeli Elizabeta Majcen, Jožica Ciglar, Kristina Kocmut, Marija Šimenko, Slavko Ciglar in Stanko Arnuš. Častne, za več kot 30 let petja in igranja, pa so prejeli Marija Vojsk, Štefka Arnuš in Janko Kocmut. Skupina pa je podelila 21 zahval posameznikom, sku- pnostim in podjetjem, s katerimi zgledno sodelujejo že 15 let. Med prejemniki sta bili tudi družba Radio-Tednik Ptuj in Majda Go-znik. Prisrčno so se zahvalili tudi Mariji Peklar, ki občasno nastopa z njimi, vselej pa takrat, ko tega ne more kateri od članov. Skupaj s Starimi prijatelji iz Kicarja je 15 let tudi že Marjan Nahberger, brez katerega prireditev Kicar poje in igra ne bi bila to, kar je. Skupini sta se za njeno pripadnost slovenski ljudski pesmi in glasbi zahvalila in čestitala tudi Marjan Kolarič, podžupan MO Ptuj, in predsednik KD Rogoznica Nino Galun. „Ljubiteljska kultura je tista oblika kulture, s katero nihče ne služi, a kljub temu bogati. Bogati telo, duha ustvarjalcev, obiskovalcev in družbo. Stari prijatelji iz Kicarja to delajo že 15 let. Kljub težavam, s katerimi se v zadnjem času srečuje ljudska kultura, vsako leto pripravijo in čudovito izpeljejo srečanje, na katerega se ljudje radi vračajo. V ljudski kulturi so glavna nagrada ustvarjalcem zadovoljni obiskovalci, teh pa je v Kicarju vedno veliko," je sklenil Galun. MG V petnajstih letih so se domačemu in tujemu občinstvu priklonili že 586-krat. Ormož • Večer prleške knjige in vina V znamenju literature, vina, glasbe Literarno kulturno društvo Prasila iz Središča ob Dravi je sredi oktobra pripravilo že četrti Večer prleške knjige in vina. Druženje je potekalo v Vinskem hramu Brenholc na Jeruzalemu. Osrednji gost je bil slovenski pisatelj, novinar in urednik Vlado Žabot. Z njim se je pogovarjala predsednica KUD Prasila Helena Srnec. Kot je pojasnila, sta se v pogovoru dotaknila prleških korenin in identitete, mitologije, altruizma, pismenosti med mladimi ter ne nazadnje Žabotove pisateljske ustvarjalnosti in prevodov njegovih del. Prijetnega večera v znamenju literature, vina, glasbe in druženja se je udeležilo okoli 60 gostov, med njimi tudi ormoški podžupan Branko Šumenjak. Za glasbo sta poskrbela Domen Obilčnik ter prleški kantavtor Tadej Vesenjak, z vinsko pokušino pa sta jih razvajala družba P&F Jeruzalem Ormož in Vinko Brenholc, ki je navzočim predstavil hišna vina. Na dogodku so podelili še nagrade literarnega natečaja Štorklje. Nagrajeni prispevki SO Foto: Janko Juršič objavljeni na spletni strani kudprasila.si. Predsednica KUD Prasila Helena Srnec v pogovoru s Monika Levanič pisateljem, novinarjem in urednikom Vladom Žabotom. Foto: MG Rokomet Na igrišču in na tribuni-vse po ormoških notah Stran 12 Rokomet Premor ni pustil posledic Stran 12 Nogomet Drava unovčila dober polčas, Zavrč ne Stran 13 Odbojka Do zmage proti vodilni ekipi s kolektivno igro Strani 13 Športno plezanje Dvojica Markovič-Kim dobila naslednico Strani 15 Nogomet Gerečji vasi derbi in +5 točk Strani 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 14. krog Z dvema igralcema manj izenačili v 95. minuti Krčani in Kidričani na stadionu Matija Gubca očitno ne zmorejo odigrati tekme, ki za gledalce ne bi bila stresna. Spomnimo se zadnje tekme sezone 2014/15, ko so Krčani v zadnji minuti tekme ugnali Aluminij in se uvrstili v 1. ligo, Kidričane pa potisnili v dodatne kvalifikacije. Tokratna tekma ni imela kakšnega odločilnega pomena, šlo je zgolj za tri prvenstvene točke, a zaključek je na noge znova spravil vse prisotne. Le izhod ni bil isti kot spomladi 2015 ... Kidričani so bili glede na torkovo srečanje z Olimpijo celo v boljšem položaju, kar se tiče igralcev, saj sta se v ekipo vrnila Krljanovič in T. Petrovič (še vedno sta manjkala Bizjak in Kramer). Varovanci trenerja Bojana Špehonja so bolje začeli tekmo, po podaji Vrban-ca je bil v dobrem položaju Tahiraj, a je streljal mimo gola. Na drugi strani je Damjan Vukliševic s strelom z glavo oplazil prečnik, novo priložnost za vodstvo pa so imeli domači nogometaši v 13. minuti, ko je bil Martin Kramaric popolnoma sam pred Janžekovičem, vendar je z okoli 13 metrov meril visoko čez vrata. Evrogol Jakšica Pet minut kasneje so gostje povedli: po prostem strelu z desne strani je Cvek odbil žogo na približno 25 metrov od gola, Nemanja Jakšic pa je s strelom »iz prve« prese- Krško - Aluminij 2:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Jakšic (18.), 1:1 Mensah (54.), 2:1 Dangubic (93.), 2:2 Zeba (95.). KRŠKO: Zalokar, Dušak (od 86. Haljeta), Vukliševic, Krajcer, Pu-šaver, Kramaric, Sadikovic, Jurečič (od 65. Špiler), Čeh (od 67. Ba-skera), Dangubic, Arafat Mensah. Trener: Tomaž Petrovič. ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšic, Turkalj, Zeba, Kocic, Krljanovič, Vrbanec, Cvek, Škoflek (od 83. T. Petrovic), Srdic (od 63. Rebernik), Tahiraj. Trener: Bojan Špehonja RDEČA KARTONA: Krljanovic (67., drugi rumeni karton), Tahiraj (81.) - oba Aluminij. Tomaž Petrovič, trener Krškega: »Kidričani imajo v svojih vrstah dovolj individualne kvalitete, da so povedli, nam pa je na težkem igrišču uspelo narediti preobrat. Če bi imeli nekaj več izkušenj, zrelosti in kakovosti, bi tekmo dobili, tako pa so gostje prišli do točke. Po mojem mnenju je bila tekma zanimiva, rezultat pa realen.« Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Začetek je bil dober, uspelo nam je doseči vodstvo. Tega bi lahko oplemenitili iz številnih protinapadov, a nam tudi zaradi sebičnosti to ni uspelo. Po prejetem zadetku sta sledili dve nespametni reakciji za izključitvi, zaradi česar smo se znašli v težkem položaju. Glede na to, kdaj smo izenačili in na kakšen način, sem s točko zadovoljen, ob popolni postavi pa sem menja, da bi lahko tekmo tudi dobili.« Foto: Črtomir Goznik Josip Zeba (Aluminij, rdeči dres) je v Krškem dosegel še svoj četrti zadetek v sezoni, z njim je svoji ekipi zagotovil zelo dragoceno točko. netil Marka Zalokarja, ki je na gol črti obstal kot vkopan - 0:1. Nekaj minut pozneje je bil v priložnosti za zadetek še Škoflek, a je domači branilec žogo ustavil tik pred golom. V zadnji minuti prvega polčasa je imel lepo priložnost za izenačenje Dangubic, vendar je Janžekovic njegov strel iz neposredne bližine zaustavil. Izenačenje in izključitev Krljanoviča Drugi polčas se je bolje začel za domačo ekipo, kajti že v 54. minuti je izid izenačila. Dangubic je na robu kazenskega prostora lepo podal do Ibrahima Arafata Mensaha, ki je preigral Janžekovica ter s petih, šestih metrov poskrbel za veselje na tribunah stadiona Matije Gubca, kjer se je zbralo več kot 500 gledalcev - 1:1. Tudi po izenačenju so bili Krčani več pri žogi, od 68. minute pa so bili gostje v še večjih težavah, saj je moral Dejan Krljanovic zaradi drugega rumenega kartona zapustiti igrišče. Še v isti minuti se je v priložnosti našel Dangu-bic, vendar do spremembe izida ni prišlo. Infarktni sodnikov podaljšek Kljub igralcu manj so bili nevarni tudi Kidričani, vendar Cvek in Škoflek nista bila dovolj natančna, tako kot tudi ne Dangubic na nasprotni strani. V novih težavah so se gostje znašli v 81. minuti, ko je sodnik Darjan Kova-čič zaradi nešportnega obnašanja Tahiraju pokazal neposreden rdeči karton, tako da so Krčani do konca tekme igrali z dvema igralcema več. V pravi drami so v tretji mi- nuti sodnikovega podaljška domači nogometaši le prišli do vodstva. S petim golom v sezoni je bil uspešen Dangubic - 2:1. Ko so domači navijači že slavili tri točke, pa so Kidričani v 95. minuti izvedli prosti strel iz svoje polovice igrišča, odbitek domačih branilcev je Vrbanec usmeril proti golu, še bolje pa je v kazenskem prostoru reagiral Josip Zeba, ki je žogo v slogu pravega strelca s polvole-jem poslal v mrežo - 2:2. Ker so do izenačujočega zadetka zmogli z dvema igralcema manj in ker so ga dosegli proti neposrednemu tekmecu za želeno 8. mesto, je točka vredna še toliko več . Kidričane sedaj čakata v tem tednu na domačem stadionu dve izjemno zanimivi srečanji: v sredo se bodo v povratni tekmi četrtfinala Pokala Slovenije merili z Olimpijo, v nedeljo pa v prvenstvenem obračunu še z Mariborom. JM, sta PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 14. KROGA: Krško - Aluminij 2:2 (0:1); Maribor - Gorica 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Šuler (47.); Kalcer Radomlje - Celje 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Podlogar (21.), 0:2 Travner (67.), 0:3 Volaš (70.); rdeči karton: Osmanaj (57. -Kalcer); Luka Koper - Domžale 1:3 (1:2); strelci: 1:0 Pekuson (2.), 1:1 Dobrovoljc (39.) , 1:2 Horvat (45.) , 1:3 Dobrovoljc (60.); Rudar - Olimpija 0:0. 1. MARIBOR 14 9 3 2 26:12 30 2. OLIMPIJA 14 9 2 3 20:10 29 3. DOMŽALE 14 8 2 4 31:16 26 4. CELJE 14 7 2 5 17:13 23 5. GORICA 14 6 3 5 17:13 21 6. LUKA KOPER 14 5 3 6 13:17 18 7. RUDAR 14 4 4 6 18:18 16 8. KRŠKO 14 3 5 6 13:23 14 9. ALUMINIJ 14 3 4 7 13:21 13 10. RADOMLJE 14 0 4 10 10:35 4 Nogomet • 1. SNL Sprememba na vrhu - tam je sedaj Maribor Najpomembnejša novica 14. kroga je ta, da se je zgodila sprememba na vrhu lestvice: Maribor je sedaj pred Ljubljano. Mnogi iz Štajerske bi si želeli, da bi bilo tako tudi na koncu sezone, še več je takšnih, ki bi si želeli, da bi bilo tako še na katerem drugem področju, ne samo v nogometu ... A naj bo nogomet pokazatelj, da je to mogoče. Maribor je imel v tem krogu navidez težjo nalogo od Olim-pije, a jo je opravil rutinirano, z odliko. Dovolj je bil gol Marka Šulerja, ki je s pomočjo Mirana Burgiča poslal žogo v mrežo. Olimpija tega ni uspela storiti, čeprav je imela v drugem polčasu tekme v Velenju vsaj dve lepi priložnosti, a je velenjski vratar Borivoje Ristič z izjemnima obrambama poskrbel za ničlo. Domžalčani so še naprej najtesnejši zasledovalec vodilnega dvojca, tokrat so bili suvereni v Kopru. Hrvaškemu strategu Igorju Pamicu na klopi Kopra po nekaj krogih še zdaleč ne kaže tako dobro kot nekaterim slovenskim trenerjem na Hrvaškem. Kalcer še naprej ostaja na dnu lestvice brez zmage, tokrat so bili boljši Celjani. Pred Mariborom še pokalni obračun z Olimpijo V torek in sredo bodo na sporedu povratne tekme četrtfinala Pokala Slovenije. Kidričani so v prvi tekmi v Stožicah iztržili aktiven rezultat, s katerim so ohranili realne možnosti za napredovanje. Dovolj bi bila zmaga 1:0 ... »Olimpija je še naprej favorit, seveda pa se morebitni priložnosti za napredovanje ne bomo odrekli vnaprej. Razveseljivo je, da se v trenažni proces počasi vračajo igralci, ki so imeli težave s poškodbami - Kramer, T. Petrovic, Krljanovič. Na žalost je slednji v Krškem prejel rdeči karton, zaradi česar ga v sredo ne bo, podobno kot Tahiraja. Še naprej ostajamo brez Bizjaka, a ostali igralci so na zadnjih tekmah pokazali veliko mero borbenosti in dobre igre. V tekmo z Olimpijo lahko gremo sproščeno,« je povedal trener Aluminija Bojan Špehonja. Bo s svojimi varovanci uspel izkoristiti mini krizo Olimpije, ki je po porazu z Mariborom ostala brez zmage tudi v Velenju? Pokal Slovenije, četrtfinale, 1. tekme: Olimpija - Aluminij 2:1 (1:1), Rudar Velenje - Krka 0:2 (0:0), Gorica - Maribor 1:1 (0:1), Krško - Domžale 0:2 (0:2). Pokal Slovenije, četrtfinale, povratna tekma: Aluminij - Olimpija, sreda, 26. 10, ob 14.00 v Kidričevem 12 Štajerski Šport torek m 25. oktobra 2016 Rokomet m 1. A SRL (m), S. krog Na igrišču in tribuni -vse po ormoških notah Drava Ptuj -Jeruzalem Ormož 20:27 (6:14) DRAVA PTUJ: Žuran 3, Jere-nec 2, Jeftič 1. Bračič 3, Maroh 2, Lesjak, Belec, Hrupič 2, Šača-mun. Gregorc 5, Reisman, Jen-sterle 3, Sabo, Krasnič, Belic 1, Prvonožac; Trener: Ivan Hrupič. JERUZALEM ORMOŽ: Kavčič, Petrovič, Ocvirk 3, Zidarič, Čudič 9, Ciglar, Grabovac, Šutalo, Žuran, Kocbek 3, Balent, Kosi 7, Ozmec 1, Mesarič 1, Hebar 1. Cirar 2; Trener: Saša Praprotnik. SEDEMMETROVKE: Drava 5/6, Jeruzalem Ormož 5/8. IZKLJUČITVE: Drava 16, Jeruzalem Ormož 18 minut. Uvodni prizori na poti proti dvorani Ljudski vrt so nakazovali masovni prihod ljubiteljev športa na sosedski obračun med rokometa-ši Drave in Jeruzalema Ormoža. To se je potrdilo še v neverjetni vrsti gledalcev, ki so čakali na vstopnice, ter kasneje na prepolnih tribunah v dvorani. Vse je bilo narejeno za spektakel, ki pa je potekal povsem po ormoških notah! Organizirana skupina gostujočih navijačev je od predstavitve igralcev naprej naredila izjemno vzdušje in je dobesedno »nosila« njihove roko-metaše, ki so odlično odigrali celotno srečanje. Na drugi strani se je pri igralcih Drave videlo, da so vstopili v tekmo v rahlem krču in morda tudi premalo samozavestno, kar so gostje hitro izkoristili. Ivan Hrupič, trener RK Drava Ptuj: »Ormož je ekipa, sestavljena iz izkušenih in mladih nadarjenih igralcev. Njihovi izkušeni igralci so mlajše potegnili v tekmo na pravi način, medtem ko mi dejansko tokrat nismo bili na pravem nivoju. Tekmo smo izgubili v obrambi, saj smo prvi prekršek naredili šele po šestih, sedmih minutah igre. Enostavno so oni to našo slabo obrambo znali izkoristiti. Mislim, da so odločale tudi glave: ob tem ne morem reči, da naši rokometaši niso imeli velike želje, a so bili absolutno preveč nervozni. Tudi v napadu smo odigrali preveč individualno in smo se zaradi njihove agresivne obrambe prevečkrat ustavljali med akcijami. Že na začetku tekme je njihov vratar obranil pet, šest strelov in to nas je porušilo, tako da se kasneje nismo mogli več približati razpoloženim rokometašem Ormoža.« Saša Praprotnik, trener RK Jeruzalem Ormož: »V prvem polčasu nam je uspela fantastična igra v obrambi, pa še tisto, kar ni 'pobrala' obramba, je ubranil naš vratar. Tudi v napadu smo odigrali dokaj solidno, skorajda v vsakem napadu smo prišli do stoodstotne priložnosti za met. Mislim, da smo v prvem polčasu deklasirali Dravo in tudi določili tekmo. V drugem polčasu smo samo nadzorovali tok igre in smo tekmo mirno pripeljali do zmage.« Denis Hrupič, RK Drava Ptuj: »S prvimi besedami bi se rad zahvalil vsem gledalcem, ki so prišli na to tekmo. Moram pa priznati, da gledalcem tega obiska z našo igro žal nismo povrnili. Tekmo smo začeli zelo slabo, saj nam tako v obrambi kot v napadu nič ni steklo. Ne glede na poraz upam, da nas bodo prišli gledalci še naprej spodbujat in da bomo v naslednjih tekmah pokazali boljšo igro.« Tilen Kosi, RK Jeruzalem Ormož: »Že od začetka smo zaigrali tako, kot je potrebno, saj nas je spodbujalo tudi veliko naših zvestih navijačev. V obrambi smo takoj začeli močno, dobro je branil naš vratar in s hitrimi protinapadi smo prišli do visoke prednosti. To je bila naša najboljša predstava v tej sezoni.« Ormožani so v prvih napadih prelahko prihajali do zadetkov, medtem ko na drugi strani Dravi igra v napadu ni in ni stekla. Seveda je glavni razlog za to neverjetno agresivna in gibljiva obramba gostov, pri katerih je bil razpoložen tudi vratar Balent. Ta je ubranil nekaj žog in po zadetkih Čudiča, Kocbeka in Ocvirka je bilo v 15. minuti Rokomet m l A SRL (ž) Premor ni pustil posledic ZRK Aklimat Ptuj -ŽRK Velenje 27:25 (14:14) ŽRK AKLIMAT PTUJ: Križanec, Mateša 5, Kac, Kreft 4, Ivančič, T. Širec, Kolednik, Pu-šnik, Grabrovec, Borovčak 2, L. Širec, Selinšek 5, S. Majcen 1., M. Majcen, Korotaj 9, Gomilšek 1. Trener: Nikola Bistrovič. Ptujčanke so se z novo zmago zavihtele tik pod vrh prvenstvene tabele, pred njimi sta le v zadnjih letih nedotakljivi ekipi Krima in Zagorja. Obenem so varovanke Nikole Bistroviča dokazale, da jim premor ni preveč škodil, saj so vknjižile novi točki. Tokrat je bila nesporna junakinja domače vrste Korotajeva, ki je bila nerešljiva uganka za gostujočo ekipo, skupaj je dosegla kar 9 zadetkov. Tekma je bila sicer dokaj izenačena, v sami končnici pa so imele več sreče in znanja domačinke. Obe ekipi sta se na začetku izmenjevali v vodstvu, pri gostjah je korak z domačo ekipo držala izkušena Okle-ščenova, ki je do 7. minute Foto: Črtomir Goznik Igralke ŽRK Aklimat Ptuj so v končnici strle odpor Velenjčank. zadela kar trikrat, skupaj pa nato dosegla kar 10 zadetkov. Po vodstvu Ptujčank 6:4 nato nobena ekipa do konca prvega dela igre ni več vodila za več kot zadetek. Domačinke kljub dobri obrambi v napadu niso bile preveč zbrane, zastreljenih je bilo vse preveč čistih priložnosti. Podobno je bilo v nadaljevanju, kajti še naprej je bila sama tekma pred okrog 100 gledalci zelo izenačena, igralo pa se je za zadetek. Pri vodstvu gostij v 47. minuti, ko je bilo 20:21, je na sceno stopila Korotajeva in s tremi zaporednimi zadetki domačinkam prinesla vodstvo +2 Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema Ormoža so pred številnimi navijači v dvorani Ljudski vrt na Ptuju prikazali najboljšo predstavo v sezoni in zasluženo osvojili točke v prestižnem sosedskem derbiju z Dravo. na semaforju že 3:8. Tudi v nadaljevanju je razpoloženim gostom uspevalo skorajda vse in so zadevali iz vseh položajev, hkrati pa so postavili granitno obrambo, ki je v prvih tridesetih minutah tekme dobila le tri zadetke iz igre! Tri je iz sedemmetrovke dodal še Gregorc. Na drugi strani je širina razpoloženih igralcev Ormoža v napadu pomenila, 1. NLB Leasing liga REZULTATI 8. KROGA: Drava Ptuj - Jeruzalem Ormož 20:27 (6:14), Maribor Branik - Istra- benz Plini Izola 39:17 (19:9), Dol TKI Hrastnik - Dobova 2O:3O (8:16), Koper 2013 - Riko Rib- nica 22:22 (lO:l3), Slovenj Gradec 2011 - Trimo Trebnje 24:24 (11:16), Urbanscape Loka - Krka 18:18 (9:9). 1. RIKO RIBNICA 8 7 l O l5 2. KOPER 2013 7 5 l l ll 3. KRKA 8 5 l 2 ll 4. MARIBOR BRANIK 8 5 O 3 lO 5.URBANSCAPELOKA 8 4 2 2 lO 6. DOBOVA 8 5 O 3 lO 7. JERUZALEM ORMOZ 8 4 l 3 9 8. TRIMO TREBNJE 8 3 l 4 1 9. DRAVA PTUJ 8 2 l 5 5 10. DOL TKI HRASTNIK 8 2 O 6 4 11. SLOVENJ GRADEC 8 0 2 6 2 12. ISTRABENZ I ZOLA 7 0 O T O 1. ZOK LJUTOMER 2. PREVALJE 3. NOVA KBM BRANIK II 4. BRASLOVČE 5. KAJUH ŠOŠTANJ 6. SVOLLEY VUZENICA l T. KOSTMAN S. GRADEC 2 1 8. SWATYCOMET ZREČE 9. CELJE 10. MOZIRJE 11. Zok gsv zava ptuj 12. BENEDIKT l delu odločil sosedski derbi z močnim nabojem čustev in je v nadaljevanju bolj ali manj kontroliral situacijo na tekmi. To je izjemno delal njihov izkušeni organizator igre Čudič, ki je v prvem delu razigral soigralce (to je počel tudi v nadaljevanju), hkrati pa je dosegel še devet zadetkov. Ob boku njemu je strelsko treba izpostaviti s 7 zadetki in stoodstotnim metom še mladega Kosija. Oba omenjena sta tudi v drugem polčasu vlekla goste naprej, medtem ko pri domačinih ni bilo razpoloženega posameznika. Tako je bil re- zultat v 42. minuti tekme že 10:20. Takrat je Drava prešla v obrambo 4-2 in je tesneje pokrivala Čudiča in Kosija, ki pa sta kljub temu še naprej neumorno zadevala. V končnici so Hrupič, Žuran in Jensterle z zadetki nekoliko ublažili poraz Ptujčanov na končnih 20:27. Po 60. minutah sosedskega derbija, ki je v vseh pogledih pripadel izkušenejšim gostom, so si igralci obeh ekip čestitali za prikazano in pozdravili navijače, ki so tokrat spremljali na Ptuju zares pravi rokometni praznik. David Breznik da so le-ti iz dodobra izigra-nih akcij, protinapadov in tudi sedemmetrovk napolnili mrežo in na odmor odšli s prednostjo kar 8 zadetkov. Tako je Jeruzalem že v prvem 2. DOL - vzhod (ž) REZULTATI 2. KROGA: Celje Benedikt 3:2, Swatycomet Zreče - Kaj h Šoštanj 3:1, Svolley Vu-zenica - Braslovče 3:1, Prevalje - Kostmann Slovenj Gradec 3:0, Mozirje - ŽOK GSV Zava Ptuj 3:2, ŽOK Ljutomer - Nova KBM Branik II 3:1. Rokomet m l. B SRL (m) Zmaga za boljše čase (23:21), ob tem pa se je ob koncu s tremi zaporednimi obrambami izkazala še Pušni-kova. Vodstva domača vrsta do konca tekme ob zbrani in odgovorni predstavi ni več spustila iz rok. Velenjčanke so se kljub vsemu predstavile kot čvrsta, žilava in disciplinirana ekipa. Naslednje srečanje bodo Ptujčanke odigrale v gosteh, in sicer bo šlo za derbi: v Ajdovščini jih čaka domača ekipa Mlinotesta, ki je v tem krogu presenetljivo klonila v Novem mestu. tp Moškanjci-Gori-šnica - Mokerc-Ig 31:24 (16:11) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Šandor 1, Mlač-Černe 5, Kočar, Ozmec 1, Arnuš 2, Lo-zinšek 3, Grobelnik 6, Ranfl, N. Bedrač 1, Žuran, Krabonja 5, Gregorec 1, T. Bedrač 1, Košto-maj 5. Trener: Robert Bezjak. Končno, bi lahko rekli ob zmagi rokometašev Moškanj-cev-Gorišnice, ki so v petek zvečer v svoji dvorani ugnali moštvo Mokerc-Ig. S tem so vknjižili drugo letošnjo zmago, ki bo prav gotovo odlična spodbuda za nadaljevanje prvenstva. Domačini so bili 1. B SRL (m) REZULTATI 6. KROGA: Mo- škanjci-Gorišnica - Mokerc-Ig 31:24, Krim - Slovan 25:26, Krško - Škofljica Pekarna Pečjak 25:32, Brežice - Radeče Papir Nova 31:33, Sevnica - Cerklje 27:26, Sviš Ivančna Gorica -Herz Šmartno 25:29, Rudar -Črnomelj 35:22. 1. SVIŠ IVANČNA GOR. 6 5 0 1 10 2. HERZ ŠMARTNO 6 5 0 1 10 3. KRŠKO 6 4 0 2 8 4. SLOVAN 6 4 0 2 8 5. ŠKOFLJICA PEČJAK 6 4 0 2 8 6. BREŽICE 6 4 0 2 8 7. KRIM-OLIMPIJA 5 3 0 2 6 8. RUDAR 6 3 0 3 6 9. RADEČE PAPIR NOVA 6 3 0 3 6 10. MOŠKANJCI - GOR. 6 2 0 4 4 11. SEVNICA 6 2 0 4 4 12. CERKLJE 5 1 0 4 2 13. MOKERC - IG 6 1 0 5 2 14. ČRNOMELJ 6 0 0 6 0 tokrat bistveno boljši tekmec domala celotno tekmo, po dolgem času je obramba delovala tako, kot mora. Rumeno-črni so začeli poletno in v 7. minuti vodili s 4:1. Tempo igre ni padel niti zatem; domači vrsti se je poznalo, da je bila praktično popolna, kar je trenerju Robertu Bezjaku seveda omogočalo več rotacij in posledično močnejši ritem. Gostje so se dvakrat v prvem delu sicer približali na -2, nazadnje v 20. minuti na 9:7, toda to je bilo praktično vse, kar so jim domačini dovolili. Sledila je namreč serija domačinov 4:0, razlika je narasla na šest (13:7), prednost pa so nato varovanci Roberta Bezjaka brez težav nadzorovali. Tudi v nadaljevanju je bila slika podobna. Gorišničani so igrali čvrsto v obrambi, napad pa tako ali tako letos ni sporen in ekipa Mokerc-Ig se na več kot štiri zadetke ni zmogla približati. V zadnjih desetih minutah so se gostje vdali v usodo in to kljub dejstvu, da je Robert Bezjak na parket poslal vse razpoložljive, tudi mlajše moči. Na koncu je bilo 31:24 za prepričljivo slavje, s katerim so se ru-meno-črni nekoliko oddaljili od nevarnih položajev. V naslednjem krogu bodo rokometaši Moškanjcev-Go-rišnice gostovali v Škofljici, srečanje pa bo še eno v nizu, ki bi ga gostje ob pravem pristopu lahko dobili. tp l 3 l 3 l 3 3 3 3 l 2 l 2 O l O l torek • 25. oktobra 2016 Šport Štajerski 13 Nogomet • 2. SNL, 12. krog Drava unovčila dober drugi polčas Zavre izstopa iz 2. lige?!? Že nekaj časa so med ljubitelji nogometa krožile govorice o morebitnem izstopu NK Zavrč iz 2. lige. Do tega naj bi sedaj dejansko prišlo, saj smo iz neuradnih virov izvedeli, da so Zavrčani v začetku tedna na Nogometno zvezo Slovenije že poslali dopis o izstopu iz 2. lige. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave (v modrih dresih) so bili proti Zarici celotno srečanje korak pred tekmeci. Dvoboj lanskih prvoligašev Krki V 12. krogu je bilo mogoče pričakovati popoln izkupiček ekip Drave in Zavrča, ki sta doma gostila Zarico in Krko. Ptujčanom je uspelo, Zavrču pač ne ... Drugi zaporedni spodrsljaj se je zgodil Triglavu; pretekli teden so klonili v Ankaranu, tokrat so na domačem igrišču remizirali z Veržejci. Remi Triglava je za vnovično zmanjšanje zaostanka izkoristila ekipa Doba, ki je na svojem igrišču ugnala Ankaran. Vsi zadetki so bili doseženi že v 1. polčasu. Za varovance Damijana Romiha je uvodna dva zadetka znova prispeval Rok Kidrič. REZULTATI 12. KROGA: Drava Ptuj - Zarica 3:0 (0:0); Zavrč - Krka 1:2 (1:0): Roltek Dob - Ankaran Hr-vatini 3:1 (3:1); strelci: 1:0 Kidrič (14.), 2:0 Kidrič (23.), 2:1 Komljenovic (36.), 3:1 Gr-vala (39.); Triglav Kranj - Farmtech Veržej 0:0; Brežice-Terme Čatež - Brda 0:0. 1. TRIGLAV KRANJ 12 10 1 1 28:8 31 2. ROLTEK DOB 12 8 3 1 31:10 27 3. ANKARAN-H. 12 4. KRKA 12 5. BREŽICE - ČATEŽ 12 6. DRAVA PTUJ 12 7. BRDA 12 8. FARMT. VERŽEJ 12 9. ZAVRČ 12 10. ZARICA KRANJ 12 7 2 6 1 5 4 4 2 2 4 2 4 1 4 2 1 26:15 27:13 18:17 24:28 10:20 9:24 16:34 12:33 Veržej bo vodil Marko Lešnik Novi strateg nogometašev Farmtecha je Marko Lešnik, ki je na trenerski klopi zamenjal Zlatka Gaborja. Lešnik je bil z veržejsko vrsto uspešen že na prvi tekmi, v Kranju je remiziral s Triglavom. Premier-ni nastop Lešnika v Veržeju bo v soboto, ko v Prlekiji gostuje ekipa Rolteka Doba. Marko Lešnik je nogometno pot začel kot igralec Maribora, nastopal je še za mariborski Železničar, Elan iz Novega mesta in Pohorje iz Ruš. V nadaljevanju je nogometno znanje prenašal na mlade igralce. Pri NK Maribor je opravljal delo strokovnega vodja v nogometni šoli. Sodeloval je v strokovnih štabih selekcij kadetov in mladincev na ravni NZS. Med drugim je tudi predaval na trenerskih seminarjih. JM, NŠ Drava Ptuj - Zarica Kranj 3:0 (0:0) STRELCI: 1:0 Bašic (60.), 2:0 Rešek (61.), 3:0 Torra (73.). DRAVA PTUJ: Musič, Močič (od 78. Sitar), Golob, Roškar, Gajic, Kukovec, Rešek, Rujo-vic (od 71. Torra), Čeh, Bašič, Kajtazi (od 46. Lovenjak). Trener: Simon Sešlar. Lepo sončno vreme je na Mestni stadion na Ptuju na tekmo med Dravo in Zarico privabilo vsaj 200 ljubiteljev nogometa, ki so videli v vseh pogledih zelo solidno predstavo Ptujčanov. Ti so kontrolirali dogajanje na zelenici in si že v prvem polčasu priigrali kar nekaj polpriložnosti in priložnosti. Z zaključnimi streli so iz izigranih akcij ali po standardnih situacijah, ki jih je izvajal Čeh, prišli Rešek, Bašič, Golob in Gajic. Drava je ves čas izvajala konstanten pritisk na Kranjčane in je iskala poti proti vratom vratarja Božiča. Ta se je najbolj izkazal po nerodni reakciji soigralca Galiča, ko je žogo s skrajnimi napori odbil v kot, in po globinski podaji Čeha do Bašica, čigar lob je bil premalo visok, da bi preletel vratarja. Zarica, ki se je večino časa strnjeno branila, je ves čas prežala na protinapade. S hitrimi akcijami je imela v končnici prvega dela dve lepi priložnosti za zadetek. V prvi je strel Vaz- de s kakšnih enajstih metrov Roškar izbil tik pred golom, medtem ko je diagonalni strel Poplatnika z neposredne bližine zletel za las mimo vrat. Nogometaši Drave so bili tudi v nadaljevanju boljši, njihov trud pa je bil poplačan v 59. minuti. Bašic je dobro sprejel žogo kakšnih dvajset metrov od vrat, njegov strel je blokiral eden izmed krajnskih obrambnih igralcev tako, da je žoga preletela nemočnega Božiča - 1:0. Le minuto kasneje se je med strelce vpisal še Rešek, ki je v kazenskem prostoru dobro kombiniral s Čehom in na koncu zadel z diagonalnim strelom s približno šestih metrov - 2:0. Po tem vodstvu je imela Zarica najlepšo priložnost na tekmi, saj je Vazda prišel na levi strani kazenskega prostora sam pred vratarja Musiča, ki se je izkazal z izjemno obrambo. Takoj po vstopu na igrišče je podajo Lovenjaka izkoristil s strelom z bližine z zadetkom še Torra - 3:0. Ptujčani so tako zabeležili drugo zaporedno in obenem najvišjo zmago v tekoči sezoni. To je obenem prva tekma, na kateri niso dobili zadetka, kar pomeni, da postaja tudi obrambni del ekipe vedno bolj zanesljiv. David Breznik Zavrč - Krka 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Krajnc (16.), 1:1 Dežmar (65.), 1:2 Tijanic (80.) ZAVRČ: Kovačic, Lonazaric, Zorec, N. Prahic (od 78. U. Krajnc), Županic, Wojchiecho-wski, Kukec, Marciuš (od 84. Potočnik), A. Krajnc, Monjac (od 74. Panikvar), Zorko. Trener: Miran Emeršič. Po seriji remijev so Zavr-čani v 12. krogu prvenstva gostili ekipo Krke in klonili z 1:2. Prav neverjetna se v zadnjem obdobju zdi »serija« Zavrča, ki mu načeloma na vsakem srečanju pripada polčas, po navadi prvi, nato pa fantje popustijo in na koncu trepetajo za točko. Na njihovo žalost še te v soboto ni bilo, saj so »farmacevti« izvlekli vse tri, kljub temu da še zdaleč niso blesteli. Domačini so povsem nadzirali potek prvega polčasa. Lanskega prvoligaša ni bilo nikjer in do prvega zadetka so si beli priigrali dve priložnosti. Nato so v 16. minuti po strelu A. Krajnca, čigar strel je v gostujočih vratih končal po zaslugi enega gostujočih branilcev, ki je žogi spremenil smer, beli zasluženo povedli - 1:0. Po tem je sledilo pravo obleganje gola, ki so ga branili Novo-meščani. Kmalu po zadetku se je namreč Monjac znašel sam pred vratarjem Krke, ki je bil uspešnejši, nato pa je sijajno priložnost do konca polčasa zapravil še A. Krajnc. Gostje so edino pra- vo priložnost v prvem delu zapravili v samem izteku, ko je izjemni Kovačic ubranil poskus Brekala. Tudi sicer so domačini vse prevečkrat v tem delu zapravili kakšno obetavno situacijo, bodisi 3 na 3, 4 na 3 ... V nadaljevanju so gledalci spremljali manj kakovostno predstavo, domačini so v prvih desetih minutah še vedno zanesljivo držali vodstvo. Tega bi v 60. minuti lahko povišal Lonzarič, a mu je De-žmar strel blokiral. Zatem so gostje vse stavili v napad, postajali vse nevarnejši, domačine so počasi potisnili na njihovo polovico. Po kotu v 65. minuti je Brekalo podal do osamljenega Dežmarja, ki je iz dveh metrov z glavo neovirano zadel za 1:1. Haložani so imenitno in tudi zadnjo priložnost na tekmi zapravili v 74. minuti, po strelu Monjaca je ob pomoči Barukčiča žoga zadela okvir vrat. Po napaki završke obrambe je deset minut do konca za zmago Krke nato zadel Tijanic. tp Simon Sešlar, trener NK Drava: »Veseli dejstvo, da smo končno uspeli našo mrežo ohraniti nedotaknjeno. Vidi se, da smo v obrambi bolj odgovorni in da puščamo tekmecem manj prostora za igro. Kljub temu sam vidim še veliko prostora za izboljšanje tega dela naše igre. Ob tem, da smo tekmo končali brez prejetega zadetka, smo proti Zarici tri zabili, za kar si igralci zaslužijo vse čestitke.« Janez Zupančič, trener NK Zarica Kranj: »Komentar je lahko po porazu 0:3 samo eden in ta je - zaslužena zmaga Drave. Moram pa reči, da smo se dolgo časa zelo uspešno upirali, tudi zapravili nekaj priložnosti. Ko smo se v drugem polčasu nekoliko sprostili, smo praktično v eni minuti dobili dva zadetka in takrat je bilo vsega konec.« Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Do zmage s kolektivno igro ZOK GSV Zava Ptuj - ZOK Ljutomer 3:0 (18, 16, 16) ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Cvirn, Drevenšek, Golob, Burič, Stav-bar, Gričnik, Horvat, Emeršič, Čabrian, Gajser, Pušnik, Malo-vič; Trenerka: Urška Breznik. Na srečanju med Ptuj-čankami, ki so novo sezono začele pod pričakovanji, in Ljutomerčankami, ki so bile z dvema zmagama celo na prvem mestu prvenstvene lestvice in so novo sezono začele nad pričakovanji, je igralke pričakalo dobro navijaško vzdušje, ki se je v športni dvorani Gimnazije Ptuj v nadaljevanju še stopnjevalo. To je napovedovalo zanimiv obračun, saj je domača od- bojkarska vrsta, ki jo vodi Urška Breznik, sposobna veliko boljše igre, kot sta pokazala uvodna rezultata. To so skozi tekmo tudi pokazale in gostje tokrat niso bile dorasle tekmice Ženskemu odbojkarskemu klubu GSV Zava, ki je bil s kolektivno igro vsaj za nivo boljši skozi vse tri nize. V uvodnem nizu so Ptuj-čanke igrale zanesljivo na sprejemu in v polju ter odločno v napadu, kar je bilo ob solidnem servisu dovolj, da so si v sredini niza priigrale tri, štiri točke naskoka. V zaključku sta z dobrimi servisi Gajserjeva in Pušni-kova še povečali prednost in z dvojnim blokom Horva-tove in Stavbarjeve se je niz končal s 25:18. Gostiteljice so v drugem delu igro iz prvega še nadgradile in so zaigrale še bolj borbeno. V napadu so pokazale dodatno energijo, najuspešnejši sta bili Cvirnova in Gajser-jeva, pa tudi preostale so dodale svoj delež. Ljutomer-čanke so naredile absolutno preveč tehničnih napak, kar jim je prineslo velik zaostanek skozi niz, ki ga je s penalom za 25:16 zaključila mlada Horvatova. V tretjem nizu so bile gostje enakovredne le do 6:6, nakar so Ptuj-čanke z vsestransko igro prišle do visoke prednosti. V zaključku tekme so svojo priložnost za igro dobile tudi mlajše - Emeršičeva, Drevenškova, Čabrianova in Golobova. Niz se je zaključil s 25:16, kar je pomenilo, da so domačinke gladko pre- 2. DOL vzhod REZULTATI 3. KROGA: Nova KBM Branik II - Celje 3:1, ŽOK GSV Zava Ptuj - ŽOK Ljutomer 3:0, Kostmann Slo- venj Gradec - Mozirje 0:3, Braslovče - Prevalje 1:3, Ka- juh Šoštanj - Swolley Vuzeni- ca 2:3, Bendikt - Swarycomet Zreče 3:1. 1. PREVAUE 3 3 0 9:2 9 2. NKBM BRANIK II 3 2 1 7:4 6 3. ŽOK LJUTOMER 3 2 1 6:4 6 4. MOZIRJE 3 2 1 6:5 5 5.SV0L. VUZENICA 3 2 1 7:6 5 6. GSV ZAVA PTUJ 2 1 2 6:6 4 7. KAJUH ŠOŠTANJ 3 1 2 6:7 4 8. BENEDIKT 3 1 2 6:7 4 9.BRASLOVČE 3 1 2 5:6 3 10. SWATYC0MET ZREČE 3 1 2 4:7 3 11. K. SLOVENJ GRADEC 3 1 2 3:7 3 12. CEUE 3 1 2 4:8 2 magale vodilno ekipo in so s tem dokazale, da se njihova forma dviguje in da je po slabšem začetku nedvomno pričakovati njihovo boljše nadaljevanje. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Odbojkarice ŽOK GSV Zava Ptuj so se veselile prestižne zmage proti odbojkaricam Ljutomera. 14 Štajerski Šport, poslovna sporočila torek • 25. oktobra 2016 Nogomet • 3. SNL - sever; lige MNZ Ptuj Gerečji vasi derbi in +5 točk 3. SNL sever: Oslabljen Videm brez izstreljenega naboja REZULTATI 10. KROGA: Videm - Korotan Prevalje 0:2 (0:1), Rogaška - Mons Claudius 4:1 (3:0), Fužinar Ravne Systems - Šampion 5:1 (0:1), S.Rojko Dobrovce - Šmartno 1928 2:0 (0:0), Šmarje pri Jelšah - Dravinja 1:0 (0:0), Dravograd - AjDAS Lenart 2:0 (0:0), ZU-VIL Brunšvik - Maribor B 0:4 (0:1). 1. MARIBOR B 10 9 1 0 43 :7 28 2. ROGAŠKA 10 7 1 2 28: 11 22 3. ŠMARJE PRI JEL. 10 6 2 2 18: 13 20 4. S.R. DOBROVCE 10 5 3 2 18: 17 18 5. DRAVINJA 10 5 2 3 17: 13 17 6. KOR. PREVALJE 10 4 2 4 21: 23 14 7. DRAVOGRAD 10 4 1 5 12: 18 13 8. FUŽINAR RAVNE 10 3 3 4 13 15 12 9. MONS CLAUDIUS 10 3 2 5 17: 20 11 10. VIDEM 10 3 2 5 15: 21 11 11. ŠMARTNO 1928 10 3 0 7 9: 15 9 12. ZU-V. BRUNŠVIK 10 2 3 5 15: 25 9 13. ŠAMPION 10 2 2 6 16: 26 8 14. AJDAS LENART 10 0 4 6 8: 26 4 VIDEM - KOROTAN PREVALJE 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Grušovnik (1.), 0:2 Pečnik (90.). VIDEM: Malogorski, Cafuta, Kajtna, Lah, Leskovar, Plajn-šek, Kmetec, Tement, Kovačič (od 56. Bračič), Pintarič, Škva-ric (od 76. Murko). Trener: Primož Gorše. Nogometaši Vidma v nedeljskem dopoldnevu niso kronali dobrih predstav v zadnjem PTUJ obdobju in klonili proti Koro-tanu. Gostje so bili boljši praktično skozi celotno srečanje, predstavili so se kot čvrsta ekipa, ki ve, kaj hoče, ob njihovi agresivni igri pa domačini niso zmogli pokazati kaj prida nogometa. Srečanje so odigrali precej oslabljeni, saj sta manjkala Krajnc in Koren. Sam uvod se za domačine ne bi mogel začeti slabše, saj so Videmčani gol prejeli že v 16. sekundi tekme. Domača obramba, v kateri je trener opravil nekaj rotacij, je bila v uvodu povsem razglašena. Tudi po zadetku so bili Korošci boljši in podjetnejši, domačini pa nikakor niso našli svoje igre, več kot očitno se je poznala odsotnost dveh nosilcev igre. Priložnosti za oplemenitenje vodstva modrih ni manjkalo, beli pa so igrali v precejšnjem krču. V prvih 25 minutah so bili Korošci absolutno boljši tekmec, edino omembe vredno situacijo pa so si domačini v prvem delu priigrali v 35. minuti, ko je Tement zaposlil Pintariča, ki je imel situacijo z gostujočim vratarjem 1 na 1, a je slabo sprejel žogo. V nadaljevanju so gledalci spremljali manj dinamično predstavo, priložnosti na obeh straneh so bile redkejše, še naprej pa so bili podjetnejši modri. Ti so imeli še kakšno priložnost za zadetek, na drugi strani pa Videm ni resneje poskušal, čeprav so imeli zadnjih 15 minut tekme Kmetijska zadruga Ptuj rahlo pobudo. Piko na i je v zadnji minuti z golom za goste postavil Pečnik. V naslednjem krogu bodo Videmčani gostovali v Rogatcu pri ekipi Mons Claudiusa. tp Superliga: Petici Hajdine inStojncev Vodilni moštvi Superlige Kety Emmi Bistrica in Gerečja vas sta na stadion v Slovenski Bistrici privabili na velikem derbiju približno 100 gledalcev, ki so spremljali zelo povprečno nogometno predstavo na težkem igrišču. Več od igre so imeli domačini, a si v glavnem v igri med obema kazenskima prostoroma niso ustvarili konkretnejših priložnosti. Tudi favorizirani gostje jih tokrat niso imeli veliko, a nekaj zares lepih je zapravil Leben. So pa igralci Gerečje vasi po-vedli, potem ko so domačini v kazenskem prostoru podrli Le-tonja, je z 11-metrovke zadel Rozman. V izdihljajih 1. polčasa so Bistričani odigrali lepo akcijo in povratno podajo je s približno 16 metrov v gol pospravil Topič. V drugem polčasu je bila tekma v glavnem izenačena, z majhnim številom priložnosti. Ob koncu tekme je po protinapadu z diagonalnim strelom zadel rezervist Zamuda Horvat za končno zmago Gerečje vasi. Stojnčani so lanskoletnemu tretjeligašu iz Podvincev 6. APAČE 9 4 0 5 18:22 12 7. CIRKULANE 9 3 2 4 13:13 11 8. SREDIŠČE OB D. 9 2 1 6 11:22 7 9. PODVINCI KUHAR 9 2 1 6 12:28 7 10. SKORBA 9 2 0 7 18:24 6 David Breznik 1. liga MNZ Ptuj: Uspešni gostje REZULTATI 9. KROGA: Mar-kovci - Ormož 2:2 (0:2), Pod-lehnik - Leskovec 5:1 (4:1), Gorišnica - Boč Poljčane 1:2 (0:0), Tržeč - Pragersko 1:2 (0:1), Dornava - Rogoznica 1:3 (1:2). Foto: Črtomir Goznik V Skorbi so gostje iz Bukovcev osvojili popoln izkupiček. nasuli pet zadetkov, tri že v 1. polčasu. Prav tako so pet zadetkov dosegli tudi nogometaši Hajdine, ki so ob polčasu še zaostajali v gosteh v Apačah, a so v drugem delu dosegli kar štiri zadetke. V gosteh so po pričakovanjih slavili tudi Bukovčani, medtem ko so se lanskoletni prvaki Superlige -nogometaši Cirkulan - dolgo mučili s Središčem ob Dravi, zmago pa jim je v sodnikovem podaljšku v 92. minuti z golom prinesel Blaž Cesar. REZULTATI 9 KROGA: Cirkulane - Središče ob Dravi 2:1 (1:1); strelci: 1:0 Osterc (31.), 1:1 Jaušovec (35.), 2:1 Cesar (92.); Apače - Hajdina 2:5 (2:1); strelci: 1:0 Fruk (26.), 1:1 Štumberger (28.), 2:1 Pulko (33.), 2:2 Gaiser (52.), 2:3 Svržnjak (59.), 2:4 Veličkovič (69.), 2:5 Cebek (89.); Kety Emmi Bistrica - Gerečja vas 1:2 (1:1); strelci: 0:1 Rozman (20. z 11 m), 1:1 To-pič (45.), 2:1 Zamuda Horvat (87.); Skorba - Bukovci 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Antolič (37.), 0:2 Zagoršek (65.), 0:3 Antolič (68.), 1:3 Ciglar (82.); Stojnci - Podvinci Betonar-na Kuhar 5:0 (3:0); strelci: 1:0 Meznarič (7.), 2:0 P. Per-nek (20.), 3:0 G. Pernek (42.), 4.0 P. Pernek (71.), 5:0 Korez (72.). 1. GEREČJA VAS 9 8 0 1 31:9 24 2. KETY E. BISTRICA 9 6 12 18:12 19 3. BUKOVCI 9 5 2 2 17:10 17 4. STOJNCI 9 5 0 4 18:12 15 5. HAJDINA 9 4 1 4 16:20 13 1. MARKOVCI 9 6 1 2 23:10 19 2. ROGOZNICA 9 5 1 3 16:11 16 3. PODLEHNIK 9 4 3 2 21:11 15 4. GORIŠNICA 9 4 3 2 14:13 15 5. PRAGERSKO 9 4 2 3 20:18 14 6. ORMOŽ 9 4 1 4 15:15 13 7. LESKOVEC 9 4 1 4 13:17 13 8. BOČ POUČANE 9 3 1 5 12:18 10 9. TRŽEC 9 3 0 6 10:19 8 10. DORNAVA 9 1 1 7 13:25 4 2. liga MNZ Ptuj : Lokalni derbi Majšperku REZULATATI 8. KROGA: Hajdoše - Polskava avtop. Grobelnik 2:3 (2:2), Lovrenc - Slovenja vas 2:1 (1:1), Oplo-tnica - Zgornja Polskava 1:6 (0:3), Makole bar Miha - Maj-šperk 1:4 (1:1). 1. GRAJENA 7 6 0 2. POLSKAVA 7 6 0 3. MAJŠPERK 4. ZG. POLSKAVA 5. LOVRENC 6. HAJDOŠE 7. SLOVENJA VAS 8. MAKOLE MIHA 9. OPLOTNICA 0 0 1 31:7 18 1 15:7 18 2 18:12 16 3 23:14 12 3 11:12 12 4 13:10 9 4 10:21 7 6 6:19 3 7 3:28 0 JB ZADRUŽNIK PTU J 02 749 03 80 CIRKULANE 02 761 00 51 KUNGOTA 02 656 37 91 MAJŠPERK 02 794 40 30 MARKOVCI 02 766 02 82 MAROF-ORMOŽ 02 741 58 18 PESNICA 02 654 42 79 PODLEHNIK 02 768 1101 VIDEM 02 764 1191 DORNAVA 02 755 07 11 DUPLEK 02 681 53 51 GORIŠNICA 02 740 82 07 GRAJENA 02 751 21 61 HAJDOŠE 02 795 36 40 JAKOB 02 644 99 00 JURŠINCI 02 758 19 41 KORENA 02 682 62 90 LESKOVEC 02 763 11 31 MIKLAVŽ 02 741 58 40 PODGORCI 02 741 58 50 POLENŠAK 02 761 02 62 SREDIŠČE 02 741 58 55 TRNOVSKA VAS 02 757 00 51 VITAN 02 741 58 35 VITOMARCI 02 757 52 41 ZAVRČ 02 76107 21 ŽETALE 02 769 10 71 VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA VELIKA IZBIRA MAČEH IN TRAJNIC VEDNO SVEŽA JABOLKA DOMAČIH PRIDELOVALCEV ZEMLJA RASTI VOLUHAR STOP 60L HLEVSKI GNOJ 25 KG KOMPOSTIRAN, PELETIRAN VELIKA IZBIRA SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA PONUDBA V OKVIRU PRODAJNEGA PROGRAMA PRODAJALNE SVEČA MOJCA - LORD ELEKTRONSKA SVEČA VRTNICA 120 DNI ZEMLJA PLANTELLA 20L ZA GROBOVE VEČ NA WWW.KZ-PTUJ.SI torek • 25. oktobra 2016 Šport Štajerski 15 Športno plezanje • Svetovni pokal, tekma na Kitajskem Športni napovednik Nogomet • Pokal Slovenije PARI ČETRTFINALA (povratne tekme) - TOREK ob 17.15: Domžale - Krško; SREDA ob 14.00: Aluminij - Olimpija, Krka - Rudar Velenje; SREDA ob 17.15: Maribor - Gorica. Rokomet • Pokal Slovenije (m) PARA ŠESTNAJSTINE FINALA - TOREK ob 19.00: Grosuplje - Jeruzalem Ormož; SREDA ob 19.00: Dol TKI Hrastnik - Drava Ptuj; ČETRTEK ob 19.30: Arcont Radgona - Velika Nedelja. Odbojka • Pokal Slovenije (ž) 3. KROG - TOREK ob 19.00: Mežica - ŽOK GSV Zava Ptuj. Judo • 1. SJL RAZPORED 3. KROGA (SREDA, 26. 10.): Ljubljana (dvorana Nika Vrabla): Olimpija, Branik Broker, Gorišnica; Ljutomer (ŠIC Ljutomer): Partizan Ljutomer, Z'dežele Sankaku, Impol; Slovenj Gradec (športna dvorana Slovenj Gradec): Acron Slovenj Gradec, Šiška, Bežigrad. DB, JM Rokomet • 2. SRL (m) Prve točke na računu! Velika Nedelja -Arcont Radgona 32:22 (12:8) RK VELIKA NEDELJA: Jau-šovec, Zorec 6, Kolmančič 2, Bombek 5, Topolovec, Mavrič 1, Bezjak, Veselko 4, Bokša 1, Preac, Sok 4, Škrjanec, Lo-renčič 7, Šulek, Kosi 1, Gašič 1. Trener: Matjaž Hanželič. Čeprav se je konec tedna igral že 3. krog, so Velikone-deljčani odigrali šele prvo tekmo pred svojimi navijači. Po dveh težkih gostovanjih in dveh porazih je bila zmaga na domači tekmi nujna. In v duhu obvezne zmage so domači tudi začeli tekmo proti izredno mladi in borbeni ekipi iz Gornje Radgone. Že takoj na začetku so si priigrali vodstvo in prednost uspešno branili do konca prvega polčasa. Velikonedeljčani so tako kot na prejšnjih tekmah še vedno delali nepotrebne napake, vendar bistveno manj. Domači so tudi drugi polčas odigrali tako kot prvega in počasi višali vodstvo, ki je v 52. minuti znašalo že 11 zadetkov (29:18). Tudi na tej tekmi so priložnost za igro 2. SRL (m) REZULTATI 3. KROGA: Velika Nedelja - Arcont Radgona 32:22 (12:8), Grosuplje - Jadran Hrpelje-Kozina 23:28 (12:16), Grča Kočevje - Po-murje 32:38 (18:21), Alples Železniki - Kronos 42:31 (21:21), Metlika - Ajdovščina 26:29 (11:16). 1. JADRAN HRPELJE 3 2. AJDOVŠČINA 3 3. ALPLES ŽELEZNIKI3 4. POMURJE 3 5. GROSUPLJE 3 6. METLIKA 2 7. VELIKA NEDELJA 3 8. KRONOS 3 9. ARC. RADGONA 2 10. GRČA KOČEVJE 3 3 0 3 0 2 0 2 0 1 0 1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 6 0 6 1 4 1 4 2 2 1 2 2 2 2 2 2 0 3 0 dobili vsi razen kapetana Tadeja Preaca, ki ta teden zaradi službe ni treniral. Za visoko zmago si pohvale zaslužijo vsi igralci, Domen Lorenčič pa je tokrat pokazal še nekoliko več - tako v obrambi kot napadu. V četrtek ob 19.30 sledi pokalna tekma ponovno proti Radgoni, vendar tokrat v Radencih. Prvenstvo se nadaljuje šele 12. novembra, ko bodo Velikonedeljčani gostovali v Ajdovščini. Janko Meško IN IZKORISTITE UGODNE CENE VSTOPNIC -•• afiáÉPgPgE Informacije in rezervacije vstopnic #! ¿ Vfflf*P m m y Dvojica Markovič-Kim dobila naslednico Šesta postaja svetovnega pokala je bila na Kitajskem, kjer je še četrto zmago v sezoni slavila Janja Garnbret. 17-letna Korošica je tako naslovu svetovne prvakinje dodala še zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Tako je prekinila šestletno vladavino slovensko-korejske dvojice Mina Markovič-Ja-in Kim, ki sta bili najboljši od leta 2010 do 2015 (Mina 2011, 2012 in 2015, Jain 2010, 2013 in 2014). Predzadnjo letošnjo tekmo svetovnega pokala v težavnostnem plezanju so na jugovzhodu Kitajske začinile visoke temperature in visoka vlažnost, kar pa ni zmedlo Janje Garnbret (Šaleški AO): »Vesela sem, da sem se sprostila in to nekako dala na stran. Pritisk se je po svetovnem prvenstvu še zmanjšal, tako da tokrat res vem, kako je, ko plezaš popolnoma neobremenjen. S svojim plezanjem sem zadovoljna v vseh krogih tekmovanja.« Mesti na zmagovalnem odru sta si priborili še Bel-gijka Anak Verhoeven in Južnokorejka Jain Kim. Takšen je tudi trenutni vrstni red skupnega seštevka SP v težavnosti. Odlično plezanje je na daljnem vzhodu pokazala tudi Ptujčanka Mina Markovič (ŠPK Plus). Po kvalifikacijah Foto: Črtomir Goznik Pred dnevi je Mina Markovič na Ptuju predstavljala e-Climber, v nedeljo je na Kitajskem uspešno nastopala na tekmi svetovnega pokala. Tekma v Xiamenu na Kitajskem, rezultati: finale polfinale 1. Janja Garnbret Slovenija 42+ vrh 2. Anak Verhoeven Belgija 40+ vrh 3. Jain Kim J. Koreja 40+ 44+ 4. Akiyo Noguchi Japonska 36+ 38+ 5. Mina Markovic Slovenija 35+ 44+ 6. Julia Chanourdie Francija 33+ 36+ 7. Salomé Romain Francija 29+ 38+ 8. Jessica Pilz Avstrija 21+ 38 Vrstni red v svetovnem pokalu v težavnosti (6/7): 1. Janja Garnbret Slovenija 516 2. Anak Verhoeven Belgija 435 3. Jain Kim J. Koreja 395 4. Magdalena Röck Avstrija 345 5. Mina Markovic Slovenija 251 je držala peto mesto, po pol-finalu se je prebila celo na četrto, v finalu pa je osvojila končno 5. mesto. »S tekmo in pripravljenostjo sem zadovoljna, prav tako s plezanjem v kvalifikacijah in polfinalu. V eni kvalifikacijski smeri mi je sicer zmanjkalo le nekaj sekund za vpeti vrh, v polfinalu zadnji gib, ampak vseeno so bili občutki dobri. V finalni smeri se nisem najbolje znašla in sem med plezanjem tro-šila kar veliko energije. Vseeno sem se borila do konca, na koncu pa morda še premalo vztrajala, da bi rešila situacijo. Vse čestitke tudi osta- Futsal • 1. SFL, 4. krog Visok poraz brez doseženega zadetka Litija - Tomaž ŠIC bar 7:0 (4:0) STRELCI: 1:0 Vrhovec (2.), 2:0 Jelic (4.), 3:0 Turk (6.), 4:0 Šturm (20.), 5:0 Čujec (32.), 6:0 Ručna (33.), 7:0 Ručna (40.). TOMAŽ ŠIC BAR: Vrbnjak, Prijol; Budja, Magdič, Školiber, Miklašič, Goričan, Gašparič, Roškar, Kociper, Koren, Bel-šak. Trenerja: Matej Gajser in Marjan Magdič. Po izpadu iz pokalnega tekmovanja so igralci prleške ekipe Tomaž ŠIC bar v 4. krogu 1. slovenske futsal lige gostovali v Litiji, ki je že vrsto let v samem slovenskem vrhu tega ZA SAMO 6 EUR I športa. Litijani, ki se lahko pohvalijo z desetimi državnimi naslovi, so sredi septembra dobili slovenski superpokal in nakazali, da bodo tudi v novi sezoni pod vodstvom nekdaj uspešnega igralca Tomislava Horvata v ožjem krogu favoritov za državni naslov. Varovanci Mateja Gajser-ja in Marjana Magdiča so po senzacionalni zmagi v 1. krogu proti Sevnici v gosteh zabeležili dva prvenstvena in pokalni poraz, na gostovanje v Litijo pa so se odpravili z željo, da pripravijo presenečenje. Vendar so, za razliko od dosedanjih tekem, klonili že na samem začetku tekme, po vsega šestih minutah je bil zmagovalec praktično odločen. »Tekmo smo zelo slabo odprli. Litijani so izkoristili našo nezbranost in na hitro povedli s 3:0. Potem se je bilo zelo težko vrniti v igro, poškodoval se nam je še ključni igralec Urban Goričan. Kot že tolikokrat v letošnji sezoni se vidi, da še nimamo izkušenj s takih tekem. Še vedno ponavljamo, da je to sezona, v kateri se učimo in take tekme so predragocena šola. Predajamo se ne, še nekaj treninga bo potrebnega. Do tekme z Oplastom imamo dovolj časa za dobro pripravo,« je po tekmi dejal kapetan prleške ekipe Miha Magdič. lim puncam, ki so res dobro pripravljene, in seveda Janji za novo zmago,« je povedala najizkušenejša članica slovenske reprezentance v športnem plezanju. Domen Škofic (ŠPO PD Radovljica) se v moški konkurenci ni uvrstil v finale (zmanjkalo mu je pol giba), kljub temu pa še naprej drži 1. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Sklepno dejanje svetovnega pokala v težavnostnem plezanju se bo tradicionalno odvilo v Kranju, letos bo na sporedu 26. in 27. novembra. JM, PZS 1. SFL REZULTATI 4. KROGA: Zavas Siliko - Sevnica 0:3, Oplast Kobarid - Proen Maribor 2:4, Benedikt - Puntar 7:1, Litija - Tomaž ŠIC bar 7:0, Bronx Škofije - Dobovec Pivovarna Kozel 3:1. 1. PROEN MARIB. 4 3 10 15:11 10 2. BRONX ŠKOFIJE 4 3 0 1 12:9 9 3. SEVNICA 4 3 0 1 11:8 4. LITIJA 4 2 2 0 19:8 5. OPLAST KOBARID 4 2 0 2 10:8 6. BENEDIKT 4 112 16:15 7. DOBOVEC KOZEL 4 10 3 15:12 8. ZAVAS SILIKO 4 1 0 3 9:15 9. PUNTAR 4 1 0 3 5:15 10. TOMAŽ ŠIC BAR 4 1 0 3 11:22 Po premoru, ki čaka igralce v 1. ligi ta konec tedna, se bo Tomaž ŠIC bar v petek, 4. novembra, v Ljutomeru pomeril z Oplastom iz Kobarida. MŠ < IJ * PETEK, 18. NOVEMBER 2016, OB 19. URI ŠPORTNA DVORANA PODČETRTEK 93,7 87,6 IVI Hz www.staferskival.si f -jAGER ŠTAJERSKIMI U AKCIJSKA PONUDBA V MESNIICAH «JOŽETA FOMGUŠffA S PONOSOM OBVEŠČAMO DA JE NAŠA PRAGERSKA SALAMA NA LETOŠNJI AGRI DOBILA ZLATOMEDALJO! C V PONUDBI TUDI: 0D0JEK V CELEM ALI RAZSEKU 3,97 C/KG, PREK. SV. MESNATE KOSTI 98 CENTOV, _JUNEČJA REBRA 3,88C/KG, Z0RJEN R0ZBIF IN ŠE MNOGO VEČ..._ KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 25. oktobra 2016 Cirkulane, Zavrč • Simbioz@ giba Gibanje povezalo vse generacije Na Osnovni šoli Cirkulane-Zavrč so se tudi letos pridružili projektu Simbioz@ giba, v okviru katerega so po vsej Sloveniji potekale različne športne vadbe za vse generacije. Foto: arhiv Osnovne šole Cirkulane-Zavrč Športne vadbe na Osnovni šoli Cirkulane-Zavrč se je letos udeležilo več kot 60 gostov vseh generacij. Medgeneracijsko sodelovanje na šoli spodbujajo s številnimi projekti, računalniškimi delavnicami in pohodom prijateljstva, lani pa so prejeli naziv Simbioz® šola. Na obeh lokacijah šole so že drugo leto zapored k uram športa in zdravega življenjskega sloga povabili goste vseh starosti. Učitelji so v sodelovanju z učenci pripravili ure medgeneracijske vadbe, gostje pa so se z učenci pomerili v elementarnih, štafetnih in igrah z žogo. Vodja projekta Simbioz® na cirkulansko-završki šoli Mitja Vidovič pravi, da so bili tudi letos vsi udeleženci nad dogodkom navdušeni: »Gostje so nam pokazali spretnosti, ki jih obvladajo, teh pa ni bilo malo. Gostili smo namreč tudi mednarodnega judo sodnika, nogometaša in atletinjo ... Še posebej veseli smo bili babic in dedkov, ki so dokazali, da so dobro utrjeni in so bili mladim velik vzgled.« Eva Milošič Dornava • Sedme društvene igre na Polenšaku Odlično druženje ob igrah, smehu in pečenih kostanjih Sredi oktobra so na Polenšaku potekale že sedme društvene igre. Letos je taktirko in organizacijo društvenih iger prevzelo društvo Oldtimer Polenšak, sodelovali pa so še: TD Polenšak, PGD Polenšak, DU Polenšak, Slovenjegoriško društvo Generala Maistra Polenšak, RK Polenšak, sekcija kolesarji TD Polenšak, ŠD Polenšak in Lovska družina Dornava-Polenšak. Ob 10. uri so se na prireditvenem prostoru pred turističnim domom na Polenšaku zbrali kolesarji - sekcija TD Polenšak, ki so se podali na dobrih 50 km dolgo traso, od Polenšaka, Bratislavcev, Savcev, Ormoža, Središča ob Dravi in čez Ormož nazaj na Polenšak. Ob 14.00 so se igre začele. Vreme je bilo več kot odlično, tako da ni manjkalo ne tekmovalcev in ne obiskovalcev. Veseli smo bili tudi obiska župana Rajka Janžekoviča, ki je prav tako član kar nekaj naših društev in ki je v igrah pokazal športen in tekmovalni duh, saj je aktivno zastopal barve Lovske družine. Vsako od društev je pripravilo svojo igro, hudomušno, zabavno, primerno za naše kraje, za jesenski čas, skratka raznoliko ... Ker so igre namenjene predvsem druženju krajanov in članov društev, je bilo vseskozi obilo zabave in sproščenih pogovorov, komentiranja iger, smeha in navijanja za svoje društvo, čutiti pa je bilo tudi zdravo mero tekmovalnosti. Na koncu je prvo mesto pripadlo ekipi LD Dornava-Po-lenšak, ki je po točkah dosegla enako število kot SDGM, a je stroga komisija odločila tako, da je SDGM doseglo drugo mesto (rekli so, da se g. županu ni dobro zameriti ©), RK Polenšak pa tretje mesto. Zmagovalna ekipa je osvojila prehodni pokal, sicer pa so prve tri ekipe prejele pokale. Ob prireditvenem prostoru se je za obiskovalce pekel kostanj, manjkalo pa ni niti mošta ter drugih domačih dobrot, ob katerih so se obiskovalci zadržali pozno v nedeljsko popoldne in večer. Martina Horvat Videm • 7. Gasilski boj Leskovec Naloge so podobne intervencijam Prostovoljno gasilsko društvo Leskovec je sedmo leto zapored pripravilo Gasilski boj Leskovec, na katerem je sodelovalo 34 dvojic in četveric iz vse Slovenije. ■JpgSsííí ■ ■ ■ . ■ . ■ : Foto: arhiv PGD Leskovec V ekipni kategoriji 7. Gasilskega boja Leskovec je zmagala ekipa 112, drugo mesto je osvojilo PGD Leskovec 8, tretje pa Murksl team. Predsednik društva Peter Jaga-rinec pojasnjuje, da gre za operativno in fizično zelo naporno tekmovanje: »Gasilci moramo sedem zahtevnih nalog opraviti v popolni zaščitni opremi, vključno z dihalnim aparatom. Najboljši progo premagajo v dveh minutah, ostali potrebujejo do pet minut, smo pa pri tem tekmovanju zmagovalci vsi, ki progo premagamo.« Gasilski boj je sestavljen iz premagovanja raznih ovir, uporabe izolirnega dihalnega aparata, gasilsko-reše-valne tehnike, nošenja bremena, vleke vrvi in cevovoda ter gašenja. Naloge so podobne tistim, ki jih gasilci izvajajo na pravih intervencijah, zato jih tudi deževje ni smelo zmotiti. Tekmovalne ekipe so sestavljene iz dveh ali štirih pripadnikov gasilskih enot, ki ovire premagujejo skupaj. Pri moških do 30 let (šteje povprečje starosti obeh tekmovalcev) je zmagala dvojica Rdeča fasada (Timi Kme- tec in Davorin Potočnik), pri moških med 30 in 40 let DA-BO Team (David Prelog in Boštjan Vehovar), pri moških nad 40 let Videž (Damijan Selinšek in Boštjan Vehovar), pri mešanih ekipah Leskovec 6 (Barbara Belšak in Bogdan Šmigoc), pri ženskah Fedre (Jadranka Gabrovec in Katarina Vehovar), ekipno pa četverica 112 (Klemen Leskovar, Miha Martini, Damijan Selinšek in Boštjan Vehovar). Eva Milošič Destrnik, Trnovska vas • Teden otroka na OŠ Učence obiskal Marcos Tavares Prvi teden v oktobru na OŠ Destrnik-Trnovska vas tradicionalno obeležujemo teden otroka. Letos smo se že 30. septembra odpeljali proti Mariboru. Najprej smo obiskali Hišo eksperimentov, kjer so se učenci razdelili v dve skupini. Prva skupina je najprej izvedla delavnico z naslovom Vulkani. Učenci so mešali različne snovi, ki so se ob reakciji začele peniti. Na koncu so pripravili še en zares velik vulkan, ki je bruhal mavrično peno. V tem času je druga skupina izvajala različne poskuse s področja svetlobe, optike, valovanja, zvoka in elektrike. Nato sta se skupini zamenjali. Še isti dan smo obiskali Noč raziskovalcev v Europarku, kjer so učenci v različnih delavnicah lahko spoznavali svet naravoslovja. V naslednjih dnevih so učenci lahko ustvarjali v delavnicah z naslovom Pozdrav jeseni. Iz pisanega jesenskega listja so ustvarjali različne živali, iz papirja palčka, ki se pripravlja na zimo, iz rebraste lepenke ježka ... V drugi delavnici je učiteljica najprej prebrala knjigo Veveriček posebne sorte, nato pa so učenci skupaj s starši ustvarjali žepne knjige s svojimi zapisi in risbami. Izvedli smo tudi projekt Menjaj branje za sanje, pri katerem so učenci lahko menjali knjige. Učenci so prinesli knjigo, ki so jo že prebrali in so jo bili pripravljeni podariti literarnemu prijatelju. V knjigo so zapisali misel ali citat, ki so ga posvetili bodočemu bralcu knjige. Svoje sporočilo so lahko tudi narisali. Zbirali smo tudi star časopisni papir in skupaj zbrali približno šest ton papirja. V sredo dopoldan so si učenci do šestega razreda in otroci vrtca ogledali lutkovno predstavo Medvedja simfonija, vrhunec pa so učenci dočakali v četrtek, ko jih je obiskal do tedaj skriti gost. V šolo je prišel kapetan NK Maribor Marcos Tavares. Z bučnim aplavzom so pozdravili gosta, ki je v kratkem intervjuju povedal nekaj o svojem življenju. Nato je podelil avtograme na roke, majice, ko-pačke, žoge in v beležke. Učenci so bili presrečni. Nataša Zebec Foto: MH Foto: NZ torek • 25. oktobra 2016 Naše prireditve Štajerski TEDNIK 17 Zreče • Prvi predizbor Otroci pojejo slovenske pesmi » Če bi bili vsi iskreni, bi bilo super« Prvi polfinalistki projekta Otroci pojejo slovenske pesmi sta sestri Hana in Lara Kušar iz Zreč. »Super je, zmage nisem pričakovala, saj so bili tudi drugi nastopajoči dobri. Ko sem slišala svoje ime, sem rekla: 'Yess!'« je po zmagi dejala starejša, devetošolka, Lara. Foto: Črtomir Goznik Zmagovalka Lara Kušar: »Super je, zmage nisem pričakovala, saj so bili tudi drugi nastopajoči dobri. Ko sem slišala svoje ime, sem rekla: 'Yess!'« Nastopila je s pesmijo Med iskrenimi ljudmi. »Izbrala sem si jo, ker je poučna in ker govori, kakšni naj bi bili. Če bi bili vsi iskreni, bi bilo super,« je dejala Lara, ki hodi na ure solo petja, ob tem pa glasbeno ustvarjalnost preizkuša tudi na klavirju. Njena mlajša sestrica, petošolka, Hana je zapela Ditkino pesem Ne bodi kot drugi. »Pesem mi je všeč in ni pretežka zame,« je priznala. In kako se je pripravljala na nastop? »Vadila sem doma s sestro, babici sem prepevala, poslušala pesem ob nalogi,« je dejala petošolka, ki se sicer uči tudi igranja prečne flavte. O nastopu na odru dvorane v Zrečah pa je povedala: »Najprej sem mislila, da ne bom zmogla, da ne bom zmogla zapeti.« A zapela je in enako kot njena sestra prepričala žirijo Ra-dia-Tednika Ptuj. »Bili sta dobri. Mene je prepričala točnost, petje z energijo in bili sta nekaj več,« je na kratko svojo odločitev utemeljil član žirije Dalibor Bedenik. Le dve nastopajoči sta si prislužili vstopnici za polfinale, ki bo predvidoma decembra ali ja- nuarja, preostalih deset nastopajočih pa se je uvrstilo na drugo mesto. Da so prav vsi zmagovalci, ne glede na prvo ali drugo mesto, pa je poudaril ravnatelj OŠ Zreče Peter Kos. »Danes smo pokazali, da v Zrečah znamo peti,« je še pred odločitvijo komisije dejal ravnatelj šole, ki Foto: Črtomir Goznik Tina Kovše, Pia Falnoga, Živa Pogorevc, Rebeka Podgrajšek, Hana Kušar, Nuša Preložnik, Jan Ravničan, Jasmina Potočnik, Liza Kotnik, Darma Presiček, Larisa Kosi, Lara Kušar. deli znanje več kot 500 otrokom. In da so otroci najboljši glasniki namena prireditve - ohranjanje slovenske pesmi in besede -, je v Zrečah poudaril direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slamer-šak. In to poslanstvo prireditve je prepričalo župana Zreč Borisa Podgorška, da je pristopil k pro- Foto: Črtomir Goznik Zmagovalka Hana Kušar: »Vadila sem doma s sestro, babici sem prepevala, poslušala pesem ob nalogi ... Na odru pa sem najprej mislila, da ne bom zmogla zapeti.« jektu naše hiše. »Projekt me je prepričal, saj otroci v okviru te prireditve pojejo slovenske pesmi in ne tujih, ki jih vse prepogosto slišimo na radijih. Prav je, da poudarimo slovensko pesem, krepimo ta duh domoljubja in menim, da nam tega manjka. Slovenska pesem in beseda pa sta osnovna gradnika naroda.« Sponzor predtekmovanja v Zrečah je bila družba Arcon. Mojca Vtič Markovci • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - tretja sezona Kjer sta doma pesem in glasba V OŠ Markovci projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo že dobro poznajo. Vanj so vključeni že tretjo sezono. Učenci OŠ Markovci so se na predizboru, na katerem so izbirali najboljša v prvi in drugi kategoriji, predstavili 20. oktobra v šolski telovadnici. Foto: Črtomir Goznik Mia Pernat, zmagovalka v prvi kategoriji (4. b razred): „Nad-vse sem presenečena, zmage nisem pričakovala. Že lani sem pela, sicer pa pojem že nekaj časa, vsi me spodbujajo. Rada pojem živahne pesmi. Potrudila se bom, da bom tudi v nadaljevanju čim boljša." Letos so nastopili: Žan Habja-nič (lastna spremljava s harmoniko), Neža Meglič, Ana Vugrinec, Sara Jevšenak, Jana Kostanjevec, Tjaša Pfeifer, Larisa Mlinarič, Mia Pernat, Taja Vajda, Kaja Kumer in Jan Forštnarič (prva kategorija, od 1. do 5. razreda); Ajda Mi-kša, skupina: Zala Stolec (vokal), Lucija Janžekovič (vokal), Kaja Kristovič (klavir), Lea Krajnčič OTRocrrojFJO .nVENSKE sr ^s tN si VB SE L- V Markovcih so doma odlični pevci in glasbeniki. (bas) in Eva Kokot (kahon), Ana Čuš in Nuša Forštnarič (druga kategorija, od 6. do 9. razreda). Direktor družbe Radio-te-dnik Ptuj Drago Slameršak je pozdravil vse in se tudi zahvalil vsem, ki sodelujejo v zgodbi o slovenski pesmi in besedi. Poseben pozdrav pa je veljal vsem mladim pevskim in glasbenim talentom. Po besedah ravnatelja OŠ Markovci Ivana Štrafela je občina Markovci najbolj pevska in glasbena občina v Sloveniji glede na število prebivalcev. „Lepo je kasneje videti naše učenke in učence, ki nastopajo v različnih skupinah in dosegajo odlične rezultate. Vsi ste bili odlični, iskrene čestitke vsem, zmagovalcema pa želim čim boljši rezultat tudi v nadaljevanju projekta.« Zahva- lil se je tudi občini Markovci, županu, družbi Radio-Tednik in obiskovalcem. Na svoje pevske in glasbene talente je še prav posebej ponosen župan občine Markovci Milan Gabrovec, ki je mladim pevcem zaželel čim več uspeha v letošnjem projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Boris Šegula, pomočnik ravnatelja OŠ Markovci, se je Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik tudi letos z veliko srčnostjo in angažiranostjo posvetil pripravam učenk in učencev na nastop v projektu Otroci pojejo. „Glasba na naši šoli pomeni veliko. Radi pojemo, radi igramo. To ste lahko videli tudi na letošnji prireditvi. Favoritov je bilo več.Ver-jamem, da je bilo tudi komisiji težko," je povedal. Ta je v sestavi Tone Topolovec (tonski tehnik), Ana Cuš, zmagovalka v drugi kategoriji (8. b razred): „Tudi jaz nisem pričakovala, da bom zmagala. Ostala sem brez besed, ne vem, kako bi opisala te občutke. Za nadaljevanje pa lahko samo rečem, pustimo se presenetiti." Borut Horvat (tonski tehnik) in voditelj Dalibor Bedenik za najboljši izbralo v prvi kategoriji Mio Pernat in v drugi kategoriji Ano Čuš. Sponzor predtekmovanja v Markovcih je bila družba Teleing. Generalni pokrovitelj projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pa je Acroni Slovenj Gradec s programom pilot. MG 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 25. oktobra 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Sorte so pomembne Česen se vrača na nase vrtove Pred nami je še zadnje sajenje na vrtu - sajenje česna. V zadnjih letih smo ga Slovenci ponovno vzljubili, zato je vedno več vprašanj, kako česen pridelati na svojem vrtu. Kam ga sadimo Česen potrebuje za svoj razvoj veliko sonca, vode in kasneje suho, odcedno zemljo. Zato zanj izbiramo sončne gredice, na katerih pa se voda ne sme zadrževati. Hvaležen je za humozno prst, vendar gnojenja z organskimi gnojili, predvsem z gnojem, ne prenaša. Najbolje bo uspeval na toplih peščeno-ilovnatih tleh, v težji zemlji lahko pričakujete težave v vlažnih poletjih, v peščenih, suhih tleh pa je nujno namakanje. Tal si seveda ne morete izbrati, treba pa je poskrbeti vsaj za to, da bo voda čim prej odtekala z gredic. Zato na težji zemlji oblikujemo visoke gredice, da zagotovimo drenažo. Zahteva širok kolobar, v katerem naj čebulnice na isto mesto pridejo šele četrto ali celo peto leto. Najboljši predposevek zanj na njivah so žita. Na vrtu pa bo najbolje uspeval, če smo pred njim gojili kumare, korenček, paradižnik in tudi jagode. Primerne pa so tudi vse ostale vrtnine z izjemo stročnic in metulj-nic, ne mara pa tudi kapusnic. Česen po navadi pulimo v juliju, zato lahko za njim planiramo še pridelek endivije, repe, črne redkve, kolerabice ali solate. Posejemo pa lahko seveda tudi motovilec in špinačo, a šele v sredini avgusta, vmes pa poseje-mo katero izmed rastlin za zeleni podor, na primer facelijo. V mešanih posevkih odlično uspeva v družbi z jagodami, korenčkom, peteršiljem, zeleno, kumarami, paradižnikom, rdečo peso, solato, koprom in janežem. Ne mara pa družbe kapusnic in stročnic. Gnojenje je zelo pomembno Česen sodi med skromne vrtnine, kar se tiče potreb po hra-nilih, je pa zelo izbirčen. Nikakor ne prenaša gnojenja s hlevskim gnojem, zelo zmerni pa moramo biti tudi pri preostalih gnojilih. Zahteva rahlo kisla tla, pH od 6 (v peščenih, lahkih tleh) do 6,5 (v težjih tleh). Nižji pH mu povzroča velike težave pri sprejemu hranil, zato je treba apniti. Ne potrebuje veliko fosforja, na vrtnih tleh ga je v zemlji zanj dovolj. Ima pa dokaj visoke zahteve po kaliju. V zadnjih letih je česnu treba dodajati tudi žveplo, saj je ozračje veliko bolj čisto, zato tudi žvepla rastlinam že primanjkuje. Česen ima tudi visoke potrebe po kaliju. Če vašim tlom primanjkuje kalij, ga je treba dodajati. Ker tako kakor vse ostale čebulnice ne prenaša gnojenja s klorom, mu moramo kalij obvezno dodajati v obliki kalijevega sulfata. Nekje okoli 0,2-0,4 kg/ 10 m2 ga dodamo že pred sajenjem. Česen lahko gnojimo z dobro preperelim domačim kompostom ( 1,5-2 l/m2). Lahko pa uporabimo tudi kupljena organska gnojila, na vrtu bo povsem zadostovala polovična priporočena količina. Ko ima česen 4-5 listov, ga dva- do trikrat zalijemo z namočenimi koprivami ali kupimo tekoče organsko gnojilo, ki vsebuje alge. Več ne potrebuje. Sadilni material in sajenje Česen razmnožujemo vegetativno, z deljenjem stročkov. S tem lahko z nepazljivostjo Vsak se želi jeseni veseliti dobrega pridelka česna. Foto: Miša Pušenjak hitro množimo tudi bolezni pa tudi škodljivce. Vedno kupimo semenski material. Česen je namreč občutljiv na dolžino dneva in tisti iz toplejših krajev pri nas ne bo oblikoval strokov. V naslednjih letih lahko uporabite svoj sadilni material (stročke). Za sajenje ga pripravimo, raztrgamo, razstročkamo šele tik pred sajenjem, drugače rad požene liste, kar pa ni zaželeno, saj bo potem šibkejši koreninski sistem. Resnično velja, da večji stroki dajejo višji pridelek. Zato so nas nekoč učili, da za sajenje uporabimo samo zunanje stroke - ti so večji. Vendar danes nakup semenskega materiala pomeni visok strošek, zato notranjih strokov ne zavrzite. Nasadite jih na gosto in porabite kot mlad česen. Pred sajenjem domač, pa tudi kupljen sadilni material namočimo v pripravke iz alg, ki jih kupimo v trgovinah. Lahko pa jih namočimo tudi v toplejši kami-lični ali žajbljev čaj. Namakanje naj bi bilo vsaj 10 minut, za sajenje na vrtu pa ga lahko namočite tudi čez noč. Ker potrebuje ves čas rahlo zemljo, si zagotovimo dovolj prostora za rahljanje tal, med vrstami naj bo vsaj 30 cm, v vrsti pa 5-8 cm. Globina sajenja je v jeseni 8 cm, spomladi pa 4-5 cm. Prezimne sorte sadimo v zadnjem tednu oktobra in prvem tednu novembra. Sadimo ga lahko vse do takrat, ko zemlja zamrzne. Zadnji rok sajenja prezimnih sort je januar, vendar se kasnejša sajenja lahko poznajo pri pridelku. Jare sorte posadimo čim bolj zgodaj spomladi, a sama se bolj zavzemam za jesensko sajenje, če le imate seme. Nega in spravilo pridelka Velja pravilo »manj je več«, kar pomeni, da je najbolje česen med rastjo čim bolj pustiti na miru. Res pa je, da potrebuje ves čas rahla tla, zato je rahljanje tal potrebno. Prvič ga prerahljamo v drugi polovici februarja, a seveda mora biti takrat zemlja od-mrznjena, suha toliko, da se ne oprijema orodja in obutve. Posevek je treba v času rasti listov in kasneje debeljenja čebul zalivati, če vidimo, da je suho. Ko vidimo, da so čebule primerno velike, stročki izbočeni, preko njih pa se je lepo napela kožica, je česen primeren za spravilo. Ne čakamo na rumenenje listov ali celo celih rastlin. Populimo z listi vred. Najbolje je, da korenine porežemo takoj, rastline pa v šopkih posušimo na suhem pod streho, liste porežemo šele, ko se posušijo. Večje količine česna lahko obrežemo tudi takoj, po-režemo nekje do 5 cm nad glavico. Porezane glavice sušimo v tanki plasti razgrnjene po tleh v temnem, zračnem prostoru. Shranimo jih spletene v kite, v plitve lesene zabojčke ali najbolje obešene mrežaste vreče v suhem, zračnem prostoru. Najboljša temperatura skladiščenja je okoli 0 °C, ne pod njo, ne pa nad 5 °C. Dolžina skladiščenja je v največji meri odvisna od sorte, nanjo pa vpliva tudi naše gojenje in nega med rastjo. Pri nas poznamo dva tipa česna, prezimni in jari česen. Prvi za oblikovanje stročkov zahteva 30-60 dni nizkih temperatur, drugi pa teh potreb nima. Po opisu ga ne moremo vedno ločiti. Načeloma so prezimne sorte večje, imajo manj stročkov, ki pa so večji, čas skladiščenja pa je krajši. Vendar to seveda ne velja za prav vse sorte, ki se sadijo po svetu. Pri nas lahko kupite seme dveh sort: ptujski jesenski in ptujski spomladanski, med ljudmi pa krožijo še domači tipi česna, na Štajerskem taki, ki naredijo cvetno steblo in so poznejši, na Primorskem pa rdečkasti tipi česna. Ptujski jesenski je prezimna sorta. Ne naredi cvetnega stebla. Njegove čebule so snežno bele, stroki večji, v čebuli jih je od 6 do 10. Tega moramo pojesti nekje do jeseni ali vsaj do začetka zime, saj se slabše skladišči. Je zelo zgoden in ga lahko pulimo že v zadnjem tednu junija oziroma prvem tednu julija. Poznejše spravilo lahko pomeni pokanje čebul, predvsem pa več trohne-nja strokov in manj belo barvo čebul. Ptujski spomladanski pa je jara sorta, a ga lahko sadimo v jeseni skupaj z jesenskim česnom, saj dobro prezimi. Naredi nekoliko manjše čebule z manjšimi stročki, ki pa jih je več. Odlično se skladišči in je posebej znan po močni aromi. Dozori nekje 14 dni za jesenskim, to je v sredini julija. Za sorte s steblom je značilno, da po večini naredijo zelo velike čebule z večjimi stroki. So prezimne, poznejše, dozorijo šele v avgustu. Njihovo skladiščenje pa je nekje do sredine zime. Na cvetnih steblih naredijo stročke, po večini cvetov ni. Te stročke lahko pojemo, lahko jih v jeseni posadimo, vendar v naslednjem letu po večini ne naredijo stročkov in jih pojemo kot mladi česen. V zadnjih letih lahko tako sorto jesenski anka kupimo tudi tam, kje prodajajo ekološko seme česna. Česen na vrtovih ne uspeva dobro zato, ker so vrtovi po večini pregnojeni. Tisti, ki imate možnost sajenja na njive, ga raje posadite tja. Na vrtu ga sadite na gredice, ki po možnosti hlevskega goja niso videle že dve leti. Le tako bo uspel. Doma pridelan česen je veliko več vreden kakor tisti, ki je do vas preletel pol sveta. Pa še naše okolje je za stotin-ko bolj čisto zaradi tega. Miša Pušenjak Vir: KZ Ptuj Sajenje česna Foto: Miša Pušenjak KGZS - Zavod Ptuj svetuje Katere novosti kmetom prinaša nova davčna zakonodaja V Uradnem listu RS, št. 63/2016, so bili objavljeni kar trije davčni zakoni, ki prinašajo nekatere pomembne spremembe na področju ugotavljanja dohodka in obdavčevanja kmetijske in gozdarske dejavnosti. Prvi med njimi je Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-2). Izračuni katastrskega dohodka (KD) po novem temeljijo na podatkih ekonomskih računov za kmetijstvo in ekonomskih računov za gozdarstvo. Od vrednosti proizvodnje iz ekonomskih računov se pri kmetijstvu upoštevajo stroški v višini 90 %, pri gozdarstvu pa v višini 80 %. Bistvene rešitve novega zakona so enostavnost in robustnost sistema, ohranjajo se opredelitve vrst kmetijskih zemljišč po dejanski rabi (kmetijsko zemljišče, vinograd, hmeljišče, intenzivni sadovnjak in oljčnik), proizvodnja vina ostaja osnovna kmetijska dejavnost, za katero se dohodek lahko ugotavlja pavšalno na podlagi KD. KD se ugotavlja za celo državo (ne po statističnih regijah), korigira se glede na bonitetne točke oziroma rastišč-ni koeficient. Predvidena je tudi postopnost vštevanja na novo izračunanega KD v davčno osnovo. KD za pridelavo vina je določen kot trikratnik KD vinograda. Bistvena ugodnost novega zakona je, da bo od leta 2017 dana možnost pavšalnega ugotavljanja dohodka tudi od t. i. posebnih kultur, kot so zelenjadnice in zelišča v intenzivni pridelavi (tudi trajne zelenjadnice, kot npr. šparglji), jagode na njivah, semena in sadike poljščin in reja polžev na njivi. Izvzeta je torej le pridelava v rastlinjakih, pridelava sadik trajnih rastlin in pridelava okrasnih rastlin (te tudi v prihodnje ne bodo mogle biti obdavčene po KD). KD posebnih kultur bo določen kot dodatni KD v višini 1,3-kratnika KD intenzivnega sadovnjaka z boniteto med 51 in 60 (torej slabih 1.500 €/ha v letu 2020, v letu 2017 590 €, 2018 812 €, 2019 1.108 €). Dohodka od pridelave teh posebnih kultur doslej ni bilo mogoče ugotavljati na podlagi KD, pač pa je bilo treba te dejavnosti registrirati kot druge kmetijske dejavnost in dohodek ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov. To je pomembna administrativna poenostavitev. Bralce opozarjamo na rok za priglasitev ugotavljanja davčne osnove za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov, ki poteče 31. oktobra za naslednje koledarsko leto. Obenem opozarjamo kmete, ki so vodili računovodstvo samo zaradi t. i. posebnih kultur (intenzivno vrtnarstvo, jagode, šparglji, polži ...), da lahko do konca oktobra podajo izjavo za izstop iz računovodstva, če se bodo z naslednjim letom odločili za pavšalno obdavčitev na podlagi KD. V teh primerih namreč ne velja petletna obveznost vodenja računovodstva. (Se nadaljuje) Mag. Neva Pajntar Stanislav Leskovar torek • 25. oktobra 2016 Na sceni Štajerski TCDNIK 1S S slovenskih glasbenih odrov Filmoljub NEISHA -Vrhov Po malce daljšem glasbenem premoru se z novo skladbo z naslovom Vrhovi na domačo glasbeno sceno vrača Neisha. Neža Buh oz. Neish, se tokrat vrača zrelejša in še bolj mar-kantna. Minimalističen pristop nas popelje nazaj k Neishinim začetkom in hkrati zaupno razkriva tisto, kar je izvajalko na njeni dosedanji glasbeni poti najbolj zaznamovalo. S skladbo Vrhov, Neisha napoveduje tudi nov album, ki bo izšel v začetku naslednjega leta. Producent novega albuma je Dejan Radi-čevic, s katerim Neisha sodeluje že več kot 10 let. 34-letna Ne-isha je vsestranska, akademsko izobražena glasbenica, ki je že leta 2005 s prvencem Neisha na mah osvojila Slovenijo. Na njem sta bili veliki uspešnici, skladbi Planet za zadet in Malo tu, malo tam. Vmes je posnela še nekaj albumov, kot so Nor je ta svet (2007), Krila (2010), Radi-ofonika (2012) z Big Bandom, nazadnje pa je leta 2013 izdala ploščo Za vesoljke in kavboje. JAZZO -Destinations Slovenska eksperimentalna etno jazz skupina Jazoo letos praznuje 20 let neprekinjenega mm delovanja. Ob tej priložnosti so izdali novi že šesti studijski album z naslovom Destinations. Z glasbo, vpeto na album, se zasedba odmika od svojega dosedanjega dela. Člani zasedbe Jazzo, Nejc Haberman (bass), Danijel Hartman (bobni), Matjaž Mlakar (saksofoni, flavta, vokal), Tomaž Pačnik (klaviature, harmonika, elektronika) in Katja Stare (flavta, vokal, tolkala) so ob tem povedali: »težko ocenjujemo, kam pravzaprav plu-jemo z novimi skladbami, vendar se s tem niti ne obremenjujemo. Kar je v zadnjem času prišlo iz naših globin, je odraz naših čustev, smeha in solz, pa tudi razdvojeno- sti in razdalj, ki nas zadnja leta vse bolj zaznamujejo.. V zadnjem času redno koncertirajo v Londonu, zato se ne gre čuditi, da je njihovo naslovnico oblikoval Max Franosch, ki sicer redno sodeluje z znano založbo EMC. IZŠTEKANI -Sounds of Slovenia Val 202 in oddaja Izštekani tudi ob letošnjem izteku leta pripravljata že tradicionalno manifestacijo Izštekanih 10, ki bo tokrat naslovljena Sounds of Slovenia. Gre za glasbeni podvig, ki so ga slovenski glasbeniki prvič pripravili pred osmimi m m. {M ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. BOŠTJAN KONEČNIK - Gospodična 2. ROK FERENGJA & MANCA ŠPIK - Življenje je ples 3. KLAPA SKALA - Tri dni sem ljubil NARODNA 1. DARJA GAJŠEK & Ans. ŠTRAJK - Ti znaš 2. Ans. PETKA - Ko sem sam doma 3. AKORDI - Pustite mi vsaj moje pesmi NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek:^ Naslov: Tel. številka:_ Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Priporočamo v branje... John Shors: Pod marmornim nebom »Ljubezenska zgodba o nastanku Tadž Mahala« vabijo besede, zapisane na prvi strani romana. No ja, ne vem kakšnega romana s to knjigo sicer ne boste dobili v roke, boste pa vsaj nekoliko spoznali slikovito zgodovino Indije. Sicer s tiste bolj kičaste plati, polne spletk med bogatimi sorodniki, ki si želijo le oblast, vse začinjeno s solzavo ljubezensko zgodbo. Ampak glede na to, da Indija povprečnemu Slovenci ni najbolj poznana, boste o zgodovini te skrivnostne dežele (ki bo po številu prebivalcev kmalu prevzela svetovno vodstvo pred Kitajsko) izvedeli vsaj kak drobec. Če ne drugega, bolj ali manj namišljeno zgodbo o nastanku enega najlepših kulturnih spomenikov na svetu Tadž Mahala, slavnega mavzoleja ljubezni, ki je nastal v 17. stoletju, v času cesarske Indije. Če pa boste knjigo na knjižni polici preskočili, pa tudi ne boste bogve česa zamudili ... Ocena: 3. Le s t v i G'N'BONE MAN HUMAN - RAC 2. SAY YOU WON'T LET GO - JAMES ARTHUF ET ME LOVE YOU - DJ SNAKE & JUSTIN BIEBER 4. STARBOY - WEEKND feat DAFT PUNK 5. THE GREATEST - SIA feat. KENDRICK LAMAR 6. LOSE CONTROL - MATT SIMONS 7. 24K MAGIC - BRUNO MARS 8. ANYWHERE - PASSENGER 9. SIDE TO SIDE - ARIANA GRANDE feat NICKI MINAJ 10. PERFECT ILLUSION - LADY GAGA 11. DON'T YOU KNOW - KUNGS feat. JAMIE N COMMONS Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8*98,20104^3 bo Janko Bezjak Cineplexx in Kolosej Maribor leti, in sicer ob izteku slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Slovenske ljudske viže so preoblekli v sodobne, energične in urbane aranžmaje ter po več koncertih izdali album Sounds of Slovenia. V tokratni izdaji, 6. decembra v Kinu Šiška, bodo podobno storili s sodobnimi slovenskimi popularnimi pesmimi. Pod umetniškim vodstvom multiinstrumentalista in komponista Janeza Dovča, se bodo zbrali mnogi znani glasbeniki, ki ustvarjajo pod okriljem Ustvarjalnega polja Celinka. GORA - Glasovi Slovenska hard'n'heavy rock zasedbe Gora, ki je v začetku leta izdala svoj debitantski istoimenski album, nam v teh dneh z omenjenega albuma predstavlja novi singel z naslovom Glasovi. Skladba Glasovi govori o izgubi identitete, o človeku, ki se je izgubil na svoji življenjski poti, ki mu na vsakem koraku nekaj govori, kako naj razmišlja, kaj naj počne, kaj je prav, kaj mora imeti, kakšen bi moral biti. Zasedbo Gora sestavljajo trije uveljavljeni glasbeniki Kevin Koradin (vokal, kitara, skupina Tid ), Sergej Pobegaj-lo (bas kitara, Billysi) in David Debevec (bobni, LeeLoo-Jamais). Janko Bezjak Inferno Foto: splet Vsebina: Bertrand Zobrist je človekoljubni milijarder, ki je svojo človekoljubnost prosto po Nietzscheju popeljal onkraj moralne in etične razprave o dobrem in slabem. Ker tako zelo ljubi človeštvo, ga bo v skrbi za preživetje polovico pomoril v slogu kuge, ki je pred stoletji v Evropi pobila tretjino prebivalstva. Tako bo človeštvo porezal kot bonsai, da se ne bo preveč razraslo in zaradi prenaseljenosti uničilo planeta in posledično tudi sebe. Edini, ki lahko prepreči razpršitev Zobristovega virusa, je prof. Robert Landgon, ki sledi skritim pokazateljem, da bi našel žariščno točko, s katere se bo bolezen razširila po svetu ... Priznati moramo, da kriminalke oz. trilerji ameriškega pisatelja Dana Browna niso prav nikakršna književna mojstrovina. Prej nasprotno. Njegovo pisanje je suhoparno, faktično, oropano vsega lepega, toda priznati moramo, da pisatelj zelo dobro pozna zakonitosti žanra, temeljito preuči dejstva in piše precej napete zgodbe, ki bralca ne izpustijo vse do konca. Inferno je četrta knjiga iz njegove serije o profesorju Langdonu, ki po precej šibkem romanu Izgubljeni simbol označuje piščevo vrnitev v formo. Jasno je, da uspeha Da Vincijeve šifre ne bo nikoli več ponovil, vendar je Inferno kljub vsem svojim književnim pomanjkljivostim precej dobro branje za uživanje v deževnem popoldnevu. In nato je tu še film po romanu. Posneli so ga že pred več kot enim letom, vendar je studio zaradi neznanega razloga ves čas prestavljal datum premiere, ker ni hotel, da bi film v otvoritvenem vikendu imel kakršnega koli tekmeca. Po ogledu filma je jasno, zakaj. Če se že knjiga mestoma zdi hitra, površna in nedodelana, je film v tem pogledu še hujši. Čeprav je dolg dve uri, se vse skupaj zdi kot hiter posnetek turističnih, izobraževalnih in muzejskih razglednic Firenc, Benetk in Carigrada, kjer poletimo skozi nekaj galerij, v katerih glavni junak prav po superjunaško rešuje neverjetno obskurne uganke, ki nimajo nobenega smisla. Slab občutek krepi še tresoča kamera, preveč bližnjih posnetkov in prehitra montaža. Rezultat je neverjetno len film, v katerem se Tomu Hanksu znova ne ljubi igrati, saj je očitno vedel, da bo film sestavljen tako, da igra igralcev ne bo vidna. V primerjavi s filmom je namreč knjiga videti bohotna in bujna mojstrovina v slogu Vojne in mira. Film ne zgrabi gledalca, ni napet in je ena velika zamujena priložnost od začetka do konca. Poleg tega so avtorji spremenili tudi konec, ki v filmu seveda podlega vsem holivudskim zahtevam žanra. Mogoče je res, da je lahko konec v knjigi precej sporen, toda pisatelj si je vsaj upal stopiti na še neraziskana področja. Najbrž pa je film nehote prišel v razmeroma pravem času, saj pri reševanju družbenih težav poziva k razmisleku, umiritvi strast in predvsem govori proti nepremišljenim dejanjem, ko ljudje jemljejo pravico v svoje roke. To je najbrž edina pozitivna plat tega žalostnega filmskega skrpucala, ob katerem nam ni jasno, kako je lahko režiser nekoč prejel oskarja. Morali bi mu ga vzeti. Matej Frece Inferno Igrajo: Tom Hanks, Felicity Jones, Omar Sy, Irrfan Khan, Ben Foster, Sidse Babett Knudsen, Ida Darvish, Ana Ularu Režija: Ron Howard Scenarij: David Koepp po romanu Dana Browna Žanr: akcijski triler Dolžina: 121 minut Leto: 2016 Država: ZDA, Japonska, Madžarska, Turčija 20 Štajerski TEDNIK Slovenija Kaj bomo danes jedli torek • 11. oktobra 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK goveji golaž, kruhova milijonska juha, kremna juha, štefani fižolova enolončnica, mesne kroglice v juha, telečja ričet, haloška rezina, solata, testenine s puranjim pečenka, radič z palačinke paradižnikovi omaki, pečenka, kruhovi gibanica jabolko mesom, endivija, jajčko, orehov kipnik pire krompir, sadje cmoki, motovilec, japonska skutina lešnikove rezine torta Fižolova enolončnica Japonska skutina torta Sestavine: 1 pločevinka rdečega fižola, 1 pločevinka belega fižola, 1 pločevinka rjavega fižola, 15 dag slanine, 1 čebula, 3 krompirji, 2,5 dl jušne osnove. Krompir olupimo in narežemo na kocke. Čebulo sesekljamo in zapečemo na malo olja, da postekleni. Dodamo na kocke ali rezance narezano slanino, še malo popražimo in zalijemo z jušno osnovo. Dodamo vse tri vrste odcejenega fižola iz pločevink in krompir ter začinimo s soljo, poprom in strtim česnom. Enolončnico kuhamo na majhnem ognju, dokler se krompir ne zmehča. Sestavine: 3 jajca, 120 g bele čokolade, 120 g skute. Čokolado stalimo nad soparo in nekoliko ohladimo. Primešamo ji skuto in rumenjake in dobro premešamo, da dobimo enovito maso. Beljake stepemo v trd sneg. Najprej jih eno tretjino vmešamo v skutino maso, preostalo pa, ko je prva tretjina dobro vmešana, da ohranimo čim več volumna. Pekač obložimo s peki papirjem in vanj razporedimo testo. Torto pečemo pri 180 stopinjah C 20 minut, potem temperaturo zmanjšamo na 170 stopinj C in pečemo še 20 minut. Pečico izklopimo in torto pri obstoječi temperaturi pečemo še zadnjih 20 minut. Pečeno vzememo iz pečice, počakamo, da se ohladi, in preden jo postrežemo, jo posujemo s sladkorjem v prahu. ZPS • Ukinitev registrskih računov Kam z vrednostnimi papirji? S koncem letošnjega leta bodo registrski računi ukinjeni. Za več kot 200.000 potrošnikov to pomeni, da se morajo do takrat odločiti, kaj storiti z vrednostnimi papirji, ki jih še hranijo tam. Čeprav nobena od rešitev, ki so na voljo, žal ni zastonj, pa z informirano izbiro lahko prihranite pri stroških. Po podatkih Centralne klirinško depotne družbe (na kratko KDD), ki je doslej hranila vrednostne papirje, je število potrošnikov, ki se morajo do konca leta odločiti, kaj storiti, zelo veliko. Letos poleti je bilo odprtih še dobrih 240.000 registrskih računov, vrednost sredstev na njih pa je bila 732 milijonov evrov. Slaba polovica imetnikov ima v lasti le manjšo količino papirjev, vrednih manj kot 100 evrov, veliko pa je takšnih z večjimi vrednostmi, saj je povprečna vrednost sredstev na računih dobrih 3.000 evrov. Številni potrošniki se torej zdaj sprašujejo, kaj naj storijo s svojimi vrednostnimi papirji. Odgovor je odvisen od vsakega posameznika, predvsem pa od tega, kolikšna je vrednost papirjev in kolikšni so stroški, povezani z različnimi rešitvami. Seveda je pomembno upoštevati tudi pričakovanja glede gibanja vrednosti papirjev, finančno stanje posameznika in njegove načrte. Preverite, ali imate kaj na registrskem računu Kar nekaj ljudi je izgubilo sled za svojimi lastniškimi certifikati, zato ne bo odveč nasvet, da je treba najprej preveriti, ali sploh imate registrski račun z vrednostnimi papirji. Večina lastnikov je to informacijo septembra že prejela na dopisu KDD, skupaj z napot- ki o možnih rešitvah in izpisom stanja. Če vrednostne papirje imate, velja preveriti, kakšni so in koliko so vredni. Le tako boste lahko izvedeli, kakšni stroški se vam obetajo in katera od rešitev je za vas najbolj smiselna. V ZPS so si ogledali ponudbo Ponudniki si seveda manejo roke ob misli na tisoče novih strank, ki jih bodo dobili zaradi ukinitve registrskih računov, ugotovili pa smo, da nove stranke bolj kot s ponudbo trajno nizkih tarif vabijo s kratkoročnimi akcijami. Svetujemo, da dobro preverite finančni učinek vsake take posebne ponudbe, Stroški odpiranja Stroški vodenja računa, Ponudnik i računa in prenosa stranke in stanja Stroški prodaje in zapiranja računa2 Skupni stroški € € € € Abanka 12 1,50 11,17 24,27 Alta 17 28/23,50 prek spleta 13,17/7,17 prek spleta 51,17/40,67 prek spleta BKS 2 0 26,17 28,17 DBS 2,20 0 14,67 16,87 GBD 15 10 13,67 38,67 Ilirika 16 18 18,24 52,24 KBS 6,60 0,17 15 ■ 21,77 NKBM 0 21,96 15,17 37,133 NLB 2 0 26,17 28,17 SKB 2 0,17 20,17 22,34 Vir: ZPS Primerjava stroškov za potrošnika, ki ima na registrskem računu za 40 evrov delnic, ki kotirajo na borzi, in jih želi proda- še posebej, če boste s ponudnikom sodelovali več let. Najprej so na ZPS ugotovili, da so ceniki težko razumljivo branje. Nadomestila se razlikujejo gle- de na višino zneskov, od tega, ali imate na računu delnice ali obveznice, koliko različnih papirjev imate in ali kotirajo na borzi ali ne. ti, trgovalni račun pa takoj nato zapreti. Prodaja delnic se v tem primeru najbolj izplača tistim, ki za ta namen izberejo Deželno banko Slovenije (DBS) ali pa banki KBS in SKB. Opombe: Podatke o stroških za mesec oktober smo spremljali do začetka septembra. 1 - Upoštevani so stroški, kot so prenos instrumentov z registrskega na trgovalni račun, odpiranje računov in vzpostavitev pogodbenega razmerja. 2 - Upoštevana je provizija za borzno posredovanje ponudnika, provizija KDD ter Ljubljanske borze. 3 - Vzpostavitev poslovnega razmerja je do konca oktobra brezplačna, potem bo tarifa 10 evrov. Katere možnosti so na voljo? 1. Papirje lahko obdržite Če bi radi še naprej varčevali v papirjih, boste pri enem od ponudnikov odprli trgovalni račun in jih hranili tam, vendar to od zdaj naprej ne bo več zastonj. 2. Papirje lahko prodate Če papirjev nočete obdržati, ker ne želite borznoposredniški hiši vsako leto plačevati stroškov, jih lahko seveda prodate. Prodajo lahko (žal) izvedete le prek trgovalnega računa, torej ga odprete in takoj zatem zaprete. 3. Papirjem se lahko odpoveste Če so vaši vrednostni papirji vredni manj, kot so stroški prodaje, obenem pa ne pričakujete kakšnega povečanja njihove vrednosti, se jim je morda bolje nepreklicno odpovedati in postali bodo last države. Zahtevo za opustitev papirjev sporočite na posebnem obrazcu, ki ga posredujete KDD. Lahko ga oddate v vložišču KDD ali pošljete po pošti, vendar pa morate podpis še pred pošiljanjem overiti na upravni enoti. 4. Ne storite nič Nedejavnost se ne izplača. Če namreč do konca leta ne boste storili nič, bodo vaši papirji preneseni na sodni depozit in po petih letih bodo postali last države. Vedeti pa morate, da tudi to ne bo šlo brez stroškov, razen če vrednost papirjev ni večja kot 100 evrov, če ne kotirajo na borzi in če vam od leta 2014 naprej niso prinesli dividend ali obresti. Plačati boste morali stroške postopka na sodišču in sodno takso v višini 15 odstotkov vrednosti papirjev oz. največ 410 evrov na leto! torek • 25. oktobra 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da kot pravi pregovor, čez sedem let res vse prav pride. Če je človek spreten. Zato pralnega stroja ne odpeljite na odpad, pač pa ga koristno predelajte v pečico za kostanje. Govori se ... ... da smo imeli prejšnji teden v naši državi presneto srečo. Predsednik države in vrhovni poveljnik naše vojske je bil v Argentini, obrambna ministrica in načelnik generalnega štaba sta bila v Afriki, tako da smo bili na milost in nemilost prepuščeni tujim napadalcem. Pa nas očitno agresorji niso našli. (Da se ni mogoče kaj zgodilo na Slovaškem? Slovenija - Slovaška ... je sploh kaka razlika?) ... da smo nekoč navdušeno prepevali: Lepo je v naši domovini biti mlad ... Danes ni več tako. V najstarejšem slovenskem mestu bo kmalu zazve-nelo: Lepo je v našem mestu biti direktor zavoda. Ali pa Prireditvenik vsaj vršilec dolžnosti. Pa čeprav le 14 dni. Skladbo je pred kratkim promoviral bistri vede - in si s tem najbrž precej priprl vrata v direktorsko pisarno. ... da kulturno ministrstvo nima sreče. Z veliko muke uspejo napraskati denar, s katerim bi obnovili nekaj najbolj ogroženih slovenskih gradov, pa se v času iskanja denarja in pisanja načrtov nobeden noče podreti, da bi ostalo več denarja za preostale. Tako tudi Borl še vedno trmasto vztraja na razpokani skali in čaka boljše čase. ... da to, kar lahko slišimo iz zvezdnodolske občine, da namreč tamkajšnje krožišče ne bo zgrajeno konec letošnjega oktobra, kot je bilo obljubljeno, ampak šele prihodnjo pomlad, v naši državi sploh ni novica. Novica bi bila, če bi rekli: Gradnjo smo končali dva dni pred rokom. Mogoče bi celo prišli v osrednja televizijska poročila. Foto: Tajno društvo PGC ... da so v neki občini pripravili krompirjev dan in ponudili jedi, skuhane iz več kot 200 kg krompirja. Sedaj čakamo, da nas iz kakšne bogatejše občine povabijo na goveji dan! ... da boste morali biti ob bližnjih praznikih previdni. Če vas bo obiskal kak oddaljenejši sorodnik, le glejte, da ga ne boste na črno popeljali na kakšno turistično kmetijo. Najemite za to usposobljenega turističnega vodnika, grozi tržna inšpektorica! Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 9 4 5 1 1 3 5 8 1 4 7 6 5 3 6 9 8 2 4 4 1 3 7 9 2 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©©© € GGG Bik vv ©© €€€ G Dvojčka VV ©©© €€ GGG Rak VVV © €€ GG Lev VV ©©© € GG Devica VVV © €€ GGG Tehtnica V ©© €€€ G Škorpijon VVV ©©© € GG Strelec VV © €€€ G Kozorog v ©© GGG Vodnar VV © GG Ribi VV ©© GGG Torek, 25. oktober 18:00 Lenart, Dom kulture, jesenski koncert Glasbene šole Lenart 18:00 Ptuj, ČS Center, Jadranska ul. 6, odprtje likovne razstave Elfride Brenčič, Utrinki 18:00 Videm, OŠ, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Sreda, 26.oktober 12:00 Ptuj, CID, Različni pristopi informiranja mladih o alkoholu 16:30 Hajdina, občina, sprejem za diplomante občine Hajdina 18:00 Fram, dvorana DTV Partizan, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Fram 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave, koncert učencev Glasbene šole Ormož 18:00 Ptuj, CID, srečanje prekarcev - Abeceda dostojnega življenja 19:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe, Huda pokušnja, pisateljica in kritičarka Mojca Kumerdej in vinar Božidar Zorjan iz Ritoznoja Četrtek, 27. oktober 17:00 Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju, odprtje razstave Vse za zdravje in blaginjo skupnosti, razstava je posvečena 150-letnici Rdečega križa Slovenije in 60-letnici OO RK Ptuj Hajdina, OŠ, prireditev ob dnevu OŠ Hajdina Lenart, galerija Konrada Krajnca, odprtje razstave 11. mednarodne likovne delavnice za mlade na otoku Krku Ptuj, CID, Proaktivna kavarna Ptuj - ideje za naš kraj Starše, športna dvorana OŠ, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Ptuj, Mestni kino, pogovor ob filmu Nika, igralec Nenad Toka-lič - Nešo in režiser Slobodan Maksimovič Ptuj, Narodni dom, večer poezije in proze Literarni striptiz Lenart, Dom kulture, Tadej Toš - Politično korektno 28. oktober Ptuj, Mestno gledališče, predstava Mahmud, za šole iz za izven Hajdina, pred spominsko ploščo padlih borcev, talcev in žrtev vojnega nasilja pri OŠ, spominska svečanost ob dnevu mrtvih Markovci, pokopališče, svečanost ob dnevu spomina na mrtve, položitev venca pred obeležje žrtvam vojnega in povojnega nasilja Korena, OŠ, svečano odprtje prizidka k OŠ Korena Ptuj, Narodni dom, zaključna prireditev XII. Mihčevega festivala 17:00 Ptuj, samostan sv. Petra in Pavla, Klarina učilnica, blagoslov orgel Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, zaključek bralne značke za odrasle, kantavtor Tadej Vesenjak, vinar Cvitanič, Liljana Klemenčič - pravljica o vinu 22:00 Slovenska Bistrica, Mladinski center KŠSB, Bistriška noč ljubezni - Helloween preparty s skupino Manouche 17:00 17:00 17:00 18:00 19:00 19:30 20:00 Petek, 09:30 12:00 16:00 17:00 17:00 Mestni kino Ptuj Sreda, 26. oktober: 20:00 Marguerite. Četrtek, 27. oktober: 19:00 pogovor ob filmu Nika. Petek, 28., in sobota, 29. oktober: 17:00 A je to!; 19:00 Nika; 21:00 Računovodja. Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 25. oktobra do 1. novembra 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično RADIOPTUJ 0 nevarnostih v času kurilne sezone Nil UddtU Z Natal'i° Škrinjar v četrtek ob 16. uri. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? MATEMATIKA Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do srede, 2. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Nik Jurkovič, Vinski vrh 10, 2275 Miklavž pri Ormožu. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 25. oktobra 2016 08:00 Kicar poje in igra; I. del 10:20 Destrnik - Oddaja iz preteklosti 11:30 Gostilna pri Francem 12:30 Video sliani 15:00 Italijanska trgovina - v živo I S i X i Oddaja iz občine Majiperk 20:00 Kitar poje in igra; 2, del 21 20 Srečanje CPZ v MajSperku 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPQVEDN1K več na spletni strani www.siptv.sf OS:00 Slovesnost ob obletnici RS 09:00 Ljudski pevei se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 19:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Kronika iz občine Dornava 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:00 Glasbena oddaja SIP TU M <8F Silver ¡ne™ -Naše gore Štumf- d K N * UJ 1- CSL F Lj «j 0R::;0 Skorba irga in preža IO:OOStarie-6. Revija PZ in vokalnih skupin 11:45 Starše - Oddaja iz pretek losi i 13:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 17:00 Seja sveta Markovei - v živo 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:0(1 Kronika iz občine Hajdinu 21:00 Skorba trga in preža 22:00 Polka in Majolka 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oporne kompresijske nogavice SILVERLINE1 Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.3i kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.0.0,; 02 749 34 27; 031 627 340 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Štajerski RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 NAROČILNICA ZA Štajerski stalersm tednik Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d ... Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj POSTATI NOVI NAROČNIK STAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA -vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli prijetno toplo in razkošno mehko odejo ter vzglavnik DormeoVVarm Hug. Nov set odeje in vzglavnika DormeoWarm Hug bo hitro postal vaš najljubši spremljevalec v hladnejših dneh, saj ponuja prav vse: prijetno toploto ter razkošen in izjemno udoben objem. Ta prijeten in trendovski set v trenutku ustvari udoben kotiček za počitek in je na voljo v kombinaciji dveh barvnih odtenkov, ki se prilegata vsakemu prostoru. V njegovo mehko udobje se boste zaljubili že pri prvem objemu! S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGATEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 25. oktobra 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Videm in Osnovno šolo Videm vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Videm. Vidimo se v torek, 25. oktobra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Videm. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. SAZAS •tf PIIOT StneliWIta www.radio-ptuj.si www.« mm Hü (sPfpi BAGS 8MORE SMORE Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Rače-Fram vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Fram. Vidimo se v sredo, 26. oktobra, ob 18.00 v dvorani DTV Partizan Fram. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. SAZAS PILOT SfcnpljWite Štajmtn www.radio-ptuj.siwww.tednik.si fSöijsv Hü (sJ^tai BAGS SMORE SMORE Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Starše in Osnovno šolo Starše vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Starše. Vidimo se v četrtek, 27. oktobra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Starše. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. SAZAS w.radio-ptuj.si mfm fsH ©MFP3 BAGS SMORE SMORE SPOMIN Deset let že mineva, ko v grobu spiš Stanko Horvat IZ KICARJA Komaj 43 let si imel, med nami še vedno živiš. O, kako pogrešamo tvoj nasmeh. Da bi se še kdaj skupaj smejali, potem pa v kamniške planine podali, kamor si tako rad zahajal s svojo družino. Stanko, z nami boš živel do konca dni. Mama, sestre in brat Na podlagi 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP) ter 12. in 14. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Znanstveno-razisko-valno središče Bistra Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/2013 in 3/13) Svet javnega zavoda ZRS Bistra Ptuj razpisuje delovno mesto: direktorja javnega zavoda Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje pogoje: • najmanj I. stopnja študijskega programa v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu; prednost imajo kandidati s III. stopnjo, to je doktorski študijski program, • formalne oblike delovnih izkušenj, • neformalne oblike delovnih izkušenj, • predložen program dela in razvoja zavoda. Prijava kandidata mora vsebovati življenjepis in naslednje obvezne priloge: • dokazilo o izpolnjevanju ustrezne izobrazbe, iz katerega mora biti razvidna vrsta študijskega programa in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena, • opis delovnih izkušenj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje naslednjih pogojev: • formalne delovne izkušnje se dokazujejo s predložitvijo kopije delovne knjižice ali z izjavo, v kateri kandidat navede datum sklenitve in datum prenehanja delovnega razmerja pri posameznem delodajalcu, • neformalne delovne izkušnje se dokazujejo s kopijo ustreznih potrdil oz. drugega dokumenta o aktivnem sodelovanju, na podlagi katerega je možno ugotavljati izpolnjevanje pogojev, • program dela in razvoja zavoda, kateri mora izpolnjevati pogoj realnosti, inovativnosti in finančnega učinka na delovanje zavoda. Vrednotenje predpisanih pogojev se bo izvajalo v skladu s Pravilnikom o merilih za izbiro direktorjev javnih zavodov v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1 0/2008). Direktor bo imenovan s soglasjem ustanoviteljice za mandat v trajanju štirih let. Kandidati pošljejo prijave z dokazili pisno v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, Slovenski trg 6, 2250 Ptuj, s pripisom »Razpis za direktorja ZRS Bistra Ptuj«. Ta razpis se objavi pri Zavodu RS za zaposlovanje, v Večeru in Štajerskem tedniku ter na spletnih straneh ZRS Bistra Ptuj. Nepopolne in nepravočasne prijave kandidatov ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 30 dni od dneva objave razpisa. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Svet javnega zavoda ZRS Bistra Ptuj Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ UGODNO prodamo drva, smrekove pelete in brikete z dostavo. Prodamo tudi kurilno olje Petrol brez stroškov dostave. Tel. 031 444 154. Semine-SMMS. KMETIJSTVO NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 5821401. PRODAMO pujske, težke od 40 do 70 kg, bele, dolge, mesnate. Tel. 070 279 193._ PRODAM odojke. Tel. 041 283 381. PRODAMO kravo, staro štiri leta, si-mentalko, brejo v 8. mesecu, in črno-belo teličko, težko okrog 250 kg. Tel. 041 920 575._ KUPIM koruzo v storžih. Tel. 031 788 502._ PRODAM dve kravi simentalki, brejo osem in pet mesecev, in telice simen-talke, črno-bele, breje po izbiri. Tel. 041 288 063._ PRODAM suho luščeno koruzo. Tel. 041 631 873._ KUPIMO traktor, lahko z vsemi priključki ali brez. Telefon 031 851 485._ KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se poslovili od ljube žene, mamice, babice, tašče in sestre Marjete Galun 5. 2. 1956 t 12. 10. 2016 IZ PODVINCEV 71 A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za številne dobre misli in podporo v času njene bolezni. Zahvaljujemo se vsem srčnim zdravnikom in sestram hematoloških oddelkov v UKC Ljubljana in Maribor. Hvala za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše, govornici Hedviki Rojko in pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Njeni najbližji Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh v naših srcih še živi, nihče ne ve, kako boli, boli, ko zavemo se, da te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata, botra in strica Alojza Janžekoviča IZ POLENCEV 11 živeč v Nemčiji se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se za podarjene sveče, cvetje, svete maše. Hvala vsem in vsakemu posebej za izrečeno sožalje, ter da ste ga spremljali na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Na pragu domače hiše nihče nas ne pričaka, nikogar ni, ki bi pomahal nam v slovo. Povsod praznina, hladno je ognjišče, le tvoja dobra dela in spomini na to so, ki nas v večnost spremljajo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, tasta in brata Franca Horvata IZ CVETKOVCEV 31 23. 11. 1941-16. 10. 2016 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam v najtežjih trenutkih izrekli sožalje. Iskrena hvala tudi g. dekanu Jožetu Šipošu za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem, govornici ge. Jožici za poslovilne besede, ge. Marti za molitev in Društvu upokojencev Podgorci, zastavonošem, nosilcu križa, podjetju Aura za opravljene pogrebne storitve ter sindikatu podjetja Talum za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Franc z Mašo, hčerki Zinka. in Tilika z družinama, vnukinje Sandra, Sanja, Ines, vnuk Tadej, brat Mirko z družino ter sestri Štefka, in Milica, z družinama Ne mine dan, da se ne prikaže nam tvoj obraz. Če lučko na grobu upihne vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi! V SPOMIN 24. oktobra je minilo 5 let, odkar nas je zapustil dragi Janez Meznarič IZ MOŠKANJCEV 114 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji najdražji Štajerski T 'El IK www.tednik.si Slovenska Bistrica • Shod v podporo linčani vzgojiteljici Strah med vzgojiteljicami: sprašujejo se, katera bo naslednja! Pred dnevi je bila na naslovnici slovenskega dnevnika slovenjebistriška vzgojiteljica, ki naj bi otroka po poročanju medija vrgla ob tla. Linčana vzgojiteljica je zaradi šoka poiskala zdravniško pomoč, starši otrok, zaposleni in drugi pa so se pred slovenjebistriškim vrtcem zbrali v podporo obtoženi vzgojiteljici. Foto: Mojca Vtič Zbrane je nagovoril predsednik območnega odbora Sviz Vili Krajnc. »Ne bi si mogla želeti boljše vzgojiteljice,« je dejala mama otroka, ki je bil dve leti v oddelku vzgojiteljice Vesne Frelih Gal. In dodala: »Vedno je bila pripravljena za pogovor, bolj zadovoljna ne bi mogla biti. Želela bi si, da bi bilo več takih vzgojiteljic. Res imam zanjo same superlative. Otroci so ogromno ustvarjali, ogromno so se naučili. Imela je red, kar je tudi prav, nikoli pa ni bila nasilna, saj potemtakem otroci ne bi želeli v vrtec.« Eden izmed stotih udeležencev shoda pa je dejal: »Prišli smo zaradi naše Vesne. Seveda, da je morala poiskati zdravniško pomoč, razsulo jo je. Bi pa morali imeti danes shod pred Slovenskimi novicami, ki na najbolj ceneni način pridobivajo bralce.« Podporo medijsko linčani vzgojiteljici so prišle izkazat tudi sodelavke. Podravnatelji-ca vrtca Stanka Stegne je dejala: »Bila je moj vzor, vseskozi sem jo spoštovala. Meni je zelo hudo, ker vem, da tega ni sposobna narediti.« Na vprašanje, ali je vzgojiteljice ta primer prestrašil, kar je bilo mogoče slišati med prisotnimi, pa je odgovorila: »Seveda jih je strah. Strah jih je, kako se odzvati, kako bodo starši gledali na njih. Velik pritisk je prisoten na vzgojitelje, še posebej na starejše. Mnogi starši rečejo, da starejšim vzgojiteljicam ne bodo dali otrok v varstvo, vendar pa so odlične, dobro delajo in so lahko mlajšim dober zgled.« Pritisk na vzgojiteljice vedno večji Da je pritisk staršev na vzgojiteljice in vzgojitelje, pa tudi druge zaposlene v šolskem sistemu vedno večji, je priznal tudi predstavnik območnega odbora sindikata vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Vili Krajnc. »Skozi okno lahko nekdo opazuje pouk, če želi. Tako naj bi gospa, ki je prijavila dogodek, dejanje nad otrokom videla skozi okno in naj bi ga celo snemala, čeprav posnetkov ni nikjer.« Glede objave zgodbe v mediju pa je sindikalist povedal: »Sviz je že na državni ravni obsodil tovrstno pisanje. Smo proti sen-zacionalističnim prispevkom. Gre za nepreverjene podatke, kolegico so poimenovali z imenom in priimkom, objavili celo njeno fotografijo. Mene osebno in tudi vse člane sindikata, kolegice, krajane je prispevek v časopisu zelo prizadel, lahko si le predstavljate, kako je naši kolegici. V sindikatu bomo naredili vse, da kolegico pravno ali kako drugače zaščitimo.« V Sviz pa so še zapisali: »Vzgojiteljico, ki je v Vrtcu Otona Župančiča zaposlena že 39 let ter na njeno delo do zdaj ni bilo nikakršnih pripomb, temveč je nasprotno med otroki in starši zelo priljubljena, je včerajšnje pisanje Slovenskih novic nadvse prizadelo in je bila v šoku odpeljana na Oddelek psihiatrije Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, kjer je zdaj hospitalizirana.« »Pisanje medijev je zavajajoče« Na shodu ravnateljice Ivane Leskovar ni bilo, neuradno zaradi drugih službenih obveznosti, je pa glede hudih medijskih obtožb vzgojiteljice po elektronski pošti odgovorila: »Lahko vam povem, da je pisanje nekaterih medijev zavajajoče. K meni je prišla očividka, ki ni govorila o nikakršnem metanju otroka. Danes sta se pri meni oglasila starša, ki sta izrazila ogorčenje nad mediji. Na policiji je v teku predka- zenski postopek, prav tako poteka preiskava znotraj vrtca.« Najlažje je etiketirati Da naj ljudje ne sodijo brez dokazov, je poudaril tudi (edini) občinski svetnik in predsednik krajevne skupnosti Pohorski odred, ki se je udeležil shoda, Ludvik Repolusk: »Nihče nima pravice soditi dejanj nekoga, dokler organi pregona ne ugotovijo dejanskega stanja. To je nedopustno. Čeprav sem prepričan, ti Osebna kronika Rojstva: Jasemin Ibraimi, Skolibrova ul. 8, Ormož - deklica Asja; Aleksandra Saša Aracki, Cankarjeva ul. 3, Ptuj - deček Martin; Iris Ilec, Sto-govci 6, Ptujska Gora - deklica Lana; Karmen Mally, Trg Svobode 9, Slovenska Bistrica - deček Žan; Janja Kosar, Župančičeva ulica 1, Prager-sko - deklica Ina; Ksenija Mušič, Mizarska cesta 17 b, Slovenska Konjice - deklica Iza; Mateja Pernat, Kozminci 10 b, Podlehnik - deček Teo; Aleksandra Toplak, Arbajter-jeva ul. 1. Ptuj - deklica Ema; Smiljana Kajzba, Polenšak 43, Polenšak - deček Rene. Umrli so: Draga Novak, roj. Kocjan, Ptuj, Mariborska c. 2, roj. 1932 - umrla 9. oktobra 2016; Adolf Žižek, Ptuj, Vinarski trg 7, roj. 1942 - umrl 15. oktobra 2016; Marija Sake-lšek, roj. Hrga, Šturmovci 6, roj. 1922 - umrla 16. oktobra 2016; Ivana Petrovič, roj. Turk, Stojnci 31 a, roj. 1928 - umrla 16. oktobra 2016; Martin Zemljarič, Mala vas 30, roj. 1933 - umrl 18. oktobra 2016; Anton Topolovec, Breg 42, roj. 1928 - umrl 18. oktobra 2016; Ana Svenšek, roj. Pihlar, Sela 21, roj. 1927 - umrla 19. oktobra 2016. Poroke - Ptuj: Jožef Juršek, Gruškovec 85, in Ivana Pra-šnički, Hrvaška, Budinščak 48; Drago Plečko in Simona Simončič, Mihovci pri Veliki Nedelji 37 c; Matej Tkalec, Maribor, Cesta zmage 92, in Valerija Zidarič, Radizel, Vezna ulica 12. da bo uspela dokazati, da se to dejanje ni zgodilo, bo črna pika ostala. Lahko je človeka etiketirati, etikete pa ne moreš odstraniti.« Policija še zbira podatke Na policiji smo želeli preveriti, kdo je dogodek prijavil, kaj je bilo prijavljeno, ali je bil otrok poškodovan, vendar pa nam na vprašanja zaradi preiskave niso mogli odgovoriti. »S tem bi lahko škodili svojemu delu ali upravičenim koristim drugih,« je odgovoril tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl. Dodal je še, da trenutno poteka predkazen-ski postopek, v katerem Policijska uprava Maribor v zvezi s prejeto prijavo še vedno zbira obvestila. Mojca Vtič Danes bo vreme podobno kot danes. Še bo pihal jugoza-hodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, ob morju in na Goriškem okoli 17, najvišje dnevne pa od 15 do 20, v vzhodnih krajih do okoli 22 stopinj C. Obeti V noči na sredo in v sredo bo deževalo, vmes lahko tudi zagrmi. Dež bo v sredo popoldne postopno ponehal. Hladneje bo, zapihal bo severni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. V četrtek bo na Primorskem pretežno jasno, pihala bo zmerna burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Napoved vremena za Slovenijo